612. štev.
V Ljubljani, sobota dne 6. septembra 191 S.
Le*o II
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravnifitvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 80‘—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	:tf
«t	Telefon	številka	118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»	Uredništvo in upravništvo:	j«
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefraukirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-«:	pust. — Za odgovor je priložiti znamko.
«:	Telefon	številka	118.	.r'
Pred zborovanjem napr. učiteljstva v Ljubljani.
Danes in jutri bo zborovalo v Ljubljani slovensko napredno učiteljstvo. Zbrani bodo tu vsi zastopniki naprednih učiteljskih organizacij iz Koroške. Štajerske. Primorske in Kranjske; na zborovanje pa pridejo tudi zastopniki čeških, poljskih in raznih jugoslovanskih učiteljskih organizacij.
Jutri namreč praznuje učiteljstvo petindvajsetletnico združitve vsega jugoslovanskega učiteljstva v skupno »Zvezo avstr, jugoslovanskih učiteljskih društev.«
V hudih časih zboruje v Ljubljani slovensko napredno učiteljstvo! Boj s klerikalizmom je na vrhuncu, narodni nasprotniki pa z največjim nasiljem in brutalnostjo napadajo in prodirajo čez naše narodne meje, na naše ozemlje.
V tem času, in pod praporom boja zoper obe te smeri se sestaja napredno učiteljstvo na zborovanje. Zborovalo bode dva dni, da izvede revizijo programa in odobri delo te-kočega leta, potem se bode pa zopet razšlo na vse strani slovenske zemlje, v srcih noseč program boja zoper sovražnike slovenskega naroda.
Slovensko napredno učiteljstvo ie danes namreč ona Petrova skala, hi ie niso v stanu premagati peklenska vrata klerikalizma: je pa to učiteljstvo tudi Petrova skala, na katero /ahko slovenski narod zida svoje narodno zavetišče, kajti ob tej skali «e ubija narodni naval tujcev in je to najtrdnejši zid zoper potujčevanje.
Ko je v Avstriji padel konkordat in je bila podana avstrijskim narodom ustava, je tudi slovensko učiteljstvo takoj pričelo z organizova-njetn in stanovskim gibanjem. Interesantno je, da je bilo prvo učiteljsko društvo osnovano na Koroškem, t. j. v oni deželi, kjer je danes slovenski učitelj zaradi svoje narodnosti najbolj zatiran in najbolj preganjan.
Duhovništvo, ki je vodilo tedaj Avstrijo in nje politiko in je bilo krivo poraza Avstrije leta 1866, je po padcu konkordata leta 1867, bilo neutolažljivo nad izgubo oblasti, ki jo ie od leta 1855, imelo v neomejeni meri nad učiteljstvom in šolstvom.
Izvršil se je kulturno šolski boj, katerega posledica je bil prvotni državni ljudskošolski zakon.
T edaj se je slovensko učiteljstvo pridružilo nemškim učiteljskim zvezam in je skupno z njimi vršilo kulturnošolski boj. Toda Nemci so postajali v Avstriji vedno oblastnejiši in germanizacija je pričela zavzemati vedno večje dimenzije. Vsled
tega so slovanske učiteljske organizacije se počasi emancipirale od nemških zvez, ker niso hotele podvreči narodnih interesov kulturnim interesom, ter ugonobiti s tem svoje narode.
Petindvajset let je sedaj, kar »e je združilo slovensko in hrvaško učiteljstvo v skupno zvezo.
Danes imamo drug položaj! Med tem se je razvil narodnostni boj v Avstriji do skrajne napetosti in v tem znamenju so se tudi združile in razdružile učiteljske organizacije. Na eni strani imamo »Zvezo slovanske-ga naprednega učiteljstva v Avstriji« ki šteje 27.000 članov: na drugi strani pa imamo zvezo nemškega naprednega učiteljstva, ki šteje čez 20.000 članov. Nasproti si torej stojita mogočna organizacija slovanskega naprednega učiteljstva, ki hoče obdržati Avstrijo slovansko in malo manj mogočna armada nemškega učiteljstva, ki z avstrijsko vlado vred hrepeni po germanizaciji Avstrije.
Slovensko napredno učiteljstvo ni pri tem niti za las popustilo od kulturno šolskega gibanja, paix pa je pomnožilo svojo narodno odporno silo. In vendar so tudi na Slovenskem se našli »katoliški učitelji«, ki so hoteli z duhovščino skupno kul-turnošolske borbe. Kljub temu se »Slomškarji« z vsemi nemškimi »katoliškimi učitelji«, ki skupno vegiti-rajo po Avstriji kot izgubljene bele vrane, izgubljajo med naprednim in svobodomiselnim učiteljstvom kot atom v veličimi morja.
Naprednega učiteljstva impozantno število v Avstriji je pogin klerikalizma* kajti armada 47.000, je armada sedeminštiridesetih tisočev propagatorjev napredne misli.
Ni pa še s tem dokončalo slovensko učiteljstvo svojega dela! Gotovo je, da se bode moralo tudi učiteljstvo izreči za teritorijalno združenje jugoslovanskega ozemlja v Avstriji; priti mora do avtonomije jugoslovanskega šolstva In do zveze jugoslovanskega učiteljstva obeh državnih polovic. Nihče pa ne bo mogel ubraniti kulturno šolskega in pedagoškega gibanja preko državnih meja.
Zgodovina torej dokazuje napredek našega narodnega učiteljstva in naše uspehe boja za narodno in kulturno osvobojenje.
Pot naprednega učiteljstva nam jasno črta zgodovina in ono bode tudi v bodoče korakalo v dosedanji smeri v ospredju mas slovenskega naroda.
V soboto, dr,e 6., 7., 8. in 9. t. m. se bode predvajal v Kino - »Idealu* film
»Zaročenca"
po slovitem literarnem romanu Aleksandra Manzzoni. Predstave ob 3., 5., 7. in 9, v nedeljo ob pol 11. dopoldne.
Kupčija z
državljani.
(Kaj se dela z našimi izSeljenikl. — Nekaj o agentih in agenturah. — Razne sleparije.)
(Od dobro informirane strani.)
Od začetka balkanske krize pa do danes je Avstrija prav neplodno porabila sto in sto milijonov našega narodnega imetja. Celo naše narodno gospodarstvo je omajano v svojih temeljih. Nedosegliva obrestna mera, vsestransko pomanjkanje denarja, padanje kupne moči in življenjskega nivoa vsega prebivalstva, neštevilne insolvence in konkurzi na sodnijskih deskah vseh deželnih in krajnih sodišč po celi monarhiji, neprestane eksekučne dražbe posestev in hiš, ustavljanje stavbnih podjetij, ohro-menje celih panog v obrti, zapiranje nebroj tovarn, odpuščanje tisoč, delavcev iz službe — to je bilanca naše balkanske politike zadnjega časa.
Doma nikjer več zaslužka, poleg tega neznosna draginja, zato dere vse ven iz države, v tujino, za nio-rje. Naš edini prapor, ki danes vihra na morju, ni prapor našega eksporta, ampak prapor našega siromaštva, naši parniki, ki nas reprezentirajo na morju so parniki, ki izvažajo naše izseljence. Ti izseljeniški parniki so v zadnjem času prenapolnjeni. (Da bodo piuli varno po Jadranskem morju, zato črna Gora ne sme dobiti Skadra in Srbija ne pristanišča.) Niti pojma nimamo, koliko mladih fantov in mož ie v zadnjem letu ubežalo za morje, deloma iz navdušenja za vojsko proti Srbiji, deloma pa zato, ker so dali prerijam divjega ameriškega zapada, kanadskim pustinjam in mesnicam ameriških trustov prednost pred bednim životarjenjem v domovini. Pri-
čakujemo, da nam bo pritrdila statistika, ko pravimo, da je Avstrija dosegla v zadnjem letu svetovni rekord v izvozu človeškega materiala in stopila v prvo vrsto veledodaja-teljev človeške delavske moči za gospode Rockefelerja, Carnegija, Morgana in druge največje kapitalistične zmaje celega sveta. To je uspeh naše oficijalne balkanske politike.
Izseljevalna podjetja so edina, k| morejo biti avstrijskim politikom in diplomatom iz vsega srca hvaležna. Taka podjetja donašajo ogromne dobičke. Parobrodna družba ima od posamezne prepeljane osebe najmanj 100 kron čistega dobička, svojim agentom in podageutom pa daje po 12 do 20 kron provizije za vsako dušo. Podagenti v Avstriji po nobeni postavi nimajo eksistenčne pravice, pač pa preti zakon z dne 21. junija 1897 titemu, ki brez dovoljenja po-srednje izseljevanje kupčije, z zaporom 8 dni do 6 mesecev. Takih pod-agentov imajo izseljevalna podjetja kar po cele knjige, stoje ž njimi v kar naj živahnejšem stiku, in ravno njim se imamo v prvi vrsti zahvaliti, da spravljamo leto za letom po sto in sto tisoč svojih ljudi za morje: agenture in parobrodne družbe same stoje še le v drugi vrsti.
Napeljevanje k izseljevanju m podobno delovanje takih agentov je jako zanimivo. Vedo, da v Avstriji po drž. osn. zak. izseljevalno prostost omejuje samo vojaška dolžnost. Vojaščini podvržene osebe se smejo izseliti le s posebnim dovoljenjem političnih oziroma vojaških oblasti. Kdor tega dovoljenja ni dobil ali vsaj misli, da ga ne bo dobil, najde v vsakem poljubnem časopisu vrsto inse-ratov izseljevalnih agentur, ki »dajejo vsa pojasnila in navodila brezplačno.« Popraša torej pri taki agenturi, kako naj zaokrene, ker »nima potnega lista«, in v par dneh dobi sledeče »pojasnilo in navodilo«: »Kakih po-
sebnih listin ne rabite niti tukaj, niti v Ameriki in vam delavska ali službena knjižica, domovinski ali krstni list, ali, če ni drugega, tudi samo šolsko izpričevalo popolnoma zadostuje. Sicer pa vas naj to nikar ne skrbi kajti na tukajšnjem kolodvoru vas bo že pričakoval naš uradnik, potem pa bomo že sami poskrbeli za to’, da dosežete srečno in brez zaprek svoj cilj v Ameriki.« Po tem receptu gredo čez morje vojaški beguni, ta-tje, gorjačarji, cigani, defravdantje, rokomavharji in drugi kujoni.
Razen takih »navodil in pojasnil« razpošiljajo agenture in družbe tudi zemljevide in knjižice, pogosto celo s podobicami, v katerih je v najži-vahnejših barvah opisano mikavno življenje onkraj morja. Tako knjižico dobiš brezplačno in kakor hočeš: ali o celi Ameriki, ali o Zedinjenih državah, o Kanadi, Braziliji, Argentiniji ali pa še bolj specijalizirano na pr. samo o Teksasu. Nesrečnežu, ki je prečital tako brošurico. popokajo mahoma vse vezi, ki ga vežejo na domačo grudo in le kesa se, zakaj se ni že davno izselil v to zlato Ameriko. Te brošurice so pisane s tako premetenostjo in v tako sijajno oprezno zasukanem tonu, da je kar težko spoznati, da imajo samo namen, napeljevati k izseljevanju. Menda imajo ravno zato tako siguren uspeh.
Takih brošur se razpošlje med ljudstvo vsako leto velikanske množine. geloma se celo v državi sami tiskajo. toda naše državno pravdni-štvo jih ne vidi, jih ne zapleni, med tem ko zaplenja primeroma brezpomembne članke raznih listov in lističev in se mora potem zaradi teh zaplenitev še pred sodnijo prerekati, ne, naše državno pravdništvo raje iz-tika, kje tiči kak Ujevic. Biliškov, Sedej, Cankar. Guštin. Vončina, Ci-
KLER1KALNA PROCESIJA NA DRUGI STRANI.
H. Suttner, ^es,lli trs25
Samo! K 410.
Samo! K 410.
v-#«*' "
Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. jako dobro idoča samo K 4*10.
Najbogateiša zaloga vseh vrst ur kakor tudi naivec ja izbe ra zlatnine In srebrnine it™.™ po jako nizkih cenah. zrzrrz:
Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto.
Lastna prot. tovarna ur v Švici.
: : Tovarniška znamka „IKO“. : : Zastopstvo tovarne ur _ZENITH“.
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Meni!... To je spet vprašanje! Mari ga poznam?«
»Oh. saj človeku ni treba poznati ljudi — to se vidi takoj.«
Nadaljevala je svoje izpraševanje:
»AH se tii ne vidi zabavno: gospod d Ormoa, ki je s svojim sinom kateremu je ime Rošegi, sreča gospoda Roajaneta in njegovo hčer, ki se piše Lemetre. To ti je slučaj!«
In zdajci je vprašala naravnost:
»Očka, zakaj pa ne govoriš z mano nikoli... o tem?«
Res je postajala strašna s svojimi vprašanji.
.o.	se	sam	s	seboj	za	videz
starr	*e	govoril	Flore-
»Ne govorim... zato ker vzrok je zelo enostaven: jaz sam ne vem tega.«
.»Kako da ne veš?«
Moral se je zlagati, drugače ni Šlo več. In hrabro je začel:
»Tvoj oče, Gilbertica, ni bil prav dober do tvoje uboge mamice.«
»Ah!« je vzdihnila ona s tesnobno žalostjo v očeh.
»Pravil ti nisem nikoli, ker si
bila še premajhna, da bi govoril s tabo o teh rečeh ...«
»Ali zdaj, ko sem že velika ...«
»No. da... zdaj... moram res. Tvoj oče je... zapustil tvojo mamo...«
Ah, že zdavnaj je imel pripravljen ta odgovor, za neizbežni dan, ko •ga zaplete v ta pomenek. Ali vse eno, strašno je bilo izvesti takšno laž.
Mala zdaj ni več obrnila očesa od njega:
»Torej... sta bila jezna ... drug na drugega?«
»Da... Bo nekaj takšnega, jaz ne vem, kako je bilo... To vem, da ie odšel na vojno... bil je vojak.«
»Ah! Kakor gospod d’Ormož.«
»Kakor vsi takrat.* Tiste čase smo vsi nosili puško. Padel je pri Rejšofenii.«
»Ubogi oče ... ubogi oče ...« je govorila deklica s tihim glaskom.
»A mamica?«
»Mamica je bila prišla v Pariz.«
»Od kod?«
»Iz neke vasi tam na Loren-skem.«
»Kako se pravi tisti vasi?«
»Ne... ne spominjam se.«
»To je čudno, da se ne spominjaš. In po kaj je prišla v Pariz?«
»Ker je imela teto tukaj.«
S lem se je začutil na manj nevarnem terenu; zato se mu je vrnila zgovornost, kakor bi odmašil:
»Teto, ki sem ti mnogokrat pripovedoval o njej, madam Olimpijo;
uživala je vse zaupanje gosp. Bur-ginjona, pa je umrla za časa oblege. No, in jaz, ki sem poznal ubogo Marto in sem jo ime] zelo rad, pa tudi tebe, dragica moja, sem vaju vzel takrat k sebi. A saj sem ti pravil to istorijo najmanj že desetkrat...«
Oilberta ga je prekinila;
»Da, vse to vem dobro ... Toda vprašam te nekaj drugega.«
»Kaj neki še? Ali sj radovedna nocoj!«
»Ah. veš, očka, to ni radovednost ...«
»Kaj hočeš torej vedeti?« je menil Florestjn ves vznemirjen.
»AH ni imela moja mati nob.mih
drugih sorodnikov?«
»Ne, ne ... mislim, da ne ...«
Oh, ta laž, ta laž! Ali — resnice mali vendar še m mogel povedati — obljubil je materi, da hoče molčati.
In tudi bal se je. da bi mu kdo vzel tega otroka, ki mu ga je bila Marta zapustila.
Povzel je odločno:
»Ako bi bila imela tvoja mati meni znane sorodnike — mari ti ne bi bil povedal?«
»Toda, morda jih ima, moj oče.«
»Ne, ne!« je vzkliknil stari dobričina obupno, »nima jih ne!«
»Lemetrovih torej ni več, praviš?«
»Saj se ne pišejo tako; Lemetre se je pisala tvoja mati!«
»Ah, kako se Je skesal tega odgovora, kakor hitro mu je ušel! Zakaj mala je vprašala nemudoma.:
»Zakaj pa mi ne poveš imena mojega očeta?«
»Zato, ker je tvoja mati... ko
sta se bila ločila privzela zopet
svoje dekliško ime... in to ime si podedovala tudi ti...«
»Tak, kako pa je bilo ime mojemu očetu?«
»Jaz ... jaz ... on ... ne ,,,«
»No. no, to bi moral pa vendar vedeti!... «
»Ne!« je vzkliknil ves zbegan, »ne. ne vem ... Jaz sem imenoval tvojo mater vedno Marto Lemetro-vo: kako ji je ime drugače, je niti nisem vpraševal. Uboga žena je bila vendar težko bolna; ali res misliš, da sem jo bil zmožen mučiti s tem, da bi jo natezal z neumestnimi vprašanji?«
»Torej ne veš niti imena mojega očeta, niti mojega rojstnega kraja?«
»Ne vem ga!« je kriknil on, skle-nivši se razjeziti. »Kdo pa se tudi nadeja takšnih vprašanj!«
Res je mala takoj prestala siliti vanj.
Toda sama v sebi je ohranila trdovratno sumnjo.
In ves večer, ko se je vrnil očka po večerji k »Sto norostim« ter je ostala sama z Rozo. je tuhtala nad vprašanjem, ki jo je zalezovalo brez /»restanka:
»Prikriva mi nekaj... boji se, da bi jaz govorila z njim o tisti reči. Kaj more pač biti to?«
A to je bila le majhna praska.
Florestan si je mislil celo: praska, ki ne bo imela posledic.
In ker je Oilberta nehala izpraševati, je tudi Florestan skoro pozabil. koliko groze ie prestal tisti znameniti dan, ko je srečal grofa d’ Ormoa in Zak a de Rošegi!
Vsa ta aventura je zapustila samo bridko željo, skrito v dekliškem srcu, a tako globoko, da je ni mogel slutiti nihče na svetu ... dasi je rasla neprestano in postajala podobna skriti rani, pripravljeni, da se razkr-vavi ob prvem dotiku.
Sicer pa so se Giibertiue misli obračale trdovratno še proti nekemu drugu ciiju.
Florestan ji ni bil zaman pripovedoval v čaru svojih starih iluzij o nekdanjih triumfih, ki jih je omenjal mnogo rajši od neuspehov.
Ni ji slikal zaman tega življenja vročične borbe in drznih zmag.
Sicer je pripomnil vselej vestno:
»Pravzaprav, ljubka moja, je stan prav lep — samo strašen je ... tako strašen, da ne bi privoščil njegovih muk niti svojemu najikrutej-šemu sovražniku.
Videl pa ni, da dela baš ta omejitev Gilberto še nestrpnejšo, preskočiti zapreke, ki jo ločijo od časti in slave — od vsega,, kar izpremeni ubogo deklico liki z udarcem čarob. palice čez noč Y kraljico klanjajočih se množic in jo postavi v isto vrsto z navečjirni, najpor.osnejšimi in naj-prevzetnejšimi tega sveta.
Klerikalna procesija.
Zdaj prihaja cvet mladine, to je pravi kranjski čuk. v za rešitev domovine ima res največ zaslug.
v Kaj so zdaj vsi slavni časi. kaj junaki in možje? kadar čuk se kje oglasi.
takrat vsi pred njim beže.
Čuk.
Čuk oglaša se po noči geslo mu je: trna in smn — kadar nočni mrak napoči, takrat mu je svet odprt.
Krepko stopa čukov četa, saj gre v boi za sveto stvar, fajmoštrom pomoč obeta — domovina mu ni mar.
Marijine device.
Kjer so čuki, tam so sove star pregovor že veli, rade slišijo glasove, kadar čuk se oglasi.
Zdaj prikaže mirna tropa drobnih se marinaric — njih pastir pa spredaj stopa,, dobre volje — polnih lic
bič, Medveš, Česnik. Schwentner ali kak drug veleizdajalec, o katerem sodnija navsezadnje kljub gorostasui obtožnici vendar dožene, da se je sicer morda res malo pregrešil, toda nc toliko proti državi, kako na proti c. kr. patriotizmu, ki sam že dolgo spada pred sodišče. — Naša državna pravdništva so stvar prignala res tako daleč, da že tujina govori o posebnih avstrijskih uradih za konfiskacijo in veleizdajo, pod čemer je razumeti ravno naša državna pravdništva sama. češ da se za nič drugega ne brigajo. Zares čudno. Koli-krat so že branili do zdaj zakon, ki preti tistim, ki napeljujejo kakorkoli k izseljevanju, s strogim zaporom 6 mesecev do 3 let in z globo 4000 do 8000 kron?
Parobrodnc družbe in njih agen-
Ob jubileju.
(Dve publikaciji o 251etnem delu »Zaveze jugoslovanskega učiteljstva«.)
Ob Jubileju 25letnice sta izšli dve lepi publikaciji, na katere bi radi opozorili tudi naše širše občinstvo. To je slavnostna številka »Učiteljskega Tovariša«, ki obsega 20 strani. Naslovna stran se sveti v barvah naše slov. trobojnice (ki se je zadnjič pri slavn. izdaji nekega drugega tudi sloven. lista tako pokazila. da je nehote spominjala na deželne barve.) V lepem okvirju čitamo z zlatimi črkami vtiskano štev. 25.. ki zasluži, da si jo tudi slovenski narod vpiše z zlatimi črkami v knjigo svoje zgodovine. Saj ta številka pomeni 25 let dela in boja za slovensko ! n ros veto. »Učit. Tovariš« pa je bil oni. ki je družil delavce in ie govoril javnosti o tem, kar ie delala »Zaveza«.
Na naslovni strani čitamo »Pozdrav slovanskemu učiteljstvu« od Fngelberta Gangla. Ponosno se bleste besede:
Pozdravlieni. tovariši!... Več!...
Bratje!
Kak glas v Ljubljano danes vam
veli?
ture, ki raztegujejo svoje prste čez celo monarhijo, se ne zadovolie s samim napeljevanjem k izseljevanju, torej s prestopkom proti § 2. cit. zak. zaradi katerega sedi Canadian Pacific točasno v Galiciji 75krat na zatožni klopi, ampak one gredo še dalje in ljudi, k} so se dali zapeljati, naravnost goljufajo, ker vedo. da se Jim ni bati človeka, ki je padel y njihove roke kot vojaški begunec in ki hoče na vsak način doseči svoj cilj, ker bi doma ne ušel več kazni, če bi se vrnil.
Za primer navajamo Norddeut-scher Lloyd, ki se kot maškara v slovenski obleki naziva Severonem-ški Lloyd in iina svoj sedež v Bremenu. Ta največja nemška parobrod-na družba za prevažanje potnikov v Ameriko je že pred nekaj časom dosegla število 10 miljonov prepeljanih izseljencev. (Ta jubilej je osla-vila s tem, da je nekega Madjara prepeljala v III. razredu brezplačno.)'
Severonemški Lloyd ima za posamezne avstrijske kronovine po glavnih mestih nastavljene svoje agente, ki se imenujejo glavne zastopnike. če so skromni, pa samo agente. Tak Llovdov glavni zastopnik za Kranjsko je tudi v Ljubljani. Razen takih glavnih zastopnikov raz-trošenih po avslrijsjkih deželah, napeljujejo ljudi k izseljevanju še nekatere agenture s sedežem v Brerne-mu in sicer pred vsem F. Missler in pa Karesch & Stotzky, ta se pri nas šele uvaja in se pod geslom »Svoji k svojim« izdaja za slovensko tvrdko Kareš in Stocki, toda njen lastnik se imenuje Ferus in je nemški državljan. Delokrog tvrdke Karesch & Stotzky je omejen na avstrijske kronovine, Missler pa ima poleg tega še koncesijo za Ogrsko in Hrvaško. Missler je znan in razupit dovolj in je o njem splošno znano, da zaradi svojega »brezmadežnega« delovanja ne sme več na avstrijska tla:	pač
hud udarec za človeka, ki še avstrijski državljan ni, ampak nemški, udarec v vodo. toda Avstrija ve, kam mora udariti nemškega rokovnjača, da ga bo kar najmanj zabolelo. Missler pri tem sedi lepo v Bremenu, je agent Severonemškega Lloyda, vabi liudi iz Avstrije in Ogrske k sebi in kopiči leto za letom milijone in milijone. — Tudi tvrdka Karesch & Stotzkv ni za las boljša, tudi ona spada na zatožno klop, ravno tako agent v Ljubljani in z obema vred Severnonemški Lloyd, ker obadva moreta le pod Lloydovo patronanco uganjati, kar sledi:
Na Hrvaškem kar mrgoli pod-ageniov. še več pa je ljudi, kj stradajo, ker nimajo nikakega zaslužka, izseliti pa se ne smejo, ker jim brani vojaška dolžnost. I ake ljudi zbirajo podagentje in jih spravljajo ne čez Zagreb, ker imajo tam nevarno policijo. ampak peš navadno čez Metliko m Kostanjevico v Ljubljano k agentu Severonemškega Lloyda. 1 am plača vsak potnik voznino iz Ljubljane v Bremen, prevoznino iz Bremena v ameriško pristanišče (Novi JorK, Philadelphijo, Baltimore) in če potuje iz pristanišča naprej, voznino za ameriško železnico in razen tega seveda tudi še ameriški davek od glave ali glavnino. (Glavnina - head tax znaša 20 kron in jo zahteva ameriška vlada od parobrodne družbe za vsakega izkrcanega potnika lil. razreda ali medkrovja, če ni ameriški državljan). K tej vsoti, ki bi jo, moral potnik tudi po pravici plačati, toda nikakor ne več, k tel vsoti prišteje agent še 20 do 30 kron. Izseljenec ne ve. da je goljufan in plača. Zato dobi v roke nemško pobotnico, ki ima čez rubrike, namenjene za Številke, namesto številk napisano »bezahlt« S tako pobotnico pride potem potnik v
Zaveza kot nevesta, vi kot svatje — trpljenja pečat v dušah vsem blesti.
Od severa in z juga ste prispeli, kjer naše govorice spev zveni, da bi v ljubezni bratski se obje i. naporom, bojem zmage si zelen, ki le iz njih bodočnost se rodi.
Zvestoba nas je vse doslej družila, in misel ena vse le prepojila: ukaz domovla — prvi je ukaz!
Kdor ni ga slišal, ta ie šel .od nas.
Dalje čitamo:
Nič obupavanja!... Naprej, naprej!
V	sreč ie pisan zakon!... Njega glej! 7.e do neba ie sila prikipela. divja pa preko mere samo zlost. ki lastna 1o naposled zmane ost v propast, ki drugim jo želela!
Tako govori danes zavest slovenskega učiteljstva.
Naš praznik dolgoletnega napora — iz njega vstati mora naša zora!
Plug reže brazdo — seme plodno mi. bratje, sejmo v zemljo rodno, kali negujmo. pospešujmo rast. nad srci dana je le nam oblast! .
Pesem konča z veselim upom:
Prosveta — naše sveto maščevanje! Če spi pravica, vendar še živi... Tako izpolnjene so naše sanje: Bodočnost ie. ker ie. kar io rodi!
bremen n tvrdki Karesch cs. btotzKy ki potnike odpravlja v L.loydovem imenu. Tam pokaže pobotnico in se začudi, ko od njega zahtevajo še 20 kron. Ob takih prilikah dohaja v Bremenu do zelo mučnih scen. Pa 40 in 60 mladih mož zahteva prevozne listke in nočejo plačati, kar so že enkrat preplačali. V Bremenu vedo, da je njihova zahteva krivična, vedo, kaj je potnik plačal v Ljubljani, ker so z ljub. agentom zgovorjeni, vedo, da si siromaki ne znajo pomagati, da se bodo nekaj časa upirali, da bodo pa navsezadnje vsaj pred odhodom parnika gotovo plačali, zato zahtevajo trdovratno in ne odnehajo. In potnik res plača. Zadnjih 20 K mu je še ostalo od lepe vsote, ki si jo je pod kdo ve kako krutimi pogoji izposodil, žalosten jih potegne iz žepa ter jih vrže nenasitnim požeruhom. No, in zdaj imaš prevozni listek zdaj lahko greš s trebuhom za kruhom. — Velekapital, Severonemški L!oyd in pomagači so opravili svoje delo, so izpraznili tvoj žep, velekapital Rockefeller, Carnegie, Morgan in drugi, čakajo na te, da izmozgajo še tvoje telo. Zato le pojdi v to obljubljeno deželo, v to zlato Ameriko!
A ti, Avstrija, kaj praviš nato? Iztikaš in vohuniš za pseudoveleiz-dajniki. teh vampirjev, teh krvosesov pa ne vidiš, jih nočeš videti. Da, še več, koketiraš z njimi! Zakaj si dala letos spomladi ravnatelju Severonemškega Lloyda von Pletten-bergu konturni križ, zakaj prokuristu Severonemškega Lloyda von Vignau viteški križec Franc Jožefovega reda. zakaj? Mar zato, ker v svoji Nibelungentreue napram tebi pijejo tvojo najzdravejšo kri? Morda zato, da bodo s tvojimi križci okin-čanj opravljali svoje rabeljsko delo brezskrbno in nibelungentreu tudi v bodoče? O sancta simpllcitas. srce pretresujoča naivnost, s katero plačujemo tisto toliko opevano nemško nibelunško zvestobo! Vidimo, kako posega nemški velekapital z ostudno roko v Avstrijo in preko Avstrije na Ogrsko in Hrvaško in temu potem pravimo deutsche Biederkeit. nemška solidnost, poštenost.
Lloyd in njegove pomagače smo navedli na primer. Toda I.loyd ni sam, Ima tovariše. 11] weeds gro\v apace. Plevel raste vidno, umazana trgovina bujno poganja.
Vemo. da pri nas v Avstriji vlada sama korupcija, vendar pa smo prepričani, da tako daleč le še nismo, da bi se ne našel še kje kak toliko pogumen organ pravice, ki si bo upal nastopiti proti tem domaCim in tujim pijavkam od države same protežira-
nim, ter i:,m odkazal mesto, ki jim pristofa po postavi.
Jutri vsi na Vrhniko!
Vozi poseben vlak iz Ljubljane ob 9.10 zjutraj, z Vrhnike ob 10. zvečer.
V ravnanje udeležencem Zavez, jubileja.
Danes ob pol 8. zjutraj: Seja upravnega odbora (Učiteljska tiskarna. pritličje).
Danes ob 9. dopoldne: Glavna izkušnja za slavnostni koncert (Velika dvorana Narodnega doma).
Danes ob 3. popoldne: Seja delegacije (velika dvorana Mestnega doma).
Danes ob 8. zvečer: Jubilejski koncert (velika dvorana Narodnega doma. Po koncertu prijateljski sestanek na vrtu Narodnega doma).
Jutri ob pol 10. dopoldne: Slav-
g ■ i¥~	g	"'lig	ji	J	!■§■■■■	jgjmjB
Slavnostna številka učiteljskega Tovariša je polna lepih člankov. Zbrali so se vsi stari bojevniki.
V podlistku so se oglasih: Janko Leban, Ivo Trošt. Fran Marolt. — Krasen in temeljit je članek Jakoba Dimnika: Organizacija napr. učiteljstva. — Anton Brezovmk prše o Gradcu »zibelki Zaveze«. , Aitmn Gradišnik:	»V	združitvi	ie	,	nasa
moč«. — Fr. Kocbek:	»Nekaj	spo-
minov na Zavezo«. K tem so se pridružili še drugi naši delavci na polju šolstva in prosvete. -^nte »Manjšinsko t. i narodno šolstvo med Slovenci«. — J. Bačič: »Istarski
dijak — učitelj«. — ^r- .r.J.?yec.: »Gibanje in stanje slov. inteliiščni-kov v zadnjem letu«. — F. r.: »Goriško šolstvo«. Korotanski:	»Koro-
ški šolski sistem«. Ivan Dimnik ml.: »Slovensko ljudsko in strokovno šolstvo«. — Starogorski: »Donesek k brošuri »Dejanja govore«. — V prilogi najdemo zanimive -osebne spomine in razne glasove k jubileju. Torej bogata številka, ki si lo bo vsak rad shranil za spomin.
Pravi vzor jubilejne publikacije pa je slavnostni spis. ki nosi naslov »Petindvajsetletnica Zaveze avstr. Jugoslovanskih učiteljskih druitev*.
nostno zborovanje (velika dvorana Narodnega doma).
Jutri ob 12. opoldne: Slavnostni banket (hotel Tivoli, godba Sokola Ljubljana I.).
Jutri popoldne? Izleti v okolico.
V	pondeljek: Glavna skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda v Domžalah.
Nakazila za stanovanja, banket, sploh vse informacije v pisarni pripravljalnega odbora: Učiteljska tiskarna, soba načelstva.
T-u-rslze srečlre
so najbolj zanesljiva loterija
kajti vsaka srečka mora zadeti! — Prospekte razpošilja Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani.
Dnevni pregled.
V	konfiskacijah, s katerimi državno pravdništvo upa uničiti »Dan« je — zistem. Kakor hitro napišemo besedo o štajerskih renegatih, ki zatirajo Slovence. ali besedo o krivicah, ki se gode koroškim Slovencem, takoj je — ne ogenj v strehi, temveč rdeči svinčnik v roki. To se dogaja dosledno: o štajerskih razmerah in o tužnem slovenskem Korotanu ne smemo napisati niti besedice, sicer zapademo konfiskaciji Švabu je to sredstvo zelo ljubo, da uniči slovenski narod na Koroškem in Štajerskem. Toda zamanj! Gosposvetsko polje nad Celovcem ni izginilo iz našega spomina. Živo pred očmi nam je slika, kako slovenski kmet ustanavlja na vojvodskem prestolu svojega vojvodo!
»Učiteljski Tovariš« — konilsei-ran! Kakor znano, je napredno slovensko učiteljstvo izdalo ob priliki petindvajsetletnice zveze jugoslovanskega učiteljstva slavnostno številko svojega glasila, »Učiteljskega Tovariša«. A bil ie konfisciran! Konfis-ciran je članek, ki kritizira »Koroški šolski sistem«. In sicer, kakor državno pravdništvo. odnosno c. kr. državna policija v Ljubljani naznanja, članek, začenši z besedami »Korotanski: Koroški šolski sistem« in končavši »ali je pravica za koroške Slovence res zamrla?« Natančnost se vidi v tem. da je celo psevdonim pisatelja konfisciran. Ker je bil »Dan« včeraj tudi konfisciran, ker je opisoval neznosne razmere na Koroškem za Slovence, iz tesca sklepamo, da se o koroških Slovencih — po nazorih avstrijskega državnega pravdništva — sploh ne sme pisati. Na Koroškem za avstrijsko državo sploh ne živi noben Slovenec in Avstrija ne prizna okrog 90.000 koroških Slovencev. Da pa bodo avstrijski državniki videli enkrat tudi teh 90.000 Slovencev, jih bode potreba najbrže dejansko enkrat pripeljati v avstrijski državni zbor, ker beseda že več ne zaleže. Na zborovanju učiteljstva bodo zastopani sedaj odlični zastopniki češkega, poljskega, rusinskega, hrvaškega (iz banovine in Istre) ter srbskega učiteljstva iz kraljevine in Avstrije, da bode šel glas o koroških Slovencih daleč po Avstriji in izven nje. Lepo priliko bodo imeli ti gostje sedaj videti, kako se godi — nam!
Naši rojaki na Koroškem In Štajerskem v tem lahko spoznajo, kdo se bori za njihove interese. »Dan« zastopa načelo, da je treba, da se vam da pravica. Seveda, ko bi mi pisali o pomenu sv. Rešnjega Telesa za vaš narodni obstoj, tedaj bi tega državni pravdnik ne konfisciral, ker fraz in neumnosti se ne konfiscira. Rojaki, sedaj veste, kaj je vaša golž-nost in kaj je v vašo korist.
Knjigo je sestavil predsednik »Zaveze« g. Luka Jelenc. Na krasnem papirju obsega ta knjiga na 104 straneh nailepše spomine lž bojev za šolstvo in učiteljstvo zadnjih 25 let. Tu bodo imeli tudi vsi bodoči delavci' natlepši pregled o tem. kar se Je storilo, najboljši vzor. kako je treba delati pa tudi najjasnejša navodila, kako bo treba delo nadaljevati.
Tudi to knjigo začenja slavnostna pesem Engelberta Gangla. Na to slede članki: .Ustanovitev in razvoj Zaveze. — Znanstvena, pedagoška in metodiška vprašanja. — Šolsko politiška vprašania. — Gmotno vprašanje. — Gospodarska vprašanja. — Zavezini listi — itd. Delo »Zaveze«, ki se kaže iz posameznih člankov, ie ogromno. Kdor bo pogledal to knjigo, bo videl delo našega slovenskega naprednega učiteljstva.
Knjigo krasi 10 slik. ki kaže prve bojevnike »Zaveze« in slov. učiteljstva Naslovna stran kaze žrtvovanje na oltarju domovine, kakor ga je vršilo učiteljstvo z delom že cel čas Zaveze. — Opozarjamo na te dve lepi publikaciji.
Gros Forgach — strokovnjak za Srbijo! Avstrijski poslanik v Draž-danili grof Forgach je poklican v zunanje ministrstvo na Dunaj kot sek-cijski načelnik ali nekaj podobnega in pravijo, da bo fungiral kot strokovnjak pri pogajanjih za sklepanje trgovinske pogodbe s Srbijo. Grof Forgach je bil par let avstrijski poslanik v Belgradu in je pustil za sabo tako »prijazen« spomin, da so dali mnogi Beograjčani svojim psom ime
—	»forgač«. Ta madžarski grof je namreč popolnoma nezmožen človek in se je pečal posebno z odkrivanjem raznih zarot proti obstoju av-stro-ogrske monarhije, ali dokumente, ki jiih je predlagal kot dokaze, je tako nerodno falzificiral. da so ga takoj ujeli in potem je ob homeričnem smehu ne samo cele Srbije, temveč cele Evrope moral zapustiti politično zelo važen položaj poslanika v Belgradu in oditii v Draždane. kjer ni imel nobene politične naloge, temveč je samo »reprezentiral« v madžarski magnatski obleki avstro-ogrsko monarhijo. S kratka, Forgach je bil degradiran in sedaj ga hoče grof Berch-told zopet rehabilitirati in mu poveriti tako važno nalogo, kot je sklepanje trgovinske pogodbe s Srbijo! No. ta pogodba bo res nekaj vredna in avstrijski industrijalci se že vnaprej lahko veselijo, posebno ker ie grof Forgach znan protektor ogrskih velikašev-agrarcev. Grof Berchtoid ima menda res nameti uničiti avstro-ogrsko monarhijo.	o.
Proti bolgarskim izmišljotinam, češ da so Srbi nečloveško ravnali z bolgarskim prebivalstvom v Mace-doniji. protestira javno v petrograj-skem »Novem Vremenu« ruski konzul v Skoplju, torej oseba, ki se ji lahko veruje. Ruski konzul pravi, da so Srbi sicer zažgali par vasi, ali samo one. iz katerih so pobolgarjeni Macedonci streljali na srbsko vojaštvo. V takem slučaju nobena armada na svetu ne bi pardonirala vasi in jih niti Srbi niso mogli pardonirati. Prebivalstvo dotičnih vasi je moralo biti pripravljeno na to in ako je vendar, streljalo na srbske vojake, je zakrivilo svojo nesrečo samo, oziroma oni, ki so kmete nahujskali. Dalje pravi ruski konzul, da se ni zgodil niti en slučaj, da bi Srbi izvrševali nasilja na ženskah, da bi mučili in ubijali ranjence, ali pa da bi celo ropali. Z bolgarskimi ranjenci so Srbi postopali kot s svojimi lastninil ranjenci. Ruski konzul pravi dalje, da nobena armada na svetu ne bi mogla postopati s sovražniki lepše, kot je postopala srbska armada.	o.
V	dneh 6.. 7. in 8. praznujemo troje slavnostnih, pomembnih dni, učiteljski, pevski in narodni, Ciril-Metodov dan. 6. v Ljubljano, 7. v Kamnik, 8. v Domžale. Napredno slovensko občinstvo nujno poživljamo. da v častnem številu poseti vse tri.
Vabilo na veliko vrtno veselico,
ki se bo vršila v nedeljo dne 7. septembra 1913, na vrtu gostilne »Gospodarskega društva« v Trstu pri Sv. Ivanu (poleg cerkve). To veselico priredi podpisani odbor v prid bolnim poštnim uslužbencem ter vdovam in sirotam poštnih uslužbencev. Vzpored je v resnici bogat in zanimiv. Veselica prične ob 4. uri popo-ludne in traja do preko polnoči. — Vstopnina k veselici 50 stotink, otroci pod 10. letom so prosti vstopnine. Odbor trž. krajne skupine Zveze c. kr. avstr, poštnih in brzoj. uslužbencev.
Nenavaden »hec«. Včasih se pa primeri res slučaj, ki v prav bengalični luči pokaže jeklenost in humor naših žilavih mladeničev. Tako leži v deželni bolnici v Ljubljani 161etni Mušič iz Loke pri Mengšu s prebito črepinjo. Mislite, da vzdihuje? Kaj še! Na vprašanje, kako je prišel do tega, je odgovoril, da so se fantje »za špas« prerivali in da ga je pri tem f- nekdo »za hec« opilil z železnim drogom po glavi. Na tu imaš, pa se ne smej kljub prebiti črepinji. V resnici se je pa stvar tako-Ie zgodila: Neki lfileten ključavničarski učenec iz Mengša je udaril v šali svojega so-učenca Franceta Mušiča s suknjo po glavi. Pri tem je popolnoma pozabil, da se nahaja v suknji kos železa. Vsled udarca je dobil Mušič znatno poškodbo.
Nesreča pri vojaških vaiah ua Notranjskem. Trije voiafel »o bili ustreljeni; dva od pušk, eden ou granate; eden od pušk zadeti.1 je 5j| ustreljen v trebuh in je včeraj pri transportu umrl. Ce bi bila granata, ki je ubila enega vojaka, eksplodirala 150 korakov bližje, bi bila lahko nastala^ strašna nesreča. Vrh tega je vojaški avtomobil pri Št. Petru povozil dva otroka in je bil eden povoženih takoj mrtev. Končno bodi še omenjeno, da ie en vojak umrl na otrpnenju (tetanus).
Nesreča pri mlatilncm stroju. 451etni hlapec Ivan Arnež iz Kovorja pri Tržiču je prišel te gni pri mlatitvi žita preblizo mlatilnega stroja, ki ga je zagrabil in mu težko poškodoval tri orste leve roko
Desno roko si'zlomila. 901ct stara vdova in prevžitkarica Uršula Gostiša iz Blatne Brezovice pri Vrhniki je padla doma v vrtu tako nesrečno, da si je zlomila desno roko v zapestju.
Nesreča pri telovadbi. lOletni pekov sin Albin Cizel iz Sela pri Mostah je hotel te dni skočiti pri telovadbi čez kozla. Pri tem pa si je zlomil levo roko.
Otroci in kamenje. V Postojni se je igralo te dni več dečkov, ki so med igro tudi lučali kamenje. En kamen je zadel enajstletnega Stanka Hitija na levo oko in ga težko poškodoval.
LjubHana.
—	Danes zvečer ob 8. uri je koncert učiteljstva v veliki dvorani »Narodnega doma«. Vstopnice in besedilo se dobi v tobakarni J. Dolenčeve, Prešernova ulica. (Pred glavno pošto.)
— Posebne vrste češčenje Brezmadežne uganjajo gotovi klerikalni voditelji s tem, da kupujejo poleg svoje zakonske polovice izvoljenim mladenkam patrnoštrčke, da bi jih s tem pridobili za Venerino žrtvovanje. Če pa to ne pomaga se pa službica obljubi. — (Sedaj še le vemo od kod ima Oražem prakso v tein, da pri zapeljevanju žene, katere mož kot rezervist stoji na meji države na straži, obljublja odpustke iz Rima. Kar se je dalje zgodilo, to je znano:	Zvesta	žena	ni	hotela od
Oražma niti odpustkov niti papeža,-kar j.e klerikalne deželne faktorje tako stogotilo, da so moža, ki je bil za časa zapeljevanja njegove žene vojak na meji — suspendirali, ker je potožil svojim prijateljem. Seveda odpustkov se ne sme prezirati, papeža še manj, posebno, če ti to posreduje jn ponuja klerikalni veljak. }OTeJ' že.ne; slovenske: ne zametujte odpustkov, ki vam jih v spovednicah ponujajo spočiti fajmoštri, kapelam. sicer se bo vašim možem slaba godila.
— Pokojni Osterman velik siromak. Prosimo gospod urednik priobčite sledeči dopis:	V pondeljek dopoldan je zadela kap Ivana Ostermana, mizarja v tukajšnji predilnici. ' okoini Osterman je bil velik siromak, ali bil je slučajno brez otrok. Stanovala sta z ženo v delavskih hišah. katere so last Kranjske špar-kaše, kjer sta imela brezplačno sta-novanje. Osterman, akoravno je bil ze 78 let star, je hodil še zmirom v predilnico. Večkrat je šel do ravnatelja predilnice, ter ga prosil, naj mu da dela, da bode še po delavnih urah delal in kaj posebe zaslužil. Ravnatelj mu je tudi prošnjo uslišal, ker se mu je mož smilil. Imel ga je za reveža, kateri je v resnici potreben. Pokojni je pa pri tem skoparil, na vse načine. Ni si privoščil niti tramvaja, da bi se bil ž njim peljal, ter je sel rajše peš čez celo Ljubljano na Uolenjski kolodvor, nego da bi bil potrosil par fickov za vožnjo. Od najbolj zanesljivih strani, se je sedaj izvedelo, daje imel Osterman velik kapital. naložen v »Kranjski šparkasi«. Od tega kapitala je dobil mesečnih
2.°° K. Beri dvesto kron. Obit m skn™,stDlOŠno^	nad la-
kim skopuštvom Prvič zaradi tega.
ker je moz kot kapitalist in skopuh odjedal kruh resnično potrebnim ljudem. Drugič pa na Kranjsko špar-kaso, katera mu je dala brezplačno stanovanje. To pa zaradi tega, ker je imel ves svoj denar v nji naložen! Koliko se je že poročalo o tej šparkasi in njenih razmerah — ali vse zaman. Koliko je revnih delavcev, ki bi radi dobili bolj cenena stanovanja v teh hišah, ali Kranjska šparkasa jim jih ne da! Seveda ona gleda za sebe in ob volitvah ima pa sigurne glasove, kateri volijo samo Nemce! /ena Pokojnega Ostermana si je pa že privoščila več, kakor nje tnož. Ona je tako ljubila sosedovo mačko, hnsn 'eJsaki dan kupila meseno klo-
.mfvkSo.!	v
pripejjal na dom velik sod' vira AH res m več enega človeka v celi Ljubljani. kateri bi se zavzel pri tej špar kasi za delavska stanovanja? Saj ima večinoma samo slovenski denar nar naložen! Seveda Dorček spi spanje pravičnega, kakor kralj Matjaž. Klerikalcem je pa ta šparkasa ze pred 5. leti lista zamašila, zato morajo molčati! In narednjaki????
 o . . Ljubljansko občinstvo.
se dan 7 S z,t‘ na Vrhniki. Bliža Vrhnika Prazni^‘oble/3 p.ličakuje likirn veseljem. Tudi vsi !w-n tZ Sokoli in Sokolice ter vse naše cenf zavedno narodno občinstvo ki ^ L odločilo prisostvovati razvitju 'mn nora in se udeležiti tega zleta na Vrhniki se veseli tega narodnega praznika. Veselijo se ga pa tudi vsi oni. ki so sicer zadržani priti na Vrh-fruko, pa čutijo z nami in vedo kaj Pomeni Sokolstvo. Po pravici morejo smatrati za velike narodne praz-
nike tiste dneve, kadar se prirejajo sokolski zleti ali ko se razvijajo naši sokolski prapori. Saj se zbirajo krog njih naši najzavednejši Slovenci, ki hočejo vstvariti slovenskemu narodu boljšo bodočnost na podlagi telesne in ž njo v zvezi duševne vzgoje, s katero se doseže vse. Slovensko Sokolstvo je s svojimi dosedanjimi uspehi vzdramilo že marsikoga in ga prepričalo, da jo ono tista zdrava organizacija, ki je slovenskemu narodu koristna in potrebna. Podpirajmo jo! In Vrhniški Sokol, ki je marljivo in delavno društvo v tej organizaciji. ki se ne straši dela in napora, smelo pričakuje v nedeljo na Vrhniki mnogobrojne udeležbe iz vseh slojev in iz vseh stanov. Vrhniški Sokol je pripravljen, da sprejme Sokolstvo in vse druge cenj. goste, kar najprimernejše. Telovadišče je na lepem prostoru in jako dobro pripravljeno. Narodno ženstvo na Vrhniki pridno zbira in nabira vse, kar je treba, da bo mogoče došle goste kar najbolje postreči. Na ljudski veselici, ki bo po javni telovadbi okrog telovadišča, bo postavljenih mnogo paviljonov, kjer bode streglo vrlo narodno ženstvo vrhniško z dobrimi jedili ter izbornim vinom in pivom
V	mraku bo razsvetljeval veselični prostor umetalni ogenj. »Kolo sreče« se bo vrtelo okrog vseh. ki bodo navzoči in bo marsikateremu prineslo srečo v podobi dragocenega dobitka. Vrhnika je pripravljena in pričakuje mnogobrojne udeležbe. Zatorej v nedeljo veljaj: Na Vrhniko!
Serenado kumici prapora Vrhniškega Sokola priredi na predve-če, t. j. danes zvečer pevski zbor Vrhniškega Sokola združen z onim Logaškega Sokola.
— Koncert slov. pevskega društva »Ljubljanski Zvon« in »Kamniškega salonskega orkestra« v nedeljo. dne 7. septembra t. 1. v Kamniku. Zanimanje za koncert v Kamniku je veliko, udeleži se ga mnogo Ljubljančanov. Zaveza učiteljskih društev je tudi nameravala v Kamnik. Pa je morala oficijelni izlet odpovedati, ker se bo gotovo zaradi mnogih pozdravov slavnostno zborovanje zavleklo in bo banket trajal delj časa kot se je prvotno mislilo. Vendar je pa priporočljivo, da se oni gg. učitelji, ki imajo veselje do glasbe, potrudijo s popoldanskim vlakom, ki odhaja ob 3.12 v Kamnik! —
— »Ljubljanski Zvon« se odpelje iz Ljubljane v Kamnik ob 11.40 ter pride v Kamnik po 1. uri. kjer ga sprejme salonski orkester. »Lira« in glasboljubeče občinstvo. Mogoče pa je priti h koncertu tudi z vlakom, ki pride v Kamnik ob pol 5. poopldne. Povratek v Ljubljano ie po koncertu ob 9.20 zvečer.
— Odbor Narodne soc. Zveze vabi svoje člane, da se udeleže v kar največjem številu jubilejnih prireditev Zaveze avstr, jugosl. učiteljskih društev, ki se vršijo v soboto G. in nedeljo 7. t. m. Dalje vabimo člane na Sokolski zlet na Vrhniki, kteri se vrši tudi v nedeljo 7. t. m., ker nas veže dolžnost, se udeležiti s posebnim ozirom na to. ker je Sokolstvo tudi uvaževalo naš kongres in veselico ter svoj izlet preložilo. Predsedstvo N. S. Z.
— Smrtna nesreča. Peter Su-belj. 49 let star. oženjen, delavec v Vevčah, je pri delu te dni dvignil 200 kg težak drog iz celuloze, ki ga ie pa po nesreči pritisnil za trebuh, bubelj je dobil take notranje poškodbe, da ie umrl.
— Poskusen samomor. 281etna učiteljica Marija Pogačnik, stanujoča na Poljanski cesti, je v samomorilnem namenu pila te dni oetovo kislino. Nahaja se sedaj v bolnici.
— Mestna zastavljalnica naz-nania. da se vrši tamesečna dražba v mesecu juliju 1912 zastavljenih dragocenosti! (zlatnine, srebrnine in draguljev) in v mesecu septembru 1912 zastavljenih efektov (blaga, perila. strojev in koles itd.) v četrtek dne 11. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih. Prečna ulica 2.
— »Zaročenca«. Nekaj res prav posebnega. Ne samo znamenit pisatelj. temveč tudi film pretresujoče lepote. Predvaja se dve uri. Dosto-D®n 'e tudi šolski mladini. Predstave
^ ^ nedeljo in pondeljek
irjn	dT?r>- Cene zvišane za 10
vin. razven II. prostora.
Društva.
Kegljaški klub »Venček« priredi v gostilni Drašček, Bohoričeva ul. 9. kegljanje na dobitke in sicer v korist Naprednega društva za Vodmat-ski okraj. Začetek je v soboto 6. t. m. Keglja se vsak večer od 8. ure naprej. Ob nedeljah in praznikih cel dan. Dobitki so sledeči: prvi dobitek koštrun. naslednjih pet dobitkov v denarju.
Sokolska župa Ljubljana I. naznanja svojemu članstvu, da se v smislu sklepa zveznega odbora udeleži do možnost zlet* 'iublian*ke
župe na Vrhniki dne 7. t. m. Župno predsedstvo prosi osobito vžupHena društva iz Ljubljane in okolice, da se udeležijo v čim večjem številu obenem Pa izreka nujno željo, da naj omenjena društva svoje, za prihodnjo nedeljo nameravane prireditve, preložijo na eno poznejših nedelj! — Društva se zbirajo po lastnih dispozicijah in prihajajo četrt ure pred odhodom vlaka na južni kolodvor. Predsedstvo Zupe Ljubljana L
»Sokol I.« je sklenil v svoji zadnji odborovi seji. da pošlje večjo de-putacijo 7. t. m. k razvitju prapora br. društva v Tržiču, sicer pa da se udeleži v čim večjem številu zleta na Vrhniki. Člani v kroju prihajajo četrt ure pred odhodom vlaka naravnost na južni kolodvor. — Društvo nadaljuje redno telovadbo v prenovljeni telovadnici v sredo 10. t. m.
Društvo koroških akademikov In učiteljev »Gorotan« ima svoi redni občni zbor dne 14. sept. pop. v hotelu Trabesinger v Celovcu. Slov. gostje dobrodošli.
»Sokol« v Šiški priredi prijateljski sestanek v soboto dne 6. septembra ob 8. uri zvečer pri »Ručni-ku« v Spod. Šiški in na katerem se bodo izročile diplome telovadcem tekmovalcem izza vsesokolskega zleta v Pragi. Prijatelji Sokolstva vabljeni ste. da se udeležite tega večera v največjem številu. Na zdar!
Telovadno društvo »Sokol II.« v Ljubljani vabi vse svoje člane, da se v kolikor mogoče velikem številu udeleže zleta na Vrhniko. — Neobvezno zbirališče na Cojzovi cesti; odhod na kolodvor točno ob tri četrt 9. uri dop. Odbor.
Naj novejša telefonska in brzojavna
poročila.
SOKOLSKA PRIREDITEV V
CERKNEM PRELOŽENA.
Cerkno. 5 septembra. Sokolska prireditev v Cerknem se vsled raznih obzirov preloži na 21. septembra.
Sokol.
DEMOBILIZACIJA V SRBIJI.
Belgrad, 5. septembra. Demobilizacija bo jutri končana. V pon-deljek bo na vseh Unijah vzpostavljen železniški promet.
IZVOZ.
Belgrad. 5. septembra. Vlada le preklicala prepoved o izvozu živil In žita.
KAJ MALO RAZVESELJIVE VESTI. NOVE HOMATIJE?
Carigrad, 5. septembra. Enver bej se ie naprain žunalistom izrazil, da je absolutno izključeno in da se ni bati, da bi porta odstopila ped zasedene zemlje. Ako bi pa vlada vendar le to storila, tedaj bo armada zadevo vzela v svoje roke.
Med Grčijo In Turčijo še ni miru.
Carigrad. 5. septembra. Podučeni krogi trdijo, da Grška noče s Turčijo skleniti definitivnega miru preje, dokler il Turčila ne garantira izročitev Egejskih otokov In podreditev ekomenlčnega Patriarhata pod grškega kralja.	*
TURKI ZASEDLI OD GRKOV OSVOJENO OZEMLJE.
Sofija. 5. septembra. Tu se širijo vesti, da so Turki prekoračili reko Nesto in zasedli od Grkov osvojeno ozemlje. Ker ie zveza med Sofijo in Tracijo pretrgana, še ni avtentičnih vesti o turškem prodiranju.
NEMIRI V SOFIJI
Sofija. 5. septembra. Bolgarska telegraf na agentura: Ker se je razširila vest, ga le 14 letnik odpuščen domov, se ie podalo kakih 100 mož Iz kasaren. Na cesti pa so srečali gručo ljudi ekstremnih struj, od katerih so se dali zapeljati k manifestaciji pred kraljevo palačo. Ko so pa vojaki slišali da še ni Izšlo povelje od odpustu, so se vrnili v kasarne. — Tako uradno poročilo.
Dunaj. 5. septembra. V Sofiji trajajo nemiri še vedno Poleg civii-nega prebivalstva se teh demonstracij udeležuje tudi vojaštvo. V vladnih krogih vlada veliko razburjenje, ker vidijo, da se ne morejo zanašati niti na vojaštvo. Vlada bi rada potlačila nomen demonstracij.
ŽE ZOPET EKSPLOZIJA V PULJU
TRIJE TEŠKO RANJENI.
Pulj, 5. septembra. Pri preizku-ševaniu torped je en torpedo eksplodiral in teško ranil 3 vojake.
JAPONSKA SE DVIGA PROTI KITAJSKI.
Londo«. 5. septembra. Reuter:
V	T-kin la aasiitl vallk (i«mV vsled
tega, ker ie bilo nekaj Japoncev pobitih za časa prodiranja vladnih čet v Nanking. Listi zahtevajo, da Japonska zasede kakšno kitajsko pristanišče za tako dolgo, dokler ne dobi zadoščenja.
BOLGARI ŠE VEDNO SANJAJO O REVIZIJI.
Belgrad. 5. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Iz Sofije prihajajo iz zanesljivih krogov vesti, da namerava bolgar&ka vlada takoj, ko uredi zadevo s Tar-čijo. zahtevati od velikih sil revzijo bukareške mirovne pogodbe in sicer zato, ker je L a je ta pogodba bila sklenjena na podlagi predpostavke, da Bolgarski ostane Tracija in ker sedaj večji del Traclje izgubi, mora biti odškodovana na drugi strani In zato naj velike sile revidirajo buka-reško mirovno pogodbo r:jej v prilog.
Da ne prihajajo te vesti iz zanesljivega vira. jim tukaj nihče ne bi verjel, tako neverjetne so one same Po sebi. Bolgarska je vendar imela v zadnjem času dovolj prilike spoznati. da se za njo noče nihče zavzeti In tudi oni, ki bi sicer radi pomagali, samo da bi Srbiji škodovali, nimajo zato potrebne moči. Bolgarska, ie vendar mogla sprevideti, da ji bo Evropa, ki ji ne more pomagati proti Turčiji, četudi ta krši mirovno pogodbo, sklenjeno pod njeno (Evrope) patronanco (londonsko mirovno pogodbo), še mani mogla in hotela pomagati proti balkanskim državam, ko se niso velike sile pri bukareš-kein miru čisto nič angažirala In so vsako revizijo celo že zavrgle.
Bolgarska se nahaja v težkem položaju in v Srbiji jo vse odkritosrčno pomiluje, ali najbolje bo za Bolgarsko pač. ako se akomodira novim razmeram, ki jih je sama zakrivila s svojo brezglavo politiko. Bolgari so samo čustvovali in niC mislili, hoteli so postati gospodarji Balkana in so začeli po nepotrebnem vojno. Bili so ob Bregalnici poraženi, morali so odstopiti velika ozemlja, ki bi jih sicer dobili oni, da so se hoteli sprazumeti s Srbijo in Grčijo In so tako oslabeli, da niso mogli za-braniti Turkom zasedanja Traclje. Za vse te svotie napake morajo nositi tudi posledice in najbolje storijo, ako jih prenesejo s čiin večjim mirom, ker to lahko vnaprej vedo, da od revizije ne bo nič.
V Srbiji se radi namena bolgarske vlade. da prosi velike sile za revizijo, nihče ne razburja, najmanj pa merodajni krogi, ki dobro vedo, da radi tega ne preti določbam bu-kareške mirovne pogodbe nobena nevarnost.
IZ SRBSKE ARMADE.
Belgrad. 5. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Demobilizacija čet še ni popolnoma izvršena, ker železnice niso mogle še prepeljati vsega vojaštva in vojnega materijala Ali v najkrajšem času bo vse končano in potem nastane zopet normalni železniški promet.
V novih krajih ie ostalo deset polkov pehote prvega poziva, ali v zmanjšanem številu in nekaj artitje-rije. Te čete ostanejo v novih krajih kot posadke toliko časa. dokler se ne organizirajo domači polki in novinci teh polkov ne izurijo. Sicer pa bo nekaj polkov iz starih mej vedno v novih krajih in ravno toliko polkov Iz novih kqpjev bo razmeščeno po posadkah v starih mejah Srbije.
Ker je število polkov sedaj podvojeno, se zelo čuti pomanjkanje oficirjev in zato se bo sprejemalo od sedal v vojno akademijo veliko večje število gojencev kot do sedaj in tudi večje število rezervnih oficirjev bo aktivirano, misli se pa tudi na ustanovitev še ene vojne akade-detnlje in sicer v novih krajih, najbr-že v Skoplju.
MACEDONCI SE VRAČAJO.
Belgrad. 5. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Ko se je bolgarska armada umikala pred Srbi, ie prisilila tudi prebival-stvo krajev, ki jih ie zapuščala, da ie bežalo v Bolgarijo. Po končani vojni ie hotela bolgarska vlada naseliti to Prebivalstvo v krajih, ki njej pripadajo in ki so slabo naseljeni, ali tl Macedonci se trumoma vračalo na j svoja domovia In nočejo niti slišati ! o kakem preseljevanju. Srbske oblasti gredo vračajočim se Macedon-cem v vsakem oziru na roko in jih
podpirajo pri popravljanju svojih do> mov, v kolikor so oni v vojni trpelL Vrača se tudi vedno več Mace-doncev iz Amerike, kamor so mnogi odšli, ker niso mogli prenašati tur škega režima.
Odgcr orni uredn;» °adivoj Korenč. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vi-narlev. Pismenim vprašanjem Je priložit? znamko 20 ’ii&rjev. — Pri malih oglasih ul nič popusta in se plačujejo vnaprej; zu-nan)! insercntl v znamkah. Zaključek malik oglasov ob 6. url zvečer.
Sprejme se še eden oziroma dva dijaka na stanovanje. Naslov v »Prvi am>nčni pisarni«.
Brivnica, obstoječa čez 30 let. "dobro idoča. se radi družinskih razmer proda. Naslov pove »Prva anon-čna pisarna«.	810-2
Pekovski vajenec se sprejme takoj pri Franc Beden. Ljubljana, Tržaška cesta štev. 4.	814-3
Poslano.*)
Odgovor gosp. Sajovicu, lastniku obrti za straženje in zaklepanje na poslano v „Dnevu“ z dne 31. avg. 1.1., št. 606.
Bil sem 14 mesecev kontrolor in gotovo zmožem, drugače bi mi ne zaupali tega mesta. V Ameriko bodem odšel šele čez dobre tri tedn« in je dovolj časa, da dokažem res> ničnost mojih trditev glede vladajočih razmer pri zgoraj omenjenemu zavodu. Se veliko več krivic je. Meni ni treba hoditi k sodišču, ker ste se z Vašim „Poslanim“ obsodili sami sebe In ugled Vašega zavoda, temveč imate prosto pot Vi.
Ljubljana, 6. septembra 1918.
Franc Štrekelj.
* Za vsebino tega spisa Je uredništvo odgovorno Ie toliko, kolikor določa zakon.
Bel pes
prave pasme, ki sliši na ime wSpUz*l se je izgubil v četrtek. Odda naj se ga proti dobri nagradi v restavraciji, Gradišče štev. 2.
Laška kuhinja
v X_.3-La-bIjQ.x3JL
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino Teran iz deželne kleti Parenco.
Na izbiro poSilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje,
Ir? W II I' M Ir3 Peri*° ,n vsako I I IL ll J iL I modno blago.
Solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša.
Neprekosljlva v
otroških oblekcah
::	in	krstni	opravi,	::
Plošče preje K 4 —, sedaj samo K 1*95. Velikanska zaloga gramofonov!
Zahtevajte cenile«.
95
i. cm velike, dvo-stranske, priznano I P najboljSih znamk I
O«
.VI e d nar* o d u o spedioijsko podjetje
R. RANZINGER, Ljubljana.
*CJstaxj.ovy©rLo 107©.	Telefon	fctev.	©O.
Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. ju ž. Železnice. — Carinska agentura c. k#, glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija m skladišča. — Ekspresni promet ovojev. Transport in . • . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . • .
Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. — Cenlrala in skladišče: Gesta ni južno železnico 7. — Podružnica; Glavni carinski urad, južni kolodvor/-
FRAN KRAIGHER
lerol sušili mojster
O-cspcslra. tjlIIcsi žte^r. S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih obleU po meri. — Inozen skega in domačega blaga večno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile in blaga, trpežne tudi za
eksport po morju.	229
Oglejte si
pred nakupom izgotovljene obleke, sukna in pelerine za odraslo in
:: šolsko mladino ::
v trgovini
& „Pri Škofu"
Ljubljana, Pred Škofijo štev. 3 — zraven škofije — nasproti gostilne „Pri Sokolu".
Gostilna
Fiorijanska ulica št. 6.
Kavarna
ta celo _ noč.
O
VSE
na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih
vpeljane
šolske knjige
so v predpisani izdaji vedno in v veliki izberi
v knjigarni in trgovini z muzikalijami
Kleinmayer & Bamberg
LJUBLJANA,
:: Kongresni trg štev. 2 za dobiti. ::
Seznami šolskih knjig se oddajajo zastonj.
BBRUHHBRHHBRBBBlieiSIBBHBBBI
Lasne kite
najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva za lase In brado .Nerll* po 2 In 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmo]i
brivec in lasn?čar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega in Starega ti ga).
izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase.
i Simon Praprotnik
j	Jenkova	ulica	7.
E	priporoča slavn.	občinstvu svojo
S veliko zalogo ledenikov, vrtnih j :: miz, stolov ::
S in sploh vsa v mi-i zarsko obrt spada-:	joča	dela.
■ Delo solidno, zmerne
■ cene, postrežba točna.
■	Ceniki se pošiljajo
5	franko ln zastonj.
Slovenci! Spominjajte se nase prek on sirita Ciril in Metodove šolske družbe!
Ravnokar so dospeli najnovejši jesenski in zimsk
mr pariški modeli
damskih kostumov in paletojev, kateri se ne bodo razstavili v izložbi ter se samo na izrecno zahtevo pokažejo odjemalcem.
Nadalje priporočam naj več,jo izbiro paletojev in kostumov za dame in deklice, oblek in površnikov za gospode in dečke ter šolsko mladino. Dalje pelerin in otročjih oblek
po priznano nizkih cenah.
Angleško skladišče oblek
Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
i/
v Ljubljani, Zidovska ulica
Prodafa
radi pozne sezije po zelo znižani ceni slamnike za dame in deklice.
Modni salon
C3
O
C3
•as
(f)
>
O
N
: Žalni klobuki vedno v zalogi. :
N
51
o
<
C/5
p
o
v Ljubljani, Židovska ulica 3
Ustanovljena leta 1831.	Ustanovljena leta 1831,
Naj večja zavarovalnica avstro-ogrske države
OrjutMiialiitai
taiiTri
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg-Sv. Petra cesta št. 2, \ lastnem domu.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vaeh mogočih sestavah. — Tekom leta 1912. se |e zavarovalo 21.880 oseb za kapital na 180 miljonov kron na življenje. — ______________Drulba	)c	tzplntala	za	škode	nad	1113	miljonov	kron.	—	Premoženje	družbe	znaša	nad	434	miljonov	kron.
Prva anončna pisarna = v Ljubljani =
sprejme
takoj tlotor« ga, starejšega
zastopnika.
jFleiča, po dogovoru.
Del. glavnica: 8,000.000 K.
Rez. fond nad K 1,000.000.
Kjuliljiiisffa kreditna ftasiavlielijsiiL
Stri tarjeva uiica štev. S2, (lamina hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
Poslovalnica ,,Frve ces. kr. avstrijske državne razredne loteHje“.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejšlh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Rezervni fondi K 58,461.432*56. — Izplačane k' B sk ■'■? 1£ p /Jl 66 Po velikosti drega vzajemna zavarovalnica naše odškodnine in kapitalije K 123,257.695-77. W -B države z vseskozi slovansko-narodno upravo. vzajemno * n v n r o > « 1 a banko v Pragi.	Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih ccnah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Generalno zastopstvo v Ljubljani iigar pbS hišilaslni Gosposki ulici št. 12.	Pozor I Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte
Peter Kozina k Ko.
Tovarna čevljev v Tržiču
(Gorenjsko)
' (najmodernejše podjetje monarhije)
otvori meseca septembra lastno prodajalno
LJUBLJANA
na drobno
Breg 20
na debelo
Varstvena znamka.
v Cojjzovi hiši.
m
r&\9:\
I
Naše obuvalo
i /rr//
\f0
|e svetovno zmsno \sled oilIif»« kakovosti vzlic nedosežno V/J \|	nizki ceni.	§	/
=  = Najvec|e podjetje te vrste v monarhiji. ===== m
'ih 1 f T
H® Tovarniška zaloga č@vlev znamka A. F. C. G. ki , T/l
 tff/ , j
r ..................
i 180 lastnih trgovin.
Josip Hočevar. = =
Prodajalna v Ljubljani strHarteva uiica štev. 9.
llu&irirant ec ni ki iraško in zastonj«
\ v\V %*•'
\  <• ■ • ■/
‘JO.OOO parov tedensbo.
120 delavcev la Dasltvljenev.