Katollčk cerkven list. Dame« izhaja vsak petek ns celi poli, in velj& po posti en eelo leto 4 gld. 60 kr.. p«l let« VpM. 4<»kr.. r.n«'et»-rl»-t« ! jrlr.. : «« fcr V tiflkarnici sorejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., sa četert leta 1 pold.; ako zadt-n«- na ta tlnu praznik . izide Danica dan poprej. Tečaj XXVI. V Ljubljani 3. prosena 1873. Mat t. Vabilo. Na sv. treh Kraljev dan, 6. janvarja ob šestih zvečer bode imelo Katoliško - politično društvo svoj občni letni shod. Na dnevnem redu bode: 1. sporočilo predsednikovo in tajnikovo kot tudi denarničarjevo; 2. volitev odbora; 3. predlogi ia nasveti posameznih udov. K obilni vdeležbi vabi Oabor. Ti, ki si sterla glavo stari kači, 0 najčistejša, blažena Devica J Glej, kak se širi zmota in krivica, Kak hudobija vero, čednost tlači! Oj stori konec zmajevi zvijači, Z ozvezdja vencem zaljšana Kraljica, Mogočna, sveta Božja porodnica, Odpravi vse, kar um in serca pači. Pozna keršanstvo Tvoje Serce milo, Otrokom Evinim pomagaš rada : Prikaži se, razkropi divjo silo! Predobra Mati, ki si naša nada, Poglej, narašča zlobnikov število : Otmi Slovence verskega prepada. Kadoslav. Mz Amerike. (Pisma naših mladih rojakov. Dalje.) Drugi dan potem je bila birma. Škof sami so imeli slovesno mašo, pri kteri sva jim pater Buh in je«*t stregla in pri ti priložnosti sem pervič slišal p. Buha pridigovati. Vsi birmanci so sli med sveto mašo k sv. obhajilu in po maši so jim škof podelili ravno tako zakrament svete birme. Koj drugi teden potem se je začel v novi cerkvi misijon, od kterega le toliko opomnim, da so se ga ljudje vdeleževali z in-navadno gorečnostjo in sicer povsod v okolici, tako da so jih v eni fari še celo misijonar mogli opominjati, da naj saj toliko domu grejo, da bojo mogli potrebniši reči opraviti. Bom le vidil, kako se bote Vi moji nekdanji sotarmani sv. misijona vdeleževali, ker pisalo se mi je, da ga bo te tudi imeli letos. — Potem je bil misijon v celi oko- lici, kakor ste že v Danici brali; toraj Vam tega ne bom dalje popisoval. — Na sv. treh kraljev dan smo i meli pr: sv. Jožefu, prav posebno slovesno mašo. Vsi duhovni iu bogoslovci, kar nas je tukaj v samostanu, vsi smo bili v št. Jožefu, vsi pri altarju: take slovesne maše v št. Jožefu še niso vidili. — Take slovesnosti ljudstvo neizrečeno razve. -seljujejo in fajmoštri si vsi prizadevajo. d:v saj jpnknit v letu sprosijo g. opata, da jim v njih cerk\TvtaJtj&»^em že poprej nekoliko pred seboj pogledal, kako bi prav za prav bilo, ko bi se bilo treba res postaviti pred neskončno pravičnega sodnika in dati odgovor rd svojega hiši-vanja — toraj me to ni posebno prestrašilo; a to pa ze moram reči, da če bi nas vselej, kadar mislimo kaj napčnega storiti kdo poprašal: Kaj bi pa bilo, ko bi moral umreti, ali se kaj bojiš umreti — gotovo bi storili veliko manj gre • hov, kot tako, ki pozabimo na reči — na poslednje reči, ki so nam sicer neznane, kterim pa vender ne bomo ušli. — Moja bolezen sicer, kakor zdaj vem, ni bila ravno tako nevarna — o Božiču bil sem že spet na nogah — a vendar kje pa je tisti, ki je le za en dan, le za eno urico svojega življenja si svest? ! — Ce pa tacega ni, če smo toraj vsi vedno v smertni nevarnosti, poli tudi, mislim, nam ne more škodovati, večkrat misliti na smert, večkrat poprašati sami sebe: Kaj bi pa bilo, ko bi moral umreti? — ali se kaj bojiš umreti? da nas smert ne prehiti in ne najde nepripravljenih; kajti, to bi bila gotovo naj veči nesreča. — Toliko tedaj o moji bolezni. — Zdaj sem pa, hva'a Bogu! spet popolnoma zdrav, mislim da bolj zdrav, kot una dva, čeravno se dozdaj še nobeden ne more pritožiti, da bi ne mogel več živeti. — Tudi drugi so vsi zdravi. Pevčev Miha je zadnjo jesen par volov v klošter prodal, da se mu ni bilo treba čez zimo ukvarjati z njimi; pred tremi tedni je bil pa že spet tukaj in je pravil, da gre že druge kupovat. Zdaj jih bo Uhko dobro rabil, ker ravno letos delajo novo železnico mcrao nas proti severu, ki ima iti tudi skoz Mihov svet. Naš klošter je dobil novo postajo, za odškodovanje, ker ima iti železnica precej daleč skoz kloštersko posestvo. — Tu se spet nam odpira pot naprej v divje amerikanske planjave — tudi te ima po-blažiti sveti križ. — Pojte in učite vse narode ! — Sli bomo, kamor nas Bog popelje! Jaka je že čis o spod-rasel. Zmiraj je še v kloštru — s par konji jo vozari, kakor malokdo pri Vas. S«' ve da niso njegovi — a to ni nič novega, koliko jih pa je med temi, ki jo bojo brali ali slisali to pismo, ki bi imeli par konj v posestvu? Le to sem hotel omeniti, da se je že zelo po-amerikanil, da je že tukaj kot doma, in naj še pristavim, da mora v kloštru že nekaj veljati, predno mu izroče vožo:o a konji. — Jaka pa_jo gre dan za dne-vum, zdaj v St. Klavdij, zdaj v St. Jožef, zdaj na ža-jjo, zdaj v mlin, zdaj v gozd, zdaj na travnik, na polje itd. — i\t to še vse ni nič posebnega. Kar me posebno veseli, je to, da ga večkrat vidim v cerkvi, pri sv. maši, predno gre na delo; da ga večkrat vidim tudi pri sv. obhajilu. To dragi fantje, to je kaj vredno, to. Res, da bi še večkrat lahko šel. a če pomislim, kako fantje njegove starosti navadno doma delajo, in kako bi bil tudi on hotel delati, če bi tam ostal, če to pomislim, sem že vesel, da je tukaj. — Naj pri ti priložnosti še omenim, da s tem Jaka nič ne hvalim, da on ne stori nič več kot drugi delavci, ki v adventu in o postu in skoraj ob vsakem vrčem prazniku pristopijo k sv. obhajilu. 1 )rat;i prijatli, jest Vam rečem, če je bilo kdaj moliti, je to zdaj v naših časih posebno potreba. Poglejte v Kini; sv. Oče so vjeti v svoji lastni hiši od roparjev, ki se niso bali polastiti se Bogu posvečenega sveta, papeževih dežel; j.oglejte na Nemško: s hujši jezo, kot pred proti Francozu, obernili so se zdaj sovražniki proti sv. cerkvi: in še celo pri Vaj — ali res vse tako posebno uobro stoji s svet«) vero? O kolikrat sem že slišal. — Pač slabi časi, hudi časi za našo sv. Cerkev! Molimo vendar kakor so nekdaj molili pervi kristjanje, naj Bog pošlje svojega angelja, da reši sv. Očeta, kakor ie nekdaj njegovega sprednika sv. Petra izpeljal iz ječe kamor ga je Herodež zaperl! — Mena tukaj posebno veseli v nedeljah in praznikih, kjer imamo splošno obhajilo. Zjutraj ob 6 je tiha masa; mala cerkvica je navadno skoraj polna. Po mašnikovem obhajilu se začne vse premikati in počasi motati pred altar. Ko vsi vkup glasno odmolijo „konflteor", pristopijo najpred klošter-ski bogoslovci, potem ,,brat je" ki so v kloštru obljubo storili, pa so kmečkega stanu in kmetijo in druge dela oskerbujejoj, potem pridejo študentje, ki sicer vsak mesec vsi morajo iti k spovedi in obhajilu, veliko jih pa gre vsake 14 dni in še celo vsako nedeljo; za tistim pridejo delavci in potlej zunanji. Tako je vsako nedeljo in vsak praznik. Posebno veliko ljudi pride o Božični k polnočni maši. Mase o polnoči so tukaj povsod prepovedane zavoljo drugover-cev. V kloStrih pa, ker tih Jii, jih lahko opravljamo, in pri teh je bilo se vselej posebno veliko ljudi. — Kar se mene tiče, sem zdaj že drugo leto prefekt ali oglednik pri študentih. Kaij je to prav za prav, bote Vi komaj umeli, ker je pri Vas študentovsko življenje vse drugačno, kot tukaj. Pri vas pridejo študentje vsi vkup le v šoli, sicer pa stanujejo vsak posebej v svojem „kvartirji". — Pri nas so pa vedno noč in dan skoz celo leto skupaj. Mesca septembra se šola začne, toraj pridejo takrat v „koleč" (vstav) in večidel vsi ostanejo v koleču do velikih počitnic. Nekteri grejo o Božiču in o veliki noči domu, vee jih pa ostane, ker imajo predaleč. Zdaj jih je tukaj okoli 70, pa jih je nekaj že šlo proč, ker je tukaj navadno, da nekteri po letu delajo, po zimi pa za denar, ki so si ga prislužili grejo v kakšen koleč, da se kaj naučijo iu poli toliko ložej in boljši delo dobijo. Vsi študentje toraj vkup v koleču stanujejo; po drugih hišah bi ne mogli dobiti „kvartirja", ker jih daleč okoli ni. In sicer stanujejo v koleču sploh vsi v eni ali v dveh sobah, kjer imajo pripravne ,,pulte" (slonjake), da se lahko učijo in pišejo. Ravno tako jedo vsi v eni jedilnici in spijo vsi v eni spalnici in sicer prav na verhu „pod streho", ki je pa vse lepo opravljena ko velika sobana. Ker bi taki mladi in spočiti študentje, ki so navadno kakor so časi meni ljudje pravili, še malo bolj poredni kot navadni ljudje, ker bi tedaj taki študentje gotovo celi koleč narobe obernili, ko bi bili sami svoji gospodje, zato imajo navadno dva oglednika, in takih uden sem jest. France Ti boš že še vedil, kako živi so študentje, sej si jih časi iz Ljubljane vozil; kakšen šum in vriš smo vender ča3i imeli, čeravno nas je bilo komaj kakih 10 na vozu Misli si toraj namesto 10 kakih 70 do 80 takih verdu-hov — in poli boš že nekoliko vedil, kaj se to pravi, noč in dan pri njih biti, k i se to pravi, prefekt biti. Pa jih imamo tudi precej terdo. Letos se sploh prav dobro obnašajo in morebiti že celi mesec Časi ni bil nobeden kaznovan. Imam jih prav rad, in tudi študentje me ne sovražijo kaj preveč, kakor so nektere mojih sprednikov, ki so morali iti. — Časi v prostih urah se. jih vstopi cela truma okoli mene, pa jo možujemo, kakor pravi modrijani, in mlajši se me časi kar oklenejo, in takrat se mi ravno tako zdi, kakor da bi bil oče v sredi velike družine — O pač ni stanu bres truda, pa ima tudi vsak stan svoje veselje. Naj Vara še povem, kaj je že letos eden mislil od naših študentov. Bil je prav posebno priden, a ni se mogel privaditi življenja v koleču, vedno je bolehal in toraj pred kakimi 5 tedni šel domu. Enkrat je pisal domu tako le: Naj bolj čudno se mi zdi zjutraj, ko študentje vstajajo. Vse je mirno v spavnici — na enkrat prefekt pozvoni — in lej! na enkrat se vse giblje, tu se vzdigne ena glava, tu spet ena; tu se eden splazi spod odeje, tu spet eden tako da mislim, da enkrat na sodnji dan, ko bo angelska trobenta zapeia, bo pri neki meri ravno tako kakor tukaj v koleču, kadar študentje vstajajo! — Lejte vsak dan imam priložnost, viditi podobo vesoljnega vstajenja na sodnji dan — ali ni to nekaj posebnega — Koj ko vstanejo, grejo v umivališče in v poli ure so vsi napravljeni. Koj potem je jutranja molitev, poli gremo k sv. maši in po masi k zajutreku itd., kakor ste obširno brali v Danici.--Omeniti Vam moram se zadnji dan leta. Spominjate se še, kako je bil ta dan za nas navadno dan veselja. Sole sem bil za enkrat prost', doma sem bil spet, in če je bilo mogoče, obiskal sem še tisti večer, kakor se menda še spominjate celi „regiment" prijatlov in znancev! To je bilo pozdravljanje in pripovedovanje in 6meha „na kupe" itd. Tako si lahko mislite, da so tudi naši študentje veseli tega dne, ker jih veliko že celo leto ni bilo doma pri starših in drugih svojcih, in res, naj Vam povem, že zdaj nekteri titejeio dni, koliko jih je ie do konca leta. Zadnji dan tedaj je, se ve da, naj pred slovesna maša za zahva.lo za vse dobrote, ktere so pre-tečeno leto prejeli od nebeškega Očeta. Poli pa navadno napravijo veselico, ki se imenuje „eksepisen" ali končanje. Tu se potlej verstijo igre, muzika (študentje imajo svojo bando), potje, govori itd. do okoli dveh popoldne. Na zadnje g. opat sami slovesno razdelijo premije in potlej študentjje in vsi drugi gre j o h kosilu. Ta dan iz cele okolice pride toliko ljudi na to veselico, da okoli in okoli kloštra stoji vse polno vozov in kočij, kakor bi bil semenj. Za to veselico je nalaš napravljen velik šotor (s časom, mislim, bo ta šotor postal velika dvorana, zdaj smo še preveč ubožni), in navadno je vse polno ljudstva. Kmalo po dokončani slovesnosti, ko so ljudje malo okrepčani, pa derdra voz za vozom, kočija za kočijo v gozd in skoz gore vsak na svoj dom in ob eni uri je vse prazno v koleču, kakor bi bilo vse izmerlo! — in človek spet posebno čuti minljivost posvetnih veselic, čeravno so poštene — kaj še le — ko bi ne bile poštene! — (Konec nasl.) €mtuhonemhn ozdrarifena. Med tem ko je v praznik sv. Rožnega venca toliko tisuč in tisuč pobožnih romarjev opravljalo svojo po-božnost v sveti jami v Lourdes-u na Francoskem, se je zgodilo tudi mnogo velikih in očitnih čudežev. Med drugimi je tudi gluhonema deklica precej spregovorila in dobila sJuh. „Novojorški Herald'' je poslal z romarji lastnega sporočevalca iz Pariza v Lourdes, da bi poslal natančno sporočilo ondotnih dogodkov. Ta sporočevalec je luteran in je bil priča tega čudeža, kterega takole pripoveduje: Ko sem se gnjetel med množico, sem z lastnimi očmi vidil eno naj bolj čudnih dogodb, ki sem bil kdaj primorari jih razglasiti. Bila je ravno sv. maša in nosili so bolne osebe k tonvu (bajarju), v kterega teče studenec iz svete jame. Dve deklici v domači obleki ste silili naprej, da bi prišli blizo vode. Ena se je vidila popolnoma brezumna in je visela na roei druge, ktera si je prizadevala napraviti prostor za svojo terpečo t »var-šico. Neki gospod, ki je zraven mene stal in se mu je zdelo, da bi radi k tonvu prišli, nagovori deklico in jo vpraša, kakošno bolezen ima njena sestra ali prijatlica. „Gluhonema je", je odgovorila deklica, ,,in prišli sve dolgo pot iz Blois-a vidit, če jo naša ljuba Gospa iz Lourdes-a ozdravi, ker je sirota". Gospoda so ganile besede priproste deklico in jima pomaga k tonvu. .laz sem bil nekoliko oddaljen od tonva odrinili so me od deklice in toraj nisem mogel viditi pomakanja gluhoneme. Komaj deset minut po tem pogovoru se zasliši vesele« klicanje in precej potem glas: „Vive Notre Dame de Lourdes!" „Živela naša ljuba Gospa iz Lourdes-a!" Ta veseli klic se je razširjal od ust do ust, od ušesa do ušesa in bližnje gore so odmevale. Prizadeval sem si na vso moč, da bi prišel k tonvu, prišel sem tudi k deklici iz Blois-a, ktera je stala pred menoj bleda ko smert, toda gluhoneme ni bilo pri nji. „Kje je tvoja prijatlica?" sem jo vprašal. „V jamo so jo peljali k škofu", je odgovorila. „Zakaj ?" „bzdravljena je". „0 zdravljena!" Nek prelat je prišel k nam in je vprašal deklico: „Povej mi, draga moja, kaj si vidila?" „Mi lostljivi gospod", je odgovorila uboga deklica, ki je komaj svoje ginjenje premagovala, „ včeraj sve prišli iz Blois-a prosit našo ljubo Gospo iz Lourdes a, naj bi ozdravila mojo prijatlico, in ko sve prišli k tonvu, sem ji pomagala pomočiti glavo v vodo, kolikor je bilo mogoče, in sem ji tudi dala polno kupico vode piti. Zdelo se je berž, da sliši in neki dober gospod, ki je zapazil njeno zbeganost zavoljo nenavadnega vriša, je precej spoznal, da je mogla spreslišati, prijel jo je tedaj sa roko ter ji je rekel, naj ponavlja za niim besede, ktere ji bo izgovarjal. Narekoval ji je: „Živela naša ljuba Gospa iz Lourdes-a!" Ta klic je ponavljala vsa pričujoča množica in moja prijatlica se je močno ustrašila; zato jo je tisti gospod nesel v naročji k ograji jame, ktero so duhovni odperli in jo notri spustili, kjer je še zdaj." To sporočilo se je raz5T lo po vsem tergu. Ljudje so vreli od vsih strani sku .j, da bi vidili deklici, in vsi so klicali: „Živela naša ljuba Gospa iz Lourdes a!" Drugi so klečali v pobožnem premišljevanji. Jaz sem se prignjetel k ograji in sem vidil ostrašeno deklico obdano od duhovnov in škofov. Nekdo izmed njih je rekel, da ne razume pomena narekovanih besedi, izre-kovati jih pa vender zna. To je naravni nasledek gluhote. Ako bi mislili, da je znala govoriti, bi bila to velika zmota, ker nikoli ni slišala človeškega glasu, ga ravno tako ni mogla razumeti, kakor novorojeno dete ne. Vendar se je pa čudež ozdravljenja gluhoneme le zgodil. Govorjenje se nauči le po navadi. Kar nisem vidil, nočem pripovedovati. Še drugi čudeži so se godili ta dan pri tonvu'in priče so mi jih pravile, pa jih ne omenjam. Morem pa le terditi in pričati, da je ta pri-godba tako resnična, kakor res sem j<» jaz zapisal in jo bravci ravno zdaj berejo. Globoko sem bil ginjen in s spoštovanjem, celo takorekoč s strahom sem gledal tje gori k skalam Masabilskiin." *) Toliko sporočevalec „Novijorškega Herald-«." Na tisuče jih je bralo ; koliko jih je neki verjelo? Dandanašnji imajo ljudje oči in ne vidijo, imajo ušesa in ne slišijo, in bi tudi ne verjeli, celo ko bi mertvi vstajali in pridigovali. Vendar Gospod bo obudil z razločno besedo človeški rod, ki je v posvetnost (materijalizem« in spačenost zabredel. Nesreča in revšina nas obdaja od vsih strani, pa še niste zreli, da bi ljudi prepričali, da je le v spreobernjenji k Cerkvi sreča in rešenje. („Voiksztg." v Baltimoru.) Ozir fto Miranffikrm. Farni pomočniki ali patroni Ljubljanska škntije. Morebiti bo marsikterega izmed hrnveev rZg. Danice" mikalo brati in vediti. d«» katerih Svetnikov ali Svetnic Božjih so naši pobožni spredniki imeli posebno zaupanje, si zbrali jih pomočnike ovojih duhovnij. iu pozidali njim v čast duliovnijske ali lani«- cerkve. Pred drugimi naj stoje, ktere s«» postavljene P»ogu >amemu na čast. Presveti Trojici je posvečenih farnih cerkev in sicer: V Kamni gorici, p.i sv. Trojici pri Teržiču), v Ajdovici, v Preloki, pri sv. Trojici nad < irknico. in v Razdertein. *) Premožen Franeoz je ponudil 1«> 0< o trankov tist-u.ii, kteri bi dokazal, tU p<» katoliškem p-epri*awji ta prošnjo jube fiosp- v jrnni v L mrdes-u ne dale." . Tknl« » na i'iiviit iah) storjeni čudeži, fo le goljufija, sltpaiija bolniška domišljija. ali ila so samo naravne prikazni za čudeže im« .1. Akorv.no •*«> iraucoski »asramovavei vere že- ti-u.-- in tisii.*krat n&rfm.. terdiii ei-aJu- reči in akoravno bi jim ta denar brez dvom« vg de« bil; se vtiider do /.daj še ni nobeden našel, kteri bi to dok«*al. /.Jo. j terditi ali pa dokazati je drugo. V dm-i -»-»-in ] «u •» 1 »edavuu pisano na Francoskem, smo brali: Te dni je bili u-.nilj. i.». tukaj ▼ Gradu (v Normandiji). ktera je ravi>.. i/ Lourdes-* šla its je pr.nl 14 dnevi z lastnimi očmi vidila dva čudeža, iu«d lem* czdr»vl|erje nekega »lepega dečka. Op .oaba Baltimor-ke „Volk*zt£»:.' Štirnajst farnih cerkev postavljenih tudi sv. Križu in sicer: v Križah pri Teržiču, na Dobravi (povzdignje-nje), na Koprivniku (najdenje), v Rovtah nad Jesenicami, v Svibnem (povzdignjenje), na Trebelnem, v Sv. Križu poleg Turna, v Križevem poleg Kostanjevice, v Boštanju, v Brusnicah, na Vinici, v Dobrepoljah (križani Odiešenik), v Rakitni (najdenje), in v Bevkah (povzdignjenje). *) — Dve farni cerkvi ste posvečeni sv. Duhu, namreč: v Ratečah nad Kranjsko goro, in pri sv. Duhu nad Kers-kim — Sledi naj zdaj dalje zaporedoma, in sicer po številu, koliko svetišč je temu ali unemu pomočniku v čast postavljenih in posvečenih. Slovenskemu narodu služi v posebno odliko, da Marijo, preblaženo Mater Božjo, resnično z veliko vnemo časti in po Nji kakor usmiljeni Materi od Boga milost in dobrot prosi. To vidimo zlasti v Smarničnom mesecu, na Nji posvečenih Božjih potih, pri shodih o Ma-rijnih praznikih i. t. d. Število Nji v češenje postavljenih farnih cerkev na Kranjskem pa nam glasno govori in spričuje, da tudi spredniki naši so de'ali res z dušo in s telesom za Njeno prestavljanje, in da so zaslužili biti imenovani pravi Marijni otroci, — še več, vredni bi bili častnega naslova : Marij nega češenja narod. — Mala d» zelica naša šteje med 309 farnimi in duhov-nijskimi cerkvami 57 Mariji na čast posvečenih. Počez je malo da ne vsaka peta farna cerkev v Njeno če-šenje postavljena. Naj več jih je pozidanih Njeni največji »lavi, vnebovzetju Njenemu. Nič manj kot 24 farnih cerkva M arij nega vnebo-vzetja i in a na Kran jskem; nobenemu drugemu Svetniku jih ne vidimo toliko postavljenih. Marijo v nebo vzeto imajo kot duhovnijsko pomočnico: na Dobravi in v Polju poleg Ljubljane; na Zalem logu, v Cerkljah na Go-renskeni, v Kranjski gori, v Terbojah, v Lescah, na Berdu, v zgornjem Tuhinju, v Mekinah , v Cemšeniku, na Kopanji, v Dolah (Maria Thal), v Javorju poleg Li tije, v Trebnjem, v Dolini pri Čatežu, v Stopičah v Cermošnjicah, pri Stari cerkvi na Kočevskem, v Fari pri Kostelu. v spodnji Idriji, v Slavini, v Vremah in v Knežaku. Zatira jih je največ posvečenih Marij nemil rojstvu, njih 0. in sicer: Na Homcu poleg Mengša, ns sv. Gori nad Vačami, v Smariji, v Polšnjiku, na Primskovem pri Litiji, v velikih Lašičah, na Robu, v Polhovem grad-cu in v Cirknici. — Marijo brez madeža izvirnega greha spočeto časti jo kot patrono v naslednjih 5 farah: v Kokri, v Zagradcu. na Studencu poleg Rake, v Turjaku in v Grahovem. Marija angeljskega češenja je tudi patrona 5 fara, in sicer: pri čč. oo. Frančiškanih v Ljubljani, v Teržiču, v Velesovem, v Kamniku in v I linah. Marijo sedem žalosti imajo kot farno pomočnico v 4 farah, namreč: Na Brezniei, v Zatičini, v Les-kovcu p<»leg Kerškega, in na Zdihovem. Mariji dobrega sveta ste postavljeni 2 farni cerkvi: v Ljubnem in v Podgradu ; — Mater Božjo brez posebnega naslova tudi častijo kot svojo patrono v 2 farah, in sicer: v Radovici in v nemški Loki. Po 1 farna cerkev je posvečena: Mariji Kraljici sv. Rožcnkranca v Logatcu; — Marijnemu obiskan ju v Dragi (Suhen); — Marij nem u pre-8 vete mu Imenu na sv. Planini; — Marij i Karmel- *) Ako se k tem cerkvam prišteje tudi on* ▼ Ljubljanski bolnišnici, ki je todi posvečena sv. Križn in ima lastnega g. duhovnika, je tedaj še ena več. Pisavec. ski v Češnicah; — Mar ijnemu Oči še vanju r Vrabčih, — in Mariji Snežnici na Gori poleg So-dražice. — Konec nasledva. ffiffiea p* Sioren#kefn in dopisi* Za novo leto. Ze Rimljan je klical: „A Jove principium!" ter je zahteval: Z Bogom naj se začne delo, Da bo dober tek imelo! Koliko več kristjan, katoličan, ki pozna, časti in moli le edino pravega Boga! Z Bogom, ki je vse v vsem, bodi začetek, nadaljevanje in konec vsacega dela. „Tecum principium et finis.*' To pa naj velja posebno tudi za dela keršanskih vlad in za vso politiko po zborih, društvih in po časnikih. To se nikoli ne more dosti povdarjati današnje dni, ko je za „jelševo inteligencijo „moda": svoje vere sramovati se in jo tajiti. Premisljevaje sedanje slovenske poltiške stranke, sem se spomnil zanimive dogodbe iz živl jenja našega ljubega Janeza Klančnika, kije veliko veliko sveta prehodil, pred nekterimi mesci pa v svoji domačiji na Dovjem svoje časno življenje sklenil. Janez Klančnik je obhodil vso zamursko deželo ob Nilu blizo do ravnika. Ne mara je bil prišel še bližej ravnika (ekvatorjaj kakor ranjki Knoblehar, razumel je zamurske jezike in doživel mnogoterih čudnih dogodb; le škoda, da so večji del z njim šle v grob, ker sam je blezo malo popisal, drugi se manj. Pravil mi je, da je bil nekaj časa pri enem za-raurskih poglavarjev, ne včm če pri Nilu, ali blezo nekoliko v stran. Ta vladar je bil mož bistrega uma in previdil je, da v ,,brezverstvuu njegov narod nikoli ne pride do olike. Bil bi pa prav rad imel Čeden, olikan, frebrisan narod, dobro obdelovano deželo, za-e hiše, sploh srečno deželo in zveste podložnike. Začne se toraj pogajati s Klančnikom, kteri mu obljubi, da mu bo sozidal lep kraljevi dvor in marsikaj druze-ga, narod učil in kdo ve kaj vse storil za njegovo povzdigo. Vladar nasproti mu obeta to in uno, in nad vse drugo dopusti, da smo Janez njegove ljudi vero učiti in spreobračati, kajti to je podlaga vsega druzega obdelovanja. Vesel in zadovoljenje poglavar z vsiin ; le samo v eno se ni hotei podati, v to namreč, da bi tudi sam sprejel resnico in postal dober vernik. Ostati hoče to, kar je: živeti po svoji zamurski svobodi in raz-preženosti; všeč mu je sad kersanske olike, toda nekoliko premagovanja, kakoršnega zahteva vsaka dobra reč, to mu je že odveč. Kakošne je mislil postave dajati, tega najberže nista obravnavala; da pa iz vsega tega nič ni bilo, priča to, ker Janez Klančnik ni bil tam ostal. Ne mara so marsikteri možje in veljaki slovenskih strank več ali manj podobni unemu černo-olikanemu poglavarju v deželi Kamovcev, kaj ? Zgodovina uči, da le na keršanski podlagi se narod da v resnici o likat i, in kteri ga hočejo olikovati, o prost o-vati, morajo biti sami v veri olikani in tako prosti, da bodo zamogli tudi drugi zraven njih duhovno omi-kani, dušno prosti, čedni ljudje biti. Da pa je v tem veliko pomanjkanja, kažejo naše razne stranke. Ne oziraje se na posameznosti v programih je samo po sebi očitno, da vsak pravi katoličan, bodi 3i duhoven ali neduhoven, in kakoršnega koli stanu, mora stati in delati vse skozi na katoliški podlagi, in če se kako stablo v postavodajavstvu ne strinja s cerkvenimi načeli, si mora vsak po svoji zmožnosti za to prizadevati, da se ta ne manj deržavi kakor Cerkvi otrebna edinost doseže med občma, doseže pa s tim, • se tadi Cerkvi da, kar je Cerkvi nega. Slovenski narod je ,.kompaktno" katolišk, popolnoma vdan svoji sveti Cerkvi; vodniki strančarji, bu-ditelji njegovi, učeniki, časnikarji itd. bili bi popolnoma v „anomaliji", naravnost nasproti z narodom, ako bi hotli na drugi podlagi olikovati ga, kakor na verski, na katoliški podlagi. Janez KlanČnik in vsi misijonarji z njim si tudi zamurcev ne upajo iz teme povzdigniti na kaki „brezverski" podlagi; med nami pa se dvigajo na pete katoliški (? ? ?) inteligentaši, ki neznansko veliko govore in pišejo o oliki, vender pa v svojih programih, vabilih in razglasih ne z besedico ne omenijo keršanske podlage, na ktero je potreba staviti vse poslopje nauka, obdelovanja in izobrazovanja, ako ima res kaj teka imeti; temuč ker je že „moda" taka (ne slovenska, ampak tujska), da „konfesijonsloznost" visok klobuk in žametove rokovica nosi, zato se tudi oni klanjajo tej malikinji, hočejo olikovanje naroda prestaviti z verske na brezversko podlago in tako v nič devati, kar je katoličanstvo skoz veliko stoletij doseglo s težkim trudom. Padlo je Jutrovo, padel je Jug nazaj v divjačnost, padla že je v napoldivjačnost Italija v malo letih; dviga pa se Amerika v vedno lepšem cvetu, kakor se od dne do dne razširja po nji sv. vera od severa do juga, od vzhoda do zahoda ter ima katoliška Cerkev, če ne še dostojnih pravic, pa vender pošteno svobodo. Le na podlagi sv. vere je prava olika, je resnična sreča za narode, za vlade in dinastije. Toraj v novem letu in vselej : Vse za vero, dom, cesarja! Iz Ljubljano. Razne novice. G. J. Zima, učitelj II mestne šole, je imenovan za šolskega nadzornika kamniškega okraja — na mesto odstopivšega gosp. M. Močnika. G. Zima je vrednik konfesionslozne ,,Schul-zeitunge." ,.Narod" piše. da ta list, ki je že v pervi številki roge pokazal, bode menda podporo dobival iz tistega „Schulptenniga", za kterega posebno okrajni glavarji po deželi koledvajo. Tako, ako se to poterdi, bi se od katoliških Slovencev izžuljevani denar obračal v Škodo njih lastne vere! — O tej priliki naj omenimo slovenskega društva „Narodna Šola"', s kterim bi bili popolnoma zadovoljni, ako bi bilo v svojem oklicu po-vdarilo tudi cerkveno in versko stran, to je, svoj katoliški značaj, kar je in mora biti vsakemu pravemu katoličanu perva skerb. Osnovalni in začasni odbor tega društva so gg.: Dr. Razlag, predsednik, M. Močnik, A. Praprotnik, Fel. Stegnar, Iv. Tomšič, dr. Vošnjak. — Slovenski Narod" v Ljubljani izhaja od novega leta 1X73 kakor dnevnik in velja za četert leta v Ljubljani 3 gl. 30 kr., po pošti pa 4 gl. Od dnevnika za slovenski katoliški narod imamo pravico zahtevati, resno tirjati, daje narodu pravičen, ravnoserčen prijatel in pomočnik na vse strani, tudi kar se tiče njegove naj veči svetinje : sv. vere ter katoliške Cerkve. Kteri časnik moško to nalogo spolnuje, samo tisti je pravi zastopnik naroda in njegovih potreb. Serč-no žejimo, da bi „Narod" ko dnevnik to pot nastopil. Č. g. Jan. Bile, naš verli pisatelj, kakor slišimo, se zarad bolehnosti poda začasno v pokoj v Bistrico. Bog mu poterdi zdravje in ohrani deželi gorečega duhovna! Češko tudi za Slovence. „Kazatele slovanšti", zbirka dobrih slovanskih pridig, ki jo pod vodstvom Višehrad-skega prošta Vacl. Štulca na svitlo daje duhoven č. g. A nton in Mužik v Pragi, so po enoletnem prestan-ku zopet jeli izhajati. Ravno je prišel na svitlo 1. so-eitek tretjega zvezka, kteri obsega pridige za nedelje in praznike od novega leta privzemno do 5. nedelje po sv. o. Kraljih. Med temi je tudi nekaj slovenskih v češko pretolmačenih. Predplača na celi zvezek z 12 sošitki znese 4 gl. a. v. in se pošilja v Prago (knčhtiskdrna Cyrillo-Methodčjsk4, Ružovč ulice, č. 971 št., 5 nov.) V vsakem sošitku so na 3—4 polab čisto izdelane pridige, na 1—2 polah pa govorske osnove (od slavnega škofa M. Slomšeka in druzih). Za post ima pripravljene nedeljske pridige od škofa Slomšeka in versto času primernih apologetiških pridig „o Cerkvi" od Havlika, bivšega kardinala nadškofa zagrebškega. — Našega Slomšeka kaj posebno čislajo bratje Cehi; že predlanskim so na svitlo dali „Sedmero žalosti M. D.", preteklo leto pa je njegovo življenje prinašal „Casopis katol. duho-venstva, in v ilustrovanem „Svčtozoru" je Slomšekovo življenje ob kratkem z dobro zadeto negovo podobo. — V taki živi vzajemnosti upamo, da si bodo mnogi Slovenci naročili „Kazatele slovanske in sadu iz njih zajemali. — „Cech". Kdor želi v češkem jeziku dober, po-šteno-katolišk dnevnik prebirati, naj si naroči Cech-a iz Prage (v Panske ulici č. 14—IL 3 gl. 75 kr. na četert leta). Kteri Slovenci so zmožni, naj začno namesto tujih raji prebirati dobre in katoliško domače, to je, slovanske dnevnike, iz kterih bojo tudi v drugem oziru na koristi. „Ciril in Metodova tiskarna" je nova naprava v Pragi, ki je vredno, da jo tukaj omenimo. Oskerb-Ijena je z naj novejšimi in naj lični>irai čerkami, izverst-nimi mašinami itd. in priporočuje se vsemu, zlasti tudi duhovskemu občinstvu za delo. (Ruž. ul. č. 971.) Iz Tersta. 19. grudna 1872. A. Hr. — Pred tremi ali štirimi mesci je neki železniški čuvaj ustrelil svojega tovarša. Časniki so sporočili, da sta si bila že dolgo silo sovražna. Ustreljeni je bil Štajerec, morivec pa Lah. Ker sta menda oba streljala, se je dozdevalo, da si je Lah v sili življenje branil, in zanj ni bilo posebnih nasledkov. Po moževi smerti je vdova morivcu ravno tako pretila, kakor ustreljeni, pa zastonj. Prepir je bil zavolj denarja, ki sta ga Čuvaja vojaškemu duhovnu r. g. Jožefu Zamejcu 8. grudna 1-^70 vzela, ia potem gospoda v morje vergla. Ker Lah ni hotel dati vdovi unega denarja, za česar voljo je bil tudi njenega moža ustrelil, je razserjena žena gosposki naznanila, da sta ta Lah in njen mož ubozega duhovna umorila, in gosposka je Laha predvčeranjim z vdovo vred zaperla. — To Vam sporočujem iz zanesljivega vira. Iz Goriškega, 2*. dec. Kakor je znano, izhajajo v Gorici trije slovenski listi: „Soča", „Glas" in gospodarski list". Soča je glasilo političnega društva liberalne barve, Glas pa je bil namenjen postati „glas" ka-toliško-političnega društva, ktero društvo pa se ni porodilo. Kaj zastopa Gospodarski list, pravi njegovo im£. Ako se o strankah govori, imenujete se slovenska liberalna in slovenska konservativna, k kteri spadajo zares skoraj vsi slovenski duhovni v Gorici in po deželi, akoravno tudi pri liberalni nekteri skoraj zvonec nosijo. Za časa, ko je „Glas" zagledal beli dan, stale ste si stranki ojstreje nasproti, kakor kedaj poprej. Govorilo se je pa tudi, da se močno na to dela, naj bi se stranki združile in tako postale z združenimi močmi močna bramba nasproti poitalijančevalstvu in v novejših časih nasproti ponemčevalstvu. Takrat se ni doseglo nikakoršno porazumljenje, velikoveč sta pikala in provocirala oba slovenska lista drug druzega in mesto porazumljenja širilo se je med njima brezna bolj in bolj. Kakor v druzih krajih, tako tudi v Gorici v novejših časih začenja nadvladati kon* servativna stranka, in v narodni čitalnici je sijajno zmagala pri zadnji volitvi. 30. t. m. ima politično društvo „Soča" svoj občni zbor in na dnevnem redu bo med drugimi točkami tudi volitev novega odbora. Vsled tega začel je nekak pomirljiv veter pihati ter obeta lepo politično vreme za prihodnjost, ako ni to tihota pred viharjem. Kandidirajo •e za nove odbornike naslednji gospodje: Dr. Tonkli predsednik; odborniki: Faganelj, dr. Žigon, dr. Lavrič, Dolenec, Maraš, prof. Povše, Mašera, Stres, Jeglič. Po večini kaže odbor svojo konservativno stran, in upati je, da se pod vodstvom takega odbora stranki združite. Glede sostavljanja odbora prederznil bi se zastran osebe sicer vsega spoštovanja vrednega dr. Lavriča kaj malega omeniti. Vsi Slovenci na Goriškem so katoličanje in v današnjih dneh je treba na to gledati, da so zastopniki kakega društva odlični možje glede narodnosti, pa še bolj glede verskega prepričanja. Zmed slovenskih katoličanov, bivajočih na Goriškem, je pa brez vsake dvombe toliko sposobnih mož, da ni nikakoršna sila, da bo nekatoličan zastopal katoliške družnike. Da je gospod dr. Lavrič veliko storil za narodnost na Goriškem, t«» priznava vsak pošteno misleč domoljub; da pa nima tistega neomenjenega zaupanja pri vsej svoji delalnosti /a narodno izobraženje, ktero je neogibno potrebno, da se namen doseže, mora tudi vsakdo priznati, kriv pa je temu le njegov prestop k drugoverst-vu. — Ako g<»spod doktor v resnici želi delati za blagor slovenskega katoliškega naroda, naj bi spoznal svojo zmoto, kar bi njegovo spoštovanje močno povzdignilo in vterdilo, in naj bi postal katolišk zastopnik katoliškega naroda. „Errare humanum", pravi pregovor; „sed in errore preserverare" na to ima prav hud in znan odgovor. Kako delo želi doveršiti novi odbor? Združiti misli obe stranki v eno, ravno tako „Sočo" in „Glas" v en večji časopis, kteremu bo kot doklada priložen ,,Gospodarski list". Misel je dobra, namen lep, Bog daj k temu tudi svoj blagoslov! Vresničenje vsega tega pa je moje voščilo za novo leto vsim goriškim Slovencem. tiiirisko. Soča, kakor „01." piše, je pri fari prederla bregove, se razlila po rodovitni planjavi, nad 100 njiv zemlje poplaknila in poškodovala in do 100.000 gld. škode naredila. Nesreča je zadela bolj ubožno ljudstvo. Od viru t Solle. — Priložim Vam list mladega duhovna iz karmelitarskega reda iz Gjura na Ogerskem, po kterem se da nekoliko pogledati karmeliško življenje, od kterega so v novejših časih razločno pisarili iz Krakovega in Linca. Vidi se sploh, da tudi v klošter-skih zidovih še tako ojstrega reda ne pozabijo svojega naroda in se učenost zraven hogoljubnosti njeguje (goji) in čisla, akoravno spoštujejo vsako narodnost po besedah: „učite vse narode". Se ve, da pred vsim se za to skerbi, kar je edino potrebno. Karmeliti na Avstro - Ogerskem imajo tri kloštre: v Gradcu, Lincu in Gjuru. (Nekoliko iz omenjenega pisma.) Iz novicijata sem Vam Gospod malokdaj pisal. Mi ne pišemo radi, to je, ne pišemo za vsako malo reč, posebno pa iz novicijata ne. /daj pa mi le pišite, kadar koli, ako tudi v^aki teden dvakrat ; posebno ko ini tudi drugi nihče ne piše; časi pa bi vendar rad vedil, kako na Slovenskem živite, t Dalje pripoveduje, da je slovenšino precej pozabil, in prosil strica, da bi mu poslali kaj sl< .eiisk«-ga.) Naučil sem se več jezikov tu v Javrini (Kaab, Gjor). kakor italijanski; magvarski že tudi znam in dobro! kajti Madjari drugega jezika nočejo, kakor svojega, katerega pa zato bolj ljubijo. Vender so tu in tam cele vasi Ilervatov, kateri posebno staro hervaški govorijo, in se zlo veselijo, ako pri nas z menoj ali z enim drugim mladim gospodom (ki je iz Hervaškega. Tubič iz Požega) morejo govoriti. Pridejo pa k nam tudi časi Slovenci, Italijani, Francozi, in ta- ko mi zdaj dobro služijo jeziki, katerih sem se učil. V kloštri govorimo naj bolj nemško. Iz Šficarskcga. V Schweiningen-u v katonu Grau-bilnden, 26. grudna 1872. — Naj mi bode pripuseno nektere verstice dragi Danici sporočiti, da jih natisne za moje prijatle ino znance. — Zadnjikrat je Danica v začetku suš. 1872 povedala, da sem zavoljo bolehnosti od generala našega reda poslan v Reko. Naj smem o kratkem naznaniti, kako da pa zdaj iz Schweiningena pišem. — Zavoljo bolehnosti sem 7. sušca, bivši še pri sv. Očetu po blagoslov, Rim zapustil, in zelo bolehen sem po dvojni postaji v Temi in Jezi 3. dan v Ankono prišel Tam sem en dan ostal, in potlej sem se po Loj-dovem parobrodu v Terst prepeljal. — Ker sem se zelo slabega čutil, vedil pa tudi, da na Reki zavoljo mnogoštevilne družine v samostanu pripravnega kraja ni, sem iz Tersta v. ča>t generala prosil, naj me iz zaveze misijonske spustijo ino v moj domači kraj pošljejo. Druga prošnja je bila uslišena — poslan sem bil namreč po v. č. določili v naš samostan v Celje, izpušen pa od propagande ne, z dostavkom, da naj v Celji ostanem dotlej, da se mi kaj zboljša, pozneje pa me mislijo v kaki bližneji misijon postaviti. Ostal sem v Celji od 24. suši a do konca kimovca; skerbel za zdravje pod ljubeznjivo postrežbo visokočisl. g. dr. Štefana Hočevarja, občno znanega homeopata in rodoljuba. In zares, kar sem malo upal, se je z Božjo pomočjo zgodilo, — toliko sem ozdravel, da sem se po določenii rimske propagande ^zadnje dni kim. lahko na pot podal v naš misijon na Švicarsko. — Potem ko sem se nektere dni pri v. č. g. častnem korarju „Žuža-tu Antonu" v Laškem tergu pomudil, svojo žlahtno pozdravil, sem se 3. vinot. na pot podal. V Radoljci sem se en dan pomudil, Brezje in Bled obiskal, se Materi Božji priporočil, in prišel skoz Terbiž in Beljak, kjer sem se zopet 1 dan pomudil; 9. vin. odšel v Insbruk na Tirolsko. 2 dni sem bil k večemu za Insbruk odločil, ali Ijubeznjivi naši redovni bratje me niso naprej spustili, temuč prosili in silili, da sem še 12. vinot. svoj god med njimi praznoval. — Ker se tukaj železnica zavije proti Monakovemu, sem si izvolil rajši lavno pot proti Feldkirchu v Vor-arlbergli, da mi ni bilo potreba 4krat tako dolge poti skoz Bajersko deželo nastopiti. Se le drugi dan ob f> uri zvečer sem po pošti prišel v Feldkirch, zakaj pot je dolga, vožnja težavna , posebno čez visoki Arl-berg. — (Konec naslednjič.) Kazijteii po sreiu. Iz Tirolskega se čudi nekdo v „Vaterldu.," da v novi eri od leta do leta šolskih učiteljev bolj primanjkuje. Največ praznin pa je po tacih krajih, kjer je plača že zvišana in šolstvo po novih postavah vravnano, kakor na spodnjem in gornjem Avstrijanskem. Na Tirolskem se šolstva ogibajo, ker se stari boje, da njih sinovi utegnejo postati cerkveni nasprotniki, sami ne srečni in mladini v nesrečo. Ni čudo, ker dandanašnji za vest, vero in zuačajnost, kakor nam je eden učiteljev rekel, se premalo praša, temuč geslo je: Tistega smo, kdor nam kaj da. — Kristus je pa učil ravno nasproti: „Išite najprej Božjega kraljestva in njegove pravice, drugo bo vam pri ve rž eno." Ali se more še bolj jasno skazovati resnica teh besed, ko ravno tam, kjer je največi plača, učiteljev narbolj primanjkuje; kajti oni zaupajo zgolj v plačo , in ne v Delivca vsih darov V Kiflisko. Sv. Oče so 23. grudna v zboru 22 kardinalov izvolili 11 škofov. Pred volitvijo so v obširnem ogovoru tožili čez preganjanje in krivice, ktere kato- liška Cerkev terpi po mnozih krajih, posebno na Laškem in na Nemškem, tudi španjske, švicarske in armensko razkolniške sovražljivosti so omenili. — Nemški časniki se zato strašno napihujejo, češ, da je papež nemškega cesarja razžalil! Lepa reč! Ko je Prus od sv. Cerkve poterjene redove tiransko iz dežele preganjal, katoličane gerdo obrekoval in psoval, se v cerkvene reči .mešal ter neslisane krivice Cerkvi storil, potlej je pa tarna, da je papež stareg Tilhelma razžalil. Tako potuhnjeno-bedasto je zmožen j psevdo liberalizem pisati. — Vesele se pa sv. Oče poslednjič zavolj toliko častitljive stanovitnosti škofov in zavolj njih terdne edinosti med njimi in z duhovstvom in verniki, pa vsih skupaj z rimskim stolom. Poslednjič opominjajo k molitvi za rešenje iz tolikih stisk. Pristavimo naj, da v tem konzistoriju je bil izvoljen dr. Binder za škofa v št. Hipolitu (ki bode t), sveč. na Dunaju v cerkvi sv. Štefana posvečen). Francoski poslanec pri sv. Očetu se je tej časti odpovedal, ker ne more nič storiti za rimski sedež. Thiers je imel namreč enega poslanca pri Piju IX, in enega pri njegovem sovražniku in oroparju Viktor-Eman velu ter hoče tako dvema gospodoma služiti! (Konec). Kako se godi, da sedanji pestivci Pija IX pri vsem orožji in vojakih v jamo padajo? Levičarjem je Sri klošterskem ropu vlada še premalo roparska. Se-anji ministri hočejo prizanesti še 34 hišam redovnih generalov in 13 hišam tako imenovanih redovnih oskerb-ništev (prokur). To so naprave, vstanovljene veči del iz milošenj in pomočkov vesoljnega sveta, toraj si ministri ne upajo tega kar berž v svojo lačno mavho vreči, to pa ravno zato še bolj vjeda gladovne levičarje strašno, ter bodo morebiti ministerstvo spodrinili, ali pa celo punt zbudili. Za zdaj hočejo ali ministeretvo Lan-zovo vreči, ali pa iz zbornice se umakniti, ter zalczo-vajo ministerstvo, kakor le morejo. Nekaj se mora v teh okolišinah zgoditi, meni „Unita". Unkrat smo omenili, koliko ima laški minister gostov po ječah in kako se mu od leta do leta množijo. Naj pristavim še to, da letos se je za jetnike in oseb-stvo po ječah moralo pridati dva milijona in štiri sto tisuč lir; samo pitanje jetnikov tedaj bode Italijane stalo dvajset in pol milijona na leto!! Ali je to gospodarstvo? O zlata nova doba! — Razun teh pa časnik za policij stvo, „Circolare pe-riodieo", šteje še čez 82 tisuč tacih, ki bi jih radi še zaperli, ako bi jih dobili, kakor so begavci od vojašine in od novačenja (poslednjih čez 61 tisuč) in pa navadni hudodelci. Ko bi tedaj zasačili vse, ktere žele, bi jih ,.presrečna Italija" 158785 imela po ječah ! Sam Janez Lanza je v svojem sporočUu bil pri-moran spoznati, da po vzet j i Kima imajo „nekošno pomnoženje v skupnem številu tatvin." V 9 mescih jih je bilo 52266. V oktobru 1872 že 2179 več kot mesca oktobra 1871. Izmed vsakih 479 prebivavcev „novega kraljestva Italije" je en tat. Bode mar drugod bolje, koder se redi nejeverski MolohV Francoski časnik „Journal de Seinc et Oise" v Ver-zajlu, sedežu francoske narodne skupščine in gospoda Thiers-a, njenega predsednika, je nedavno iz Verzajla samega prinesel naslednji prigodek: „V nekem dvoru kraljevih ulic (Rue Royale) je živel mož, ki je kljub svoje visoke starosti bil poln kreposti na duhu ter vžival Čez in čez splošnje spoštovanje in obče zaupanje. Posli so pri njem imeli hranjen svoj zasluženi denar, in bogatini so mu zaupali premoženje, kterega ravno niso potrebovali v trenutku, kajti izplačeval je natančno obresti, ktere so šle tem in onim. Pride pa nenadoma potomec neke stare rodovine, se po- lasti kar naravnost tistega dvora, starčeku pa od kale majhen kot v prihodnje stanovanje. Le stara dekla je ostala zvesta osivelemu možu, ktera je posle oskerbova-la za njega." „Priseljenec postane, kakor rečeno, gospodar vseg* imetja, še več, poloti se clo starčeku izročenega denarja. Oni, ki so Irili na ta način poškodovani v svoji pravici, tožbo izročč sodniji; a ta, zaderžana s celo kopo pravd zoper puntarje rudečkarskega kerdela, dene strani pritožno pismo. Poterpežljivo čakajo poškodovanci razsodbe, toda zastonj. Čeravno so nastopili po obsojenih internacijonalnih rovarjih mirnejši časi, pretekajo vendar tedni, mesci in do današnjega dne se še nihče ni zmenil za oddano tožbo. Se nekoliko tednov — in ukradeno blago bode popolnoma zapravljeno." „Prederzni junak naše prigodbe, ko se je v stanovanje obropanega zložno vstanovil, napravi krasno veselico z veliko pojedino, ter povabi k nji svoje verzajl-ske prijatle in znance. Povabljeni gospodje in gospč— sramujemo se skoro na dan z resnico — povabljeni gospodje in gospe sedijo v hiši oplcnjenega starčeka razveseljevaje se do naslednjega jutra z jedilom, pitjem, plesom in krikom v roparjevi družbi — razveseljevaje se na same stroške osivelega moža. In čudno, ali ni to prečudno (ako bi ne bili vidili tega z lastnimi očmi, pač bi ne mogli verjeti), da sedita med to družino celo slaven ud ministerstva francoske republike in imeniten mož francoskega sod niš t va, radujoča se pri tej sramotni gostiji, pijoča na roparjevo zdravje!" — „Ce se na postavni poti pravica doseči ne more, je vendar tolažilo v tem, da je takošno počenjanje vsaj ljudstvu čez iu čez znano.' — — Toliko „Journal de Seine et Oise." Ta Členek je francosko gosposko neznansko razburil. Centralni komisar je prišel k vredništvu omenjenega lista in ojstro zahteval, da se imajo imenovati dotič* na imena. Generalni prokurator sam je bil v grozni zadregi. Skličejo se udje verzajlskega sodništva, da bi se izvodila moža, ktera sta zabredla tako daleč: deležna biti ostudnega g »sto vanj a. V potnirjenje te pravične razdraženosti prinese list v eni naslednjih številk pojasnilo v tem pomenu da : Stari oropani mož so sveti Oče Papež Pij IX; gerdi vsiljenec ni drugi kakor Viktor K m man vel; vdeleženci te gostarije so pa evropske vlade, ktere so kljubu taki neslišani krivici v naj bolj ih razmerah s pijemonteškim vladarjem. (Karnth.- Blatt.) J. L. Korinško zemeljsko ožino v Greciji menda hočejo prerekati, kakor so presekali Sueško. To so skušali že večkrat tudi v davnih časih, pa so vselej opustili. Egiptovski prekop je dolg 129 kilometrov, prekop Kalama-ški v Lutraki pa bi imel le 15 kilometrov. (Milja ima nekaj čez 7 kilometrov in pol, namr. 7, 58.) Zarad hribov in drazih topografiških okolišin pa bi bilo delo s večimi pritežnostmi sklenjeno. Dvomimo, če bojo k temu dobili potrebnih novcev. Sueški presek do sedaj nima tacih nasledkov, da bi bogatini bili odveč mikani za drugo tako poskušnjo. (IT. c.) Iz LJubljane. Bog nas vari kuge, lakote, dra-frine! Tako molimo pri popoldanski Božji^ službi. Kolera dosti huda je na Ogerskem in na Ccskem, hude koze v Terstu, v Zagrebu, v nemškem Gradcu. Zato je deželni odbor Kranjski dal poduk do županij, kako naj se ljudje obnašajo, da se bolezni ložej obvarujejo. Pa tudi za ljubo živinico žuga huda stiska, turška goveja kuga, ki se je že prikazala na Hervaškem ▼ Verbovskem okraju, in v Dragi na Reškem. Toraj vrad-nije opominjajo, da naj se ne živina in nobena reč ne pusti čez hervaško mejo v deželo, ker z vsako rečjo le zatrosi ta strašna nadloga, ki je prišla is Bosne na Hervaško. (Bolj na drobno v „Nov.".) Gospodje, ki skoraj nekako liberalno-ostentativno o naj večih postih doma in v svojih zbirališih meso jeste, Bog obvari nesreče , da bi ga še o pripušenih dnevih kje ne imeli! Še huje bi bilo, ko bi vas same zadela ena ali druga omenjenih stisk. Dve reči ste neutajljivi: 1. da se Bog ne d& zaničevati, in 2. da človeški napuh Boga ne bo premagal ... Iz Ljubljane. Od več strani ae nam poterjuje, da je, žali Bog! res, kar je nedavno Danica povedala o nekem profesorju Huaovcu na ljubljanski gimnaziji. Ker smo si v svesti, da one stvari toraj niso prezerli vsaj naši duhovski šolski nadzorniki, naj iz posebnega dopisa, ki smo ga o tem dobili iz latinskih šol, posnamemo za zdaj le nektere reči. Tisti profesor je gosp. Heinricb, in kmali po onem naznanilu pride ves razkačen v sedmo šolo, se hudo jezi in „gorje" žuga dijaku, kteri je razodel to reč, iu nektcri so mu vmes koj zaklicali „gut, bravo" ! Nato se zbirajo Heinrichovci, in pošljejo v „Laib. Ztg." svojemu g. profesorju neko zaupnico, v kteri pa nobenega stavka »»Dauici4, overgli niso. Kar je pomenljivo, je pa to, da jih izmed 31 Boučencev 14 tiste zaupnice podpisalo ni. Lani so izmed enakega š erila le 4 bili tako pogumni, da se niao dali omajati. To kaže, da se katoliška zavest tudi med slovensko mladino oživlja in bolj določuje. Sicer so uni zaupničarji te, ki niso hotli dati se preveriti, zaniče-▼aje imenovali „des Denkens unfiihige Subjekte"; ali ravno nasprotno je res, in dopis hvalo daje tistim součencem, kterim je pravica in resnica bolj mar, kot hvala ali graja profesorja Heinricha! Iz Tersla. Na dan sv. Lucije smo tukaj vstanovili pri farni cerkvi Marije- pomagaj (St. Antomo vecchio) novo bratovšino pod varstvom sv. Lucije in sv. Antona. Ob deseti uri dopoldne je bila peta sv. maša, popoldne ob 4 vvodna pridiga, potem litanije in blagoslov; pri tej priložnosti so tudi milostlj. škof cerkev obiskali in se službe Božje vdeležili. Čudno ie, da pri vsem nasprotovanji brezbožnikov je v dven letih ta že četerta pobožna bratovšina, ki se je tukaj vstanovila. S tem Teržačanje kažejo, da nikakor niso enih misel s svojim magistratom (mestnim poglavarstvom), kteri bi cerkvam rad vso pomoč odtegnil in še to odrekel, kar je dolžan. — Tukaj v Rojanu na nekem vertu pod germičem je te dni kmet dobil 2 keliha, en ciborij, eno kadilnico, 2 navičele in eno žličico — vse cerkvena roba. Naj berže je tat to tukaj podvergel, da bi o svojem času po taisto prišel in prodal. Stvar se je policiji naznanila in zvedilo se je, da je vse ukradeno na Štajerskem pri Materi Božji v Bukovju (Maria Buch im Juden-burger-Kreise. Tako daleč je tat plen prinesel, pa ga vendar nazadnje popustiti mogel! S pod Pohorja, 2(X grud. Draga Danica, naj ti še jaz priložim nekaj verstic, ker te vedno rad prebiram.— Zastran obrednih bukvic za sveti teden — „Hebdomnda Sankta" — dajem na znanje, da njih po naših krajih želno pričakujemo: jaz močno želim in priporočam, da bi bile v ver.-ti-ne od Svetega večera molitve in psalmi v slovenskem j« ziku ter bi ljudstvo imelo kaj moliti v pravem pomenu taeas. Pa tudi poskerbite, da ne bojo predrage in si jih bo prosto ljudstvo kupovati moglo. Družba sv. Mohora želi zopt-t veliko novih udov dobiti. Zares prav želeti je, naj bi se vsaka hiša po Slovenskem naročila te knjige. Častiti gg. duhovni so si v tem največi zasluge pridobili; tako goreče skerbe za pravi napredek in « rniko slovenskega prostega ljudstva. Le opominjajte ljudi pri vsaki priložnosti, da ne bode kdo rekel: nisem vedil za to društvo. Vi pošteni narodnjaki, ki med ljudstvo zahajate, ne strašite se liberalnih nemčurjev, kteri zaničujejo vsako duhovno dobro delo, zlasti knjige, cerkvene časnike itd. Ne bom pravil, kako gerdo je psoval to družbo domač človek, ki živi od našega kruha, ko sem ga nagovarjal, da naj razširja te knjige, rečem naj samo: varite se lažnjivih prerokov, ki sami napuha polni in zapeljalni, so nevarni mladim in odrašenim! Tebi Danica vosim za novo leto veliko bralcev, vsim Slovencem bolj mernih in veselih časov, da bi nam vsak teden jasno zasvetila, z duhovnim berilom nas po-terjevala v resnicah sv. vere, cerkvene dogodbe nam o-znanovala, nas kratkočasila s pametno besedo, kakor si vestno vse to spoinovaia. Sveti Cerkvi mili Bog mir dodeli, daj zmago resnici v tem letu. Delajmo Slovenci vsi za enega, eden za vse. Vse za vero, dom, cesarja! Rodoljub. Politika je suhoparna, celo šumeče neposrednje volitve hočejo svojim gorečnikom skomino delati. Povsod je vse nekako pobito; še naj več priserčnosti je v Vatikanu. V god sv. Janeza je sv. Očetu vošilo »rečo 11 kardinalov, veliko preletov, imenitnih rimskih in tujih osebstev. General Kancler je bral v imenu vojaških častnikov blagoserčno adreso in sv. Oče so odgovorili z navdušenim ogovorom. MMuSutrske npremembe* V Ljubjanski škofiji. Č. g. A nt. Čer ne-tu, lok. na Gojzdu, je podeljena fara Hotedersica, in lokalija na Gojzdu je razpisana 28. dec. p. 1. V ler/aski Škofiji. Preč. g. Janez Vinodolac, dekan v Keršanu, je umeri 8. grudna. R. J. P. Č. g. Nežič Anton, župnik v Cepiču, bo oskerboval deka-nijo Keršan. Milostni škof so 18., 21. in 22. grud. ss. rede delili. Subdijakon je postal g. Fr. Mujesan; di-jakon g. Anton Favendo; mašniki gg.: Janez Ga-brielič, Robert Jelušič, Fran či s k Pančur, in Anton Puž. MBobroini tiar o v i. Za sv. Očeta. S. T. .0 gl. — Piju sv. Očetu za novo leto 1 gl. oO kr., proseč sv. blagoslova za ljubo zdravje, ako je volja Božja — J. Kajžar. — G. A—elame-rikanski cekin 2J dolarja. — Z Gorjan po p. g. fajra. 30 gl. 10 kr., 1 star tol. za 1 gl. 0 kr.; k temu 1 cekin za f> frankov s pristavkom: .,Sv. Očetu za novoletno vezilo od dveh zakonskih s prošnjo : Sprosite nama in otrokom srečno zadajo uro." — V dober namen :') gl. Za afrikanski misijon. J. Kajžar 1 gl. A. Trat-nar 1 gl. Iz Planine 4 gl. — R. Pire 1 gl. — Iz Cerk-ljan 22 gl. 13. Iz Verhnike »> gl., in iz Horjula 0 gl. Za kristjane na Jutrovem. Po prečast. dekanatu Kamniškem 17 gl. — Iz Zlatega polja 1 gl. s0. — Za kristjane v Bosni. S. T. o gl. Za sv. Detinstro. G. C. 20 kr. Za Leopoldov o družbo. Iz Cerkljan 2 gl. Za pogorelce v Starem tergu pri Ložu. Iz Verhnike 11 gl. in iz Horjula 2 gl. 40. Za pogorelce v Zalogu pri Novem mestu. Iz Verhnike 10 gl. V spomin svoje 25 letnice je č. gosp. J. Razpotnik poslal za podporno duhovsko društvo 10 gl. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jozel" Hlaznifcovi dediči v Ljubljani.