Poštnin* plačan« w gotovini. I. izdaja. UHl Qq & * er- Cena Din 1*— Izhaja vsak dan zjutraj razven t ponedeljkih in dnevili po praznikih. Posamezna številka Din 1'—, lanskoletne 2‘—; mesečna naročnina Din 20’—,za tujino 30-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 80-69 tn 30-71 Jugoslovan Rokopisov 00 fračam o. Oglasi po tarifi In dogovoru. Uprava »Ljubljani, Gradišče4, tel.30-68. Podružnica » Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24. tel 29-GO. V Colju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.j Ljubljana 15.621. St. 46 Ljubljana, sreda, dne 25. februarja 1931 Leto H. Minister Nikola Preka o brezposelnosti v Jugoslavjii Ministrova izjava novinarjem povodom otvoritve konference delavskih in delodajalskih organizacij - Vprašanje brezposelnosti je v Jugoslaviji le majhen problem - Pomen in cilj sedanje konference Minister Nikola Preka, ki otvori danes konferenco o brezposelnosti Novi nemški poslanik v Varšavi Berlin, 24. februarja. AA. Za naslednika pred meseci preminulega nemškega poslanika v Varšavi Ulricha Rauscherja je bil imenovan Ilans Adolf von Moltke, dosedanji ministeri-jalni vodja vzhodnega oddelka ministrstva za zunanje zadeve. Novi poslanik odpotuje 26. februarja na svoje novo mesto. Položaj na Španskem Akulrid, 24. februarja. A A. Skupni izvršni »jnjor delavskih organizacij in socijalistične “iranke je sklenil, udeležiti se občinskih voli-dočim bo volitve v zakonodajno skupščino bojkotiral. Seja je trajala od sobote do nedelje JVečer. Madrid, 24. februarja. AA. Občinske volitve so odgodene na 1. april. Sodišča za reševanje volilnih pritožb ostanejo še nadalje. Dalje je po sklepu vlade prepuščeno univerzam, da same določijo dan, kdaj začno spet predavanja. Izmed zakonov izza dobe diktature ostanejo samo tisti, ki ustrezajo sedanjim prilikam Churchill o indijskem vprašanju London, 24. februarja. AA. Snoči je govoril Winston Churchill na shodu v Eppingu v Es-sexu o indijskem problemu. Dejal je, da vztraja na svojem stališču do indijskega vprašanja iu daje proti sedanji vladni politiki, ki je največja nesreča za indijski narod in za britski imperij. Govornik je nadaljeval, da je Gandhi postal uporni fakir, ki je posetil indijskega podkralja v času, ko vodi izzivajočo agitacijo za državljansko neposlušnost. Churchill je končno rekel, da obsoja politiko indijskega podkralja, ki kaže že sedaj katastrofalne rezultate in ki bo povzročila v bodoče še večje zlo. Kolonija avstrijskega poljedelskega ministra Dunaj, 24. februarja. AA. Vlada je podelila poljedelskemu ministru Tliallerju podporo dveh milijonov Šilingov za izseljeniško akcijo v Paragvaju. Denar bo vrnila avstrijska kolonija, ki jo bodo v Paragvaju ustanovili Thaller in kakih 200 tirolskih kmetiških sinov. Oborožen norec v Hinden-burgovi palači Berlin, 24. februarja, d. V palači državnega predsednika se je danes ob pol 12. dopoldne pojavil 28-letni trgovski sotrudnik Heinrick Broll. Pri hišnih vratih ga je službujoči kriminalni uradnik vprašal, kaj želi. Broll je odgovoril, da bo posredoval zaradi neke prošnje za podporo. Ko mu je detektiv odgovoril, da je treba prošnje predložiti pismeno, se je Broll razburil in dejal, da ne more tako dolgo Čakati, ker mu je samo nekaj ur še živeti. Kriminalnemu uradniku so je zazdelo, da gre za duševno bolnega človeka. Opazil pa je hkrati, da je posetnik nekaj iskal v svoji aktovki. Nenadoma je Broll vzdignil roko, v kateri je imel samokres. Detektiv se je vrgel na moža •n po ljuti borbi se mu je posrečilo iztrgati mu orožje. Brolla so aretirali. Pri zaslišanju je izjavil, da se je hotel sam usmrtiti. Samokres je bil nabasan in ni bil zavarovan. Izjave Brolla, k* je baje iz Zgornje Š lezi je, so bile tako zmešane, da bo zadnjo besedo najbrže imel psihiatrični oddelek.' VREMENSKA NAPOVED ..Dunaj, 24. februarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Od zapada sem bo napredovala zjasnitev, temperatura pa bo padla. Beograd, 24. februarja. AA. Jutri se sestane v Beogradu konferenca zastopnikov zainteresiranih ministerstev in predstavnikov delavskih in delodajalskih organizacij k razpravi o vprašanju nezaposlenosli delavcev. Konferenca bo proučila vprašanja nezaposlenosti delavcev v naši državi in inozemstvu. Konferenco bo otvoril minister za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Nikola Preka. Povodom te konference in povodom netočnih vesti gotovih italijanskih listov o fantastični in ogromni nezaposlenosti v naši državi je bil minister za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Nikola Preka tako ljubezniv, da je sprejel novinarje in jim dal sledečo izjavo. >Vprašanje nezaposlenosti je največji problem današnje dobe in o njem so resno razpravljali merodajni faktorji vsega sveta. Kot posledica splošne gospodarske krize in depresije, ki danes vlada na svetu, vprašanje nezaposlenosti 20 milijonov delavcev z vso težino zahteva radikalne rešitve. Od rešitve tega po svoji vsebini in kompliciranosti najdelikatnejšega problema za visi tudi rešitev vprašanja ublažitve gospodarske krize na svetu. V s vesti si pomena tega problema se je merodajni forum bavil s tem vprašanjem. Komisija za brezposelnost je razpravljala o tem problemu in ga predala svetu mednarodnega urada dela. Po pretresu tega vprašanja se je videlo, da ga je mogoče rešiti samo v sodelovanju z Društvom narodov, ki je merodajen faktor v vseh političnih in gospodarskih vprašanjih. V teku maja bo Panevropska unija v času svojega zasedanja imela priliko proučiti to vprašanje. Dasi je pri nas ta problem le majhen z ozirom na druge države, sem vendar kot minister za socijalno politiko in narodno zdravje smatral za potrebno, sklicali konferenco predstavnikov delavskih in delodajalskih organizacij v cilju proučitve statističnih podatkov. Ta konferenca ima informativen značaj. Da bi se pristopilo k rešitvi tega vprašanja, je potrebno ugotoviti točne statistične podatke. Podatki, s katerimi dozdaj razpolagamo, so v marsičem nezanesljivi, a tudi metoda zbiranja je bila različna. Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje je izdelalo statistiko po dosedanjih podatkih, toda potrebno je zbrati podrobnih podatkov, posebno v pogledu nezaposlenosti kvalifi ciranih d J. vcev, ker se ti ne prijavljajo za podporo nri borzah dela. Radi tega bo ta konferenca važna z ozirom na to, da podpre ministrstvo, da dobi točne statistične podatke za sodelovanje delavskih iu delodajalskih organizacij, da se pokaže pot, po kateri je treba iti, da se nezaposlenost v naši državi odpravi in da sc prepredi vsaka eventualnosi. Razen tega ima konferenca namen proučiti vprašanja, v koliki meri vlada nezaposlenost v drugih državah, posebno v kontinentalnih, in v koliko se nas tičejo ljudje, ki se tam nahajajo na delu. V zvezi s tem so se pojavile alarmantne vesti o repatrijatiji nekoliko tisoč naših brezposelnih izseljencev in da je moje ministrstvo v zvezi z drugimi ministrstvi sprejelo definitivni sklep za povrnitev in naselita? v kraljevini Jugoslaviji naših delavcev, ki se nahajajo na delu v inozemstvu. Po podatkih, s katerimi razpolaga ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje, ni nobenega razloga, da se kaže to vprašanje v tako ostri obliki, kakor to po teh izgleda, toda z ozirom na važnost tega vprašanja misli ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje v sodelovanju z Irugimi ministrstvi, da je potrebno, da se podvzamejo ukrepi za ureditev akcijo v interesu naših nezanoslenih d3lavcev.< Na vpi..sanje novinarjev, ali se bo konferenca bavila z vprašanjem vzrokov brezposelnosti, je odgovoril minister: »Ne, ker bi to prekoračilo njen delokrog in ne bi dovedlo do nobenih rezultatov. Predsta/-niki delavcev in delodajalcev bi izne ,li razne nazore in diskusija bi šla v nedogled. Ta konferenca ima posvetovalen značaj in praktičen pomen.« Velik pomen pariških pomorskih pogajanj Sporazum med Francijo in Anglijo je izzvala in^ransigeninost Italije - Anglija priznava Franciji pravico do večje mornarice od italijanske - Novi sporazum bo trajneoa značaja Pariz, 24. februarja, n. Francosko-an-gleški razgovori za definitivno reguliranje francoskega pomorskega položaja napram trojnemu pomorskemu paktu in o redukciji pomorskega oboroževanja so stopili v zaključno fazo. Ti razgovori so obenem tudi prav gotovo v zvezi z definitivno ureditvijo italijansko-francoskega pomorskega spora. Pričakujejo, da se bodo državniki po zaključku sporazuma med Anglijo in Francijo začeli baviti s francosko-itali-janskim vprašanjem. Nenadni prihod angleškega zunanjega ministra Hendersona in prvega lorda angleške admiralitete Alexandra v Pariz potrjuje, da je angleški odposlanec Craigie uspešno izvedel svojo misijo in se s francoskimi pomorskimi strokovnjaki domenil o kompromisni formuli, po kateri naj bi se uredili pomorski odnošaji med Francijo in Italijo in ki so jo strokovnjaki izdelali za časa Craigieje»ega bivanja v Parizu. — Ko se je Craigie vrnil v London, je angleška vlada sprejela kompromisno formulo. Istočasno so to formulo predložili tudi francoski vladi, ki je prav tako pristala na to, da bo svoj pomorski program preuredila v smislu sklenjene formule. Gotovo je, da je ta sporazum, na podlagi katerega nameravajo rešiti delikatno italijansko-francosko pomorsko vprašanje, naivečje politične važnosti. Mac Donald je skušal pariške razgovore pospešiti in tako prijateljsko posredovati med Francijo in Italijo. Britanska vlada je razvila veliko diplomatsko akcijo, ki pa se spočetka ni posrečila. Uporne zahtevo Italije za enakost s Francijo na morju so jo strle. Zaradi intransigentnosti Italije ni bilo mogoče izvesti te akcije direktno iu tako so morali Angleži najprej doseči sporazum s Francijo, da bi potem tem lažje dosegli sporazum še med Francijo in Italijo, čemur bi se Italija kot edina izolirana velika pomorska sila ne mogla upirati. — Izgledalo je že, da bodo morale velike pomorske sile, ki so sklenile pomorski pakt na poslednji londonski konferenci, seči po zaščitni klavzuli. Tedaj je Velika Britanija skušala po ovinku priti do cilja. Zaradi tega je poslala Craigieja v Pariz, da se tam domeni s francoskimi pomorskimi strokovnjaki. To je Craigieu tudi uspelo. Ravnali so se po principu, da mora Velika Britanija ohraniti pomorsko pre- moč v Evropi. Ker ima angleško brodovje pravico do 1,240,000 ton, brodovji Italije in Francije skupaj ne smeta prekoračiti te tonaže. Anglija je pri teh razgovorih priznala Franciji superiornost nad Italijo, ker so pomorske potrebe Francije mnogo večje od italijanskih. Interesi Francije kot koloni,jalue sile se ne dajo uiti primerjati z italijanskimi interesi. Razumljivo je, da britanska vlada pri sklepu tega sporazuma ni pustila v nemar možnosti sporazuma z Italijo. Zaradi tega so se vršili pariški razgovori v največji tajnosti in je prihod Hendersona in Alexandra izuena-dil vse politične kroge. Snoči sta se Hen-derson in Alexander ob 20. sestala z Bri-andom v Quai d’ Orsay-u. Istočasno so se sestali pomorski strokovnjaki Craigie, Sal-by, Masigli in drugi. Posvetovanje državnikov je trajalo do 9., strokovnjaki pa so se menili še pozno v noč. Davi so objavili uradno poročilo, da se bodo posvetovanja jutri ob 9. nadaljevala, da se odstranijo še poslednje težave, ki so v na-potju za definitivno sklenitev sporazuma. London, 24. februarja, n. V tukajšnjih krogih je izzval odhod Hendersona in Alexandra v Pariz veliko senzacijo. Ves tisk pripisuje temu dogodku veliko politično važnost. Vsi so prepričani, da je sporazum med Francijo in Veliko Britanijo že zagotovljen, kajti Henderson in Alexander v nobenem slučaju ne bi bila odpotovala v Pariz, če bi bila le količkaj dvomila o možnosti sporazuma. »Times« proglaša v svojem uvodniku kot netočne trditve nekaterih inozemskih listov, da bo sporazum, s katerim name- rava Velika Britanija rešiti francosko-ita-lijansko pomorsko vprašanje, le začasen in da ne bo trajal preko leta 19B6. »Times« pobija to trditev in pravi, da velja tudi londonski pakt le do konca leta 19S35, da pa zaradi tega nikakor ni samo začasen. Ko bo tu pakt prenehal veljati, se bo znova sestala pomorska konferenca, ki bo imela nalogo ne-le, da to pogodbo ponovno podaljša, nego da jo tudi izpopolni. — Isti list trdi, da bo Velika Britanija storila vse, da se bo sporazum, ki ga namerava zaključiti s Francijo, od časa do časa izpopolnil. Velika Britanija pa namerava na podlagi svojega sporazuma s Francijo doseči tudi sporazum z Italijo. To trdi tudi laburistični »Daily Herald«, ki pojasnjuje Crai-giejevo misijo in naglaša, da nastopa Velika Britanija v sporu med Francijo iu Italijo kot prijateljska posredovalka. Hemlersonov odhod v Rim Pariz, 24. februarja. AA. Angleški zunanji minister Henderson in prvi lord admiralitete Alexander sta v spremstvu Craigieja odpotovala nenadoma v Rim. Poročajo, da so pomorski razgovori med Francijo in Anglijo dosegli stanje, da je postalo nujno potrebno posvetovanje z italijansko vlado. — Potovanje v Rim je bilo sklenjeno tna popoldanski seji med Hen-dersonom in Briandom. Pred sejo se je vršila cela vrsta konferenc med zunanjima ministroma in mornariškima ministroma in njihovimi strokovnjaki. Na kosilu, ki ga je priredil Briand na čast angleški delegaciji, so izmenjali mnenja o pomorski razorožitvi. Dosedanji rezultati pariške agrarne konference Pariz, 24. februarja. AA. Na včerajšnji seji kmetijske konference so poročali zastopniki. držav, ki uvažajo pšenico iz vzhodne Evrope. Zastopniki Nemčije, Avstrije, Italije, Belgije, Švice in Češkoslovaške so sc izrekli pripravljene, podpirati akcijo Vzhodnih držav. Nemški delegat je izjavil, da bo Nemčija tudi nadalje kupovala pšenico v vzhodnih državah, kolikor je potrebuje. Belgijski zastopnik je rekel, da je Belgija popolnoma svobodna in neobvezana v vprašanju uvoza cerealij in da bo zato podpirala te države. Italijanski delegat je postavil pogoj, da mora pšenica ustrezati po kakovosti in ceni, češkoslovaški delegat pa je naglasil, tla domače zaloge ne zadoščajo in da bo država morala nabaviti pšenico. To bo storila z nakupi v teh državah. Po teh izjavah je predsednik prosil zastopnike držav producentov, da naj se oni o tem izrazijo. Zastopniki Romunije, Jugoslavije, Madžarske, Poljske in Bolgarije so dali izjavo, da bodo ponudili pšenico dobre kakovosti; isto velja tudi za druge žitarice. Konferenca se danes nadaljuje. Zveza Dravske banovine z morjem Med naj učinkovitejšimi sredstvi proti gospodarski krizi so tudi investicije. Veliki finančni strokovnjak, minister dr. Engliš je bil leta dolgo nasprotnik vsakega posojila, ki ga naj bi sklenila češkoslovaška država. Sedaj pa, ko je gospodarska kriza ostra, je tudi on pristal, da si v svrho investicij najame Ce-hoslovaška veliko posojilo. Cehoslovaški zgled velja tudi za nas in gospodarska kriza nam mora biti povod, da Izvršimo vsaj ona dela, ki so že tehnično čisto pregledana in ki čakajo na svojo izvršitev že leta ln leta. In med tem deli zavzema gotovo najodličnejše mesto: zveza Dravske banovine z morjem. Prednosti ta zveze so na dlani in potreba zveze je postala aktualna v hipu, ko je bila v Rapallu odrezana Slovenija z morjem. Tisti dan, ko je bila podpisana rapallska podoba, bi že tudi morala prva lopata pričeti z delom na novi zvezi Slovenije z morjem. Ker pa se to ni zgodilo, smo od takrat silno mnogo zamudili in ta zamuda postaja tem večja, čim pozne j Se bo dobila Dravska banovina svojo zvezo z morjem. Prvi in glavni namen nove železniške zveze z morjem je, da čim bolj služi naši gospodarski osamosvojitvi ln da dobimo ž njo direkten stik s prekomorskimi državami, kar je odločilne važnosti za naš izvoz. To pa ni edini namen novi zvezi, temveč ž njo bo ustreženo tudi našemu tujskemu prometu. Inž. Klodič Je na svojem zadnjem predavanju dokazal, da bi potreboval brzovlak po novi progi mesto dosedanjih 11 ur, le 8 ur in bi bila torej pot prikrajšana za celih pet ur. Nobenega dvoma Bi, da danes velik del tujcev potuje na Jadran raje čez St. Peter samo zato, ker ga je prestrašila predolga pot čez Sušak. Posledica tega Je, da delamo s svojo propagando za naš Jadran obenem tudi propagando za tuje železnice, mesto za svoje. Zlasti veliko veljavo pa bo imela nova železniška zveza s svojima priljubljenima progama Sevnica—št. Janž in Črnomelj—Stari trg, ker bo tudi ves Maribor in vse njegovo veliko zaledje približano našemu Primorju, šele kadar bo ustvarjena kratka zveza z Jadranom samo po našem ozemlju, da ne bo tujca motilo neprijetno prestopanje državnih mej, bo mogla naša propaganda za Jadran imeti tudi polen uspeh. A tudi za vse naše gospodarstvo bo nova proga velikanskega pomena. Vsaka železnica neizmerno dvigne vrednost kraja, skozi katerega teče. Baš kraji od Kočevja dalje so danes pasivni le vsled tega, ker so predaleč od železnice in Je njih Izkoriščanje zvezano s prevelikimi stroSki. Ne na zadnje pa bo gradnja nove železnice dala našim ljudem obilo zaslužka, kar bo ugodno vplivalo na vso našo domačo trgovino in podjetnost. Že samo ta moment je v sedanji gospodarski krizi tako važen, da sili k čimprejšnji graditvi te proge. Po dobi dolgih in nepotrebnih nesoglasij smo danes vendarle te tako daleč, da so premagane vse načelne ovire in da je doseženo soglasno, kje naj teče nova proga. Doseženo pa Je še nekaj več in izdelan Je tudi že načrt, kako se naj financira gradnja nove proge. Ljub ljanski gospodarski krogi pa so storili še to, da so tudi že izjavili svojo pripravljenost, da prevzamejo vse obveze, ki padejo na nje po tem finančnem na Črtu. Tako je pravzaprav za pričetek gradnje proge že skoraj vse pripravljeno in zato je tem manj odpustljivo, če bi v zadnjem hipu pričel kdo delati ovire. Tem manj je to pričakovati, ker bo gradnja nove proge združila vse banovi ne v složnem delu ln v enako korist prebivalstva Dravske in Savske banovine. Vse je pripravljeno in treba le še sprožiti kamenček, da pride vse v tek Upamo, da se bo to tudi čim prej zgodilo in da ne bomo po nepotrenem za pravljali časa in denarja, kajti vsaka nova železnica pomeni povečanje narodnega premoženja. Zveza Dravske banovine z morjem je nujno potrebna našemu gospodarstvu in našemu tujskemu prometu, obenem pa * tudi uspešno sredstvo za omiljen j e gospodarske krize. Sami tehtni argumenti da postane čim preje železnica. Kaj res ni v nas te vestnosti, da bi izvršili to za kar mi vemo, da nam je neobhodno potrebno? Prisrčen sprejem admirala Gueprattea v Beogradu Več tisoč ljudi na kolodvoru — Admiral dvignjen ob velikem navdušenju na roke Beograd, 24. februarja. A A. Dane« dopoldne ob 10.38 je prispel semkaj v siin- pIonskem vlaku iz Pariza naš preizkušeni prijatelj admiral Guepratte v spremstvu svoje žene in prijatelja grofa Romauona. Vsa beograjska postaja je bila okrašena s francoskimi in jugoslovanskimi državnimi zastavami. Ze dolgo pred 10. uro so se zbrali na postaji razen članov pripravljal-ega odbora za sprejem mnogoštevilni zastopniki oblasti, društev in prebivaJstva. Člani pripravljalnega odbora so bili polnoštevilno zbrani z generaloma Milutinovičem in Nešičem na čelu. Dalje je bil navzoč ar ml jeki general komandant mesta Beograda Tomič, admiral Wiokelhauser, vice-amdiral Stankovič in mnogoštevilni zastopniki kulturnih in drugih ustanov. Od francoskega poslaništva je bij prisoten vojaški ataše, od beograjsko občine njen podpredsednik dr. fttojadinovic. Ko je vlak privozil na postajo, je godba kraljeve garde zasvirala niarseljezo in burni klici so pretresli ozračje: Živel Gue-/ratte! Živela Francija! Ko se je vlak ustavil, je prvi stopil iz vagona admiral, za njim pa njegova žena. Tedaj je gdč. Milica Šestič v narodni noši iz Šurnadije stopila pred gosta in predala admiralovi ženi v imenu srbskih sester velik šopek cvetic, v imenu odbora za sprejem admiraJa pa je predala šopek cvetic gdč. Janičevičeva. Razen tega je prejel admiral Guepratte mnogo cvetja od zastopnikov raznih društev. Ko so utihnili zvoki francoske narodne himne in nato še jugoslovanske himne, je adanlra’a Guepratta poadrav.il v imenu bojevnikov, ki so bili v Bizerti, general Milutinovič v kratkem francoskem nagovoru. Izrekel mu je dobrodošlico in se mu zahvalil za njegovo veliko delo v svetovni vojni, poudarjajoč, da so vsi tisti, ki so se živi vrnili iz Bizerte, ilolžni za svoje življenje zahvalo edino admiralu Guepmttu. Nato je pozdravil admirala komandant mesta Beograda general Tomič. V imenu beograjske garnizije mu je izrekel pozdrav v francoščini. V imenu beograjske občine je admirala pozdravili njen podpredsednik dr. Stojadinovdč, ki je imel ta-le govor: >V imenu občine mesta Beograda vas pozdravljam, gospod admiral, obenem z Vašo gospo, ko stopate na naša tla. Bodite dobrodošli. Prestolniška občina smaitra za svojo dolžnost, da Vam, goječ najtoplejša čustva za Vas in Vaš narod, izreče to posebno priznanje in največjo hvaležnost za vse dragocene in nepoplačljive usluge, ki ste jih storili našemu narodu v njegovem trpljenju v najkritičnejših dneh njegove zgodovine. Živeli k Navdušeni vzkliki so pretresli ozračje, admirail pa se je zelo ljubeznivo zahvaljeval na vse strani. Nato je v spremstvu članov odborov iu zastopnikov države krenil v dvorno čakalnico, kjer se je pozdravil s svojimi mnogoštevilnimi znanci in z njimi izmenjal nekaj besed. Ko se je pojavil admiral pred postajo, se je tam že zbral gost špalir več tisoč ljudi iz mesta in okolice, ki so navdušeno manifestirali. Videč tak navdušen sprejem, je admiral sklenil, da gre peš. Na vsakem koraku ga je sprejemalo burno pozdravljanje in vzkilikanje. Neprestano ee je moral admiral Guepratte zahvaljevati za izraze hvaležnosti in prijateljstva. Navdušenje prebivalstva je doseglo vrhunec, ko so nekateri iz špalirja pristopili k admiralu in ga nesli na rokah. Admiral se je nato v avtomobilu 8 svojim spremstvom odpeljal v hotel >Srpski kralje. Gospoda, ni res, on laže! Žinger vztrajno trdi, da je morilec Pintar Pintarja so nekatere priče razbremenile — Enako vztrajno trdi, da je nedolžen Novo mesto, ‘23. februarja. Danes se je razprava nadaljevala vse dopoldne do 19. ure. Ves dan je zavzelo zasliševanje prii in aodnijskih izvedencev dr. Pavlifa in dr. Polenška. Oba zdravnika sta izjavila, da je bil ključ za pribijanje matic (francoz) docela sposobno orodje, da se z njim zadajo take rane, kakršna je bila pri pok. Eajerju. Jetniški paznik Ropaš je izpovedal, da je pred 7 leti pri telesni preiskavi takoj po umoru našel na Pintarjevih spodnjih hlačah krvave madeže. Pinterja je nato tudi opozoril, ta pa je trdil, da je dobil madeže pri dekletu. Omenjene spodnje hlače so ležale pozneje v jetniški pisarni, kjer jih je videl tudi Stine. Na desni hlačnici čisto spodaj je bil večji in več manjših madežev. Pintar je danes trdil, da to ni moglo biti, ker so ga že orožniki na stražnici popolnoma slekli in bi bili morali že tam opaziti madeže, kar pa ni zabeleženo v nobenem aktu. Orožniški narednik Lozar je povedal, da ga orožniki niso slekli, temveč da so ga le predali sodišču in je ob tisti priliki tudi on sam že naročil ječarju Robasu, naj dobro pregleda Pintarjevo obleko in perilo, morda bo kje kaj opazil. Robas je svojo najdbo javil dalje. Ker pa je pokojna Pepca Staričeva s svojo izjavo izpričala Pintarjev alibi, so na tiste spodnje hlače pač pozabili. Kemičnemu zavodu v Zagrebu so poslali potem v preiskavo le Žingerjevo o-bleko, ker je Pintar ostal izven vsakega suma. Priča Franc KržolJ je bil pred leti v mariborskih zaporih in mu je Zinger kot sojetniku, ko je bil izpuščen, naročil, naj gre k Pintarjevemu Slavcu in ga opozori, naj mu kaj pošlje, siccr on že ve, kaj hi se mu pripetilo. Kržolj je I. 1928 res prišel k Pintarju in mu sporočil Žingerjevo naročilo. Pintar mu je tedaj odgovoril: P omagal sera mu iu mu še bom, skupaj pa nimava ničesar.« Dal mu ni nič. Pri konfrontaciji je sedaj Pintar trdil, da je iimed tedaj ulis, da ga je hotel Kržolj izsiljevati. Nastal je oster besedni poboj. 70-lelui Zagorec Matkovič, gostilničar v Metli ki, je izpovedal, da je prišel Pintar 1. 1923 v avgustu z neko gospodično k njemu in ga prosil, naj mu posodi 100 Din. Zastavil je na lirbtniiik in kožarioo, po kar je več tednov nato prišla njegova takratna spremljevalka. Denarja pa še do danes ni dobil. Zidar Žigon Anton, uslužben pri Ljubljanski gradbeni družbi, je tudi tedaj delal v Novem mestu in stanoval v pod strešni sobi pri Pintarjevih. baš cb stopnicah. Tisto noč so ga boleli zobje in ni m-ogel spati. Hoditi je po sobi pri odprtem oknu in vratih im se prav dobro spominja, da je prifiel Pintar med 12.80 in 1 ponoči domov. Raikor zmano, je pokojna Pepca Staničeva sama že tedaj izjavila, da se je Pintar vrnil ob 1.30. «o sodniki apelirali na Zingerjeva čustva, češ, ali bo mogel prevzeti nase to odgovornost, da bi po krivem obdolžil nedolžnega in ga spravil v nesrečo. Žinger je dgovoril: »Nisem nič jezen na Pintarja. Radi mene ga lahko izpustite, a. pak on je ubil Rajerja.« Pintar je vstal, stopil korak naprej In odločno izjavil: »Ne, gospodje! Ni res! On laže!« Ob 19. so razpravo za poldrugo uro prekinili, nato se je proces nadaljeval pozno v noč. Občni zbor Zveze rezervnih oficirjev Ljubljana, 24. februarja. Nocoj se je vršil redni občni zbor Zveze rezervnih oficirjev. Otvoril ga je predsednik dr. Žirovnik, ki je predlagal Nj. Vel. kralju uda-nostno brzojavko, vojnemu ministru pozdravno brzojavko in divizijskemu generalu Iljiču pozdravno pismo. Njegov predlog je bil soglasno sprejet. Is tajniškega poročila g. Betka je bila razvidno uspešno delovanje v preteklem letu — Zveza šteje 269 članov. Blagajnik g. Kuharič ie poročal, da je imela Zveza lani 17.884 Din prometa. Na predlog člana nadzornega odbora g. Jugn je bil izrečen odboru soglasno absolutorij. Pri volitvah je bil z vzklikom izvoljen soglasno stari odbor s predsednikom dr. 2irornikom na čelu. Poročal je še o posmrtnem skladu g. Janušič, nakar se je vršila zelo živahna debata o stališču Zveze do centralne uprave v Beogradu. Te iayave eo se zdele državnemu tožilcu taiko čudne, da ni dovolil, da bi Zingerja pred ea-sli&anjem ostalih prič odvedli iz dvorane. 0 Zingerju se je Žigon izrazil slabo. Nekoč mu e baje Zinger ponujal 500 Din, če mu gre menjati 600 dolarjev. Pri konfrontaciji je Zinger to trditev zanikal, pač pa je dejal, da mn e Žigon prodajal lire, denarja pa bi mu ne biil nikoli zaupal v zamenjavo, ker ga je prav dobro poznal. Razbremenilno pričanje sorodnikov Za Žigonom so pri Sil i ko* priče na vrsto ob-toženčevi najbližji sorodniki. Mati, sestra Julka iai brat France, vsd so razbremenilno pričali za Slaivca. Sestra Jultoa je slonelo tisto noč na oknu in videla obtoženca, ko je prišel domov okrog 0.80 im potem ni šel več iz hiše. Za njim prižel v hišo tudi Zinger, ki pa je kmalu spet odSel. Ona je stopila za njim in zaklenila v'žila vrata. Da je bil osumljeni brat pravočasno doma in da je vedel za to tudi Žigon, ni .prvič nič povedala, ker je smatrala, da so zadostovale razbremenilne isspovedi natakarice. Kako je trgovec Lakner iskal zaklad Sledila je konfrontacija Zingerja s to pričo glede denarja, ki ga je Zniger baje dolžan Pintarjevi. Vsak je vztrajal pri svojem. Obtoženčev stric, materin brat Alojz Roštan se je pričevanju odpovedal. Bivši trgovec v Kandiji Avgust Lakner je prinesel v zatuhlo sodno dvorano nekaj veselja. Pravil je, kako je prišel 1. 1925. k njemu mbd človek, ki se je izdajal za obrtnega po močnika in povedal, da je z Zingerjem v novomeških zaporih ter da mu je slednji zaupal, kam je skril oropani denar: pod \Vindischerjev kozolec, in sicer pod tretji steber. Lakner je šel s sodnijskim slugom Zupančičem takoj na delo, a je bilo pod kozolcem že vse prekopano — zaklada pa nikjer. Pa sta se spomnila, da je kaznjenec govoril tudi o Resljevem podu i i o nekem stranišču, kjer naj bi bila steklenic;! s 25.000 dinarji. Vse iskanje je bilo zaman. Zaslišali so tudi nekdanjega mariborskega kaznjenca Glaviča, ki se je v Mariboru z 2in gerjem večkrat razgovarjal o umorih in mu je baje Zinger dejal na vprašanje, zakaj molči in ne izda Pintarja: >Bodi pameten! Tudi jaz sem nedolžen.« Pa je Glavič le silil vanj, češ da je Pintar ubil Rajerja, nakar se je Zinger pridu-§11: »Pri moj’ duš’, da ga ni!« Konfrontiran z Zingerjem, se slednji ni vedel prav ničesar spominjati. Dramatična konfrontacija i materjo Dramatična je bila še konfrontacija z obto-ženčevo materjo g. Pintarjevo radi denarja ki ga baje Zinger dolguje Pintarjevim. Zatem je sodni dvor sklepal, ali se priče Žigon in obto-ženčevi sorodniki zaprisežejo. Državni tožilec se je protivil le zaprisegi Žigona in Julke Pintarjeve, čemur je zagovornik dr. Vasič vehementno ugovarjal. Sodni dvor pa je odklonil zaprisego vseh navedenih štirih prič. Ob koncu Kralj Zogu ostane dalje na Dunaju Dunaj, 24. februarja, d. Albanski kralj Ah med Zogu ostane še nadalje na Dunaju in ne bo spremenil svojih dispozicij. Baje se bo Se kaka dva do tri tedne mudil na Dunaju. Seveda pa po atentatu živi bolj zase. Tako n. pr. včeraj sploh ni Sel iz svojega hotela. Policijski ukrepi v njegovo zaščito so bili zelo poostreni. Vesti o preprečenem drugem atentatu na kralja Zogu-a so neresnične. Dalje se je daneB na Dunaju kolportirala še druga vest, da so kralju Zogu-u sovražna albanska plemena začela revolucionarno gibanjo in da je zato albanska vlada kralja nujno prosila, naj se vrne v Albanijo. Ta vest pa ni še potrjena. Preiskava proti atentatorjem vedno bolj jasno kaže, da je šlo za obračunavanja med Albanci samimi. Stališče delavskih organizacij glede novega zakona o socijalnem zavarovanju Beograd, 24. februarja. 1. Centralno tajništvo delavskih zbornic je dalo ministru za socAuUvo poli Uk o iGospod grof Valdor je vprašal, če ga mylor*f sprejme? Farnmor je dvignil pogled in položil čokolado na mizo. >Njega seveda! Le pripelji gospoda grofa!« Albanec se je neslišno odstranil in nekaj trenutkov pozneje je vstopil zal, mlad mož, ki mu je bilo največ štiri do pet in dvajset let. NaJprodukcija inteligence Ljubljana, 24. februarja. Problem inteligence je eden najvažnejših so-cijalnih in gospodarskih problemov vsakega naroda. Ce pregledujemo stati slične podatke o obisku posameznih srednjih šol, se nam pojavlja sto in slo vprašanj, sto in sto skrbi. Vse naše srednje šole, in to posebno v naši banovini, so natrpane učeče se mladine. Kaj bo s to mladino, kdo ji bo nudil zaposlenja in kruha? Naše srednje in visoke šole ustvarjajo inteligenco z 'nekako univerzalno izobrazbo, brez določenih življenskih in poslovnih ciljev in sposobnosti. Ta pretiranost se ne opaža samo med kmečkim ljudstvom, temveč še v večji meri v meščanskih slojih, in to ne oziraje se na poklic, položaj, siromaštvo ali bogastvo roditeljev, in kar je še hujše, tudi ne glede na duševno in fizično sposobnost. Vse drvi v šolo, včasih ce-_Jo samo za to, ker hodi v šolo tudi sosedov sin in ker se to za boljšo družino spodobi. Lahko življenje, brez posebnih ciljev, malo dela in sposobnosti, plača in pokojnina to so pogonske sile starišev in mladine. Danes še govorimo o nadprodukcijj, jutri bomo mogoče govorili o inflaciji inteligenčnega proletarijata, ki se mora nujno ustvariti iz mase ljudi, katerih sposobnosti so za življenje precej nizko taksirane. To je važno socijalno vprašanje, ki ga morajo činitelji na odgovornih mestih imeti stalno pred očmi. Nujno je potrebna močna zavora, taka, ki bo dovoljevala poset srednjih šol samo onemu, ki je v resnici sposoben. Drugo nič manj važno vprašanje je gospodarske narave. Kljub ogromnemu številu študiranih ljudi, smo še vedno navezani na tuj uvoz delovnih sil. Zato moramo naše šolstvo preustro-jiti. Iz univerzalk naj se reorganizira strokovno šolstvo, ki bo mladini nudilo praktičnih sposobnosti za življenski obstoj. Znano je, da strokovno šolstvo ne izkazuje skoro nikakih »fali-ranih eksistenc«, kar se o univerzalnem študiju ne more vedno trditi. Kdor obiskuje strokovno šolo, ima pred seboj siguren cilj Pa tudi v strokovnem šolstvu je potrebna velika elastičnost in stalno vzporedno korakanje g praktičnim življenjem. Casi, ko je strokovni učitelj 30 let enako predaval tvarino, so minuli. Življenje se spreminja, zato se mora tudi šolstvo tem spremembam prilagoditi. Predvsem pa naj tudi tu velja načelo racionalizacije. S takim šolstvom bomo brez pritiska dosegli, potrebno zovoro in s tem odvrnili največje soei-jalno zlo duševnega proletarijata. R. d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židov ska ulica 4 in Stari trg 12. 600 Gelfe Jz Dmvslte banovine * Predavanje prof. dr. Horvata, ki se je vr šilo v ponedeljek zvečer na Ljudskem vseučilišču, je bilo prav dobro obiskano. Prvič je stopit v akcijo novi skioptični aparat, ki si ga je Liudsko vseučilišče pred kratkim nabavilo. Lepe slike predavatelja ter izvrstna projekcija aparata so lepo spremljale izvajanje g. prof. Horvata, ki je opisal hrvaške planine, njih geološko strukturo, floro in favno. Predavatelj je planine skozi več let sam raziskoval m pripovedoval tudi o svojih doživljajih pri tein razlika vanju. Hrvaške planine so našim planincem še premalo znane in je želeti, da naši turisti poleti posečajo to zanimivo gorovje. * Smrtna kosa. 23. t. m. je v Cretu st. 2.1 umrl posestnik Lemež Franc v 82. letu starosti. - V javni bolnici je 23. t. m. umrl 16-letni Hribar Vladimir, sin rudarja iz llude * * ^Narodno-obrainlma društva v Celju priredijo na praznik sv. Cirila itn Metoda v nedeljo julija veliko narodno veselico v Celju. Ostala cel ska društva so naprošena, da bi pri svojih prireditvah upoštevala ta datum. * Krajevna zaščita decc in mladine v Celju preloži svoj, za četrtek 26 t. in napovedan, občni zbor za nedoločen čas radi obolelosti mnogih članov društva. * Komaj se kažejo prvi znaki spomladi in prihajajo v mesto prvi tujci, že se pričenjajo škandali, ki jih uprizarja znana umobolna zenska. V ponedeljek popoldne je na kriziseu pred Ljubljansko kreditno banko napadla nekega inozemskega trgovca, ki je pravkar prišel z vlakom v Celje. Zmerjala in psovala ga je z najodurnejšimi izrazi. Tujec, ki seveda ne ve, da je ženska umobolna, je ogorčeno pozval stražnika, naj ga zaščiti pred temi izbruhi. Tuj-sko-prometna sezona se je torej že začela, ke-dai se bo napravil red in odstranilo to urno-bolno žensko, ki vendar ne odgovarja za svoja d(*Tvsko društvo »Oljka« je imelo prejšnji četrtek svoj občni zbor. Čajnik g. Drugovič Martin je v obširnem poročilu orisal znaten napredek društva v minulem letu. Društvo je imelo 4 koncerte ter je štirikrat nastopilo pri narodnih in kulturnih pri roditvah. (/Umov mili društvo 42 rednih, 72 podpornih in 22 usta novnih. Blagajniško poročilo je dal g. Bradač. Denarni promet je znašal nad 8000 Din. Za predsednika je bil izvoljen dosedanji zaslužni tajnik g. Drugovič. * Podražitev kruha v Celju. Pekovska zadruga je z 18. februarjem povišala cene kruhu in sicer belemu kruhu od 4-20 na 450 Din kg, črnemu kruhu od 3-60 na 3-75 Din in pol belemu kruhu od 4 na 4-20 Din kg. IMebi so sedaj sicer cenejši, zato pa znatno lažji. 11M> belega kruha stane 2 Din ter tehta 44 dkg, velik hleb 4 Din ter telita 88 dkg, hleb črnega kruli a 2 Din (53 dkg). velik hleb 4 Din lOo dkgl, hleb polbelega kruha 2 Din (4< dkg), velik hleb 4'Din (94 dkg). d Jubilej Aleksandra Tomana. V mestnem zavetišču v Japljevi ulici v Ljubljani slavi danes 80-letnico svojega rojstva Aleksander Toman, naš najstarejši živeči soboritelj blagopokojnega kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja. Rodil se je v Kamni gorici. Po srednji šoli in po strokovnem poljedelskem študiju je služboval kot agronom večinoma v Slavoniji. V šumnh pri Jamnici na meji se je seznanil tudi s Petrom Karadjordjevičem, ko je 1. 1875 izbruhnila vstaja. Narodno navdušeni Toman se mu je takoj prijavil za prostovoljca. Princ Peter ga v|o j ta-vil za poveljnika čete, ki je štela 120 mož. Skoro leto dni sta se skupaj borila, do pričetka nove vojne s Turčijo, ko je princ Peter odšel v Švico. Jubilant je bil tudi spreten slikar, več njegovih slik hrani ljubljanski mestni arhiv. Po okupaciji Bosne se je Toman izselil v Je\v-york, postal je novinar, ustanovil je Slovensko napredno ednoto in časopis »Glas svobode«. Igral je pomembno vlogo v političnem gibanju ameriških Slovencev. Leta 1914. je 'vojaško sodišče Tomana obsodilo, ker se je javno izrazil, da bo Avstrija propadla, Srbija pa zmagala. Prestal je vse strahote internirancev med vojno, po prevratu jo nekaj časa služboval v Aloma Companyji, narodna skupščina mu je pa kot narodnemu delavcu priznala 1. 1925 1100 Din pokojnine. Zdaj v miru in zadovoljstvu živi v zavetišču, je pa še čil in zdrav ter se prav rad spominja vseh pomembnih dogodkov svojega delavnega življenja. K jubileju mu iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo leti d Diplomirani tehniki. Glede na to vest, ki smo jo objavili pred par dnevi, popravljamo v toliko, da je g. Pust Srečko diplomiral že lani za gradbenega inženerja ter je napravil izpit za tesarskega mojstra in je zdaj asistent pri univerzitet. prof. dr. Kralu v zavodu za preiskavo materijala na ljubljanski univerzi. d Železniškim upokojencem. Umrl je naš član g. Anton Vadnjal, progovni nadzornik v pokoju. Pogreb bo danes 25. t. m. ob pol 4. uri pop. iz hiše žalosti Celovška c. 32. Člane se vljudno vabi, da se pogreba polnoštevilno udeleže. Društvo železniških upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani. d Vreme. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 762 6, termometer 2-2, relativna vlaga 90%, mirno, oblačnost 10, snega do 7. ure 4-6 111111. V Mariboru je kazal barometer 762'2, termometer 1, relativna vlaga 90%, smer vetra N, oblačnost 10, snežilo je v Zagrebu (2 mm), v Beogradu (6 nun), deževalo pa v Skoplju (5 111111). Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 6-2, najnižja 1-4, v Mariboru 1, v Mostaru 8, v Zagrebu 1, v Beogradu 0, v Sarajevu 1, v Skoplju 4 in v Splitu 7. Ejuhlitma Sreda, 25. februarja 1931., Valpurga. Pravoslavni: 12. februarja, Milentije. Nočno službo imata lekarni Trnkoczy na Mestnem trgu in R a m o r na Miklošičevi cesti ■ Koncert Pavle Lovšetove. V petek 6. t. 111. koncertira v Filharmonični dvorani sijajna koncertna in operna pevka ga. Pavla Lovšetova. Za svoj prvi letošnji koncert si je sestavila izredno zanimiv program, Iti obsega pesmi in operne arije. V njenem koncertu sodelujejo gdč. Majda Lovšetova in kouservalorista Lipovšek klavir in Pfeifer violino. Natančni spored javimo v prihodnjih dneh. Opozarjamo pa, da bo za koncert na razpolago tudi tiskano besedilo vseh pesmi in arij, ki so na programu. Predprodaja v Matični knjigarni. ■ Predavanje v »Pravniku«. V četrtek 26. februarja bo predaval na sestanku društva »Pravnika« g. namestnik višjega državnega tožilca dr. Munda Avgust: »Nekaj pripomb k sodni praksi z ozirom na novo kazensko zakonodajo«. Predavanje se bo vršilo točno ob šestih popoldne na sodišču v Ljubljani soba štev. 79, in vabi k obilui udeležbi. ■ O špalirjih ob steni in na prostem bo danes v sredo ob 19. predaval v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi meščansko šoilsiki učitelj g. Anton Smrdelj. Predavanje priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva in je vstop tudi nečlanom prost. H Lutkovno gledališče na Taboru bo proslavilo stoletnico rojstva Frana Levstika z narodnim umotvorom »Martinom Krpanom«, ki ga je dramatiziral br. Jaka Špicar iz Radovljice. Tem večji pomen ima ta igra za nas, ker so pripravna dela izvršile najboljše domače moči ter so tako pripomogle, da bo ta narodna starina z vsem svojini bleskom ohranjena tudi tej pozor-nica. — Glave in kobilo, kakor tudi novega tipa jugoslov. Gašperčka je upodobil br. Erbežnik. Scenerijo je naslikal gledališki slikar g. Magolič. Trupla in pritikline je oskrbel slikar g. Delkin, kroje pa gdč. Tončka Poličarjeva, karikirnaje glav frizerski mojster g. Podkrajšek. Klobuke pa modni atelje Ivanke Stegnarjeve. — Krpanovo vlogo igra br. Počivavnik. Režijo vodi br. Zidarič. Predvidoma se bo vršila .av-nostna predstava že to nedeljo 1. marca ob 15. uri. Društveni orkester bo odigral potpuri slov. narodnih pesmi, nakar bo imel avtor slavnostni govor. — Uprava vljudno vabi k tej slavnostni predstavi tudi odrasle, da si ogledajo to izvirno in upoštevanja vredno narodno delo. Priprave tečejo že pol drugo leto in so bile vezane z velikimi stroški, kar naj cenjeno občinstvo in prijatelji izvolijo blagohotno upoštevati. ■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so Stare Ivan, 16 let star, Zaloška cesta 13, Bergant Danilo, 6 mesecev star, sin mizarskega pomočnika iz Kamnika, in Tomc Jože, 62 let star, uradnik OUZD v pokoju, Zrinskega cesta 5. N. p. v m.! Žalujočim naše sožalje! Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398—1 ■ Mestna zastavljalnica, bo imela redni dražbi za v juliju 1930 zastavljene dragocenosti zlatnino, srebrnino in dragulje dne 6. marca, za efekte perilo, stroji itd. pa 12. marca 1. 1., vsakikrat ob 15. uri v uradnem prostoru na Poljanski cesti 15. ■ Nesreče ali nezgode. V bolnico so bili sprejeti Bokal Anton, Sletni posestnikov sin iz Kresnic, ki mu je slamoreznica odrezala prst desne roke, Kosec Ivan, lletni sin delavca iz Šmartnega pod Šmarno goro, ki si je donta pri igranju zlomil levo nogo, Nerat Jakob, 341etni delavec iz Mengša, ki mu je pri delu na žagi padel tram na desno nogo in mu jo zlomil, in Ceček Jože, tehnični poštni uradnik, ki si je pri telefonski napeljavi v kraljevem dvorcu na Bledu sunil z žico v desno oko. H Bosanci — vlomilci prijeti. Aretirani so bili Aličajič Melimed, Maeanovie ifusein in Rosič Husein, vsi iz Rastela, srez Pazin, delavci, Jz dvu&ih banovim i..... nnca/Vili avnin 7.PI1P S Nenavadni razlogi za ločitev zakona Lani je veliko duhovno sodišče v Beogradu rešilo 2892 zakonskih sporov med pripadniki pravoslavne vere v naši državi. Doslej je veliko duhovno sodišče zasedalo samo dvakrat letno. V načrtu pa je ustanovitev stalnega velikega duhovnega sodišča, ki bo reševalo zakonske pravde sproti. Statistika tega sodišča kaže, da je leta 1929 rešilo 2674 zakonskih sporov, leta 1928 pa 2932 sporov, leta 1927 1952 sporov, leta 1926 pa 2692 zakonskih sporov. Iz teh številk ie razvidno, da raste sicer število porok, toda porast ni ravno velik. Upoštevati je treba tudi to da je vedno manj zakonskih pravd iz razlogov, ki so bili posledice svetovne vojne. Zanimivi so tudi vzroki, katere je ta ali ona zakonska polovica navajala pri zahtevi za ločitev zakona. Neki mož je zahteval ločitev zakona na podlagi zdravniškega izpričevala, da ima njegova žena neprijeten duh iz ust. 1 rvo-stepno duhovno sodišče je zakon res razveljavilo, veliko duhovno sodišče je pa razsodbo preklicalo, češ da to ni zadosten razlog za ločitev. Neka 42 let stara kmetica, ki je živela v zakonu 20 let, je zahtevala ločitev, ker ima njen mož neko telesno napko. Tudi ta razlog je prvostopno duhovno sodišče priznalo in zakon razveljavilo, veliko duhovno sodišče je pa razveljavljenje preklicalo. Neka kmeliča je zahtevala ločitev, češ da živi njen mož s svojo mačeho kar sla potrdili tudi dve priči. Prvostopno sodišče je zakon razveljavilo, nakar bi moral biti razveljavljen zakon med mačeho m njenim možem. Veliko duhovno sodišče je reši.o to zadevo tako, da ni verovalo pričama in preklicalo prvo razveljavljenje zakona. Neki kmet je zahteval ločitev, ker je po porodu njegovi ženi otrpla desna stran in jezik. Sodišče je ugotovilo, da se je ženi pripetila la nesreča v .m-lconu, kar ne more biti zadosten vzrok za .0-čitev. To je tudi v duhu današnjega pojmovanja zakona na deželi, da se pripozna ženo, dokler je zdrava, ko pa zboli, se jo skušajo otre sti. Preteklo leto je zahtevalo več zakoncev v Beogradu ločitev, katerih vzrok naj bi bilo kopališče. Več zakonskih mož je zahtevalo ločitev samo zato, ker so zasačili svoje žene s tujimi kopalci v kopališčih in v čolnih izven kopa-lišča. Neki mož je zahteval ločitev Uidi zato, ker si je njegova žena ostrigla svoje dolge lase brez njegovega dovoljenja. Maščevanje zapeljanega fanta Pred dnevi so zagrebško policijo obvestili, da je neki mladenič zabodel z nožem na njenem stanovanju 49-letno Josipino Jurjevo. Dogodek je vzbudil pozornost vsega okraja, ki je bila še večja, ko se je razvedelo, da je napadalec šele io lel star. Izjavil je, da je Jurjevo napadel z nožem iz maščevanja, ker je njemu in njegovi družini prizadela mnogo hudega. Jurjeva je bila v hiši tega mladeniča najprvo služkinja. Ko 11111 je pa umrla mati, je postala gospodinja. Deček je izjavil policiji tudi, da ga je mnogo starejša ženska zapeljala; zaradi tega je bil fant izključen iz šole in tudi doma ie živel odslej v prepiru z domačimi. Vrhu tega je Jurjeva tožila tudi fantovega očeta. Bila je torej kriva za nezadovoljstvo in prepire, ki so nastali v družini. Da bi čc maščeval, je »ant počakal ženo na stanovanju in ji zadal tri hude »bodljaje z nožem. ?,ona. ki je bila 34 let starejša od fanta, katerega je zapeljala, je poškodbam podlegla. b Smrt na poti v bolnico. V soboto «0 orožniki našli pri Culincu v okolici Zagreba truplo neznanega moškega. Komisija je ugotovila, da gre za 631etnega kmeta iz Granešine, ki so ga pred dnevi odpustili iz zagrebške bolnice. Možakar je odšel proti domu, pa je med potjo omagal in in v cestnem jarku izdihnil. b Cestna železnica v Beogradu. V Beogradu so zadnja leta zelo povečali omrežje cestne železnice. V prometu je v mestu 125 tramvajskih voz s prikolicami. Omrežje pa meri okoli 55 km. Lani so prevozili v Beogradu skoro 43 milijonov potnikov. Voznih listkov so pa pr idali za 61,000.000 Din. stanujoči pri Hanžinu v gramozni jami št. 23, Vodovodna cesta, sedaj brez posla in sredstev, radi suma vlouuie tatvine pri čevljarskem mojstru Pavlin Ivanu na Dunajski cesti 69. Pri njih na stanovanju so našli za 1390 Din Pavlinu ukradenega blaga. ŽMetriboz? m Bilanca dela Slovenskega ženskega društva. V ponedeljek zvečer je imelo Slovensko žensko društvo v Narodnem domu letni občni zbor, ki ga je otvorila in vodila predsednica ga. Marija Maistrova. Pozdravila je navzoče članice, ki jih je bilo preko 100. Tajniško poročilo je podala ga. Lipoldova, blagajniško ga. Kožuhova, za odsek za pospeševanje domače obrti pa je poročala ga. Ašičeva. V preteklem letu je društvo zbralo novih 56.000 Din za izpopolnitev dečje počitniške kolonije na Pohorju. Obdarovalo je večje število revnih mater, podprlo razne dobrodelne organizacije, podvzelo akcijo proti ukinitvi zavoda Vesna, opremilo z ročnimi deli novi luksuzni parnik »Kraljica Marija«, se udeležilo razstav v Ljubljani in Zagrebu ter raznih ženskih zborovanj ter kongresov v Jugoslaviji in tujini. Pri volitvah je bil v celoti izvoljen dosedanji odbor. m Zahvala. G. inž. Franjo Tavčar iz Ljubljane je daroval Oblastni strelski družini v Mariboru 1000 Din. Odbor mu za velikodušni dar izreka najglobljo zahvalo. m Marij Šimenc v Mariboru. V Mariboru je pred leti pričel svojo gledališko kariero naš Marij Šimenc, danes najslavnejši tenorist v Jugoslaviji. Pot razvoja ga je vodila v Ljubljano, Zagreb, Beograd itd., v soboto, dne 28. t. m. pa bo zopet stopil na znane mu mariborske gledališke deske, da nam odpoje eno izmed svojih najboljših vlog, Janka v »Prodani nevesti«. 2e rezervirane vstopnice naj se dvignejo do četrtka, dne 26. t. m. Prepričani smo, da bo mariborsko občinstvo do poslednjega kotička napolnilo gledališče. m Gostovanje hudožestvenikov. Naši stari znanci, člani sedanje beograjske skupine »Moskovskega hudožestvenega teatra« pod vodstvom slavnega umetnika Pavlova nas bodo te dni zopet posetili in odigrali dve predstavi, naj-brže »Belo gardo« in »Revizorja«. Prvi večer bo v ponedeljek dne 2. marca. m »Avtodom.« Kakor smo že včeraj poročali, nameravajo mariborski avtomobilisti graditi svoj dom. Ta sklep iskreno pozdravljamo, želimo pa, da bi se temu domu dalo pravilno slovensko ime, kajti »Avtodom« je grda spa-kedranka. Pravilno bi bilo le »Dom avtomobilistov«. m Bolniška blagajna samostojnih trgovcev. Na V. občnem zboru društva »Bolniška blagajna samostojnih trgovcev v Mariboru« so ugotovili, da je število zavarovanih članov naraslo lani od 217 na 326. Za zdravnike, zdravila, bolnico in sanatorije je društvo izplačalo preko 86.000 Din. čisto premoženje pa je naraslo na 126.635 Din. Nadalje so sklenili za-početi akcijo za zgraditev lastne bolnico odnosno sanatorija. V novi odbor so bili izvoljeni gg. Weixel, Jančič, Vicelj, Kvas, Kiichar, Sax, Kocbek, Andrej Oset in Kopič. m Lovska sreča. G. France Vračko, posestnik pri Sv. Juriju ob Pesnici je v soboto ustrelil krog 100 let staro vrano. Njena starost, ki je izredno visoka se pozna po belih krilih. Vrano je izročil preparatorju g. Ziringerju v Mariboru. Baje pa bo ptica romala v muzej na Dunaj? Mar nimamo tudi mi muzejev in ornitoloških zbirk? m Problem tajne prostitucije. Dasi se tajna prostitucija v Mariboru nikdar ni dala popolnoma zatreti, zavzema zadnje čase vedno večje dimenzije, ž njo pa raste sorazmerno tudi število spolnih okuženj. Na venerološkem oddelku splošne bolnice se zdravi krog 30 žensk, ki jih je tja spravila policija, koliko pa je ljudi, ki so postali njihove žrtve in se zdravijo doma! Skoraj vsi pripadajo nižjim slojem, kjer je socijalna beda največja, od njih pa posega bolezen tudi navzgor. Splošno prepričanje vseh, ki jih zanima ta problem je, da smo po vojni mnogo na slabšem, kakor smo bili poprej. Krivda pa-ni samo v socijalni bedi in policije za to ne zadene krivda. Merodajni krogi bi morali o tem razmišljati in najti kakršnokoli solucijo. m Prvenstvo Pohorja. Smuška tekma za prvenstvo Pohorja, ki je bila svoječasno zaradi slabih vremenskih razmer odgodena, bo pod vodstvom X. SSK Maribora v nedeljo dne 1. marca t. 1. pri Ruški koči. Istega dne priredi I. SSK Maribor tudi smuško tekmo na progi Ruška koča—Ruše. Tako bo naše belo Pohorje v nedeljo zopet cilj vseh zimskih športnikov. m Poslopje kavarne »Park«. Kmalu po osvo-bojenju je bila v našem idiličnem parku zgrajena kavarna, ki pa ni imela sreče. Naposled je prešla v last mestne občine, ki jo je oddala v v najem, a vzdržati se zopet ni mogla. Sedaj je zaprta in pojavili so se razni načrti, da bi se odstopila Muzejskemu društvu itd., najnovejši predlog pa je, da se da v najem Uradniški menzi, ki se mora izseliti iz Kazine. Mnenja smo, da bi bilo poslopje za ta namen še naj-prikladnejše. m Plaz z Meljskega hriba. Včeraj se je z Meljskega hriba utrgal velik plaz zemlje in lapora ter zdrčal v vinograd Rudolfa Kula, blagajnika Mestne hranilnice, in ga deloma uničil. ...... m Prazna stanovanja. Društvo hišnih posestnikov sporoča, da vodi v svoji pisarni v Gregorčičevi ul. 8 evidenco vseh prostih stanovanj in onih strank, ki jih iščejo. Informacije dobe vsi interesenti lahko vsak dan med uradnimi urami. . , m Poskusen vlom. V noči od ponedeljka na torek je stražnik v Tvorniški ulici opazil dva moška, ki sta se sumljivo sukala krog gostilne Terezije Čolnikove, ko se jima^ je pa hotel približati, sta pobegnila in izginila v črtomi-rovi ulici. Stražnik je nato zbudil gostilničarko, ki je ugotovila, da sta neznanca že razbila šipo v nekem oknu, da bi prišla v sobo, v kateri je bil nov, 2000 Din vreden gramofon, poleg njega pa še razna srebrnina. Vlomilca je srečal tudi orožniški narednik Rebula in ju tako opisal, da l najbrž ne bosta mogla izginiti Sreda, 25. februarja 1951. t ~ — i—n -| rmiHT- —m-------------- IiA22 JUGOSLOVAN Stran 5 fuSiilej zaslužnega mo;a (25. 2. 1881 - 25. 2. 1931.) Dne 25. t. ni. poteče 50 let, kar je bil na dunajskem vseučilišču promoviran za doktorja vsega zdravilstva dr. Vinko Gregorič, sedanji predsednik ljubljanske Mestne hranilnice. Vinko Gregorič se je rodil 1. 4. 1857 v Ljubljani. Po promociji je vstopil v službo v takratni deželni bolnici v Ljubljani, kjer je kot sekun-darij in asistent služboval do leta 1886. V tedanjem Društvo zdravnikov na Kranjskem je deloval sprva kot tajnik, pozneje pa kot jako agilen predsednik. Tako je leta 1887 organiziral zdravniško službo v obeh bolniških blagajnah in bil prvi zdravnik te koristne socialne ustanove, pri kateri je deloval do leta 1892, ko je bil imenovan za primarija deželne bolnice v Ljubljani. Ko je bil 1. 1893 razglašen zakon o zdravniških zbornicah, je bil izvoljen za tajnika Kranjske zdravniške zbornice. Dasi le tajnik, je bil vodja in duša zbornice ter kot zbornični delegat v trajnih stikih z ostalimi avstrijskimi zdravniškimi zbornicami. Na njih rednih kongresih je imel često za vso zdravniško organizacijo zelo važne referate. Kot previden mož, ki gleda z bistrim očesom v bodočnost, je leta 1905 z nekaterimi drugimi tovariši vred ustanovil »1’enzijski fond za vdove in sirote društva zdravnikov na Kranjskem«, ki se je sedaj prekrstil v »Fond zdravnikov Dravske banovine«. Tej prekoristni ustanovi je bil mnogo let skrben in delaven predsednik. Takoj po zjedi-njenju je preosnoval »Društvo zdravnikov na Kranjskem« v »Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani«. Neprecenljive pa so njegove zasluge za usta-ruvuHov »Zdravniških zbornic« v Jugoslaviji. 1 n tem svojem prizadevanju je naletel na neverjetne ovire in težkoče, ki jih je vse premagal, da je leta 1924 izšla ministrska uredba o zdravniških zbornicah in tako ustanovljena zakonita organizacija zdravniškega stanu v naši državi. Izvoljen za predsednika zdravniške zbornice za Slovenijo je hitro organiziral zbornico na tako trdni podlagi, da je postala vzor vsem drugim zbornicam. Po njem izdelani načrt poslovnika in stanovskega reda so ostale zbornice sprejele skoro brez vsake spremembe. Ko je ob priliki svoje sedemdesetletnice naš jubilant odložil predsedstvo zbornice ter prepustil to mesto mlajšim močem, so ga njegovi stanovski tovariši odlikovali s tem, da so ga izvolili za častnega predsednika Zdravniške zbornice Dravske banovine, zdravniški društvi v Ljubljani in Zagrebu pa sta ga imenovali za svojega častnega člana. Svoje velike sposobnosti in svoje obširno znanje pa je posvečal dr. Gregorčič tudi splošnim vprašanjem slovenskega življenja. Neposredno po svojem prihodu v Ljubljano se je pričel živo zanimati za društveno življenje ter bil takoj izvoljen v odbor »Narodne čitalnice« in v odbor »Društva Narodni dom v Ljubljani«. Kol iskren in navdušen narodnjak je hitro uvidel, da je potrebna koncentracija narodnih organizacij v skupnem udobnem domu. V ta namen je organiziral takozvano »Krajcarsko družbo«, ki jo je kot predsednik vodil več let in ki je po malih zneskih med najširšimi ljudskimi sloji zbirala prispevke za Narodni dom, ki je bil dograjen in slovesno otvorjen 11. oktobra 1896. Sam velik ljubitelj športa je ustanovil »Društvo slovenskih biciklistov Ljubljana«, ki mu |e bil mnogo let delaven in vnet predsednik. Leta 1892 je ustanovil »Vzajemno podporno društvo v Ljubljani«, ki ga je mnogo let vodil kot predsednik od uspeha do uspeha. To društvo se je pozneje preosnovalo v »Vzajemno posojilnico«, ki si je po preobratu postavila svojo lupnunmntalno palačo tik hotela Union. L. 1887 je bil dr. Gregorič prvič izvoljen v ljubljanski občinski svet, v katerem se je živahno in iniciativno udejstvoval. Izredno delavnost pa je pokazal v potresni dobi. Ker je potres najhuje zadel hišne posestnike, je brez odloga ustanovil »I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani«, ki ga je izvolilo za predsednika. Kot tak je na številnih shodih in po časopisih razvil intenzivno akcijo za pomoč po potresu prizadetim. V priznanje njegovih zaslug ga je izvolilo društvo za svojega častnega člana. Dr. Gregorič, mož jasnega pravca in iniciativnega mišljenja, je uvidel, da je odvisna pri-hodnjost Ljubljane od tujskega prometa. Nemogoč pa je la v mestu, v katerem ni poskrbljeno za udobnost tujcev. Zato je sklenil ustanoviti »Delniško hotelsko družbo Union v Ljubljani«, ki ga je na svojem ustanovnem občnem zboru tudi izvolila za svojega predsednika. Posrečilo se mu je po trdem naporu zbrati potreben kapital in postavil je na najugodnejšem prostoru monumentalno zgradbo hotela »Union«, ki jo eden prvih hotelov Jugoslavije in ni le v kras in porios Ljubljani, temveč ji je tudi bogat vir dohodkov iz živahnega tujskega prometa. Naravno je, da je zgraditelj »Uniona« tudi soustanovitelj »Društva za tujski promet v Ljubljani«, ki je lani praznovalo svojo 25-let-niro. Kot poznat in Čislan narodni gospodar tn dober govornik je bil g. dr. Gregorič nekaj let pred svetovno vojno izvoljen v deželni zbor kranjski, v katerem je v zadovoljnost svojih volilcev zastopal volivni okraj Kamnik, Radovljica, Tržič. Ko je 1. 1918 narodna vlada razpustila kranjski deželni zbor in deželni odbor, je imenovala posebno revizijsko in kontrolno komisijo treh članov za revizijo poslovanja deželnega odbora in pa njenega predsednika dr. Vinka Gregoriča, ki je bil pozneje določen tudi za predsednika komisije za likvidacijo iinovine bivše vojvodine Kranjske. Resnobno pojmujoč življenje in dolžnosti življenja se dr. Gregorič kljub svojim letom še vedno z mladeniško živahnostjo udeležuje javnega delovanja. Kot član občinske uprave ljubljanske je bil ena najmarkantnejših osebnosti v tem zastopu in najboljši poznavatelj občinskega gospodarstva. Zaradi tega je bil v konstruirajoči seji občinskega sveta 1928 izvoljen za predsednika revizijske komisije, ki je imela nalogo pregledati občinsko upravo za časa gerentstva in vladnega komisarjata. V priznanje njegovih zaslug za občino in za blagor občanov mu je občinska uprava ob priliki praznovanja sedemdesetletnice podelila pravico meščanstva. Kot predsednik Mestne hranilnice, ki ji načeluje od 10. februarja 1928, lahko z zadoščenjem in ponosom zre na svoje premišljeno in smotreno delovanje. Za njegovega predsedovanja se je stanje hranilnih vlog dvignilo od 314 na 454 milijonov dinarjev, dubiozne terjatve so se vse odpisale in rezervni zakladi so narasli na nad 8 milijonov dinarjev. Njegova je zasluga, da je dobilo uradništvo časovnim razmeram ustrezajočo novo pragma-tiko in nov pokojninski pravilnik. Prepričan naj bo, da si je s tem postavil v srcih uradai-štva »monumentum aere perennius«. Od mladih nog vajen hoditi ravno pot, ne poznavajč nobene zahrbtnosti, hinavščine in zvijače, ni mogel nikdar prenašati kakih nepravilnosti. Bil je vedno »vir integer vitae scelo-risque purus«. Zročemu na dolgo polstoletno dobo plodonos-nega in nesebičnega javnega delovanja želimo našemu obče spoštovanemu jubilantu, da bi še dolgo vrsto let kakor do sedaj deloval v čast in korist svojih stanovskih tovarišev, v čast in korist svojih someščanov, ki mu ob njegovem pomembnem jubileju kličejo: »Hvala! še na mnoga letak Novo mesto Roko si je zlomil. 19-letnl soboslikarski pomočnik Julij Travižan je nesrečno padel iz ročk in si zlomil levo roko v zapestju. Zdravi se pri usmiljenih bratih v Kandiji. Dalmatinskega vina bomo imeli pri nas kmalu več kot domačega. Po naši kislici so se hodili možje sladit najprej le k Zicu v hotel Kondrič, potem se je pri »Totenbirtu« naselila »Dalmacija«, ki je skrbela, da možje iz gorenjega dela mesta niso imeli predaleč do »pečenega« in drugih sladkob, zdaj bo pa tudi Kandija prišla na svoj račun. Skedljeva gostilna je dobila novega birta tam nekje od morja in novo ime »Split-Dalmacija«. Nesreča s puško. Cvelbar Avgust, 20-letni trgovski pomočnik v št. Jerneju na Dol., je streljal s flobertom, ki pa mu je nekaj nagajal. Naslonil ga je na koleno in ga pregledoval in preizkušal, pa je počilo in mu je zletel naboj v levo roko ter mu jo občutno ranil. Dva dni se je mladenič zdravil doma, potem pa je prišel v moško bolnico. Guštanj Sokolsko prosvetno delo. Ob lepi udeležbi članstva in naraščaja je prosvetni odbor Sokola priredil zelo uspelo predavanje. Starosta brat Rožman je predaval o »Radiju«. Njegovo enostavno in zanimivo predavanje so sprejeli navzoči z velikim zadovoljstvom. Po predavanju brata staroste pa je predaval šolski nadzornik brat Močnik o »Sokolskih spominih s Koroške«. V lepem govoru je primerjal socijalne, prosvetne in kulturne razmere koroških Slovencev v Avstriji in Nemcev v Jugoslaviji. Predavanje je bilo zelo poučno in zanimivo ter je žel predavatelj navdušen aplavz poslušalcev. Proračun dohodkov in izdatkov cestnega odbora v Prevaljah znaša 1,597.790 Din stroškov, dohodkov pa samo 882.241 Din. Primanjkljaj 715.650 Din se bo kril z donosom okrajne cestne doklade na neposredne davke. Na znanje. Rešilni avto Rdečega kriša so odpeljali v generalno popravilo, ki bo trajalo predvidoma tri tedne — radi tega naj se ne kliče avtomobila za prevoz ob raznih nesrečah. — Kdaj bodo popravila gotova, pravočasno objavimo. Hšvji maček v gospodarskem poslopju Konjice, 23. februarja. Zverjad je postala v naših gozdih zadnja leta že precej redka. Sicer se starejši lovci še spominjajo, ko so domovali po košatih pohorskih gozdih še divji mački, o katerih pa že dolgo ni več sledu. Izredno srečo je pa imel preteklo soboto g. Hasenbiichel Lovro, posestnik premogovnika. V gospodarsko poslopje, ki stoji blizu njegove vile v trgu, se je zatekel divji maček. Hlapec, ki je imel dopoldan opravka okoli hlevov, je zapazil, da je švignila siva žival pod hlev. Misleč, da je dihur ali kuna, ki proži na kuretnino, je stopil po gospodarja, ki je prišel s puško. Ko je hlapec podregal s kolom pod hlevi, je pihnil izpod njih maček ter se pognal na piano. Puška pa mu je ugasnila življenje. Toda kako se je začudil g. Hasenbiichel. ko je videl pred seboj pravega divjega mačka z lepim košatim repom. Truplo je dolgo okoli % metra in tehta skoraj 10 kg. Priklatil se je najbrž, iz Konjiške gore, kjer je gotovo delal znatno škodo med divjačino. Očeta Laknerjeve ljubice so tudi aretirali Kaj je govoril morilec Lakner v Šmarju z g. kaplanom Šmarje, 24. februarja. Po vasi in po vsej okolici razpravlja mlado hi staro, možakarji kakor ženice o morilcu Laknerju in njegovi ljubici, ki je iz bližnjega Sapa. Ljudje si pripovedujejo podrobno o Laknerju, ta ali oni se spomni, da je tega fanta tiste dni videi v tej bišii ali v oni gostilni. Mnogi še natanko vedo, kaj je rekel temu, kaj onemu in kako se hladnokrvno vedel, med tem ko so ga orožniki neumorno Iskali po vsej banovini. Neki ljubljanski list je celo poročal, kako se j ' morilec Lakner razgovorjal pri predstavi v Šmarju s tamošnjim kaplanom. Seveda je to izmišljeno, kakor mnogo drugega, kar se je pisalo o Laknerju in kar so pogrunitaii samo reporterji pri prevnetem izvrševanju svojega poklica. R.snjca je namreč ta, da je sedel g. kaplan poleg Javornika pri predstavi, in sicer mu jo bil Javornik na desni strani. Na njegovi levi je pa sedel neki deček. Javornik je ostal v dvorani samo polovico predstave, potem je pa vstal in odšel, rekoč g. kaplanu, da ni vajen toliko časa sedeti in da gre zaradi tega ven. Ko je Javornik vstal, je ostal prostor med g. kaplanom in Laknerjem prazen. Kaplan, ki je le mimogrede opazil na ovoji strani črnoobleče-nega Laknerja, ni hotel z njim navezati pogovora in se mu seveda tudi ni predstavil. Rač pa se je razgovanjal z dečkom, ki je sedel na njegovi levici. Tudi ni res, da bi Lakner gosp. kaplanu izjavil: »Jaz ne bi mogel niti piščanca zaklati...!« itd., kakor je poročal ta list. To je namreč Lakner rekel doma pri Javornikovih, ko so začeli pogovor o morilcu mengeškega nadžupnika. Tako je vsaj Javornikova žena izjavila, ko so jo zaslišali. Sinoči so prišli orožniki ponovno v Javornikovo hišo in aretirali tudi njega ter ga izročili v preiskovalni zapor. Pet majhnih tragedij Pet obravnav pred senatom trojice Ljubljana, 24. februarja. Danes se je vršilo pred senatom trojice: Mladič, Avsec in Javornik pet obravnav. Državno pravdništvo je zastopal državni pravdnik dr. Gosar. Specijalist za tatvine kokoši * Prva je stala pred senatom četvorica obtožencev: Dervarič Karol, roj. 1. 1902 v Presečki vasi pri Murski Soboti, delavec, C. Josip, roj. 1901 v Stični, delavec, C. Pavla, roj. 1. 1904, žena delavca in š. Justina, roj. 1904 v Prepu-žah, kuharica, vsi štirje stanujoči v mestni jami ob Vodovodni cesti. Obtoženi so bili: Dervarič, da je novembra in decembra lani in januarja letos vzel ponoči iz zaprtih prostorov Srebotu Francu sedem kokoši. Tausch Jeleni 2 goski, Kovič Ivani 4 kokoši, Jančigaj Valentinu 2 kokoši, dr. Milavcu 2 kokoši, Poženel Tereziji 4 kokoši, Bizjanu Francu 9 kokoši, Kezele Ljudmili 7 kokoši, Nabernik Pavli 5 kokoši in Osojnik Ivanki 6 kokoši, v skupni vrednosti 2480 Din. C. je nagovarjal Dervariča, naj krade kokoši, češ da jih bo sprejemal na račun najemnine, C. Pavla in š. Justina pa sta ukradene kokoši, čeprav sta vedeli, da so ukradene, vpo-rabile v domačem gospodinjstvu, s čimer so zakrivili zločinstvo zoper imovino. Obsojeni so bili: Dervarič na 7 mesecev strogega zapora, izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti in plačilo odškodnine, C. na mesec dni zapora in 120 Din denarne kazni, č. Pavla, njegova žena, na 10 dni strogega zapora in 120 Din denarne kazni, toda le pogojno za 2 leti, š. Justina pa na 2 meseca strogega zapora in 800 Din denarne kazni. Vlomila v stanovanje svoje tete Zelo zanimiva je bila druga obravnava. Pred sodniki sta stala T. Pavla, roj. 1. 1907 in njen mož T. Leopold, roj. 1. 1903, tovarniški delavec, oba z Gorenjskega. Po obtožnici je T. Pavla 5. januarja letos odvzela svoji teti 7300 Din in je tatvino izvršila tako, da je vlomila v zaprte prostore. Obdolženka prizna, da je ukradla iz zaklenjene omare ves denar, ki ga je imela teta pripravljenega za plačilo mleka. Od tega denarja je še isti dan potrošila 200 Din. Ko je zvečer prišel njen mož domov, mu je povedala, da mu je prinesla denar. Obdolženec, ki je zelo vdan pijančevanju in ki za svojo ženo ni zadostno skrbel, je vzel iz skrinje, kamor je obdolženka skranila ukradeni denar, 3170 Din, in hotel iti, čeprav je bil že vinjen, zopet popivat, žena mu je pa to zabranila. Že tedaj je T. moral sumiti, da si je žena nepošteno pridobila denar, zvedel pa je drugi dan — ko so orožniki pri ženi napravili preiskavo — da je ona pri teti morala ukrasti denar. Ko je obdolženka naslednjega dne opoldne povedala možu o hišni preiskavi na domu, ji je cinično odgovoril, da njega to nič ne briga. Obdolženka, ki je noseča v sedmem mesecu, se je zagovarjala, da jo je mož vedno pretepal, da se ni brigal za gospodinjstvo, da so dolgovi naraščali in da je pod silo razmer sklenila, da okrade svojo teto. Od ukradenega denarja je vzel del denarja njen mož, koliko pa ne more povedati. Obdolženec je odločno zanikal, da bi vzel denar ter je izjavil, da bi jo sam naznanil, če bi vedel, da je kradla. Obsojena sta bila T. Pavla na 3 mesece strogega zapora, na izgubo častnih pravic za 1 leto in na povračilo stroškov, njen mož pa na 40 dni strogega zapora in na 120 Din denarne kazni. Vlonina tatvina v želimljah Po’ tajni obravnavi — pri kateri so bili obsojeni radi odprave telesnega plodu neka 17-letna delavka, babica in tovarniški delavec, vsi z dežele, in sicer prva obtoženka in obtoženec pogojno, druga obtoženka pa na 2 meseca strogega zapora — se je vršila obravnava proti M. Ludviku, roj. 1. 1907 v Želimljah, mizarskemu pomočniku v Velikem Ločniku. M. je vlomil ponoči skozi zaprto okno v zaklenjeno hišo Nučič Cecilije in je njenemu sinu Janezu odnesel skoro novo verigo in 2 veverični koži v skupni vrednosti 75 Din. S tem je zakrivil zločinstvo tatvine. M. je priznal, da je vlomil v hišo, zagovarjal pa se je, da je vlomil radi tega, da bi poiskal flobertovko, ki jo je prodal Nušiču Janezu, a je ta še ni plačal, in da je to storil v vinjenosti. Obsojen je bil na 120 Din denarne globe in na plačilo stroškov kazenskega postopanja. Tri elegantne Hrvatice pred sodniki Zadnje so stale pred sodniki Telišman Zofija, rojena 1. 1900 v Brezovici pri Zagrebu, omožena, posestnica v Brezovici, že kaznovana, Trauber Josipina, roj. 1. 1900 v Varaždinu, vdova, trgovka v Stenjevcu, in sabat Marija, roj. 1. 1903. v Crikvenici pri Sušaku, omožena, žena pleskarja v Novi Gradiški, nekaznovana, vse tri v preiskovalnem zaporu, obtožene, da so prišle koncem januarja tega leta brez pravega opravka v Ljubljano, da so obiskale več ljubljanskih tvrdk in da so ob tej priliki ukradle Krisperju 1 par ženskih najfinejših čevljev v vrednosti 340 Din, Sossu žensko pižamo, 8 m črnega tri-cotina in 2'50 črnega batista v skupni vrednosti 730 Din, šerbecu pa 7 parov svilenih ženskih nogavic v vrednosti 490 Din. Obtoženke so po obtožnici brez denarnih sredstev obiskovale trgovine in tamkaj izbirale najfinejše blago, ki ga pa niso kupile, ampak le iskale prilike za svoje tatinske načrte. Nedvomno je, da so ravnale po medsebojnem dogovoru in so svoj zagovor že predhodno sporazumno pripravile, ker vse odločno zanikajo vsako krivdo in poudarjajo soglasno, da so nekje v bližini Ljubljane našle aktovko, v kateri je bilo pri njih zaplenjeno blago. Obsojene so bile: Telišman na 4 mesece strogega zapora, Trauber na 2 meseca strogega zapora, Sabat pa na 1 mesec strogega zapora... Huda nesreča na celjskem kolodvoru V ponedeljek 23. t. in. zvečer so pred piiiho-diotm vlaka iz Zidanega mosta premikali Savinjski vlak, ki oddide iz Celja ob 20.32 Ko je lokomotiva sama vozila po tiru je nenadoma zgrabila premikača 45-letnega Valanda Jakoba. Stroj je podrl Valanda na tla, kolo pa mu je šlo črez levo roko in jo odrezalo ob rami. Prisotni so takoj priskočili na pomoč ter obvestili rešilno postajo, ki je v treh minutah prispela na kraj nesreče. Valand se ni onesvestil, temveč je kljub strašni rani sam stopil v rešilni avto, ki ga je odpeljal v bolnico. Rešilni avto je ob tej priliki prvič prevozil težko ponesrečenca in se bo imel Valand samo tej hitrosti zahvaliti, če bo ostal pri življenju. V bolnici so ga takoj operirali in je že izven nevarnosti. Ce bi se moral prevoz izvršiti v starem rešilnem dvokolesnem vozičku, bi bil ponesrečenec gotovo med prevozom iakrkavel. Valand stanuje v Gaberju in ima ženo ter tri nepreskrbljene otroke. Ptuj »Karol in Ana« na ptujskem odru. Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča v Ptuju bo v ponedeljek 2. marca. Vprizorila se bo zelo zanimiva drama znanega pisatelja in dramatika Leonharda Franka »Karol in Ana« v režiji g. J. Koviča. Dejanje se godi deloma v ruskem taboru ujetnikov, deloma po povratku ujetnikov domov. Slovenska Bistrica Bata, tvornica čevljev, misli urediti tudi v našem mestu popra vi jalnico in prodajalno svojih proizvodov v hiši g. Rastajgerja na mestnem trgu, kjer je bil prej kr. poštni urad. Pripominjamo, da je prodajalno Bata že imel v našem mestu, a se ni obnesla. Obnesla se bo morda sedaj, ko bo vključena tudi popravljalnica. Iz mestne klavnice. V naši mestni klavnici je bilo v preteklem letu zaklanih 1308 glav živine. Od tega 396 telet, 281 svinj, 265 krav, 232 ovc, 103 volov in 31 konj. Konzum alkoholnih pijač je v letu 1930 padel v primeri z 1. 1929 za 20.000 litrov, kar je razveseljivo. Vsekakor pa je to posledica vsesplošne krize. Stočilo se je 66.502 litrov vina, 41.791 litrov piva in 8104 litrov žganja. Na posameznika pride nad 83 litrov alkoholnih pijač. Mnogo tega pa so seveda izpili okoličani ob sejmih in drugih prilikah. Sokolstvo. V nedeljo 8. marca bo prosvetni tečaj Sokola. Tečaj je v prvi vrsti namenjen vsem sokolskim četam, udeleže se ga naj tudi mlajši člani. Predavali bodo predavatelji starosta dr. Pučnik, zdravnik dr. čornej, prosve-tar učitelj Rom, načelnik Stopar in brala Živko in Peče. Slovenske Konjice Prometne ovire se po zadnjih snežnih mete-žih tudi pri nas prav močno občutijo. Veliki sneženi zameti so debelo zasuli državno cesto na Vrholskih hribih in v Frankolovski soteski, tako da. je že dalje časa ves avtomobilski promet zelo otežkočen. Ustavljen je tudi že preko enega tedna avtobusni promet na progi Maribor —Celje in menda še ta teden ne bo otvorjen. Veliko društveno tablo j«j razobesilo Sokolsko društvo v Konjicah na hišf g. Ogorevca na pošti, kjer bo odslej obveščalo člane o vseh sestankih, izletih, sejah in drugih aktualnostih. ..Zborovanje učiteljskega društva za srez Konjice bo v dvorani »Narodnega doma« v Konjicah v sredo 4. marca Osnova za odmero LuluLa Mestno načelstvo v Ljubljani je vzelo za podlago odmeri odkupitiuo za delavno obvezno'! neposredni davek, kadoor to določa člen 40. asa-kona o uporabi ljudskega del«, za gradnjo in vzdrževanje nedržavnih cest m dl. 16. pravilnika k teinu laikomu. Med ih\ .izredni davek .pa ne spada samo osnovni davek, temveč tudi dopolnilni daven, kar j. v členu 82. točka 1 pravilnika za izvrševanje zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 izrečno določeno. Po členu IG. pravilnika o lunhiku se je torej moralo vzeli za podlago odmeri odkupnine za kul uk tako osnovni, kakor ludi dopolnilni davek, ker spadata oba davka med neposredne davke. To se je moralo storiti ceilo vkljub členu 87. zakona o neposrednih davkih ki določa: »Na dioipoilniilni davek se ne sme nalagati nobena samoupravna doklada«, ker je ministrstvo financ, oddelek poreza z odločbo br. 91.(>85/111. 7. dne 12. decembra 1930 fin. zibornik štev. 22 od 27. decembra 1930 št. 831 že toončno veljavno odločito, da k ul ul«) vi ii h nima »značaja samoupravne doklade.« Sicer pa tudi zakon o kuluku ne govori o kakem davku ali dokladi, temveč le o delu ali odkupnini za delo, ki se le odmerja po neposrednem davku. Kar se tiče novih zgradb, je moralo mestno načelstvo vzeli za podlago odkupnini za kul uk tudi 3% davek, ki ga plačujejo lastniki novih zgradb po £1. 37. odstavek II. namesto osnovnega in dopolnilnega davka, ki pa odmerja tudi kot davek na dohodke od zgradb in sicer tudi po zakonu o neposrednih davkih. Kar pa se tiče zakon a o ustroju vojske in mornarice z dne 28. novembra 1929. D. br. 43.214, ki govori v Členu 228 le o neposrednem davku, v členu 229. pa o neposrednem davku, vstevši dopolnilni davek, torej o dveh davkih, ki sta oba neposredna, ne spreminja to zakona o neposrednih davkih in tudi ne člena 81. pravilnika k temu zakonu, še manij pa odločba ministrstva financ odd. poreza broj 40.005, ki pravi, da dopolnilni davek ni všteti v osnovo za razred vojnice. Zakon o ustroju vojske, ki določa o denarni obveznosti za one, ki ne služijo v vojski in mornarici, ni v nikaki zvezi z zakonom o kuluku, ki določa delo ali plačilo odkupnine za delo. Mestno načelstvo torej ne more popravljati seznama o kuluku, ki je sestavljen taiko za občinske kakor banovinske ceste, vse dortlej, dokler se ne izpremeni člen 40. zakona o kuluku in M. 16. pravilnika k temu zakonu v toliko, da je za osnovo odmeri delovne obveznosti vzeti le osnovni davek, ne pa neposredni davek vobče, med katerega spada osnovni, dopolnilni iin 3% daveik za zgradbe. FaUurne tožbe S 1. januarjem 1932 stopi v vseh prečanskili krajih v veljavo nov civilno-pravdni postopnik, ki je objavljen v Službenem listu tukajšnje banske uprave z dne 17. februarja 1931. S tem dnem prestane veljati prejšnji avstrijski civilno-pravdni red. Za trgovsko poslovanje po novem civilno -pravdnem postopniku je važna sprememba v tem, da takozvana fakturna klavzula o podsod-nosti ne bo več veljala, ampak bo treba pod-sodnost med dobaviteljem in naročnikom dogovoriti že pri naročilu in bo moral biti sklep (naročilnica) od naročnika podpisan, kar je n. pr. že doslej veljalo za določitev pristojnosti borznega razsodišča v Ljubljani. Če takega dogovora ne bo, bo moral upnik dolžnika za plačilo terjatve tožiti pri sodišču, v kojega območju leži kraj dolžnikovega bivališča. Z drugimi besedami: Odslej takozvana fakturna klavzula n. pr. »Plača in toži se v Ljubljani« ne Ijo več veljala, ampak bo treba n. pr. dolžnika iz Radovišta tožiti pri sodišču v Južni Srbiji, ra-zun če bo imel dobavitelj od njega v rokah podpisano naročilnico, na kateri je določba, da se mora kupnina vtoževati recimo v Ljubljani ali pa določba, da se obe stranki podrejata pod-sodnosti razsodišča Ljubljanske borze. Ker bo torej po novem civilno-pravdnem postopniku odpadla ugodnost fakturne klavzule, jft _ kakor smo bili obveščeni — Društvo ln-dustrijcev in veletrgovcev v Ljubljani v varstvo upniških interesov te dni vsem svojim članom razposlalo okrožnico s konkretnimi navodili, kako naj si v bodoče zagotove pristojnost tukajšnjih sodišč. Gospodarske vesti X Resolucija industrijcev za predelovanje železa. Državna zveza jugosl. industrijcev za predelovanje železa in kovin je na svojem III. letnem zborovanju v Beogradu sprejela to resolucijo: »Kraljevsko vlado naprošamo, da posveti več pažnje razvoju železne industrije v državi, ker se bo s podpiranjem industrije našel najboljši izhod iz sedanje gospodarske krize, ki je zadela vse panoge našega dela, a v največji meri poljedelstvo. Po izčrpni razpravi je zbor ugotovil, da izvajanja javnih del na kredit in državnemu gospodarstvu v državi vse bolj škodi nego koristi. Zbor prosi kraljevsko vlado, da čimprej pripravi gospodarski program države. Ponavlja obenem ji? ožnjo gospodarskih kongresov in organizacij, da se prenovi zastareli zakon o državnem računovodstvu. Zbor ugotavlja, da bi ukanjenje carine na poljedelske stroje in druge potrebščine prineslo veliko škodo tako državi kot poljedelstvu samemu. Dokazano je namreč, da bi ukinjenje carin in domače proizvodnje gotovo privedlo tuja podjetja do tega, da bi povišala cene svojih proizvodov. Skupščina prosi kraljevo vlado, da v Interesu poljedelskega sveta omogoči domačo proizvodnjo plugov in drugih strojev. Zbor prosi nadalje vlado, da čimprej izvede revizijo carinskih tarifov po predpisu, da je treba ščititi one predmete, katerih proizvodnja ima na ozemlju države najboljše pogoje. Posebej pa skupščina prosi kraljevsko vlado, da ukrene nujno vse potrebno proti dum-plngu tujih industrijskih podjetij. Skupščina opozarja kraljevsko vlado posebno na škodo, ki Jo trpijo državne finance in privatna industrijska podjetja zaradi državnih industrijskih podjetij, ter prosi kraljevsko vlado, da z zakonom zabranl ustanovitev novih državnih industrijskih podjetij razen v izrednih slučajih, ki bi jih odobrilo trgovinsko minstrstvo. Končno naglaša skupščina potrebo, da bi odslej tudi državna samouprava in občinska industrijska podjetja plačevala davke in ostale javne dajatve, da bi se njihov položaj izenačil s položajem privatnih podjetij in omogočila medsebojna konkurenca«. X Uvozne carine na žitarice v Egiptu. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine obvešča, da je egiptska vlada z odlokom z dne 18. decembra 1930 povišala uvozne carine na žito in moko. Ta ukrep je bil izdan v zaščito kmetovalcev pred uvozom cenene moke in žita. Sprva se je zdelo, da egiptska vlada ne bo izvajala nadaljne zaščite za žito in moko. Sedaj pa je vlada vendarle začela izvajati strogo zaščitno politiko in je s tem v zvezi v službenem listu z dne 9. t. m. objavila nove carinske postavke za uvoz žita in moke. Carine za uvoz žita in moke se bodo odslej odmerjale na osnovi notacij na londonski borzi. Carinske postavke bo do tem višje, čim nižja bo cena za žito in moko na londonski borzi, in obratno. Razpredelnica o tovrstnem carinjenju je na razpolago pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. Nove carinske postavke so stopile v veljavo 9. t. m. X Prodaja starih lesenih sodov. Dne 10. marca t. 1. se bo vršila pri Upravi delavnice državnih železnic v Mariboru ofertalna licitacija glede prodaje 1000 komadov starih lesenih sodov od olja. — (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Borzna poročila dne 24. februarja 1931 Devizna tržišč« Ljubljana, 24. februarja. Amsterdam 22-825, Berlin 13-500—13-530, Bruselj 7-9288, Budimpešta 9-9124, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 7'974 do 8-004, London 276-24, Newyork 56-75, Pariz 221-85—223-85, Praga 167-93-168-73, Trst 297-59 do 297-76. Zagreb, 24. februarja. Amsterdam 22-795 do 22-825, Dunaj 797-40—800-40, Berlin 13-50—13-53, Bruselj 792-88 bi., Budimpešta 989-74—992-74, London 275-84—276-64, Milan 296-703—298-703, Newyork ček 56"65—56’85, Pariz 221*85—223"85, Praga 167-93-168-73, Curih 1094-40—1097-40. Beograd, 24. februarja. Amsterdam 22-7950 do 22-8550, Berlin 13-50—13-53, Budimpešta 989-74—992-74, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 797-40—800"40, London 275-84—276-64, Milan 296-59—298-59, Newyork 56-65—56-85, Pariz 221-85—223-85, Praga 167-93—168-73. Dunaj, 24. lebr Amsterdam 28546, Beograd 12-513, Berlin 16912, Bruselj 99195, Budimpešta 127-07, Bukarešta 42313, Kopenluigen 190 25, London 34 5663, Madrid 75 75, Milan 37 245, Ne\v York 711-55, Pariz 27-875, Praga 21-0787, Sofija 5-1558, Stockholm 190 48, Varšava 79 71, Curih 13708. Curih, 24. februarja. Beograd 9 1270, Pariz 20-3375, London 25-2075, Newyork 518-875, Bruselj 72-35, Milan 27‘16, Madrid 55-50, Amsterdam 208-175, Berlin 123-34, Dunaj 72-91, Sofija 3-76, Praga 15-375, Varšava 58-075, Budimpešta 90-475. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 24. februarja. Drž. papirji: inv. pos. 86-87—87"25, voj. škoda ar. 410-50 do 417 (416), voj. škoda kasa 416'75—417"5 (417), voj. škoda februar 416-50—417, voj. škoda marc, april, maj 416'50—417"50, voj. škoda junij 417 do 417-50, 4% agr. obv. 51-25—51-50 (51-25), 7% Bler. 81-62—81-75, 8"/o Bler. 92—92-50, 7 pos. hipot. 81"50—82. — Banke: Hrvatska 50 d„ Praštediona 975—980, Udružena 195 bi., Ljublj. kredit. 125 d., Medjunarodna 70 d. Industrije : Sečerana Osijek 270—285, Trboveljska 334—335, Slavonija 200—202, Vjjvče 129 d. Beograd, 24. februarja. 7% inv. pos. 87 do 87’50, 4% agr. obv. 50-75—51, 7% pos. drž. hip banke 81-50—82, 7% Blaire 81-50, 6%> begluške obv. 68-25, vojna škoda 417-417-50, uit. junij 417-50—418-50, Tobačne srečke 20. Narodna banka 8100, Založna banka 480. Dunaj, 24. febr. Bankverein 1645, Kreditni zavod 40-80, Dunav-Sava-Adrija 1556, Priorite te 9315, Trbovlje 41'10. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca stalna, brez prometa. Novi Sad, 24. februarja. Vse neizpremenjeno, Promet: pšenica 47 vagonov, koruza 9 vagonov moka 1 vagon, otrobi 1 vagon. Tendenca: ne izpremenjena. Sombor, 24. februarja. Pšenica: sreni ska 78 kg 140—145, slav. 78 kg 135-50-142*50, ostala neizpremenjena. — Oves: baški 145 do 150, sremski, slav. 142-50—147-50. — Ječ-in e n : baški 64-65 kg 125—135, baški pomladanski 69-70 kg 150—160, ostali neizpremenjen. Koruza: baška februar 77-50—82-50. — Fižol: baški »usanc« 220—230, baški mešani 150—160. — Otrobi: pšenični baški 95—100. Tendenca: mirna. Promet: 127 vagonov. Budimpešta, 24. febr. Tendpnca: slabša. Promet: miren. Pšenica: marc 14-80, 14-82, 14-83, 14-80-81, maj 15 03, 15 05, 15-02, 15-01-15-02. S Hajdukom v Južno Ameriko Na razburkanem oceanu do Bermudskih otokov — Na otoku Cubi in na Jamaici (Od našega poseb nega poročevalca) Velikost oceana stari narodi niso niti naj-nianje poznali. Šele veliki Krištof Kolumb, prvi zmagovalec oceana, se je proslavil s tem, da je z malimi, neznatnimi jadrnicami prvi odkril novo zemljo in jo imenoval Indijo, neve-doč, da je to Južna Amerika. Novi kontinent je s svojini bogastvom privabil iz starega sveta milijone in milijone ljudi. Toda ocean je velik. Mnogi, ki so hoteli za zlatom, so našli svoj hladni počitek v mrzlih njegovih valovih. Še dobro nam je v spominu nesrečna usoda naših Dalmatincev, ki so se z ladjo »Dakso« potopili nedaleč od španskega obrežja. Po takem oceanu smo tudi mi potovali, da zastopamo našo državo in naš nogometni šport. Potovanje po oceanu je prav malo ugodno, ako je razburkan, kajti igra se s še tako veliko ladjo kakor z lupinico. Tudi naš parnik »Oropesa« je bil deležen te igre. Ze prvo noč smo imeli priliko, da spoznamo velike naravne moči, ki tiče v oceanu, in mnogo je bilo takih, ki niso vso noč zatisnili oči. Valovi so postajali vedno večji in večji. Vihar ni popustil vse do Azorskih otokov. Šele tu je malo popustil, je pa nato dosegel svojo kulminacijo in se je polegel šele pri Bermudih. Odtod dalje smo imeli mirno vožnjo. Veter je popolnoma popustil. Morska gladina je izgledala kakor mirno gorsko jezero, skoro ni bilo niti najmanjših valov. Tak ocean smo si želeli za vedno. Kljub temu smo zadovoljni, da smo se seznanili z lepotami in strahotami oceana. Zjutraj na vse zgodaj smo s polnimi pljuči vdihavali zdravi morski zrak. Na ladji je bilo dosti razvedrila, vendar nismo pozabili, kak namen ima naše potovanje. Kakor hitro se je morje umirilo, smo začeli marljivo trenirati. Treningom je vedno prisostvovala številna publika, ki- je nekatere nogometne žonglerje nagradila s ploskanjem. Igralci so pokazali, da kljub preslanim večdnevnim viharjem niso prav nič pozabili na nogometno umetnost. Zdelo se je celo, da so postali še boljši. Parnik je izgledal, kakor da se na njem vrši akademija nogometa. Angleži, ki so vsi strastni športniki, so se čudili visokemu nivoju v pogledu tehnike in so nam prorokovali v zemlji svetovnega prvaka velike uspehe, V prostem času prebirajo nekateri knjige, drugi se zopet zabavajo po svoje. Je tudi mnogo takih, ki stoje zamišljeno na palubi in katerih pogled je obrnjen proti Evropi — domotožje. Naša ladja izdaja svoj časopis »Atlantic Post«. Tudi mi prispevamo svoje. Posebno se uveljavlja Pavelič in pa pri nas v Ljubljani prav dobro znani Šime. Časopis urejuje naš poročevalec Veljko Poduje in so vsi prav zadovoljni z njim. List je zelo humorističen in ko ga zjutraj čitajo, je slišati po vsem parniku sumo krohot. Kot kolporter redakcije lungira reprezentant Marušič v beli obleki z natakarsko čepico ua glavi in prodaja z glasnimi kriki, hvaleč na vse pretege vsebino lista. Vse številke so takoj razprodane in na ta način je »Atlantic Post« eden izmed onih redkih časopisov, ki so aktivni. Do I. razreda je prav težko priti. Mi smo v tem pogledu uspeli zaradi naslova »novinarji«. Prizadevali smo si, da pridemo do obeh angleških princev, vendar nam to ni uspelo. Poskušali smo celo s plesom, misleč, da se bodeta princa istega udeležila. Toda vse zaman. Šele kot novinarji smo prišli v njihovo bližino. Toda imeli smo pač smolo, kajti princa sla bila bolna. Naš ples je bil atrakcija prvega reda. Le škoda, da angleški prestolonaslednik ni bil prisoten. Naslednji dan mo imeli več sreče. Prestolonaslednik se je prikazal spremljan od mnogih prijateljev. Kakor hitro srno ga zagledali, smo »topili k njemu proseč ga, da nam dovoli, da ga fotografiramo za jugoslovanske časopise. Princ cčividno ni bil pripravljen na tako »tako. Bil je precej presenečen, se je pa takoj ljubeznivo nasmejal, so oddaljil od družbe iu nam je rade volje dovolil fotografiranje. Eno nam je torej uspelo. Interviie\va pa vendar nismo dobili, kajti takoj so ga zapet obkrožili prijatelji in do njega ni bilo več mogoče priti. Sedaj bomo najbrže par dni razmetrivali in krožili po palubi, da ga najdemo samega. Trdno smo prepričani, da nam bo to uspelo. V Južni Ameriki se brez španščine težko izhaja. Da se seznanimo s španskim jezikom, smo otvoriilii tečaj, ki narii je bil pač za tako veliko turnejo potreben. Velik križ je bil z učiteljem, katerega nismo imeli. Bili smo vsi začetniki. Učenje pa nam je mnogo olajšalo poznanje italijanščine. Polagoma se je pri vseh opazil napredek. Ko bomo prebrodili širni ocean, bomo presenetili tamkajšnje prebivalce z našo španščino, kajti trdno smo sklenili, da bomo govorili samo špansko. Tako nam hitro mineva čas. Bližamo se cilju, otočju Bermuda. V 10. dneh smo prispeli do Berrnndov. Otočje Bernnidov sestoji iz preko 300 otokov, ki sipadajo vsi pod angleški imperij. Od daleč iagledajo otoki kakor da bi padli z neba v morje, iz katererga Strle pečine. Znani so po svoji prirodni lepoti in bujni vegetaciji. Semkaj potuje vsako leto tisoče in tisoče bogatih Američanov, kajti klima na otočju je znana po svoji milosti po vsem svetu. Na otokih se navadno zadnjič ustavijo tudi prekooceanski letalci, oziroma najdejo ria njih rešitev, ako jim preti vihar. Bannudl -so takorekoč prehodna točka iz Evrope v Ameriko. Škoda, da nismo imeli časa da bi tam dalje časa ostali — sanno nekoliko ur. Ogledali smo si glavno mesto Hamilton. Posebno znamenit je akvarij, ki je nastal po zaslugi bogatih Amerifcancev. Zopet srno na šin-nem oceanu. Pot nas vodi proti republiki Cubi in angleški koloniji, otoku Jamaici. Vreme je sedaj naravnost idealno, nebo je jasno, niti oblačka ni na njem. Od Benu udov dalje pa do tja, ko smo prvič zagledali suho zemljo južnoameriškega kontinenta, je bilo morje brez valov. Taka vožnja je res užitek. Pridno smo trenirali, med njimi tudi taki, ki »o do sedaj bolehali na morski bolezni. Zopet smo prirejali nogometne akademije. Po dvodnevna vožnji »mo zagiledaiti Ha ha insko otločje in nato Florido. Vozili smo se mimo zatočišča največjih svetovnih magnatov, kraljev denarja. Kljub temu nismo bili mi prav nič manj zadovoljni, čeravno se ne moremo hvaliti, da smo obdarjeni s tolikimi milijoni kot ti nekronani kralji. Že smo v pristanišču Havana. Vse mesto je bilo na nogah. Sprejem je bil nepopisen. Preko 100 uniformiranih godbenikov nas je poleg tisočgtave množice pričakovalo. Ko smo izstopiti je zaoril urnebesni vik in krik nam v pozdrav. Mislili smo, da velja ta pozdrav obema angleSkima princema, toda izkazalo se je, da velja to nam, splitskemu Hajduku. Na Cubi je sicer še večno revolucija, (oda športniki je ne poznajo. Narod je hotel demonstrativno pokazali vladi da zahteva samo mir in nič drugega. Škoda, da so nam zabranili da si pobližje ogledamo otok. Zopet smo morali kreniti dalje. Krenili smo proti Jamaici, kjer smo odigrali prvo 'tekmo. Dalje prihodnjič. Veljko Poduje. Prva smuška tekma v Zagorju Agilni smuški klub v Zagorju ob Savi je priredil v nedeljo 22. t. m. prvo smuško tekmo, kateri je prisostvovalo precejšnje število občinstva. Zaradi južnega vremena in dežja se ni mogla tekma izvršiti na prvotno določeni 6 km dolgi progi, temveč se Je morala skrajšati na 2 km. K tekmi se je priglasilo osem smučarjev. V nedeljo ob 8. zjutraj so se zbrali vsi priglašeni smučarji na Kolenčevini, kjer Je bil start. Tekmo je vodil predsednik Mrnuh Polde, kot sodnik pa je fungiral Krulej Pavle. V presledku ene minute so sledili tekmovalci eden za drugim. Proga je šla od starta do cilja pod cerkvico Sv. Urha. Uspeh tekme je bil razmeroma dober in je prispel na cilj kot prvi Kerš-nik Jože v 11 minutah, II. Podjed Vinko 11:30, III. Korošec Vekoslav v 12 minutah. Po razglasitvi rezultatov so prejeli prvi štirje tekmovalci praktične nagrade. V slučaju ugodnega vremena bo prihodnja tekma v Zagorju ali pa na Sv. Planini. ‘Radio Rž: marc 11-27, 1126, 1120, 11-23 11‘24-H 25, maj 11-40, 11-41, 11-30-37. Koruza: maj 12-45, 12-40, 12-43, 12-46-47..Tranzit: maj - julij: 12-78, 1273, 1275-70. Ljubljansko lesno tržišče Tendenca: slaba, promet: 1 vagon oglja. Agitirajte za Jugoslovana! Nafmoderneile vzorce ZAVES in PERII A namiznih in kuhinjskih garnitur 396 veže najfineje in najceneje tvrdka Matek & Hikei Ljubljana, Dalmatinova 13 Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj. Med, vosek in vse čebelarske potrebščine nudi po najnižjih cenah Blagovni oddelek čebelarskega druStva, Ljubljana, Vošnjakova ulica 4. 649 Gg. odvetnike, notarje in trgovce opozarjamo, da dobijo zakon o nelojalni konkurenci v upravi »Jugoslovana« — Cena Din IV— v • Jugoslovanu!« Ljubljana. Radijska postaja Ljubljana vsled razdiranja, čiščenja in zopetnega popravljanja Diesel motorja do 26. t. m. ne oddaja programov, Zagreb, sreda, 26. februarja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Pravljice. 18.00 Plošče za otroke. 18.30 Novice. 20.30 Koncertni večer. 21.50 Novice itn vreme. 22.00 Zvočna tiku. Zagreb, četrtek, 26. februarja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Poročita. 17.00 Balalajke. 18.30 Novice. 20.30 Ljubljana. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Plesna glasba. Beograd, četrtek, 26. (februarju. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 15.30 Otroška ura. 10.00 Plošče. 17.00 Predavanje. 17.30 Vokalni koncert. 18.00 Plošče (arabska glasba). 18.15 Zena ob Goetheju (predav.) 19.30 Francoščina. 20.00 Zdravstvo. 20.30 Ljubljana. 21.30 »Zlata ura«, komedija. 22.00 Radio orkester. 22.30 Novice. 22.50 Plošče. Oglasi socijalne in posredovalno vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10 — (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priložite znamko. Nogavice, roka« vice, volna in bombaž 468 aajceneje In v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg Zakoni v kniiži-cah: Zakon o pobijanju nelojalne konkurence 6 Din. Zakon o javnih beležnikih (notarjih) 12 Din. Zakon o glavni kontroli Ii) Din. -Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov 8 Din. Uprava »Jugoslovana«. Gradišče 4. Kultura Mariborska uprizoritev Frankove drame „Karel in Ana“ Problemu, ki ga Leonhard Franic rešuje v svoji drami »Karel in Ana«, ni nujno vojno ozadje, kalior je v Snuderlovi »Pravljici o rajski ptici«, ker je le problem pravne in resnične posesti zakonca. Na tej osnovi zgrajenih dram, pa tudi novel, romanov itd. premore slovstvo vseh narodov vse polno. Vojno ozadje pa meče vendar tudi svoje luči in sence, in zato je drama »Karel in Ana« Se nekaj več kakor samo zakonska zgodba — odraz in podoba dobe, ki ji pravimo svetovna vojna. Pisatelj jo je zajel skrajno realistično, pa vendar ne suhoparno, saj je tu in tam tudi nekaj mehke lirike, rekel bi skoraj, romantike. Zelo močno Je v realistični upodobitvi prvo dejanje, ki se dogaja v taborišču vojnih ujetnikov v Rusiji. Spričo te robustno-prvinske sile je nadaljevanje v malem meščanskem vzdušju skoraj ločena polovica. Kljub temu delo ni brez hib. Tako je pripravljenost Ane, sprejeti Karla namesto svojega moža, malce premalo utemeljena v predrazpoloženju in tudi Rihard je preveč slaboten, da bi se mogel boriti za svojo ženo. Ze od vsega začetka vemo: padel bo, ker drugače biti ne more. Režiser g. Jože Kovič je z inscenacijo in režijo pravilno povdaril realizem dela, ni se mu pa posrečilo podčrtati zadostno nekatere bistveno važne in najvažnejše momente, zato nas drama »Karel in Ana« ni mogla vedno in povsem prepričati. V prvi vrsti velja to za drugo dejanje. Tu je prezrl marsikaj, in marsikaj mnogo premalo podčrtal. Tudi tempo igranja Je bil kdaj pa kdaj prepočasen. Naposled pa je bilo napačno tudi prestavljanje pozorišča zadnjih treh dejanj iz Nemčije v Zagreb. S tem je bila prvemu dejanju vzeta vera, kajti vedeti bi bil moral, da so v Rusiji postopali tako kakor tukaj, samo z nemškimi vojnimi ujetniki, nikoli pa ne s Slovani. Kot igralec je g. Jože Kovič posrečeno pogodil Karla in je mestoma globoko prepričeval, tu-tam je pa bil premedel, n. pr. v drugem dejanju, pa tudi v zadnjem ni vedno vzdržal višine. Gdč. Kraljeva, žal, ni bila docela tista Ana, kakor bi morala biti. Posebno v drugem dejanju ni prepričevala. Potem je rastla vse bolj in bolj. Isto bi bilo treba reči o g. Pavlu Koviča, ki spočetka ni kazal, da se bo v četrtem dejanju dvignil do kreacije, h kateri mu moramo čestitati. Oba druga vojna ujetnika sta bolj prirodni vlogi, a za izoblikovanje vzdušja in avtorjeve zamisli taborišča, sta vendar in celo zelo važna. Gg. Gorinšek in Tovornik sta ju zadovoljivo pogodila, posebno prvi. Dokaj svojstveno je upodobil g. Blaž stražarja ujetnikov, zelo realistično in plastično živo, dočim je bil g. Furijan kot paznik vseeno malce prenasilen, surov in nečloveški, dasi sicer močan. Marijinemu možu, g. Nakrstu, se je skoraj preveč mudilo. Nekaj detajlov bi uspeh le še dvignilo. Ga. Savinova je bila kot Anina prijateljica Marija neprisiljena, mestoma prav dobra v iskrenosti, dočim se je gdč. Starčeva z močno voljo uklenila v nesrečno Marijo, samo »otroka« bi bila pri drugem nastopu brez škode in na korist stvari lahko pustila — doma; bi vsaj ne bili videli, da v petih mesecih po rojstvu ni prav nič zrasel! Tako je Leonhard Frank s »Karlom in Ano« tudi v Mariboru uspel, čeprav z nekaterimi pogreški in slabostmi. Želimo, da bi vsaj večkrat napolnil gledališče! R. R. Iz sodobnega češkega slovstva (Konstantin Biebl: »P 1 a n c i u s«, založba: Sfinx IB. Janda], Praga 1931.) Svojim prijateljem v dar je pred mesecem izdala praška založba Sfinx (Boh. Janda) zgolj kot zasebni, neprodajni lisk češkega pesnika Konstantina Biebla prozo: »Plancius«. Naj mi bo to priložnost, da izpregovoriin na kratko o tem slovečem avtorju. Konstantin Biebl se je rodil 1. 1898, in pesniško zrasel iz generacije okoli preloma stoletja. Cisto ob njem sta vstajala pesnika Vitšzslav Nezval in Jaroslav Seifert. Čeprav morebiti prostorsko ne skupaj, se je vendarle po času in povojnih nihanjih ž njima vred najbolj našel v eksotični poeziji Apollinaireja, Rimbauda pa Baudelaireja. Vse pesmi iz njihovih prvih let so zvesto dihale opojljivo moč francoskih vzornikov. Tisti čas je Biebl vsebolj hodil po bližjih poteh in se izzorel v wolkersko subtilnega erotika zlasti v baladah. Po polndti so ga nekateri kritiki uvrstili tik za Wolkerjem. Ko pa se je vse to pokolenje skozi obdobje proletarske poezije polagoma preoblikovalo in se s polnim glasom znašlo v poetizmu, je začel v tej modi pisati tudi Biebl. »Poezija je tedaj hotela postati avtomatičen prepis celotnega kaotičnega Življenja, ne prerešetanega skozi rešeto logike in razumnosti« (Salda). Sočasno lice si je češko pesništvo do konca izgradilo ravno v času poetizma. In Biebl je eden, ki je bil med najmočnejšimi talenti. Dozdaj je objavil več pesniških knjig, ki so za čitajočega kar nekaj dogodka. Mimo manjših in manj znanih je izdal sledečo knjige: »Novi Ikaros«, »Slepar iz Bagdada«, »Z zlatimi verigami«, potem: »Z ladje, ki uvaža čaj in kavo«, prav ta čas se pa tiska nova zbirka: »Nebesa, pekel, raj«. Lepota in vrednost pesmi iz njegovih glavnih del se mi vidi predvsem v neprestanem vrstenju neiskano pr«sene£ujočih prispodob in metafor, ki bravca prav vsaka zase naravnost začudi. Mogoče bi ne bila čisto pogrešena vzporedba Biebla z nekaterimi najbolj občutenimi stvarmi znanega srbskega lirika Radeta Drainca. Pet ali deset Bieblovih pesmi nas bo zmironi in zmirom pritegnilo. Za primer njegove poezije naj tukaj priobčim slo-venitev pristno Bieblove pesmi, ki ima naslov: »Javanske žene«: V zgodnji zarji na trg hite, ananfise nosijo, da jim dlani mehk6 diše, ko si zvečer razpletajo čarobne lftse. In ko si jih počešejo, poglej usodo vseh javanskih žen, tiho pred kolibo sedejo, oko na morju, glavnik v kitah ždi jim kakor sen. Veliko daje ta pesnik mnogokdaj na zgolj vizuelni vtis oblike. Našega bravca pa bo pre-nekaterikrat zmedla interpunkcija, ki jo tu pa tam zaslediš, največkrat je pa vobče ni. Tudi ta opustitev ločil je droben privesek literarne mode mladih čeških poetov. »Plancius« je prva proza iz njegovega pere- sa. Naslov je dobila po imenu ladje, a katero je pesnik predlani romal na Javo. Pričujoča knjižica naj bi bila posebne vrste potopisek s tega eksotičnega izleta. Stvarca, ki jo malodane prebereš v kratki uri ,te bo zažejala po tej tujini. Razpoloženost, ki te precej po prvi strani obide, ti da pozabiti, da pravzaprav ne vidiš tega s svojimi očmi, da ne prisluškuješ zares javanski govorici, ampak le čitaš mrtve črke. Holandska ladja ga je popeljala od Rena krog afriških nabrežij v Indijski ocean. Na krovu same prazne besede pa udobje čez in čez, potem iznenada radijska vest o vstaji, ki gori preko Jave. »Vsi gledajo na morje. Vsi vidijo, kako gori Batavija! Jaz pa stojim za Japonko z visokim spognjenim glavnikom, za čigar mrežico zahaja solnce.c To je kraj knjige. Kljub kratkosti in ne ravno otipljivi vsebini je spis vseskozi poln domiselnih mest. ki nam dobro bližajo tega pesnika, ki je zložil »Novega Ikara«, eno izmed štirih najsilnejšib pesnitev mlade Češke. Pričujočo knjižico je kakor že omenjeno zbirko javanskih pesmi: »Z ladje, ki uvaža čaj in kavo« inspiriralo potovanje na Javo. Treba pa nam je dodati, da ta čas niti Java niti romanje do nje vendarle ne more biti sama sanja. Resnično Javo nam bo Biebl bržčas Šele napisal. Knjigi »Plancius« je mladi slikar Jindrich Styrsky narisal naslovno stran po čisto modernem okusu. Pravtako zasluži vsa odlična oprema dobro besedo. vi. Zorznt. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama Začetek ob 20. urt zvečer. Sreda. 25. februarja: »Divji lovec«. Red B. Cctrteik, 26. februarja: »GlembajevK, premajhna. Red E. Opera Sreda, 25. februarja: »Svanda dudak«. Red C-Četrtek, 26. februarja: »LohejigritM. Gostuje Marij Šimenc. Red D. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBOR!) Sreda. 25. februarja: Zaprto. Četrtek, 26. februarja ob 20. uri: »Ciganek« ljubeaea« ob A. Kuponi .BBSB-J J1!——"------------------!-----------lU----L- 453 Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Stanje 15. februarja 1931. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga...................... 220,746.591-62 PoftHia............................ 1.496,440.797-81 Račun za odkup kronskih nov- &*nic............................... 807,799.72306 Račun začasne zamene . . . 126,257.931-58 Dolg države......................... 2.996342.941-92 Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdan je novča- ni«............................... 2.188,377.163-— SaMo rastnih računov . . 437,822.56811 8.313,787.717-05 Pasita. Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano 30,000.000-- Rezervni fond.......................... 13,154.05410 No-včaaice v obtoku . . 4.860,510.180-— Diržavmi račun začasne zamene 126,257.931-53 Terjatve države po raznih računih ................................ 108^07.991-64 Rame obveznosti...................... 953,024.526-78 Terjatve države za zastavljene domene............................ 2.138.377.163-- Nadavek za kupovanje zlata za u-lavnioo in tor.ae . . . . 83,055.87" 8Jlt3,787.71?*fl# V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, do-L za 5 dina»rjev, M ra za 1 dinar, švicarski hi francoski frank za 1 dinar, dinar v kovanem srebni za 1 dinar itd. Obrestna mera eskostu menic 5/4 % ut leto. Obrestna mera »a posojila na zastav* 1% na leto. Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave n. No. 5537/1. 472 Razpust društva. Ehtušrtivo iLiterarno dramatični krožek v vJifoljaad« je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne Članov niti imovine in t>o-^ej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravska banovine. Ljubljana, dne 16. februarja 1931. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Star6, g. r. V. No. 238/16. 473-3—2 Razglas • drugi pismeni »fertalni licitaciji za dobavo cevovoda za vodovod v Veliki In Mali Dolini, Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi Čl. 86 do 98 zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910 in njegovih izprememb odnosno dopolnitev za dobavo cevovoda za vodovod vveliki in Mali Dolini II. javno pismeno ofertalno licitacijo na dan 11. marca 1931 ob enajstih v prostorih tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Novi trg 1. Potrebni podatki, pojasnila in olertni pripomočki se dobivajo med uradnimi urami proti plačilu napravnih stroškov pri odseku za hidrotehnična dela, Stari trg 34. Skupna vsota predmetne uabave je pro-računjena na Din 148.370-—* Ponudbe se morajo glasiti na poedine točke proračuna z navedbo končne vsoto (tudi z besedami). Svojeročno spisane ponudbe na uradnem formularju, opremljenem s kolkom za Din 100 — (priloge s kolkom po Din 2'—V, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku, označene s »Ponudba za dobavo cevovoda za vodovod v Veliki in Mali Dolini, ponudnika N. N.« neposredno v roke predsednika licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bodo upoštevale. Vaak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristane na splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, ki znaša za domačine Din 15.000, odnosno Din 30.000-— za tuje državljane. Kavcija se mora položiti pri banovinski blagajni, Erjavčeva cesta 13, »ajkesneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne v smislu SL 88 zakona o drž. računovodstvu. O položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, odobrenje ministrstva za zgradbo, da se sme ponudnik udeleževali javnih licitacij, in potrdilo pristojne zbor- nice za TOI o sposobnosti je obenem z vročitvijo pomidbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Poblaščemci pa morajo priložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Kraljevska banska uprava si mečno pridržuje pravico, oddati delo brez ozira na višino ponujene svote. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 80 Ali po izvrženi licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. februarja 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev E 68/31-3. 475 Dražbeni oklic. V izvršilni stvari zahtevajoče stranke Paller Karoline, roj. Cisar, učiteljice v Kutfeju na Ma^jarskem, po dr. Strasser Arminu, odvetniku v Dolnji Lendavi, proti Tibaut Veroni, roj. Zver, pos. v Dolnje Lendavskih goricah 221, radi razrušitve skupnosti a prip., se bo vršila dne 10. marca 1931 ob devetih pri tem so dišču v sobi štev. 21 dražba Paller Karolini, roj. Čisar, in Tibaut Veroni, roj. Zver lastnega zemljišča, vi. štev. 1413 k. o. Dolnja Lendava pod B 6 in 8 (5). Zemljišče, ki tvori pare. štev. 699, gorice, klet In travnik v izmeri 2 oralov 72 kv. sežnjev in pare. št. 700/'a, travnik v izmeri 184 kv. sežnjev, je do polovice last Paller Karoline, roj. Cisar, in do polovice Tibaut Verone, roj. Zver. Izklicna cena je sporazumno določena ua 35.000 Din, pod to ceno se zemljišče ne proda. Vadi j znaša 3500 Din. Stvarne pravice in bremena, osobito nastavne pravice na tem zemljišču, ostanejo v popolnem obsegu neglede na prodano ceno. Izkupiček, dosežen na dražbi, se položi v roke dr. Strasser Armina, odvetnika v Dolnji Lendavi. Dražbeni pogoji in vse listine, ki se nanašajo na zemljišče, kakor katastrski podatki itd., ;se lahko vpogledajo med uradnimi urami pri podpisanem sodišču v sobi štev 20. Okrajno sodišče v Dol. Lendavi, Oddel. II,, dne 10. februarja 1931. * E 921/30. 481 Dražbeni oklic. Dne 2 7. in ar ca 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 5 dražba nepremičnin, hiše, gospodarskega poslopja, zemljišča, zemljiška knjiga k. o. Črnivrh, vi. št. 128. CenHna vrednost: 55.701-05 Din; vred- nost pritikline: 1187 Dim; najmanjši ponu-de: 37.135 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdravitelja, ki je ravnal v dobri veri Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deska tega sodišča Okrajno sodišče Vransko, dne 21. fabruarja 1931. E 406/30-4—48/31. 478 Dražbeni oklic Dne 3. aprila 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražila nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Katarina, vi. št. 48 in 2/155 vložka 232 in z vložkom 48 zvezanih vložkov. Cenilna vrednost: 45.749 Din; vrednost pritikline 875’— Din; najmanjši ponudek: 30.500 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede )premičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnaj v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Tržiču, dne 2. februarja 1931. Konkurzni razglasi S 1/31-44. 185. 480 Določitev naroka za prisilno poravnavo. Prezadolženec: Svatelj Franc, posestnik in trgovec v Mostah 35. Za razpravljanje in sklepanje o predlogu prezadolženca za prisilno poravnavo se določi narok na dan 7. marca 1931. ob enajstih pri tem sodišču v sobi St. 2. Okrajno sodišče v Kamniku, odd. I., dne 20. februarja 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 1211/1. Razglas Gabršek Bogomir, roj. 2. novembra 190«. v Ljubljani, tja pristojen, r. k., samski, kolar* delavec na Račiči St. 2, obd. Trebejjevo, srei Litija, sim pok. Ludvika in pok. Ane, je bil e pravomočno razsodbo okr. sodiSča v Litiji z dne 29. januarja 1931., Rps 9/31—12 obsojen na prepoved posečanja krčem za dobo enega leta. Ta doba začne z dne 23. februarja 1931. ob 19. uri io konča 22. februarja 1932. ob 19. uri. Načelstvo sreia Litijskega, Litija, dne 10. februarja 1931, Razne objave 491 Objava. Podpisani sem izgubil odpustnico narodne šole v Ksaveriju, srez Gornji grad, glasečo se na ime: Senica Franjo, rojen 8. septembra 1913., vas Meliša Št. 16, občina Kokarje, hm 1913. vas Meliša št. 16, občina Kokarje. Proglašam jo za neveljavno. Senica Franjo, s. r. * 4&4 Objava. Izgubil sem naukovno svjedočbo (učno izpričevalo) izdano od mestnega poglavarstva v Bjekrvaru dno 25. januarja 1925, št. 222. na ime Španie Simon, rojen v Din-jevcu. Proglašam jo za neveljavno. Španie Simon, s. r. Razid društva. 460 »Ljubljanski akademski »po rt ni klab< s« je združil leta 1925. » športnim klubom »Primorje« in je s tem prenehal samostojno delovati. Ljubljana, 20. februarja 1931. Inž. Maček Stanko, g. r. bivši tajnik. A €>. 5M. Heznar^ue; 5P©f nazaj Koman (Copyright by M. Feattire Svndicate. 1‘onutis, tudi v izvlečku, prepovedim.) Cvitil sem se osramočenega. Temu čutu se je pridružila še jeza. Jezen sem bil na strica Karla, ki je začel s povdarkom in glasno razpravljati o vojnem posojilu. — Jezen sem bil na vse tiste ljudi tamkaj, ki so se šopirili s svojim porcelanom in svojimi domišljeno pametnimi besedami. — Jezen sem bil na ves svet, ki živi tako večno samoposebi razumljivo z vso svojo šaro, kot da ni nikdar bilo tistih strašnih let, v katerih je bilo samo eno: smrt ali življenje, pa nič drugega. Najraje bi pometal krožnike v njih gladke, site spake; grozoto in stokanje umirajočih bi zarjovel med njih prenapeto kulturno domišljavost; SchrSderjevo razmesarjeno mrtvo telo bi najraje položil pred nje na mizo in jim zaklical: Tako, zdaj pa jejte naprej, če morete! Mi zunaj smo mogli, ker smo premagali smrt in jo napravili majhno. To je več kot vse drugo! Vi imenujete to surovo, toda navzlic vsemu temu ni umrla ljubezen v nas. Toda kako morete vi to razumeti! Ničesar tega, kar sem mislil, nisem rekel; — kaj bi tudi to koristilo? Tudi nisem opazil, da sem kompot stresel na krožnik, na katerem je bilo meso, čeprav je bila za kompot pripravljena steklena skodelica. Kot kozel sem basal v se, kar sem le mogel, ker hotel sem se vsaj do sitega najesti. Takoj, ko se mi je nudila prva prilika, sem se zmazal od mize in ven. V garderobi je stal sluga v fraku. Zagrabil sem svoje stvari in mu puhnil v obraz: »Tebe, ti lakirana opica, bi morali imeti tam zunaj na bojnih poljanah. Tebe in vso to bando!« Potem sem zaloputnili vrata za seboj. Wolf me je čakal pred hišo. Vzpel se je po meni. »Pojdiva,« sem dejal in se v tistem trenutku zavedel, da ni bil porcelan in niso bili koteleti tisto, kar me je razdražilo, temveč da je bil vzrok samoljubni duh od nekdaj, ki se še vedno tu šopiri in se smatra važnim. »Pojdiva, Wolf,« sem ponovil, »to niso ljudje za naju! Z vsakim Tommyjem, z vsakim najbolj hudobnim Francozom bi se lahko bolje razumel. Pojdi, greva k najinim tovarišem. Tam je bolje, četudi jedo z rokami in se jim kolca! Pojdiva!« Spustila sva se v tek. Dirjala sva, kolikor sva mogla, vedno hitreje in hitreje, sopihajoč in lajajoč. Kot blazna sva dirjala z lesketajočimi se očmi — naj vzame vse skupaj hudič, midva živiva, kaj ne, Wolf, midva živiva! 2. Stopil sem iz kolodvora, da obiščem Bethkeja. Njegovo hišo sem takoj spoznal, ker mi jo je tam zunaj večkrat natančno opisal. Vrt s sadnim drevjem. Jabolka še niso bila vsa obrana. Mnogo jih je ležalo v travi pod drevesi. Pred hišnimi vrati je bil prazen prostor, sredi katerega je stal velik kostanj. Tla pod njim so bila daleč naokrog pokrita z rdečkasto rjavim listjem; tudi kamenita miza in klop. Izmed listja se je bliščala rdečkasta belina razpočenih, bodečih lupin in pa svetlikajoča se rjavina iz lupin padlih kostanjev. Pobral sem jih nekaj in opazoval njih gladko, z žilami prepreženo, mahagoniju podobno lupino z belkastim madežem klice spodaj. Da je kaj takega, sem premišljeval in se oziral — da je sploh vse to: — to pisano drevje, ti modro zasopihanl gozdovi, gozdovi in ne več od granat razjedena drevesna debla; — ta veter čez polja, brez smodnikovega dima in brez duha strupenih plinov; ta razorana, mastno se svetlikajoča zemlja s svojim močnim vonjem; konji pred plugi in ne pred municijskimi vozovi, za njimi pa, brez pušk, iz vojne vrnivšl se orači, orači v vojaških uniformah. Solnce se je skrilo za oblake ravno nad majhnim gozdičem, toda svežnji žarkov so srebrno prodirali skozi oblake; pisani zmaji otrok so se dvigali visoko proti nebu. Pljuča so dihala; hladeče je plul zrak vanje in zopet ven. — Nobenih topov, nobenih min, nobena tornistra ne tlači več prsi, noben pas ne visi težko na želodcu. — Zginil je občutek napete previdnosti in prežanja, plazenja, kar vse se je lahko že v naslednji sekundi prevrglo v padec, grozoto in smrt. Prost in pokonci sem hodil in brezskrben sem občutil vso moč tistega trenutka: biti tukaj z namenom obiskati tovariša Adolfa. Z vojsko pa ni Slo tako gladko in lahko kakor e uiož računal in zato se je začel imenovati že od 15. februarja leta 1913. naprej: »Njegova cesarska vi s okot in vrhovni poveljnik Halitii-eddiu, prvj kralj Albanije«. Za kriUja jo bil čisto »pravilno« razglašen. Ko so pa 'pravi Albanci v Trstu zvedeli, kaj se godi, pri njih doma, se je položaj seveda hitro izpremenil in »kralj« Witte je jadrno pobegnil iz dežele. Kralje va,1 jeq celih 5 dni... Danes pa zopet prevaža in razkazuje po svetu svoje kače in krokodile in morska prešibke ... Dragocene preproge Najdražje preproge so staro-orijentalske luksuzne preproge. Taka je n. pr. preproga, ki je bila nekdaj last avstrijskega dvora; ta preproga je speta iz svilenih nitk, pretkana pa je s srebrnimi in zlatimi nitkami. Preproga meri skoro 22 kvadratnih metrov, cenili pa so njeno vrednost 1. 1910. na 3 milijone zlatih frankov. Draga je tudi neka starinska perzijska preproga, ki ji pravijo »ardebil«-preproga; ta meri 01 in pol kvadratnega metra, hranijo jo pa na Angleškem v South-Kensington-muzeju. Leta 1893. so jo cenili na 2500 angleških funtov (danes velja 1 funt 276 dinarjev). Stare orientalske preproge še dandanes visoko cenijo v Evropi in v Ameriki in jih tudi drago plačujejo. Zato ni čudno, da se dandanes pristna starinska preproga v orientu le še težko dobi. V palačah orientalskih vladarjev in bogatašev jih imajo sicer še, ravno tako tudi po mošejah, toda te dragocenosti sploh niso na prodaj. Zato se jako moti tisti, kdor misli, da bo staknil še kje v Carigradu, v Smirni ali v Kairi kakšno preprogo, ki je bila speta v času od 1. 1400. do 1. 1700. Imenitni in bogati mohamedanci pa znosijo mnogo dragocenih preprog v Meko, kjer krase stene tamošnjega mohamedanskega svetišča. Tu so se dali res nekajkrat zapeljati čuvarji svetišča, da so nekaj taki n dragih preprog prodali, toda taki slučaii so bili zelo redki. Določiti vrednost staro-orientalske preproge je silno težko. Tu js treba vedeti, kdaj je bila preproga narejena, pozi,ati je treba njeno kakovost in poznati je treba vzorec. Staro-orien-talske preproge, ki so lrpo delane, zlasti pa take, ki so bile delan" v dobi od 1. 1600. do 1650., plačujejo t.idl po 10.000 frankov adratni meter a’i pa do dražje. za Nova priprava m polnjenje lokomotiv s premogom Neka angleška železniška družba je za posikuš-njo dala napraviti stolp, kamor gre do 100 tein premoga. Voz za premog se pripelje pod odprtino in v nekaj sekundah je naloženo vanj 3 de 4 tone premoga. A< banske zadeve Nedavno je neki .nasprotnik albanskega kralja Ahmeda Zogu streljal na kralja pred dunajsko dvorno opero; ni pa zadel kralja, ampak samo njegovega poibočnika. Dunajski listi (ki tudi naši) so o tem napadu obširno poročali, pri tej priliki pa so prišli še na razne druge zanimive stvari. Tako ve dunajski list »Sona-und Montags-zeiilumg« povedati, da živi nekje 'še drug albanski kralj, ki je bil kralj Albanije sicer le 5 dimi, vendar pa mu je celo državno praivdništvo priznalo pravico, da se sme imenovali »bivši albanski kralj.« Ta mož je neki Oton Witie, človek, ki ima prav burno preteklost. Gospod Witte je namreč že od evejlih mladih let naprej »komedijant«, t. j. lastnik različnih kač, morskih prešiokov in podobnih živali, la jih razkazuje po vsem svetu. Potuje s svojim premoženjen vred iz kraja v kraj z znanim -nagonom«. Zna pa mož tudi vsakovrstne cirkuške umetnosti. Prepotoval pa je že skoro ves svet. Mož govori 7 jezikov. Leto 1912. ga je našlo na Balkanu, kjer je bil ob enem turški vohun. Nekoliko pozneje pa je postal kralj Albanije, prav oo, gospod Oton Wittel Leta 1912. je namreč neka narodna skupščina proglasila Albanijo za neodvisno državo. V tem trenotku pa je posegel v tak albanske zgodovine Oton Wdtte, pomagal pa mu je še neki cirkuški umetnik. Wdtte je bil namreč silno podobe« turškemu pravemu .princu Halim-eddinu, in na to podobnost je Witte zgradil svoj načrt. Nekega dne je znani albanski veljak Essad paša prejel brzojavko: »Princ Hailim-eddin pri' de in prevzame vrhovno poveljstvo vseli alba n ‘akih čet.« Oton WiMe je bil takrat na Dunaju, brzojavko pp je oddal njegov pomočnik iz Carigrada. Witte je nakupoval] na Dunaju že garderobo za svoje novo dostojanstvo, potem pa se je odpeljal v bleščeči uniformi turškega generala pre ko Drača v Albanijo. V Albaniji so ga sprejeli svečano kakor ce sarsikega princa in prilizovala! so mu takoj svetovali, naj se proglasi za albanskega kralja. Wi'tte pa ni prav hotel, ker je hotel najprej kje zmagati, dobro vedoč, da bi kakšna morebitna zmaga njegov položaj učvrstila tudi pote* m, če bi se zvedelo za njegove pustolovščine. Nesreča v pristanišču Cuxhaven jfosti megli se je zaletela v pristanišču Cujchaven neka portugalska ladja v norveški p...—ik lana«. Drugi parnika so takoj prihiteli na pomoč in so odepljail poškodovani norveški parnik k bregu. \ »Diana«. Pod pendrekom v zakonski jarem Angleški stražniki imajo staro navado, da se postavijo v špalir pred cerkvenimi vi ..ti, če g. e kak njihov predstojnik k poroki. Nevesta ima to za dobro znamenje, če gre k poroki pod častno streho pendrekov. ■ Zima na Snežki (Schneekoppe). S plavanjem se fe rešila Velikih plavalnih tekem, ki so se pred kratkim vršile v glavnem mestu Avstralije Sidneyu, se je udeležila tudi neka domačinka iz plemena Maori, Katarina Rehua. Ta ženska je slovela kot odlična plavalka ih je res dobila drugo nagrado v znesku 500 dolarjev. Po tekmi pa se je zvedelo, da je mlada žena že oinožena, da je njen mož že 9 mesecev brez dela in da mora ona sama skrbeti za 4 otroke. V borbi za svojo rodbino se je žena odločila, da gre na tekmo. Tudi ženska, ki je dobila prvo nagrado, je slišala o žalostni usodi svoje tekmovalke in ji je zato odstopila tudi od svoje prve nagrade 500 dolarjev. Ta velikodušni čin je jva tudi prireditelje tekem toliko ganil, da so dali možu stalen zaslužek. Tako je požrtvovalna mati rešila celo rodbino preteče lakote. Rockefeller »popravlja« celo mesto Stara mesta so v Ameriki redkost. Kar je bilo v raznih ameriških mestih starinskega, so je vse moralo že zdavnaj umakniti moderno.sti. Starinske hiše so podrli in na njihovem mestu so zgradili nebotičnike; starinske, ozke ulice so izginile, ker potrebujejo moderna prometna sredstva široke ceste, nekdanje skromne prodajalne pa so nadomestili z modernimi bazarji in razkošnimi veletrgovinami. Za ljubitelje starin in za spoštovalce preteklosti so torej tla v Ameriki zelo neugodna. Nekaj malega starinskih mest je pa še ostalo in tem posvečajo ameriški starinoslovci svojo po sebno pozornost. Med mesti, ki so ohranila vsaj še kolikor toliko svoje prvotne lice, slovi najbolj me3to NVilliamsburg v državi Virginiji. Na poziv ameriških starinoslovcev se je sedaj odločil znani bogataš in »kralj petroleja« Rockefeller, da bo dal mesto popolnoma spremeniti v tisto stanje, kakor se je nahajalo 1. 1776. Stroški to »postavitve« bodo znašali okoli pol milijarde dinarjev. Mesto bo dobilo svoje pravo gledališče v stari obliki. Tudi tiskarno bodo postavili nazaj, kjer so tiskali poziv na boj za ameriško neodvisnost. Obnovili oziroma »postarili« bodo tudi šolo, t:i so jo obiskovali VVasbington, Jefferson in Monroe. Skratka, storili bodo vse, da vrnejo mestu njegov starinski značaj. Brzojavne droge bodo podrli, cestna železnica pa bo vozila samo po predmestjih. Namesto cestne železnice pa bodo vozile po sredi mesta male majhne, starinske vozičke. Tako bo mesto NVilliamsburg zopet »pomlajeno« na 1. 1776. nazaj. Izdaja tiskarna »Merkurt Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mihalek. - Urednik Milan Zadnck. — Za inseratni del odgovarja avgust Kozman. — Val v Ljubljani.