f-j  -JJT -»

...- 't> ’ \ f  »

? j  'a;? «*, f

Vstalo

življenju
tile in
ničvredna

radi

pomandrano

-> o
O'

je ,s Kristusom k novemu
Ujegcvo. Srde« Pohojeno j«
v  .blato kot najt:. Ij
, najbolj škodijiva stvar na
zemlji. Zares nasičeno z zasramovanjem
in končno s sulico pnebc.deno. Zdaj pa
vstalo, zmagalo človeško zlobo in ,sbv=
raštvo« turažniki od. strahi
tla, Jurje se boje, kaj to
z n j ir. «. in z vsem človeštvom
guslavno Srce t.ožje?

Grejte., komaj, je .zaživelo,.' že
spet utripa in bige samo zb'ljudi. Zre
j ib išče. kliče m.vabi. V tem'Srcu ni

i ■ nerada
seda" 5 ?

"o na
k• Xaj
storile

pr.csto.ra
mil"

v

za sovraštvo,-jezo in maščevalne
njem je le’ usmiljenje, odpuščanje

/h, a * m  t\ jr fi

■■

in:-A juhe zen.

'■"Ženam,' ki ga iščejo, pride
sam naproti« Magdaleni se prikaže, ko
Vidi, kako silno ga želi« Maloverna in
dvomljiva učenca;na poti v Emavs pola=
goma utrdi v veri in zaupanju, potem se
jima da gpoznatjf' 'Tomaža, ki trdovratno
.... . dvomi*, Ijubeznjivo sprejme v svoje srce

....  . .. Še .GO dni biva- to. Srce na. zemlji, deii

ljubezen, uči in pripravlja uc.ence za težke sdni e  jPe.triig. ki ga je
.zatajil,' da.najvišjo oblast, ko. vidi v padcu očiščeno' vero in lju=
bežen. . 1.■

Kako lepa je ljubezen od smrti vstalega:,, povbličanega

za-vse« Za

;Srca Jezusovega, .kako polna 'tolažbe, in upad j a
mu zvesto vračajo ljubezen

tiste

d  w
Cj G* O
O • u O •

:o .ure
ki so

_.d-no
ga že

hrepeneče ljubezni,
in Njegovo

kot

zataji- 1

do Marije Magdalene, za t:
ljubezen 'Zavrgli, pa podobno dobro 'in vseodpuščajoče, kot je bilo
do sv. Petra in-sv.. Tomaža,' - n

Bodimo vsi te ljubezni božje, kolikor j
goče, ;  vredni, -Magdalena in Peter in Tomaž v sitno
delali in trpeli samo zanj. Za nami je prenekatora

-"hvaležnost do - tega Srca. Očistili smo
vse* Vse z enake
'pri tem Srcu, ki je
'ljubezni naj požene

se 5  rozge Src-s

bežnijo zapira vase. Obstanimo večkrat v mislih
za nas 'toliko prestalo in.iz' Njegove neskončne
tudi naša"ljubezen do Njega močnejše korenine.

trnjem,

človeško mo=
živeli,

žalitev in r:e =
'e' odpustilo

po

odslej

Ge smo šli tako daleč, db-smo ga zbadali

‘ljubezen tudi zavrgli -in poteptali,
da borno ob globokem- spoznanju
zqnj -delali,, živeli in trpeli
ga še zameta jo, nii poskušajmo

da smo Njegovo
potem pojdimo tudi tako daleč,
te ljubezni zanaprej tudi mi le š&-
Za vse tiste-pa, ki ga še nočejo, ki
s podvoji

jno 1jubaznijo, češčenjem in

Št&V

grtvami

novo vstal^.j)ž:er’o jena, 'poživlje-na "rn^oe bolij"‘gorhčaV

. / Za : Sr c e Jezusovo živimo , deiajm6y trpimo in umirajmo, saj
bomavbdmrll' y ljubezen, "-iz-katere bomo potem za večno poveličani
vstali. :  /

Božir ON JE VSTAU&

5f

Bog ji Sin je vs.tal iz-, gafola.
poveličan spet ; ' živi p j : { ;
ni ..objela ga trohnoba,
hvalnice mu pojmo vsi *

Aleluja zdaj odmeva ■ . •/

•.iz Svetišča vsakega,

.aleluja ti prepeva, .
je^Us, verna .množica.

pesem ti ppje zvonovi ,

.prvo cvetje te slavi;

Jezus vse nas blagoslovi,
ko pekel premagal, si*

Pot trpljenja je končana,
smrx premagana je 'spet.,
vsaka Jezusova rana
mer© ves  rešiti svet.

Vese limfe J s .e,\ kristjani,
sveta ^jnpVe lika no.c;

'jegrus spet sivi med nami,
satan je~izgubil noč,

Jezus, ki je vstal iz groba,
v dušah upanje.budi,
brez moči je vsaka, zloba,
'vstali bomo tudi mi.

Za Gospo dom kri g,.- no simo,
v večno žmago/upajmo
■ in vstajenja veselimo
vsi se o s svet o '/> er kvi j o ! /

Alcluja J:p oj m q■S%e cŠL ,
Kristus smrt prpmag&l je
in bo -v domovliti, ve Čni-ib/..;.
dušam dal zveličanje.. 1.;,':

OR PIVI SOBE?


"Ki je :od rmtvi.h ; -Vstal"

Jezusov čudež,

vi p’

s " ar- v*.

' *J|;v

duhu bomo občudovali največji
njegovo zmagoslavje -* vsta=
jenje. Prošnja, ki bo premišljevanje
spremi j al a, bodi: "Gospod, pomnoži mi
.src,.!'" Saj- s- premišij.evanj.em častitiji-
vih ..skrivnosti rožnega ve'nca vstopamo v
nebeški svot. Tu'govori le vera, 'clp.yqškh
mocir ,st obmolkne,.

Sgomin in domišl jij_a_ob i _praznem. M grobu i  .

Jezusa so sneli s križa,ih po¬
lomili ■ v nov grob. Dve strasti, jeza in
'strah, bedita ob njem..Zavalili so nanj
težko, skal > ..in ga opremili s pečatom si=
nagoge. .Vojaki stražijo, da bi ne mogel
nihče skrivaj do njega. Jezusovi naspr'-.t=
niki so bili prepričani, da bodo ti var¬
nostni ukrepi za vedno udušili v grobu
tistega, ki je vstajenje napovedala Ka=
men pokriva mrtve truplo in s njim ..vso
drug ; nauk, postave,- obljube-, dobra-dela
in čudage.' Vse je za*-zmeraj izgubljeno,
če bo trohnoba dokazala, da se jo tisti, ki se je izdajal, za poslanca
resnice, za resnico samo, lagal. Kako prav je napisal apostol: "Akc
pe- Kristus ni vstal je prazna na la vera" 1 /1 Kor 15,17/. '

Štev. i'

« >

Leto III.


aprila'1948.

Ob določeni, že davno napovedani/ uri, Kristus vstane; nauk,
postave, obljube, zgledi, dobra dela in Čudeži, vse vstane z njim,

' • v

Custva_spremljajo gremišl jevalno' molitev^

; Občudujmo vstalega Jezusa! Nič več ni ujetnik, ki bi ga

T/bjakl vlačili od sodišča' do sodišča. Ni Veš'Obsojenec L ki: ga žasra=
mujejo, ni več gobavec, obdan z ranami, čigar pogled vzbuja grozo*

"6d mrtvih vstali Kristus več ne umrje, .smrt nad njim več ne gospo¬
duje", ”9' smrt, kje je tvoja zmaga? Kje .je tvoje želo” /1 Kor 1-5 ,'5 5/’.

smrten.

Vstali Kristus je prost, radosten, zmagovit, žareč, ne
Vera naša je nagrajena. Krščansko srce •'/riška, radostne

§peve in se pridružuje Marijinemu vesolju ter z njo prepeva Alelujo

Mati.


, je vstal,
/Antif 0  velikonočne /d-::= •
s Kristusom vstali. Za

Oastitamo ji reko®;'. M Haduj nebeška se Gospa". Ladu j se,
se iz. vsdga srca, "zakaj On, ki si ga bila vredna nositi
kakor je rekel. Prosi za nafe loga. AlelujS'
bo/. prosi za nas, zapuščene sinove, da b:
nas, Žalostne otroke, ki .so' ponižani, Za nas nepopolne vernike, Ka¬
terih-umiraj o Če življenje se le s te.ggvo vleče po težavnih stezah
krščanskega življenja.

• '• - ■ _,Hažum nadaljuj en, ■ .. , - J  V/ . ,

Slava in neizmerno veselje vstajen
oeno strašnega trpljenja. "Morhl^ ...se je' tako
Zveličar' razočaranima učencema v.Knausu- Oe
soV prapor, ne pričakujmo, da boiko dospeli d
večne sreče:, ki ja je Bog obljubil”, po poti,
dami življenja, Kriz, ki ga j c Jezus- nosil,
umrl, odpira nebeška vrata, neizprosno zaprt

To vero naj bi nam vstali Kristus
ži ne pohujgali. Vstajenje je skrivnost vere
nadnarave. Vera je božja čednost. Beg položi
že. Bog ga čuva in .•mu daje rast* Dokazi niš
milosti. Naga molitev to seme zaliva.

o

ja .sta' bilk: kupi jehač zn
/zgoditi 1 '-, *-je- odgovoril'
smo stopili pod Kri'stu=
o neminljive ■ slave in '

■ ki je posejana z nasla=
križ, na katerem je
a mehkužnim posvetuj akt en
prinesel, da bi nas kri=
,. Vera nosi 'vso stavbo
seme te vere v. naše • lu¬
ne pomagajo, če ni to.

Marija po- Sinu žaluje,
ki v grobu zaprtem leži,
Gospodovo smrt premišljuje,
solze ji teko iz oči.

Marijina duša. raduje
se »svete Velike noči ,
Zveličarja poveličuje
ki večna mu zmaga Žar;

Jezus
Mati,

pozdravi
z menoji

P'ena dno. j o

"Veseli se,•

Cvetoča pdmiad je v naravi,,
vstajenje praznuje Sin tvo;

Z Marijo Gospoda slavimo,
od mrtvih resnično je vsta_ ; .,
z njo Jezusu se'  -zahvalimo, g/

;al

v

nam odrešenje je dali

ncVim Kiz-erom

Zvestoba do vere zahteva t udi, da moramo plavat i tudi prc-
ti breave rnemu Tn  Veri~~o dtujenem u toku_ tuji ne,

tem nam je naložil skrb,

Bog

nas je poklical v življenje; s

da si svoje življenje čimbolj uredimo. Nismo le upravičeni, ampak je
naga dolžnost skrbeti, da-ne...živino v pomanjkanju in veliki revščini.
Nevarnost pa je, da, s e v tej skrbi za časno ne naberemo svetnega

štev. 14., Leto III.

- 4  -

4. aprila

duha dotiskarstva, ki ceni denar nad p®Sten*stjo, nad iskrenostjo
in ljubeznijo do'bližnjega. -pri'pridobivanju časnih dobrin bodimo
skromni in zmerni, ne mučimo se, da bi nagrabili bogastva, kot bi n
bil to najvišji smoter .šivi j ep j a«, y skromnosti bomo našli največ za=
dovoljnosti, saj iz izkušnje-vemo,' da v - zemeljskih, stvar eh "-n'e naj de«
mo sreče. Veliko :  bo^ast^o. prinašh le.nemir, zaskrbljenost in neza=.
dovoljnosti : 'j - . ■' •

Vse zemeljske,,dobrine ,m®ramo prav ceniti paziti g&rain® ita=
se, da nam ne'postane telo.vep-kot duša,, zemelj sko • življenje veš kot
večno. Skrbno .moramo ‘©uti, da - ne 'bomo za-bogastvo prodali in porabi=
li'svojih katoliških‘načel. Gotovo-nas prav tu čaka mnoga Žrtev in
bojev. Svet vabi zlasti mlade ljudi in jicd h® o e dati svoje napačne
nazore, Navdušuje se.za veseljačenja, zabave, oznanja-srečo v ulit¬
kih, . morda bo vabil tudi nas,. .Tudi tedaj ne smemo popustiti v svo=-
jih .načelih, če bodo skušnjave še.-tako hude,- saj .zapeljivci znajo. p®=»
kazati tako Življenje v najbolj bleščeči luči, a-tako veselje je le
bežno, pustilo pa-bo strašno opustošenje. Vse to naj^nas me omaje,v
skušnjavah, ampak takrat'napovejmo sami sebi-boj, ©dpovejmo in Žrtvuj¬
mo se. Žrtev je tiste, ki ,nas b® zavarovala proti napadom-sovražni =
kev in nam bo dala mp.pj., da bomo lahko 'ubežali njihovim zankam. Za¬
vedati se moramo, da brez žrtev ne moremo doseči nič. velikega, kaj
Šole krščanski značaj,

V svetu vlada Mivijehjski materializem. Mi ne bomo šli za
to zapeljivo zmoto, ampak se hočemo proti njej boriti s krščanski«,
idealizmom, življenje nam .je podaril Bog, velik božji dar je, zato
ga ne bomo zapravili. Nag cilj na zemlji je večna sreča v nšbesiii.'

V svojem življenju -hočemo' stremeti za 'tem,, da spoznamo Boga o mu
služimo in ostanemo tudi v težkih preizkušnjah z vesti-svoji veri.''

Le tako, bomo, dosegli svoj končni .ciljNikoli pa nočemo. svojega .srca
navezovati na-, bogastvo j lepoto., .čast- in stvari, ki s e  na zemlji za¬
čenjajo in končujejo-i: Pri svojec, delu. nikoli ne mislimo ma to, kako
bi si nakopičili bogastva, ampak .radi delajmo zato, -ker tako Bog h®-
Če-, da z delom krepimo .voljo, - jekienimo značaj, se varujemo.-greha,:,
ter si služimo plačilo, v večnosti.-Naše želje...obrnimo rk .višjim-du=..
hovnim -stvarem. Svoje veselje, skrbi in-trpi j en. j o .pssvetimo vsak- ;
dan Bogu. Veselimo se tako, da v nagem veselju neLbo nikdar.padik
senca ' greha; skrbi in'trpljenje prenašajmo vdanoRri,  delu in ve=
sel ju se večkrat vprašajmo: -"Kuj mi ;  bčgto korištIlS;'ža'; : vepnost?' r

Ne upirajmo .svojih oči v.syet-in njegayo .bogastvo, ampak
ostanimo zvesti veri, krščanskim načelom tudi tedaj, ko bjio okoli
nas živeli.in služili vsi le temu svetu. Takrat oprimo svoj 'pcrglei

v neb® ob misli: "Za ^mpkaj vfršjegeusem ustvarjen."

— • — - -• - -

KRIST-US V ■ CERKVI

\y\J .MISIJONAR G.P. RUDOLF ?I?KT>
S tem bi bilo lahko konec na=, ' A3 PISAL...

šega misijonskega pojmovanja, Kristus. v,naslednjem objavljamo ne-
je prišel na svet kOtt misijonar, ki nam p a j odlomkov iz pisma misi¬
je prinesel resnico o večnem življenju joharja g. p. Rudolfa PifVa,

in svojo milost. Zdaj naj bi J.e še vsak ki na» ga je pisal na poti

človek Šel h Kristusu, da bi pil deležen proti -\svoj emu* opiju - Ki-

njegove milosti in misijonskega' dela bi tajski.

bilo konec. Saj pravi Pij XII.; M Sam, p» ■ ...Krdaj sem se is

Sebi bi mogel to obilnost milosti ve A. Schivasa odpeljal, že g®t®v®
s.oljnemu •človeštvu deliti Krlatug.sam.,veste. Is. 3®zna.sem nadalje-

nepo

Štev*, 1.4

_ueto ril.

5

4* aprila 1948

neposredno.' 1  Saj je s svojo smrtjo
zaslužil neskončen zaklad milosti,ki
more prav vsakepa Človeka do konca
sveta oprati madeža izvirnega greha
in mu podeliti milost božjega otro-\ i
5tva. i

A božji načrt je bil dru -

gačen.

In prav v tem načrtu se že
na poseben način razodeva božja iju=
bežen do nas, pa tudi naša odlika.
Kajti svojo milost je Kristus "Kotel
deliti po vidni Cerkvi, v kateri naj
bi se ljudje združevali, da bi mu po
njej vsi nekako tovariško pomagali
pri podeljevanju božjih sadov odrešen
nja. E-kor je namreo božja Beseda ho=
tela uporabiti našo naravo, da je s
svojima, bolečinami in mukami odreši^
la ljudi, tako.skoraj na isti način
uporablja svojo Cerkev, da bi zače=
to delo do konca nadaljevala."/Pij
Til./ ■

Tak je božji načrt.

Ko je Kristus oznanjal e =
vangelij, je istočasno gradil sveto
Cerkev. Ko je umiral na križu, je to
svoje delo dovršil. Na binkoštni
praznik pa je po moči Svetega Duha
sveto Cerkev razglasil. Sam se je u=
maknii s sveta. -Zaklad vere in milo=

s ti pa je izročil Cerkvi, ki naj
zdaj zveličavno odrešenje posreduje
drugim.

Še več. On je hotel še ži=
veti, živeti vsa stoletja in na vseh
krajih. A kot zgodovinski Kristus je
mogel živeti le na enem kraju. Ce so
ga poslušali v Jeruzalemu, ga niso
sligali v Galileji. In ko jim je go=
voril ob Galilejskem jezeru in so ga
poslušale množice, so zi-dnji tam da=
leč komaj lovili njegov glas 0  Koliko
časa- bi moral hoditi po svetu, da bi
vse premisijonaril! Saj to bi bilo
neizvedljivo!

Zdaj pa si je v svoji ne=
skončni modrosti in ljubezni zami =
slil drug načrt* Ustanovil je Cer=
kev, v kateri bc On sam skrivnostno
živel. &ivei bo predvsem v svojem
vidnem namestniku papežu, katerega
je postavil za vidno glavo temu te=
lesu.. Živel b p  v vseh .škofijah,-ki
so prejele od’njega oblast, da s pa¬
pežem vred ohranjajo in podeljujejo

val pot z dvema tovarišem.', na
sam bežioni dan popoldne, Po=
zdravijal in blagoslavljal sem
drage domovino, od katere sem
se za gotovo za vedno ločil,
pa bil sem vesel, da tudi sam
lahko nekaj dam in žrtvujem na
oltar domovine, za njeno lepšo
bodopnost, za zveličanje dur in
v slavo Velikemu Kralju. Drugi
dan zjutraj sem se z dvema so=
bratoma pripeljal v večno me¬
sto. Ogromno sem tu doživel.

Toda tu lahko človek nekaj do=
živi in vidi le, če hodi okrog
s srčem* Vse važnejše cerkve
in spomenike sem obiske 1. St j
sem imel dovolj časa. Ostali
misijonarji so se odpeljali
namreč že 3. januarja Ne -
aplja. sam sem kot ptiček v
kletki obsedel in čakal odre=
Menja... Spominjal sem se'vas _ .
na Petrovem in tudi na sv. Pavla
grobu. Na grobu sy. Alojzija,
sv. Berhmansa... Človek k-r pi=
je moč, ko poklekne ob zemskih
ostankih toliko mož. Znova.za¬
plapola kri v"žilah in človek
vidi, kaj ustvarjajo ljudje ve¬
re, ge več, kaj ustvarjajo ve=
Ukani vere in križa. Ko ni ve6
upa na očeh zemskih otrokjprav
takrat slavi vera in otroško
zaupanje zmagoslavje, pa to
vidi človek zlasti v Rimu, po¬
sebno še, ko se sprehaja po ,ro=
vih katakomb. Kako težko je bi=
lo življenje naših prvih borcev!
pa saj tudi danes ni na tolikih
krajih boljše. Samo ljudi odpo=
vedi .je treba... Da ne pozabim,
28. decembra sem šel tudi v’

As sisi. Ta dan«sem tu 'maševal
na grobu sv. Frančiška. Nasled=
nji dan pa pri Porcijunkuli.To
so dnevi, Id. jih ne bo nikoli
mogoče pozabiti...

Ko sem .11. januarja
kmalu popoldan stal pred ooe=
tom vsega človeštva in prejel
njegov poseben blagoslov v mi=
sijonskem poslanstva in posebno
božje varstvo-, se je mera rado=
sti v .^ojem srcu napolnila do
vrha. (Jutil sem isto kot na dan
majniškega posvečenja. Koliko

Leto III.

S.

ev.

14

6

njegov nauk in- milest. In vodijo nje=
ge'vo Cerkev. $ivel v . 6^® vnukih,
redov ni ki  h -jn vernikih... Kot' <  prava ** .
glava'skrivnostnega 't„el,e%a - Cerkve ■
bo -na skrivn-o.st.en način 'živel v udih
tega 'teles a k lako se. V« Sam na ouHo^;-
vid/način postoteril in potisdočrlLvi
V - švdjsm - skrivnostnem življenju bo
&3l- v-'tls^®i,h in tisočih “miši jonai=
jih"po -'vsem svetu,; povsod.,.ustanovil
siro j e"-kraljestvo - svet o. Cerkev in'
ne ;  bo miroval tako dolge,. «i- a  d  odg vsi

narodi : spoznali N j egav ečiino pravega

Misijonarja., ki ga je' človeškemu/rodu
pešlal nebeški One. . . : ' "

Kakšen načrt, zares begji

načrt! /prihodnjič dalje./ a

4. aprila

zaupanje je napolnil* moje du=
šo, k*'šem ge enkrat in sled=
nji» poljubil roko Kristusg=
vega namestnika, ti vam pa težko
povedal.. Io-lahko človek le ou=
ti. -k Vprašal me j e po domovi=
ni’.-.-. 'Jn prožil sem ga za vas
vse, za vse, ki- misijonsko de=
lajo,in čutijof Vsem je pode=
lil svoj očetovski blagoslov.

Ko S-em odhajal' iz teh dvoran ve=
soljstiVa.,,, se mi je nehote p*rc=
dila misel, kc-liko jik bo še
t aik q - o dha j al o v misij one i s n*=
•&ega malega naroda. O tisočkrat
srečni', kateri spoznajo njegov
klic, 'mu sledijo ter se z vsem
srn.em vržejo ,v Njegovo božje
naročje. - ... 13i. januarja
10  tel Klora* in - od tu skupno z

kap
Leje'

zjutraj sem se odpeljal s- taksi jem v
ostalimi potniki na letališče v bližini Rima. Spremljal me je no"vb=
aasnik p. Rafael. Kjaaiu sem bil v letalu. Bil" je dvorno t ornik. 'Novd=
magnik, ne je.: Šč blagoslovil, pokrigal sem se; V imenu*0beta.  irr
kmalu smo leteli Ž*g čez večno mesto -Rir^. Krasna vožnja Zlasti nad.,
morjem.in Korziko. O kolike misli se tako' človeku-.-poraja jo... Danes
Evropci obožuje j o^, Ameriko. 'Ra :  saj jo tu.di lahko i - $udi sam sem strmel
•ko .s.em' : videl “te katoličane, k* seta pc dolgem času zbpet videl polne
Cerkve*.- Kolika radost je; za katoliškega, duhovnika, ko vičd n.pr,
fante fcd is do 35 let;..stare,,' ka^o molijo... Bil sem na Igrišču. V 'žiL=
četku so molili. .Pred'igrami se .vedno .prekrižali. Ali bi lahko
podobnega videli tudi v'Evidpi:on.pr. pred začetkom nogometa?
bilo v Jolietu, v Slovenskem ameriškem..'Rimu. Ali: 'bilo je v San 'Kramo
ciscu. Popoldan ob'. ,12. : 15 'je bila^maša za delavce'.'-In ti vsak dan/^pa
kaj " mislite, i;da, jej'bila cerkev prazna?' J/iha je-bila in to ob deiav=
nem dnevu. -Možje "p ! a mblijo križ ev, pot/.Ob' vsaki'dnevni uri jih lahko
dobite in vidite;, pa isto sem videl v New Torku'pri Frančiškanibf/...
Pol dvanajstih, istega'‘dne smo pristali ,*-že v Marseillu. 3ez eno uro
sme nadaljevali 'pot "in 'po*'dveh -urah, malo hude vožnje pristali 'v*i®n=
donu. Strašno, razhešno mesto. K a ko.Tep pogled 'nanj iz letala.. . --Db
pol štirih naslednjega dne s on Me sedel i. Žtir-Imotorniku in zapuščal
danes tako n e sr e Biro Evropo* Mp ; lii s.eai za; vse trpeče in blagoslavljal
Še enkrat-vse 'dbage,- vse trpeče.. Ker pa je nad Oceanom divjal silen
vihar, smo Čez no e butali, na Irskem., lo je' goičvo deveta dežela'v
evropskem,poigenu;---\&ru'gj dan 15. januar ja 'sa* s« -spustili čez eešan*

' Sedaj ,.sp.m- Imel t še enega potnika' sobrata •»■. duhovnika, Irca... 16 . .ja»,

• nuar-jaoob, "p;ol-^dveh t  ponoči smo pristali v -New Torku... ^ s / .

: o.;. - /Prihodnjič ,konr>a ( .. .

WDC\HL€1:¥

v

v

(Nadaljevanje).

č J^Kaj^nam^odkriva-naša jvergv^ .

- 1' 1.3 o g a. Aekli smo, da tudi brezverec s svoj* naravi*
pametjo lahko; sp p zna.. Boga) l o je- tudi res. Toda on prizna samo, da
je pač n ekdo - ustvari 1, s ve t, ker j e. vsako

ptvar nekdo nar edil,'

C «

7

3tev. 14., leto III*

4- aprila.1948.

nekdo naredil tudi svet. Naša vera ram pa * Bpgu pove precej več;
pove nam, da je Bog neskončno popoln duh, večen in nespremenljiv,
povsod pričujoč in vseveden; neskončno moder in vsemogočen, ne=
skončno svet in pravičen, neskončno dobrotljiv in usmiljen, ne=
skončno resničen in zvest.

V svoji vsemogočnosti je Bog ■ iz nič ustvaril duhovni
in mat erijalni svet. Ustvahil je'tudi člov eka po svoji padobi, to
se plavi, udihnil mu je neumrljivo du§"o, Vse na svetu je ustvaril
za človeka, človeka je pa ustvaril zas e/ za sv ojo čast .

2.1: r i s t u s a. Bog je ustvaril”cloveka"'in ga posta=
vil v raj na preskušnjo. Od vsega drevja je smel v raju jesti, samo
od drevesa spoznanja dobrega in hudega ne. Toda Človek ni prestal
te preskušnje. satan ga je zapeljal in odpovedal je pokorščino Bo=
gu. Bog je Človeka kaznoval, toda ni ga popolnoma zapustil. $e v ~
raju mu je obljubil Odrešenika.

Ve§ -tisoč let pozneje si je Sin božji, druga božja
oseba privzel človeško naravo, postal je človek, da bi dopolnil po=
stavo in Človeka odrešil in ga zopet spravil z Bogom. Vrnil mu je
zopet nebesa in otroštvo božje.

Brezbožniki odrekajo Kristusu božjo naravo in priznavajo,
da je bil samo zgodovinska osebnost. Mi pa vemo, da je Kristus mno=
go več: Kristus je Sin živega Boga; Ktistus je Bog in človek; Kri=
stus je "Bog z nami" v sveti Evharistiji; Kristus b® pa tudi na§
sodnik.

3. Naša sveta vera nam govori tudi o Mariji -Materi
b o ž* j i. - Marija je Jezusova Mati, ker je bil pa Jezus Bog, je
Marija božja Mati. S to njeno odliko so združene vse njene odlike*
lahko bi vse njene odlike- združili v lep " venec dvanajsterih zvezd"

1. Marija je bila cd večnosti izvoljena'za Mater božjo;

2. Marija je bila brez madega spočeta,

3. Marija je bila brez grešnega poŽeljenja;

4. Marija je bila brez osebnega bodisi malega ali.smrtne¬
ga greha.

5. Marija je bila milosti polna,

6. Marija je bila Devica pred porodom,

7. Marija je bila Devica ob porodu;

8. Marija je bila Devica po porodu;

9. Marija je bila v nebo Vzeta,

10. Marija je Kraljica nebes in zemlje,

11. Marija je naša mati,

12*. Marija je srednica vseh milosti.

4. Naš>a vera nam govori o sveti  Ce rkvi , ki je učiteljica
b®žje lasnice; je nadnaravna družba s' tiro'jno"oblastjo: vodstva, uci=
teljstva in posvečevanja.' Po Kristusovi uredbi pristoji v Cerkvi
papežu prvenstvo in nezmotljivost. Eno najglobljih spoznanj o sv.
Cerkvi je, da ja Cerkev skrivnostno Kristusovo telo,

5. Vera nas uči o najglobljem smislu našega žjyljen j;
je božja sl užba » Bog je svet ustvaril za"ČToveka,človeka pa zase.

(Dalje prihodnjič).

a, 'ki

KDTTCk EB0

(Nadaljevanje)

Po-teh besedah mu je krepko stisnil roko, za njim pa so
tudi ostali pevci in pevke pristopali, mu podajali roke in se po=
slavi jali. Marsikdo,.mu je. ge posebej,. zaš epeta].. Ve sede oproščenja,

Štev. 14., Let® IIJ* - 3 - 4. aprila 1948.

večini pa so stopile s®lze v oči ®b  tem trenutku*

3e piedno se je zadnji pevec pošlovil,j e v sobi nastal
mrak. Lučka pod podobo Križanega je metala dolge sence po sobi in
risala oblike navzočih pe stenah.

Tedaj se je pa oglasil zvon in zapel V Žast Mariji vuber=
ni pozdrav.

Blaž je Sirot o odprl oci in prisluhnil 4
s'Ave Marija zvoni 1 ', je dejal.

"Ali ne bi zapeli Mariji na čast?” In tisti trenutek Me
začel z močnim glasom

"AVE MARIA*, GRAHA PLENA!"

pevci so strme gledali in poslušali. Videli so, kako pe=
vec Blaž s poslednjimi moomi poje poslednji pozdrav Mariji, kateri
n& čast je pel vse Življenje.

Zvenenje je'utihnilo, dan je ugasnil ih lučka pred prd®ho
Križanega je dogorela.

Blaž je odpel in omahnil nazaj na blazino. Parlrrat je že
globoko zasopel, nato pa mirno izdihnil svojo dušo*

pevci so zdrknili na kolena, Judita je pa glasno zajokala,
^o j 9  bilo zadnjo nedeljo meseca prosinca.

3e isti dan so spraznili šolski razred v pritličju in pri=
pravili poslednje bivališče šolskemu upravitelju Blažu -Beliharju v
Šoli, kateri je posvetil m®či svojih tridesetih let.

Kljub temu, da je bilo sredi najhujše zime, so vaščani
krsto odeli v zelenje in cvetje.'

Ko se je naslednje jutro oglasil veliki zvon farne cerkve,
je vša fara zvedela, da se je poslovil od sveta Solski upravi.th!jc
Blat. Od vseh strani so hodili kropit dobrega meža in mu s tem iz=
kazali svojo" hyaležnost.

Na Svečnico popoldne pb krščanskem nauku je bil pogrek.V&a
faia in mnogo ljudi tudi iz vseh sosednjih f&ra se je zbralo to po¬
poldne pred dolskim poslopjem. Prišla sta' tudi Blaževa, sinova z ge=
nama in otroki.

Tako veličastnega pogreba v Veliki vasi še stari ljudje" ni=
so pomnili, predno so dvignili krsto, so pevci zapeli zadnje slevo
svojemu nekdanjemu učitelju in svojemu pevovodji.

Sprevod s truplom pokejnika ni mogel nar avno-st na pokopa=
lisce, ker se pogrebci sicer ne bi mogli razvrstiti, fdsel je skozi
vas in po stranski poti na pokopališče.

Gospod župnik Janez Smrekar je ob spremstvu Še treh duhov=
nikov opravil pogrebne molitve, po molitvah so pevci zapeli še p®=
slednjo pesem svojemu voditelju v slovo. Prejšnja leta so se na ta
dan zbrali v šoli in mu zapeli za njegov god, letos pa so se pred;
njegovim ^odom zbrali ob njegovem odprtem grobu. Mesto časfitk so mu
Želeli večni mir in pokoj.

DRUGO POGLAVJE.

r.

Tisto leto je bila pomlad mokra in pusta,Bilo je Že sredi
aprila, pa se vreme Še ni moglo razvedriti. Skoro vsak dan je deže=
vale,kadar je pa potegnila burja, je pa mesto dežja snežilo.

Gospod župnik Janez Smrekar je slonel v kuhinji od štedil¬
niku in počasi kadil iz svoje pipice. Takoj po zajtrku je imel^ nu;J.n#
d£lo v pisarni. V pisarni je bilo hladno in preden je delo k#noal,ga
je stresel mraz,-da se je moral nekoliko ogreti. Gledal.je skčzi okn®
in opazoval, k ako je  burja^vrt el a p os ame zn e snežinke_po z rak u,_____

Izdaja pisarna narodnega delegata pap-eške misije v Tristaehu pri

Lienzu.

I