Št. 31.
V Ljubljani, sobota dne 2. aprila 1910
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob >/26. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18 —, polletno K 9 — četrtletno K 4 50, mesečno K 150. Za inozemstvo celoletno K 28 —.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za ^oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Macedonija in Jugoslovanstvo.
Naglašamo takoj v začetku — da ne bi bilo nesporazumljenj — da pod besedo Macedonija ne mislimo samo na solunski in bitoljski vilajet, nego vse one kraje v evropski Turški, kjer živijo Jugoslovani, to je Srbi in Bolgari. Naglašamo to radi tega, ker hočemo govoriti tudi in v prvi vrsti o krajih, ki so znani pod imenom stara Srbija, ker je tam tekla zibelka srbskega naroda, ker je bil tam nekdaj, pred glasovito kosovsko bitko, center srbske države.
• lil ..toraj> ki jim damo skupen naziv Macedonija, so za celokupno jugoslovanstvo naravnost velikanske važnosti, in sicer ne samo radi svojega naravnega bogastva, nego v mnogo večji meri radi tega ker so oni največje in najtežje preporno vprašanje med Jugoslovani in je od končnega rešenja tega vprašanja odvisno, ako se jugoslovansko vprašanje sploh kedaj reši tako, kot to želijo vsi pravi pristaše jugoslovanske ideje: ako se sploh kdaj združijo in vjedinijo vsi razkosani deli velikega jugoslovanskega ozemlja. Za tem vjedinje-njem stremijo vsi oni, ki vidijo našo sla-bost v naši razkosanosti in zato se mora posvečati macedonskemu kot prepornemu vprašanju največja pozornost.
Srbska in Bolgarska se morate združiti, ker v tej združitvi bodo imeli vsi Jugoslovani izven mej teh dveh slobodnih jugoslovanskih držav močno zaslombo v vsakem, tudi političnem oziru. Ta združitev pa je nemogoča, dokler se med obema državama ne doseže sporazum v macedon-skem vprašanju, ki je — izvzemši nesrečen slučaj, da vlada na Bolgarskem tuja dinastija — edina ovira zbližanju med Srbijo in Bolgarsko. Na macedonskem ozemlju so se vršili desetletja krvavi boji med Srbi in Bolgari, in to je moralo vplivati — in je tudi močno vplivalo — na odnošaje med Srbijo in Bolgarsko; radi teh bojev so bili ti odnošaji vedno napeti, in ako so bili di-plomatično tudi korektni, niso bili nikdar taki, kot bi v interesu obeh držav in celega slovanskega juga morali biti: bratski.
Tako je to bilo do najnovejšega časa. Sedaj pa nam vsakega dne prihajajo z Balkana nova poročila, da postajajo odnošaji med Srbijo in Bolgarsko vedno boljši in da postanejo v najkrajšem času taki, kakršne želi videti celo Jugoslovanstvo. Dalje se pa ne poroča nič, ali fakt, da stojimo takorekoč neposredno pred zaključenjem formelne zveze med Srbijo in Bolgarsko, nam dokazuje sam po sebi, da izgineva spor, ki je toliko let obstojal med dvema našima svobodnima državama radi Macedo-nije, ker dokler ta spor ni rešen, ne more biti niti govora o kakem zbližanju med Belgradom in med Sofijo.
Na kaki podlagi se sklepa macedon-ski sporazum, nam, naravno, ni znano.
LISTEK.
FEDOR GRADIŠNIK.
Zmaga.
Bil je eden onih dolgočasnih deževnih popoldnevov, ko človek ne ve, česa bi se lotil: sedi v svoji napoltemni sobici, gleda tjavendan, posluša enakomerno bobnanje deževnih kapljic na motne šipe, gleda, misli in ne misli ničesar ... To in ono bi imel dovršiti, stokrat se loti dela in stokrat ga zopet odloži .
V	takem razpoloženju je bila danes tudi gospodična Malilda
Sedela je pri svoji šivalni mizici ob oknu, krog sebe vse polno zlatih, srebrnih in raznobarvnih našivov, okraskov, zvezdic, v roki svileno toaleto za jutrišnjo gledališko predstavo. — A držala jo je le v roki delala ni: bila je prelena ...
Pri drugem oknu je sedela njena mati, mala, precej obilna žena kakih 50 let ter krasila male, svilene plesne čevljičke z zlatimi zvezdicami . . .
Tiho je bilo v sobici, le zdajinzdaj je ta ali ona globoko zavzdihnila . . . Bilo je kot da leži nekaj težkega v vzduhu, nekaj silnega in morečega ... In Matildi se je dozdevalo, da se to strašno in neznano zlo polagoma oklepa njenega srca, da se ga ovija vedno močneje in tesneje . . . Nakrat
Sicer pa to niti ni najvažnejše pri celi zadevi. Glavno je, da je ta sporazum že zaključen, ali se pa v najkrajšem času zaključi, ker podlaga sporazuma je važna samo za Srbijo in Bolgarsko kot državi, a sporazum sam je ogromne važnosti za vse Jugoslovanstvo.
Kadar nehajo boji med Srbi in Bolgari v Macedoniji — in kakor vsa znamenja kažejo, so ti boji že ponehali — stopi jugoslovansko vprašanje v poslednji stadij svojega razvoja, ker takrat se pristopi k delu za uresničenje končnih ciljev: zarešavanje lokalnih prepornih vprašanj, za zbliževanje na celem našem ozemlju, za vjedinjenje slovanskega juga.
Zato pozdravljamo radostnim srcem delo onih srbskih in bolgarskih rodoljubov, ki vporabljajo vse svoje sile v to, da se Belgrad in Sofija zbližata tako, da ju nobena sila več ne razdruži. Pozdravljamo radostnim srcem rezultate tega dela, ker smo tudi Slovenci, kot del slovanskega juga, silno zainteresirani na tem sporazumu.
Splošni pregled.
Potovanje avstro-ogrskega prestolonaslednika v Carigrad?
Carigrajska »Jeni Gazeta" javlja, da je zvedela iz zanesljivega vira, da poseti avstroogrski prestolonaslednik Fran Ferdinand v najkrajšem času turškega sultana v Carigradu. »Jeni Gazeta" je poluslužben list turške vlade in zato podaja njegovi vesti še veijo važnost. Po informacijah »Jeni Gazete" bi ostal nadvojvoda Fran Ferdinand v Carigradu štiri dni. V carigrajskih diplomatičnih krogih se misli, da bi imel biti ta obisk revanche Avstro-Ogrske za obiske jugoslovanskih vladarjev v Rusiji. Ali jugoslovanske države od tega »rčvanc-he-a" ne bi imele nikake — in to je glavno, ker revanche potem ne bi bil več rčvanche.
Ustanovitev češko-klerikalne stranke.
Kakor poročajo češki listi, se misli v kratkem ustanoviti češko-klerikalna stranka. Konservativni elementi dosedanje »Katoliške češke stranke niso zadovoljni s politiko bratov Myslivcev, ki jim je preveč po-krščanskosocijaljena. Ustanove si torej novo še bolj črno stranko.
Situacija na Ogrskem.
Vlada in narodna delavna stranka delata z vso intenziteto pri volilnih pripravah. Z veliko zanesljivostjo se računa razpis volitev za 10. april. Tudi opozicijonalne stranke gredo z vso živahnostjo na delo. Volilno in agitacijsko delo funkcijonira že z vso silo, kakor kaže tudi zagrizenost, v katero so zašli posamezni nasprotniški kandidati. Insultacije politikov posameznih vo-
se je dvignila s svojega sedeža, vrgla toaleto od sebe ter stopila k oknu . . . Naslonila je svoje	čelo	ob	šipo in gledala
doli na blatno ulico ...
»Kaj pa ti	je zopet,	Matilda?"	se je
oglasila v tem mati, ki	je	začudeno	opa-
zovala početje svoje hčerke ...
»Nič posebnega!“ je odgovorila Matilda, ne da bi se ozrla ... »Saj me itak ne razumeš, če ti tudi povem, kaj mi je!"
»Vidiš, takšna si vedno!" je dejala mati z nekoliko užaljenim glasom. »Jaz te nikdar ne razumem! Seveda, tako izkušeno, staro damo kot	si ti,	je	resnično	težko
razumeti!"
Jezno je udarila s čevljičkom, ki ga je imela v roki, ob šivalni stroj ter nato s podvojeno urnostjo delala dalje.
Matilda je stala še vedno nepremično pri oknu, nato pa se je prisiljeno nasmeh-ljala . . .
»Ah, mama, kako si vendar smešna!"
Sunkoma med bridkim smehljajem, polnim otožnosti in gorja, je izgovorila te besede . . . Nato se je naenkrat obrnila, pogledala mater in v dveh skokih je bila pri nji . . . Vrgla se ji je v naročje, objela jo je tesno krog vratu in dvoje solz se je zalesketalo v njenih velikih, črnih očeh ...
»Ne . . . ne . . . mama . . . Odpusti mi, odpustil"
Nagnila je svojo glavico na materina prsa in plakala kakor dete . . .
lilnih okrajev so na dnevnem redu. V okraju Szegvdr je boj posebno intenziven. Tu si stoje nasproti dosedanji poslanec narodni socijast Viljem Mezoffy, Kossuthija-nec Fran Furedy in Justhovec dr. Zoltan Horvath. Slednji je sklical v Mindszent volilni shod, kateremu je prisostvoval tudi podpredsednik Justhove stranke, Lajos Hollo. Volilci pa niso pustili niti Holla, niti Horvatha do besede in pokazal se je vpliv parlamentarnih škandalov na ljudstvo. Razjarjeni volilci so vpili: »doli s temi junaki z noži." »Mi ne rabimo Justhovskih demagogov." Le s silo je župnik pomiril hude volilce.
Priprave Justhovcev na volitve.
Prva številka »Villaga" poroča, da se namerava v Justhovi stranki ustanoviti volilni sklad s 600.000 K. Kar bi se ne moglo zbrati denarja do te vsote, naj bi se najel v bankah, ki bi bile pripravljene dati kredit za slučaj, da so kandidati izvoljeni. Iz volilnega sklada razdani denar bi bil kakor posojilo kandidatom za volini boj. Izvoljeni bi morali posojilo vrniti, propadlim pa plača vse strankarska blagajna. V strankinih krogih so mnenja, da je od dosedanjih 150 mandatov, 60 nesigurnih, v katerih bi zmagali Justhovci le z denarjem.
Boj proti zbornici lordov.
V	poslanski zbornici je predlagal Sir Robert Finlay k resoluciji glede interceden-čne pravice lordov sledeči amendement: Po mislih poslanske zbornice je močna, delavna druga zbornica potrebna. Poslanska zbornica je pripravljena upoštevati predloge za reformo in sestavo druge zbornice, odklanja pa vsako pečanje s takimi predlogi, ki uničujejo vsako korist druge zbornice, naj bo sestavljena kakorkoli.
Kabinet Luzzatti.
Luzzatti je dobil 30. marca od italijanskega kralja mandat, sestaviti nov kabi-ntet. »Agenzia Stefani" prinaša sedaj ofici-j£lno ministrsko listo, ki navaja sledečo razdelitev portfeljev: predsedništvo in notranje stvari: Luzzatti; zunanje zadeve: di San Giuliano, justico Fani, zaklad Tedesco, finance Facta, vojsko general Spingardi, mornarico contreadmiral Leonardi, pouk Credaro, dela: Sacchi, pošto in telegraf Ciuffelli in zemljedelstvo: Raineri.
Turško vojno brodovje.
Turško mornarično ministrstvo je sklenilo doposlati na Angleško 100 morna-ričnih častnikov v svrho temeljitejše in popolnejše izobrazbe. Kakor se vidi, ima Turška res trden namen reorganizirati in modernizirati svojo mornarico.
»Vidiš, dete, kakšna si!" je govorila mati ter gladila hčerkine dolge, črne lase ... »Resnično, jaz ne vem, kaj je s teboj! Včasih si bila vendar vedno tako vesela, sedaj pa, si dosegla, česar si si vedno najbolj želela, ko si angažirana pri tako lepem gledališču . . ."
»Da, da, mamica, poprej sem bila vesela, ker sem pričakovala vse kaj drugega, ko sem si predstavljala to življenje tako lepo in čisto, sedaj pa vidim, kako kruto sem se varala in goljufala in zato, mama, zato . .
Dalje ni mogla. Potok solza ji je zastavil besedo. Mlade, deviške grudi so se razburjeno dvigale, tresla se je po vsem telesu in jokala kakor otrok . . .
Tudi materi ste prisolzeli dve solzi na lice in nekaj časa je molčala . . . Gledala je svojo hčerko in zmajevala z glavo . . .
»Toda, če prav pomisliš, Matilda, si tega sama kriva!“ je povzela po kratki pavzi počasi in premišljeno . . . »Tvoje vedenje ni pravo za gledališko igralko . . .*
»Mati!"
Matilda se je dvignila.
Naenkrat je bila pri polni zavesti. Obraz se ji je v hipu razjasnil, usušil se je potok solza in resna in dostojanstvena je stala pred osupnjeno materjo.
»Mati!" je ponovila s strogim, očitajočim glasom, »kaj nameravaš s svojim govorjenjem? Kaj pa je gledališka igralka,
Dnevne vesti.
Deželni predsednik baron Schwarz
se je z večernim brzovlakom povrnil z Dunaja.
„V april so poslali" »narodni" kmečki frakarji v četrtek svoje tepce. Nat-vezili so jim namreč budalost, da bo »list frakarjev" od 1. aprila 1.1. naprej tudi — zjutraj izhajal, kakor »Jutro"!
—	In res se je našlo par ducatov naivnih »naprednjakov" ki so to smešnost okolu raznašali. — Morajo pa gospodje v Kna-flovi ulici že malo — prej vstati, če hočejo »Jutro" prehiteti in ga — s konkurenco dregati!!
Kapelnik slovenskega gledališča g. Hilarij Benišek, ki je deloval šestnajst let v procvit in prospeh slovenskega gledališča, prevzame za poletno stagione artistično vodstvo belgrajske opere. Ako mu bode ugajalo, ostane stalno v Belgradu kot kapelnik srbske opere. Tako nas zapuščajo moči, a mi ostajamo sami.
Odhodnica g. V. H. Talichu. Operni zbor ljubljanske opere priredi danes zvečer odhodnico odhajajočemu kapelniku g. V.
H.	Talichu v revstaracijskih prostorih gostilne »pri novem svetu".
»Frakarjem" — moralistom na ušesa : Deset Černičevih predavanj v »Mestnem domu" ni v stanu mladih ljudi toliko pohujšati kakor en sam »Zvonov* pornografski roman »V krvi" ali pa en »frakarski* sv feljton raznih firm! Capito?
Ponarejevalci mrtvaških listov. Zadnjič smo obljubili, afero Medvedove zahvale v podrobnostih spraviti na dan, Odkrito rečeno, nam se ta afera zdi naravnost odurna. Odurna že sama na sebi, a odurna tudi, ker ne maramo, da bi se nam očitalo, češ »Jutro" jo je le	zato	spravilo na dan, da občinstvo
opozori,	da	je	pri takih	razmerah, ki vla-
dajo v upravništvih obeh nam nasprotnih listih, pač najpriporočljiveje, če se v bodoče posmrtnice, zahvale itd. objavljajo edinole v »Jutru". Tega suma ne maramo na sebi imeti. In tudi ne bi bil opravičen — to smo ravno v Medvedovem slučaju, ki nas je gmotno	stal	le	mnogo	stroškov, dovolj
jasno dokazali.	Zato pa	le, ker se le od
gotove strani želi, da se stvar pojasni, oziroma že znana izjava Medvedove sestrične izpopolni, nastopno kolikor možno kratko in stvarno izpolnimo svojo obljubo: Zahvalo j'e sestavil pokojnikov bližnji prijatelj, ki se je sprevoda v Ljubljani vdeležil in ki je bil po izvestnih pričah tudi informiran o celoti Medvedovega pogreba. Oba lista sta dobila dobesedno isti rokopis. Stvar upravništva je, rokopis tiskati po naročilu, morebitne pomanjkljivosti ga prav nič ne brigajo. Na-ročitelj oglas plača, pa —... V turški tiskarni pa imajo zlasti ob smrtnih slučajih duhovnikov, prokleto razvado, da samovoljno izlorabljajo take rokopise. Poprav-
da bi moralo nje vedenje biti drugačno kot vedenje dostojne dame? Ali ni tudi gledališka igralka — dama? Ali nima potemtakem tudi ona dolžnost, varovati svojo žensko dostojanstvo, svojo žensko čast? Ali mora biti gledališka igralka v resnici to, kar si naša moralna družba želi od nje ? Ne in stokrat ne? Zvišen je naš poklic, svet je naš stan, a družba je oni demon, ki nas vlači v blato, ki skuša zatreti v naših srcih žensko čast in nas ponižuje na živalsko stopnjo! So med nami slobodne narave, tega ne oporekam in ali je čudno, če taka narava vkljub vsem dobrim sklepom, vkljub vsem idealom — pade, pade vsled neznanih materijalnih razmer, pade vsled greha družbe, ker stoji pred alternativo: ali pasti in živeti, ali pa ostati moralna in trpeti vsakojake bridkosti in težave! Močna mora biti ženska, ki se je posvetila našemu stanu, zelo močna, kajti nikjer se tako lahko ne pade kot pri nas!"
Govorila je urno, s patosom in z globokim prepričanjem ... Mati jo je začudeno gledala in niti besedice ni mogla izpre-govoriti . . .
»Da, mati, tako je!" je dejala nato Matilda. »In rečem ti, da je zastonj vse tvoje govorjenje v tem oziru!"
»Toda . . . Matilda ... saj nisem ničesar dejala," se je izvilo materi iz prsij.
(Dalje.)
ljajo jih, izpuščajo, kar količkaj Jiberalno“ diši, zato pa vpletajo svoje izmišljotine med stavke oglasa. Občinstvo v lastnem interesu dobro stori, če si to dobro zapomni. V tem slučaju so večji del rokopisa prenaredili: zapostavili so vdeležence, ki niso klerikalci, a pred njim so stavili svoje ljudi, če tudi jih pri pogrebu niti ni bilo zraven; vpletli so v stavek samovoljno imena svojih društev, in sicer na ta način, da so izlora-bili razburjeno duševno stanje nerazsodne ženske ter ji naravnost vsilili: tainta mora biti imenovan. Revica se je seveda tej vsiljivosti vdala, in tako je naposled iz prvotne sestavljene zahvale zagledalo beli dan neko zmazalo, ki nima ne glave ne repa. Kar pa je pri vsem tem še najbolj značilno za pre-narejevalce mrtvaških listov, pa je dejstvo, da se samovoljno vpletena klerikalna društva sprevoda niti vdele-žila niso. V predmestju so nekateri klerikalci res še od strani capljali za sprevodom, a ko se je sprevod bližal notranjim Ulicam, so se poskrili kafor ščurki pred belim dnem. — Glede »Sokola" pa je stvar taka. Prvotno so ga že tiskali toda zapostavili so ga namenoma za vsemi svojimi in drugimi društvi. Izviren dokaz za to klerikalno lumparijo imamo v rokah. Pozneje pa so »duhovni sobratje" Medvedovi ukazali, da se ima »Sokol" sploh črtati iz zahvale. Hlapci v upravništvu so tudi ubogali svoje gospode. Ko je prišla cela lumparija na dan, so pa lovili ubogo žensko Medvedovo sestrično, pa jo pod raznimi pretvezami nekako vlovili za tisti podpis. Lovili so jo celo po ulicah, kar najlepše označuje kristale iz turške tiskarne. — Ali tudi v tiskarni frakarjev niso brez greha glede zahvale. Pred vsem je o tej gospodi znano, da je jako komodna. List izide ob
5.	popoldne a ob 10. dopoldne so djali, da neznatnega dostavka že ne morejo več spraviti med ostali odtis. To je komoditeta, posebna last moderno urejene tiskarne! Pa tega bi jim človek, ki ve, da so ti gospodje v svojih frakarskih nazorih že osiveli, navsezadnje še tako ne zameril. Pa nekaj drugega je, kar dokazuje, kako malenkostni so tudi gg. tovariši v uredništvu tiskarne v Knaflovi ulici. Dobili so namreč ob 10. dopoldne naknadno poročilo, da sta se med drugim pogreba vdeležila tudi prelat Kalan in župnik Potočnik. V zahvalo tega niso mogli več spraviti, kakor pravijo. A spravili so pa šele drugi dan med dnevne vesti neko drugo, že poznejši telefonično sporočeno spopolnilo, dočim so ravno omenjena imena le zato izpustili, ker sta slučajno katoliška duhovnika. Da so poznejše svojemu kompanijonu v turški tiskarni očitali lopovstva, pri tem pa obenem Medvedovo sestrično javno žaliti, da naj jo bo sram in da se njeno ravnanje ne da kvalificira, če je izbris »Sokola" sama zahtevala, vse to prepuščamo finemu okusu dostojnosti gospodov iz Knaflove ulice. In s tem končamo!
Kako znajo računati! V upravništvu turške tiskarne so z oglasi jako poceni. Evo dva dokaza. Nek župnik pošlje poročilo o smrti svojega duhovnega sobrata. Poročilo je najprvo natisnil »Surovinec," a za njim ga je ponatisnil znani »Lažiljub." V drugih razmerah bi vpošiljatelj poročila lahko računal na kak honorar. Pa mož zato poročila ni pisal. Ampak honorar pa je le vendar dobil. In sicer poslušajte, kakšnega še. Čez teden dni dobi od upravništva pismo, v njem pa — mož kar svojim očem ni mogel verjeti — račun za poslano poročilo. Račun je znašal blizo 10 K Pa je tudi že ta mož umrl, upravništvo turške tiskarne pa še vedno čaka na poravnavo računa. In bo
Mali listek.
Književnost, gledališče, umetnost.
Tresk.
(Dalje.)
In edino društvo, katerega sveta dolžnost je podpirati in pomagati, živi neko efemerno življenje, deluje skrito, ker sploh ne deluje oz. ne izpolnjuje svojo dolžnost, ki jo nalagajo pravila, in ko se poroča o obč. zboru — ne prej, šele po njem — izvemo, da je izpremenilo pravila, da bo zdaj, ko se mu zdi, da je spominskih plošč po Slovenskem dovolj, začelo podpirati vdove in sirote. Ako hoče biti slovenski pisatelj deležen podpor slov. podp. pisat, društva, se mora neizogibno oženiti in umreti. In mi nič ne protestiramo, molčimo in pustimo, da gre vse svojo pot naprej, med tem pa pusti pis. podp. društvo najpotrebnejše pisatelje brez podpor.
Čas je, da zahtevamo: Slov. pis. podp. društvo slovenskim pisateljem! Njim je namenjeno, edino oni imajo pravico do podpor. Denar, s katerim društvo razpolaga, naj se razdeli v primerne svote, ki se naj razpišejo v obliki podpor in nagrad.
Miloščine in darov ne potrebujemo, podpora ni nič nečastnega, treba je torej javnosti zaradi kontrole. S tem bi tudi v javnosti rastlo zanimanje za društvo, ki bi na ta način dobilo več podpor in bi moglo s svojimi sredstvi ugodno uplivati na raz-
še čakalo. — Mogoče da se vsaj nekaj odškoduje. So pa Medvedov smrtni oglas zaračunali 9 K, dočim je njih kompanjon
V	Knaflovi ulici za isti oglas računal le 5 K 60 vin. Pravijo, da je bil zaradi tega velik polom v hiši Izraela.
Popust duhovnemu sobratu. Pa so si znali pomagati. Medvedovo zahvalo so prvotno zaračunali na 18 K, da pa svoje prvo oderuštvo opilijo, so spodej zapisali: »Popust kot duhovnemu sobratu 4 K 50 v. Imamo še nekaj takih zanimivih računov v rezervi, zato gospodje: le tako naprej računajte!
Dr. Jeglič zadrski nadškof — dr. Lampe ljubljanski knezoškof. Ko smo včeraj zjutraj zaključili list, smo se spomnili, da je že prvi april in se nismo mogli premagati, da ne bi napravili nedolžno prvoaprilsko šalo. In za predmet te šale smo določili dve najkomičnejši figuri v Ljubljani, dr. Jegliča in dr. Lampeta in smo imenovali prvega za nadškofa v Zadru, a drugega za knezoškofa v Ljubljani. Zakaj bi ju ne imenovali? Ne stane nas to nič, a obema smo napravili s tem vsaj malo veselja: oba sta vsaj za moment pomislila, kako lepo bo, ko pride res tako imenovanje. Ali, da ne bi kdo rekel, da smo hoteli čita-telje »Jutra" potegniti, smo napisali pod »izvirno brzojavko" z Dunaja, da je to laž. Tu nam je pa malo ponagajal duhoviti tiskarski škrat, ki je napravil iz besede „laž“ besedo „žal“ in je toraj moral vsakdo, ki je hotel zvedeti, da je poročilo „laž,“ čitati našo opazko v oklepaju nazaj, na turški način. Žal nam je zelo, da so bili — vsaj v Ljubljani — zelo redki oni, ki bi se zmislili na to, a posebno nam je žal, da se na to niso zmislili niti v »Turški tiskarni," kjer bi vendar morali znati čitati na turški način.
Spomladanska umetniška razstava.
Danes se je prodal prvi umotvor na tej razstavi in sicer skupina »Težaki" (št. 135) od kiparja Ivana Zajca. Zanimanje kupoval-cev za druge umotvore, posebno slike, raste čimdalje bolj. Ker pa povprašuje za nekatere jedne in iste umotvore po več oseb, zaradi tega je opozoriti interesente da se podvizajo, ker obvelja stari izrek: »Kdor preje pride, preje melje". Obisk razstave, je bil posebno v praznikih povoljen; naj občinstvo nadalje ne zanemarja, ogledati si res te znamenite priredbe. Za vzgled naj služi marljivi obiskovalec tega kulturnega podjetja profesor g. A. Sič, kateri je danes pripeljal na razstavo zopet jeden oddelek gojenk višje dekliške šole. Radovedni smo, v koliko se zaveda naše občinstvo nasproti umetnosti? To bo izpričalo potom nakupa!
Občni zbor dramatičnega društva. Kakor smo že poročali se občni zbor »Dramatičnega društva" ne vrši danes marveč dne 9. t. m. ob 8 uri zvečer v mali dvorani »Narodnega doma".
Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih je svoječasno izdalo prevod »Modri Janko", ki ga je spisal in ilustriral Mac John Leuthe, a poslovenil Anton Funtek. Prav toplo priporočamo to knjigo, ker iz nje se nauči mladina v prikupljivi in zabavni obliki jako mnogo koristnega in potrebnega za svoje zdravje.
Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem zboruje v Celju v Narodnem domu, dne 3. aprila leta 1910. Vzpored: I. Odborova seja (Vodstvo) zjutraj točno ob 9. uri. II. Delegacija zboruje ob pol 11. uri točno. 1. Nagovor predsednikov. 2. Društveno delovanje: a) poročilo tajnikovo, b) poročilo blagajnikovo,
c)	socijalni odsek. 3. Določitev vzporeda občnemu zboru. 4. Volitve: a) predsednika,
voj naše literature. Dovoljujemo si na kratko povedati: »Slov. pis. podp. društvo, kakor je zdaj, ni nikako pisateljsko podporno društvo.
To društvo ne izpolnjuje svojo dolžnost, ki je lepa in velika. Še manj bo izpolnjevalo svojo dolžnost, če bo podpiralo vdove in sirote, ker mora najprej podpirati one, katerim je namenjen. Ako bo društvo imelo denarja preveč, naj razpiše za naše pisatelje potovalne štipendije.' Dovoljujemo si trditi, da taka izprememba pravil ni dovoljena. Javnost bi morala proti temu protestirati. Ako pomislimo na bedo, ki vlada v naših, posebno mladih pisateljskih vrstah, kjer bi se dalo včasih z malo svoto 50 do 100 K mnogo pomagati, potem moramo reči, da je delovanje pis. podp. društvo nemoralno, z ozirom na pisatelje pa krivično. Zahtevamo jasnosti in javnosti in protestujemo proti iz-premembi pravil, kakor jih je iz-premenil »občni zbor".
Društvo je samo posredovatelj med onimi, ki dajejo in onimi, ki prejemajo in pravičnost zahteva, da se to godi pravilno. Slov. pis. podp. društvo ima višji namen, nego podpirati vdove in sirote, katerim ne odrekamo pomoči drugod ali v posebnih slučajih. Društvo ima tudi dolžnost opozarjati nase javnost. Vemo, da se javnost malo meni za one, ki tvorijo kulturno silo naroda, ki ne oziraje se na svojo srečo in blagostanje nastopijo pot za velikimi cilji, ter prinašajo novo življenje, odseve lastnih
namestnika in 7 odbornikov, b) treh pregledovalcev računov, c) odbornikov za Lehrerbund, č) delegatov za Lehrerbund,
d)	delegatov za »Zavezino" skupščino, e) socijalni odsek. 5. Določitev letnih prispevkov. 6. Predlogi: a) odbora, b) društev, (Utemeljevati imajo delegati dotičnega društva). c) posameznikov. 7. Slučajnosti. III. Odborova seja takoj po delegaciji. Konštituje se nov odbor. IV. Občni zbor ob 3. uri. Predavanje ravnatelja g. Schrei-nerja: Jela Keller. Duševni razvoj gluhoneme in slepe deklice. Česa nas uči ta izredni slučaj?
Trpinčenje dijakov. K naši včerajšnji notici pod tem naslovem nas prosi ravnateljstvo konštatirati, da se opisani exodus dijakov ni zgodil — kot smo pomotoma poročali na II. državni gimnaziji; stvar se je namreč zgodila na I. državni gimnaziji. Sploh se nam je pa o tem zavodu nabralo že precejšno število zanimivih in značilnih podaikov, ki jih uporabimo, da osvetlimo delovanje in postopanje raznih oseb, ki igrajo na tem zavodu glavno ulogo.
Prijazen poštar. Od več strani nam prihajajo poročila, kako prijazen in vljuden je poštar na šentpetrski cesti s strankami, ki prihajajo po službenih opravkih v urad.
Mizerija naše uprave. Izpod Šmarne gore se nam poroča: Te dni je »Jutro" prineslo zanimiv uvodnik z zgorejšnji naslovom. Kritikuje se v članku posebno naša poštna uprava. Kdo njeno mizerijo bolj občuti, kot mi v neposredni bližini deželnega stolnega mesta. Ali vam je znano, koliko časa potrebuje ta uprava tako blizo Ljubljane, da pride Vaš list v naše kraje? Če gre vse po sreči, list prihaja vedno en dan pozneje tu sem. In ko bi že to bilo vse. Ali kar se bo Vam morda neverjetno zdelo, za vročnino lista treba je vsakokrat plačati 6 vinarjev pristojbine. Po tem računu vidite sami, da, kakor bi tudi radi, se stalno ne moremo naročiti na list, dokler bo te škandal-razmere še trajale. — Nam se zdi ta vest raravnost neverjetna. Hočemo se prepričati če je resnična, a v tem slučaju vkrenemo tudi primerne korake.
Državna cesta Logatec (Kalce) — Idrija se je deloma že pričela graditi, t. j. prejšnja okrajna cesta razširjati. Za danes ne rečemo druzega nego to, da je škandal prvevrste za deželo, da je največje mesto za Ljubljano, s cesarskim rudnikom in 6000 prebivalci, bilo s svetom dozdaj vezano samo z eno primitivno
—	»okrajno" cesto!! Na Dunaju pa aristokracija, birokrati in dvorna kamarila žre ljudske davke brez kontrole in brez vestnosti. To se vidi kakšne zastopnike je dozdaj Idrija v parlamentu imela!
Iz Abano pri Padovi nam piše prijatelj lista o čudovitem učinku blata (fango), ki nastaja iz zemlje, kakero namaka topli vrelec, izvirajoč na gričku »Monte Irone", na razne udne in sklepne bolezni. Po par-kratnem zakopanju v tem blatu revmatizem ali ischias skoro izgine. Ob jednem se poroča tudi o izrednih vremenskih razmerah v gornji Italiji. Okoli sv. Jožefa je že vsa pokrajina izgledala popolnoma poletno in trava je bila že v cvetu, a mrzla burja zadnjega marca je prinesla sneg. Lahkoverni Italijani pripisujejo te meteorološke izpre-membe — kometu.
Izletniki, ki so se priglasili za Merkurjev poučni izlet v Zagreb dne 3. t. m. in se hočejo poslužiti znižane vožnje, bla-govole naj se pred odhodom vlaka dne
3.	t. m. ob 7 uri zjutraj zglasiti pri društvenem tajniku, ki bo ta čas na kolodvoru in bo nabavil za vse izletnike vozne listke.
duš, a ne verujemo, da je človekoljubje na Slovenskem popolnoma umrlo, ne verujemo, da bi pri nas ne bilo premožnih ljudi, ki imajo za podpiranje pisateljev morda več smisla nego slov. pis. podp. društvo. Toda morda jih nihče na to ne spomni, oziroma niti ne vedo, da ekzistira kako slov. pis. podp. društvo in potem je naravno, da društvo nima več sredstev. Društvo, ki le enkrat na leto naznani, da je na obč. zboru izpremenilo svoja pravila in da ima 29.000 K premoženja, tako društvo ne bo dobilo podpor, da bi podpiralo. Je res žalostno pomisliti, kaka lepa kulturna institucija bi bilo tako društvo, koliko bede in pomankanja bi preprečilo, koliko novih del omogočilo, koliko jasnih trenotkov bi prineslo v obupa-joče mlado življenje, koliko izgubljenih dnij bi rešilo!
In tu, mesto da bi se društvo znotraj reorganiziralo, spopolnilo in uredilo tako, da bi ugodno uplivalo na razvoj, podpiralo res potrebne in pospeševalo literarna dela
—	tu hoče društvo vzeti pisateljem še ono, kar bi imeli dobiti. Drugod bi se temu reklo škandal, pri nas smo molčali.
Je žalostno, da se ljudje v tako važnih institucijah ne zavedajo svoje dolžnosti, da ne delajo, kakor bi morali delati. Je žalostno, da moramo to šele povedati. Ali se ne bo nihče zganil, da bi končno slovenski pisatelji v slov. podp. pis. društvu imeli to, kar bi morali imeti in kar tako zelo potrebujemo — namreč — res pisateljsko podporno društvo. Dr. J. L.
Društvo strojnikov. V nedeljo 3. aprila se bo vršila mesečna seja v restavraciji pri »Novem svetu" ob 3, uri popoldan. Prosi se gg. člane, da se društvene seje zanesljivo udeleže. Gospodom industrijalcem se obenem naznanja da je prevzel preskrbovale službe za strojnike g. Alojzij Kolar, strojnik pri tvrtki Bamberg, Dalmatinova ulica v Ljubljani in se jih prosi, da se zaupno na njega obračajo kadar iščejo dobro strojniško moč.
Prostovoljno gasilno društvo v Begunjah ponovi v ponedeljek, 4. aprila 1910. v Gasilnem domu gledališko predstavo s petjem. Spored: Petje. Nemški ne znajo. Starinarica.
Da ne bo kake pomote. »Jutro" je včeraj poročalo o nekem pustolovcu Kor-deschu, katerega so potom odgona pripeljali v Ljubljano. Tekom dne pa se je v uredništvu zglasil tudi neki gospod istega imena, ki pa se je predstavil kot žurna-list Kordesch, ki je, če smo ga prav razumeli, zadnji čas nekje na Nemškem vodil velik list in imel kar 24 celih stavcev pod seboj. Gosp. žurnalist Kordesch je najbrže v previki naglici čital dotično vest v »Jutru," ki poroča o pustolovcu istega imena, kajti, lotil se je našega sluge, kako se isti drzne o njem kaj tacega poročati. Seveda je bil sluga ravno tako nedolžen, kakor g. žurnalist Kordesch glede pustolovca istega imena. Ne? Našemu g.glavnemu uredniku je silno žal, da ni mogel g. žurnalista Kordescha osebno potolažiti. Da ne bo kake pomote, se morda g. žurnalist Kordesch ob priliki potrudi k našemu g. glavnemu uredniku.
Tujci v Ljubljani. Mesec marc je bil od februarja že znatno živahnejši v tujskem prometu. Pomladanska sezona se je pričela, in privedla iz velikih mest v prvi vrsti agente velikih tovarniških tvrdk. Mnogo je seveda došlo tudi čifutov, ki poznajo Slovence le takrat dobro, kadar se jih gre opehariti. Slovenski trgovci naj te krivo-nosce s sladkim čvekanjem vržejo skozi vrata in podpirajo rajše solidne firme! Mnogo tujcev je pa šlo le skozi Ljubljano na jug. Največji promet po tujcih imamo v Ljubljani od aprila do konca oktobra. Tako-zvanih letoviščarjev Ljubljana nima dosti nego se nastanijo kakor znano le po deželi (Gorenjsko, Notranjsko). Tudi je reklama še vse premalo agilna pri nas. Tu je treba enkrat povedati, da ljudi v prvi vrsti odganja uprav oderuška draginja, v drugi vrsti pa mrtvilo v naši centrali. Za drag denar dobe tujci drugod druge udobnosti!
Predrzna usiljivost. Mlad fantalin neke tvrdke s šivalnimi stroji je tako im-pertinentno drzen, da molestira kar na cesti neznane mu dame za naročitev kakega šivalnega stroja, in če se mu odločno pove naj jih pusti v miru na ulici, je še robat. Tvrdko opozarjamo naj tega pobalina P. ne pošilja na ulico ali k strankam na dom, ker se mu bodo vrata pokazala. Naj nastavi dostojnega moža ali pa žensko, strokovno izobraženo za ta posel.
Golobi in nesnaga v mestu. Občinskem svetu polagamo na srce zadevo, ki kriči po remeduri, to so, ljubljanski golobi. Pri nekaterih poslopjih človek ne sme mimo, da bi ne bil ponesnažen klobuk ali obleka. Ali bi se jih ne dalo s streli pregnati ali poloviti in uničiti?
O margarin tl presneti. Kakor znano, je pr. leta meseca novembra in decembra, Frančiška Kuhar iz Medvod, po raznih gostilnah in trgovinah v Ljubljani razpečavala, kakor je trdila, pristno domače surovo maslo. In Ljubljančani so ga nekaj časa res kupovali, prodajali in uživali kot domači pristni pridelek. Kar naenkrat pa je nekdo prišel na to, da je ta »domači" pridelek v resnici — margarin. S to pomoto pa pravica ni bila zadovoljna. Prodajalko »domačega" pridelka je včeraj obsodila na trimesečno premišljevanje, da margarin in surovo maslo ni eno in isto. To naj bi bilo v svarilo tudi marsikaterim gospodinjam, ki se ravno v ti zabeli tako rade — zmotijo.
fz slovenskih krajev.
Grozovita burja prevrnila vlak. —
Včerajšnja naša vest o strašni železniški nesreči je bila žalibog le preresnična. — Strašna burja — vrtinec — je prevrnila vlak na ozkotirni progi Trst-Poreč pri postaji Milje. Naj-preje se je prevrnil prvi osebni voz za poštnim vozom in se takoj razbil; za njim so sledili ostali vozovi. Stroj je še nekoliko dalje zavozil, potem se pa tudi nagnil. Vse to je bilo delo trenotka, ta je bil grozen. Obupni klici ranjenih, rohnenje umirajočih potnikov se je izgubl jajo v grozovitem tulenju pogubonosnega burijinega orkana. Vlak je imel okoli 150 potnikov; odšel je pravilno ob 3. uri in 10 min. popoldne iz tržaškega državnega kolodvora proti Bujam-Poreču. Katastrofa je zahtevala 3 človeška življenja in več težko ranjenih. Mrtvi so: Koprski sodnik dr. Sinčič, Ivan P i v k a, trgovec iz Bujin in Rihard Psenner, uradnik dubrovniške parobrodne družbe »Ragusea".
Poleg tega se bori še nek čuvaj s smrtjo. Ranjenih je okoli 30. Med ranjenci tudi dva Ljubljančana. V istem vozu kakor mrtvi koprski sodnik sta se vozila tudi Ljubljančan gg. Viktor Bolaffia ml. vi-notržec v Šiški, in Bunc, knjigovodja. Oba sta poškodovana na desni roki; vrnila sta se včeraj v Ljubljano.
Človekov postanek, razvoj in konec.
iz predavanja med. Mirko Črniča v Mestnem domu dne 30. marca.
II.
Zdaj šele, ko je predavanje končano, nam je mogoče iz celote prezanimivih izvajanj o najvzvišenejšem bitju vsestvarstva, nuditi tudi onemu širšemu občinstvu, ki se predavanj ni moglo udeležiti, vsaj nekaj malega posnetka. Naglašamo že naprej: Eno najkočljivejših točk in ta je gotovo spolno vprašan j e, se je šele pred kratkem vrglo nam v Ljubljani med najširšo slovensko javnost. Naš škof sicer ni bil pravi mož za to, tudi ni te rešil v pravi obliki in najbrže tudi ne iz pravega namena — ampak pri vsem tem — beseda je postala meso, če tudi še slabo. Tista stena, ki smo jo doslej takorekoč z napol zavezanimi očesi le od daleč gledali kot najbolj kočljivo, je za vselej padla. To zaslugo ima škof pri vsej svoji nerodnosti in pri vseh svojih, še danes kot dvomljivo pojmovanih namenih. Krivda naših razmer je, da ga ni bilo ne pred škofom, in kar je za naše razmere še bolj značilno, ni ga bilo tudi za škofovo brošuro moža med nami, ki bi bil to vprašanje vzel v roke, na zdravi naravoslovni podlagi, v obliki in načinu, ki bi odgovarjal našim malenkostnim razmeram. Toliko imamo mož med nami, ki bi bili to nalogo v dobrobit ljudske prosvete lahko prevzeli in izvršili; toda ne eden se ni zganil. Stvar bržkone premalo nese, in kar pri nas ne nese, to se pri nas kratko-malo ne stori. Pa glejte! Tu stopi na prizorišče mlad medicinec, vrlo nadarjen sin naše Belo-Krajine, gosp. Mirko Černič. Še le na tega mladega moža je moral slovenski narod čakati, da nam ono, ravno po škofovi brošuri še bolj kočljivo nastalo vprašanje razreši v poljudni obliki in kolikor vsaj mi kot lajiki sodimo, na stvarni, vseskozi strokovnjaški podlagi.
Vprašanje: Kako človek postane, kako se razvija, in kaj je s človekom, ko ga zemlji izročimo, je našlo v treh predavanjih g. Černiča vsaj v glavnih potezah rešitev, nad katero je občinstvo mestoma kar zastrmelo. Rešitev tega vprašanja si mora prisvojiti ne le izobraženec, ampak osvojiti si ga mora tudi masa naših širših slojev, v prvi vrsti pa ravno tisti, katerim smo to vprašanje doslej kot najbolj kočljivo najbolj prikrivali, to je naša zrela mladina. Da se to s trajnim uspehom, doseže, skrbel bode gosp. Černič s tem da izda vsebino tega, kar je te dni v Ljubljani predaval, v širši, masi dostopni po sebni izdaji.
To izdajo hočemo mi z dovoljenjem gospoda avtorja le v nekaterih bistvenih odlomkih prehiteti. Zgodilo pa se bo to že v prvih naslednjih številkah, na kar naše čitatelje že na tem mestu opozarjamo. Danes le še omenjamo, da je bilo sinočno zaključno predavanje zelo dobro obiskano, dasiravno smo pogrešali takozvani cvet naših narodnih dam, namesto njih pa videli pred seboj žene in dekleta našega ljudstva
—	kar pa je pravzaprav: prav tako!
Raleidoskop.
Ura lil kolesca.
Ko sem bil paglavec, me je vodil oče k čebeljnaku ter mi kazal marljivo množico delavk, kako vrše vsakatera svoj posel, dan na dan, brez izpremembe, v večni eno-tirnosti, dokler ne napoči ura ločitve od tega sveta. Kdo ve, nemara se tudi čebele nadejajo svojih mušjih nebes za to, da da jejo »matici kar je matičnega?"
Ta pogled, ki mi ga je stavil modri roditelj za vzor popolne človeške družbe, me je vselej napolnil z žalostjo, in nisem vedel, zakaj; no, mnogo kasneje, ko sem se nekoč zagledal v kolesje stenske ure, sem razumel tisti čut, in sem spoznal človeško družbo: vsakateri bodi kolo in se vrti, vrti, vrti, samo tako in ne drugače — le tisti ne, ki je sam cele ure lastnik!
Obenem sem se razveselil: začutil sem, da nisem dobro kolo, da tečem po svoje, da sem se po krivem ukradel v uro iz fa-brike, ki je bila takrat že za menoj. In sem spoznal v ogromni uri svoje okolice tudi mnogih drugih koles uporniški tek; a v dalji sem začul korak minute, ko se iz vseh koles in kolesij porodi vseobča katastrofa: blazen polom se izproži v uri, in ko se poleže, bodo drugačni nameni, drugačne številke, drugi kazalci in drugačen čas. Tisto minuto se zdrobe poslušna kolesa in poginejo, ali pa pojdejo za nami;
in gospodar se preplaši novih, strašnih udarcev zvona .. .
Hej, mnogo nas te je ogoljufalo za tvoje uspehe, fabrika mrtvih koles, schola, magistra vitae — šola, učiteljica življenja! Tvoja bedasta kladiva so menila, da kujejo mrtvo železo, pa so kovala živ dinamit. Res, marsikateri kos je bil izpriden; a marsikateri je bil boljši zato ... Iz tvojih pustih zgodeb o kronah in prestolih, iz tvojih legend o vojskah smo se navadili oboževati očiščajoči evangelij bojevite sile; in naše mladostne sanje so jo odpovedale tiranstvu in starini ter so jo za bodoče dni poklonile svobodi in razruševanju sivih jezov in posvečenih absurdnosti, da na razvalinah postane novo kraljestvo resnice in pravice. Učila si nas laži pismarjev, dokazov o namišljenih nebesih; izza njih smo zahrepeneli po raju tega sveta. In v tvoji suhoparni matematiki smo našli most, ki edini stoji med valovjem blodenj: vodil nas je s koraki mrzlega razuma na barikade, dvignjene med preteklimi in bodočimi časi ...
„Tik-tak, tik-tak", ponavlja ura svojo glupo vero, da je dobro, kar je. Kapital gospoduje in rožlja z oboroženimi milijardami; satrap kapitala pa drži uro v brezkrvnih rokah in prisluškuje ...
„Tik-tak, tik-tak ...“ Iznad fabrik se vije črni dim moritve duš; izgotavljajo se kolesa in romajo v ogromno uro. Tuintam zahrešči zloročna pretnja v medsebojnem objemu zob. Pero ječi, napeto do poslednje meje; ali ga ne slišite?
V	fabrikah padajo težka kladiva: zdaj na mrtvo železo, zdaj na dinamit . . .
In iz dalje koraka nevzdržema naš svetli kraljevski čas.
___________King-Fu.
Senzačna obravnava.
Skrivnostni umor na Begunjšici.
Danes ob 9. dop. se vrši pri tukajšnjem deželnem sodišču soba št. 79, I. nadstropje senzačna že zadnjič na kratko omenjena obravnava, v kateri se javnosti ponudi najlepša prilika, da ne izreče svoje sodbe, ampak sme le misliti svoje mnenje o pravici in resnici. Kar državni pravdnik, vsaj kadar se gre za zaplembo kakega slovenskega lista, opetovano in ponovno z besedami zatrjuje, da on posluje le po svoji vesti, da on v svoji službi ne pozna ne narodnosti, ne prijatelja, ne sovražnika, ne migljajev iz višjih sfer. to bo pri tem groze-polnem slučaju imel najlepšo priliko javno in z dejanjem dokazati. Mi, ki smo prvi, ki gotovo verujemo besedam in zatrjevanjem g. drž. pravdnika, opozarjamo in svarimo občinstvo, naj nikar, vsaj na glas ne, ne izreka svoje sodbe nad čudno se ždečim slučajem, da dejanja osumljeni Eisen pas ni prišel pred poroto, ampak da pride le radi pregreška pred navadni sodni senat. Pustite pri miru nedolžnega fantka Kadunjca, ki je vrgel kamenček za s čelado pokrito dragonsko patroljo, pa ga je pravica po vesti in §§ obsodila na mesece in mesece ječe; ne jemljite si k srcu, da je ta med preiskavo oboleli fantiček vzlic vsem prošnjam moral končne rešitve obsodbe počakati v ječi, do-čim osumljenec današnjega slučaja nemoteno vživa sladko prostost. Pustite vse to in druge slučaje doma. Vzemite k razpravi najboljše prepričanje, da je državni pravdnik tudi v tem slučaju, ko se gre za uslužbenca nemškega barona Borna, in ki ga gotovo ne po zmoti usode zagovarja slovenski odvetnik dr. Krisper, resnično nepristransko postopal, ko je sestavil obtožnico, kakršne še ni bilo pod streho deželnosodne palače, vsaj pod novo streho ne. Bodite tudi pre pričani,	da	bodo	gospodje	deželnega	sodišča z	isto vestjo,	z isto natančnostjo	pa-
ragrafov sodili tudi ta slučaj, kakor so sodili naše slovenske fante-demonstrante. Pa tudi o tem	bodite	uverjeni,	da je za	vse
slučaje	že naprej	skrbljeno	— g. državni
pravdnik le pustite modri svinčnik pri miru
—	kajti poskrbelo se je le za drž. zbornico, da skrivnostni umor na Begunjšici ne sme postati — jj ustični umor. O slučaju samem priobčimo jutri obširno poročilo.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Nemški državni kancelar Bethmann-HolIweg v Florenci.
Rim, 1. aprila. „Agenzia Stefani" poroča, da pride nemški državni kancelar Bethmann Hollvveg jutri v Florenco, kjer bo imel konferenco z laškim ministrom za zunanje stvari di San Giulianom.
Princ Fushlni v Budimpešti.
Dunaj, 1. aprila. Japonski princ Fu-shimi se odpelje danes s svojo soprogo v Budimpešto.
Češki agrarci o politični situaciji.
Dunaj, 1. aprila. Parlamentarna komisija češke agrarne stranke je imela
dolgo o konferenco političnemu položaju. Predsedniku državnega zbora je predsednik Udržal poslal brzojavni protest proti predrugačenju dnevnega reda za državni zbor.
Preložitev političnih procesov.
Budimpešta, 1. apria. Tu bi se morala vršiti obravnava proti dvema soci-jalistoma zaradi lanskih septemberskih demonstracij, a se je preložila, kakor tudi politični procesi proti raznim narodnostim.
Zasliševanje vsled kravalov v ogrski poslanski zbornici.
Dunaj, 1. aprila. Obtoženi ogrski državni poslanci so nominirali več razbremenilnih prič, med drugimi Aleksandra Gaja, prejšnjega ministrskega predsednika Wekerla in več žurnalistov. Eden izmed teh časnikarjev je izpovedal, da je resnično to, kar so dosedaj pisali listi.
Ministrska konferenca.
Budimpešta, 1. aprila. „Budapesti Hirlap" poroča o pogovoru z Lukacsom glede ministrske konference. Omenil je, da se konferenca z novimi volitvami še ni pečala. Glede razpisa volitev tudi on misli, da se bo določil skrajni dovoljeni termin.
Volitev dunajskega župana.
Dunaj, 1. aprila. 6. aprila se snide dunajski občinski svet na posvet glede volitve novega dunajskega župana.
Cesar za ponesrečence pri Mfihlheimu.
Dunaj, 1. aprila. Cesar je podaril za ponesrečence železniške katastrofe pri Mtihl-heimu iz privatne šatulje 30.000 K.
Politični položaj na Angleškem.
London, 1. aprila. Politični položaj je še vedno nejasen. Premierministra Asquitha izjava o zbornici lordov bo rešitev krize le pospešila.
Vprašanje rečne meje med Avstro-Ogrsko in Nemčijo.
Dunaj, 1. aprila. V Nemčiji je zopet postalo vprašanje glede mejnih rek med Avstrijo in Nemčijo aktualno. Nerešeno je zlasti sporno vprašanje glede rek, ki izvirajo na Bavarskem in teko potem na Avstrijsko.
Nova telefonska zveza med Dunajem in Benetkami.
Benetke, 1. aprila. Danes se je otvo-rila telefonska zveza Dunaj—-Trst—Benetke.
Sprejem vesti o Luzzattijevem kabinetu.
Pariz, 1. aprila. Listi z veseljem pozdravljajo sestavo novega italijanskega kabineta pod Luzzattijevem predsedstvom. Luzzatti je bil namreč kot bivši italijanski poslanik v Parizu tu zelo priljubljen.
Premogarskl štrajk.
Indiano po lis, 1. aprila. Tu je izbruhnil štrajk premogokopov. 20.000 delavcev štrajka.
Menelik — živi!!
Rim, 1. aprila. Agenzia Stefani poroča iz Addis Abebe, da je mrtvim proglašeni abesinski cesar Menelik še — živ. V deželi vlada mir.
Perzijska vlada za svojo samostojnost.
Pariz, 1. aprila. Pri perzijski vladi delajo z vsemi močmi na to, da se zmanjša tuji, zlasti angleški in ruski vpliv na državno vodstvo. Ker so državne blagajne prazne, se hoče vlada obrniti za posojilo v Nemčijo.
Fizijoterapeotiška razstava.
Pariz, 1. aprila. Na fizijoterapeotiški razstavi se je danes obravnavala nova metoda zdravljenja raka s pomočjo elektro-terapije. Dosegli so se baje veliki uspehi.
Dinamitna eksplozija.
Ljubno, 1. aprila. Tu se je danes pripetila dinamitna eksplozija. Ranjenih je bilo več ljudij.
Izvolskega demisija se dementuje.
Petrograd, 1. aprila. Vesti o demi-siji ruskega zunanjega ministra Izvolskega oziroma njegovo imenovanje za poslanika se označuje kot neresnično.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. Najmanjši ?nesek 50 vin.
Okassion prodaja! Kostum za dame od K 8-— naprej, krila od K 3-— naprej, bluze od K 2-— naprej. — Angleško skladišče oblek O. Berriatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.
Tržaškim gostom in vsem, ki prihajajo
v Trst priporočam, da se poslužijo moje gostilne
„AH’ Ginasio“
v ulici Scuero nuovo št. 7, pri glavni pošti. Priznano izvrstna vina, izborna mrzla in gorka jedila, cene zmerne. — Preskrbim tudi prenočišča. — Za obilen obisk se priporoča udani	Hinko Kosič.
Klavir se proda za 80 kron. Kje, pove uprava „Jutra".
Okassion prodaja! Otročje pralne obleke od K 150 naprej, otročje obleke iz blaga od K 4'— naprej, klobuke za moške od K 2-— naprej, klobuke za dečke od K 1'— naprej. — Angleško skladišče oblek, O. Ber-natovič, Ljubljana, Mestni trg 5.
Edino zastopstvo hygien. oblačila za delo vseh poklicev; mantile za zdravnike in lekarnarje iz črnega satina K 7' 15, mantile za trgovine iz plavega gradla K 5-40, mantile za trgovine iz sivega gradla K 6’IG, sako-e za slaščičarne, pekarije in brivnice iz belega kepera K 4'60, mantile za slaščičarne, pekarije in brivnice iz belega kepera K 6-35, mantile za automobiliste, nepremočljive K 1445, mantile za automobiliste iz satina K 7 55, mantile za kleti iz cvilha K 7-40. — Angleško skladišče oblek O. Ber-natovič Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Prodam fine nove „Elegie“ citre; cena dogovorno, naslov uprava »Jutra*.
Kavavna Egia v Ljubljani sprejme t^koj slovenščine in nemščine zmožnega učenca.
Stanovanje s 3 sobami, kopalno sobo, stekleno verando, drugimi pritiklinami, vpo-rabo dela vrta odda se takoj ali za majnikov termin. Vpeljana električna razsvetljava. — Kje, pove upravništvo.
Stanovanje. 2 sobi s pritiklinami se takoj odda. Poizve se v koncesijonirani prometni pisarni Peter Matelič, Škofje ulice 10. Telefon 155.
Ohranjeno kolo se takoj kupi. Ponudbe pod „V. E." poštno ležeče Ljubljana.
Hdtel »Triglav" na Jesenicah, v neposredni bližini kolodvora, strogo narodno podjetje. Lepe sobe, dobra kuhinja, izborna klet, zmerne cene. Potujočemu občinstvu se najtopleje priporoča:	Humer,	hotelijer.
KORESPONDENCA.
„Amri“ čakam pisma pod navadno
Lep zaslužek
doseže lahko vsakdo na brzopletilnem stroju „IHrija“; oddaljenost ni zapreka. Navodila in prospekte pošilja vsakomur
Domača pletilna industrija na stroje
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 44.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„UNION“
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
FR. ČUDNU
urar in trgovec, Ljubljana
DelnlCar In zastopnik Švicarskih tovarn HUnlonu v Bielu In Oenovl.
Uhani, prstani, briljanti.
8/10-1
Nov rekord v brezžični telegrafiji.
Berlin, 1. aprila. Posrečilo se je tukajšnji brezžični postaji vzdržati zvezo s parnikom med vožnjo Hamburg-Zapadna Afrika, dasi znaša razdalja 6600 km. S tem je dosežen nov rekord na polju brezžične telegrafije.
Novi sumljivi znaki. V smeri jug-jugovzhod so se pojavili sumljivi znaki novih elementarnih izgredov z vplivom tudi na izpremembo vremena. Radi oblačnosti natančneji značaj še nedoločljiv: potresi ali ojačenje ognjenikov.
Kinematograf „Ideal“
Franc Jožefova c. 1. Hotel pri Maliču. Nasproti glav. pošte.
 . ■	-L!.J—	■	T	' II ■—T--I
Od sobote 2. do torka 5. aprila 1910.
1. Lov z zanjkami. (Po naravi.)
2. Romej in Julijeta. (Drama.)
3. Umetniška rokodelstva. (Po naravi.)
4. Luiza Strozzi. (Drama.)
5. Dva zaročenca na poskušnji. (Komično. Dodatek k zadnji predstavi ob 8. zv.
6. Ključ sem izgubil. (Komično.)
7. Zlat pas. (Drama.)
8. Ravioli opica. (Komično.)
Ob sobotah ob 3. in 4. uri popoldne samo za dijakinje.
Ravnateljstvo.
Klavirje
ijač F. im
se nsLbLaja, sedaj
t Šelenburgovi ulici štev. 1
nasproti Kazine.
in harmonije
prvovrstnih tvornic izposoja in prodaja najceneje učitelj »Glasb. Matice" in zapriseženi strokovnjak
Alfonz Breznik
v Ljubljani, Gradišče št. 11
(poleg restavracije pri „Kroni"). Prevzema vsakovrstna popravila in uglaševanja ceno.
Ugodna prilika!
Radi opustitve kinematografa „Pathe“ se proda jako ceno več finih stolov, električne svetilke (lestenc), dalje lep
pianino in električni klavir.
Vprašati je pri blagajni v kinematografu „ Ideal".
H. Suttner
Ljubljana, Mestni trg
nasproti rotovža
priporoča svojo bogato zalogo najfinejših in najnovejših žepnih, kakor salonskih ur, juvel, zlatnine in srebrnine, raznih pripravnih daril iz kina srebra.
Blago najfinejše vrste. ::: Cene najnižje.
Cenik zastonj in poštnine prosto.
Najugodnejša prilika za nakup mestnih hiš, vil, hiš z gostilniškimi obrti in različnimi trgovinami v mestu in na deželi, večjih in manjših posestev, tudi z gostilnami in trgovinami na Spod. Štajerskem in Kranjskem nudi prometna pisarna
8) V
v Ljubljani,
Šlrofja, -ulica, št. 1.0.
Telefon St. 155.
Vsi vešči strojepisci se strinjajo s tem, daje UNDiOTOOD pisalni stroj naj hitrejši in najtrpež-nejši. Zato največ sijajnih priznanj,
Uverite se o tem, ter naložite svoj denar plo-donosno z nakupom "Crn.(a.er-w-ood. - a.
Ivan Perko
Mestni trg št. 8.
JU
((
Kolodvorska ul. 22
je vsak dan
ter se slavnemu občinstvu najtopleje priporoča.
|/|.| J in okusno pijačo daje le. dr. ■ ■ pl. Trnkoczyja sladni čaj pod imenom *SLADIN“ I Pije se brez kave, čaja, kakao; z malo mleka in sladkorjem.
U.a| S tem prihranite 50°/o na
IIIUO. denarju pri gospodarstvu. Kdor naroči najmanj 5 zavitkov po pošti v glavni zalogi lekarne pl. Trnkoczyja v Ljubljani (Kranjsko) dobi za 5 K 50 v franko.
J To resno obvestilo po-.. —j_ . potrjujejo mnogo-b r o j n a priznalna pisma.
50% prihranka! #,5l»V*
Zahtevajte ga pri svojem trgovcu 1 Sladni čaj ni sladna kava, katere hranilna moč se deloma vsled žganja uniči!
Zdravje
JULIJA ŠTOR Ljubljana, Prešernova ul. 5.
Naj večja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih čevljev.
Elegantna In jako skrbna izvršitev po vseh cenah.
‘alja.
Karol Kavšeka nasled.
Sehneider & Verovšek
trgovina z železnino in zaloga strojev
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 16
priporoča svojo bogato zalogo travniških bran, plugov vseh vrst, Kosilne stroje in sploh vse poljedelske stroje kakor tudi cevi za vodovode in vso železnino za stavbe po znano nizki ceni in točni postrežbi.
Cenovniki zastonj in poštnine prosto.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
prodaja
zaradi ogromne izbere konfekcije za
dame, gospode, deklice, dečke in otroke
pod vsako ceno brez konkurence
0. Bernatovič.
Cenj. gostom in potujočemu občinstvu
priporočam staroznano
dobro gostilno
kjer točim le najboljša naravna vina in izvrstno pivo. Izborna domača kuhinja. Cene najnižje.
V
ti
Spedicijsko podjetje JOS. ŠKERLJ, Ljubljana
Hotel ,Lloyd‘
sobe za prenočišča
v naj lepšem redu po zmerni ceni.
Omnibus k vsakemu vlaku.
Senčnat lep vrt. V sredini mesta.
Ljubljana
sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11, nasproti hotela „Union“.
Karol Počivaunik.
Bavarski dvor.
Ustanovljeno leta 1908.
Član dunajskih in berolinskih prevoznikov pohištva. — Sprejema vse v špedicijo	spadajoče	prevoznine iz vseh	in v vse kraje, po najnižjih tarifih.	— Prevaža pohištvo v novih, patentovanih pohištvenih vozeh	na	vse kraje,	tudi v	inozemstvo.	— Sprejema na zalogo
razno blago,	pohištvo itd. Krasna, suha in čista skladišča so na razpolago.	—	Nabiralni	promet	Dunaj-Ljubljana in obratno zastopam
- v vseh večjih mestih. — Moj zastopnik na Dunaju je	Karl Lawl,	Dunaj	I. Sehulhof	6. — - .
V
<•>
Dr^.CT Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. TZ,r
9/10—1	Stritarjeva	ulica	štev.	£5.
=========== Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. ==========
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4,|20|o.