poštnina otafana v gotovini Leto LVil. V Uublteni, v sredo, dne 23. januarra 1929 St. 19 st.2 Oln Naročnina Dnevno izd »Jo za državo SHS mesečno 23 Din polletno 190 Din celoletno 3oO Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedeljska Izdala celole no v Jugoslaviji 120 Din. za 1 Inozemstvo UO d SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov t sloip. petu-vrsia mali oglasi po I SO in 2 O. veCJl oglasi nad 43 mm viftlne po Din 2-ao. veliki po 3 m 4 Din, v ured n tke m delu vršilca po 10 Din o Pn vcčiem D nnrocuu copuat Izide ob 4 zjuiraj rosen pondelIKo ln dneva po prazniku (JradnMtio /e v Kopitarjevi ulici SI. 6 111 Hokoplsl ae ne vračafo, nelranhlrana pisma se ne aprelema/o - VreOalSIva telefon St. 2050. apravnIStva St. 2329 1905-1929 Kakor hitro je kralj v svojem niauifestii dne 6. januarja izjavil, da je prišel čas, ko med narodom in vladarjem ne mere in ne sme biti več posredovalca, je bilo jasuo, da so politične stranke v naši državi zaenkrat do-igrale svojo vlogo. Vse politične stranke v Jugoslaviji brez izjeme so osnovane na demokratičnem ustavnem parlamentarizmu; ker se je ta za gotovo dobo ukinil, je vsem demokratičnim strankam zmanjkalo njihovega temelja. Zato je njihov razpust neizogibna posledica, potekajoča iz novega položaja kot takega. Če ni demokratične ustave in parlamenta, nima nobena stranka, katera predpostavlja demokratizem, kot formalna tvorba nobenega pomena več. To je že čisto teoretično edino pravilni zaključek; praktično pa mora vsaka stranka sama po sebi prenehati, če nima več nobenih funkcij. In teh nima po državnem aktu 6. januarja nobena dozdaj obstoječa stranka več v Jugoslaviji. Logično po tem je bila včeraj, 22. januarja 1929, razpuščena tudi Slovenska ljudska stranka. S tem je zaključena skoro tridesetletna doba marljivega in z velikimi vspehi oblagodarjenega ne samo političnega, nego i kulturnega ter socialnega dela tako za slovensko ljudstvo kakor za jugoslovanstvo in državo. Formalno se je SLS ustanovila 27. novembra 1905, dejansko pa se je začelo delati v tej smeri že 1900 leta s takratno > Katoliško narodno stranko«, ki pa s svojimi več ali menj izrazitimi idejnimi začetki sega že v 70. leto. Vse njene pridobitve na raznih poljih imajo svoj vrhunec v eni in glavni: da je množico slovenskega ljudstva politično izobrazila in usposobila za narodno politično življenje na temelju one resnične, iz čustva moralne obvezanosti vsakega posameznika napram celoti izvirajoče demokracije, ki jo tudi manifest našega kralja označuje za ideal vladavine. Ta zasluga SLS ostane pozitivna pridobitev za slovensko ljudstvo za vse čase in skozi vse izpremembe. Zato je gotovo, da se bo politično življenje našega ljudstva na osiiovi prave demokracije, katero hoče kralj uresničiti, tudi v obliki strankarskega udejstvovanja v katerikcliže obliki in pod kateri;rkoliže imenom obnovilo, kakor hitro se po kraljevi besedi zopet v celi državi deloma vpostavi deloma nanovo ustvari pravi parlamentarizem in prava demokracija. Delo §LS je bilo nacionalno v najcdlič-nejšem pomenu besede. Po njej je nacionalna Ideja, dotedaj samo last primeroma majhnega meščanskega kroga, postala zavestno sprejeta ln zasledovana dobrina vsega slovenskega ljudstva, iz katerega podzavestnih globin je tudi bila vzeta. Z njeno pomočjo se je slovensko ljudstvo po svojih lastnih zastopstvih dejansko osvobodilo nemškega političnega vpliva v svoji hiši, kolikor je bilo to mogoče v ozko odmerjenem samoupravnem področju. To delo je šele omogočilo, da so se i vrednote, ustvarjene po * kulturnem delu slovenskega izobraženstva, postavile ua široko ljudsko podlago, da se je i mali ter srednji človek prepojil z nacionalno miselnostjo, da se je i v množici slovenska ideja razširila in poglobila v jugoslovansko in slovansko, katere tako vneti in gotovo najgenijalne;ši propovednik v zadnjih desetletjih XX. stoletja je bil ravno ustanovitelj SLS, neumrjoči Janez Evangelist Krek. Zato ni vnanji slučaj, ali nuja zunanjih razmer, ampak notranja nuja naravnega idejnega razvoja, da je bila SLS, ki je pod vodstvom dr. Krekovega naslednika slovenskemu narodu 1. 1917/18 politično izvojevala Jugoslavijo. Širokemu duhu njenega ustanovitelja je odgovarjalo, da je s to narodno politično emancipacijo in kulturnim dvigom množice slovenskega ljudstva šlo vzporedno uspešno delo njegove gospodarske osamosvojitve in okrepitve, organizacije kmetsfkega in delavskega stanu ter na njega naslanjajočega se izobraženstva na temelju krščanske stanovske vzajemnosti. To svojo nacionalno nalogo je SLS v novi državi, v kateri se je slovensko ljudstvo po li enem delu in idejnih osnovah zedinilo v višjo narodno enoto s Srbi in Hrvati, dosledno nadaljevala. Tudi njena opozicija proti slabim, pravo demokracijo rušečim režimom je bila vedno konstruktivnega in pozitivnega značaja in je veliko, če ne največ pripomogla k temu, da se je po tolikili aberacijah večjih, tako vladajočih kakor opožicionfunih strank začelo utrjevati spoznanje, da so nacionalna okrepitev naše države, njen ugled in njene velike nacionalne naloge na jngoistoku Evrope od- Vsem somišljenikom! Po zakonu o zaščiti države od 6. januarja 1929 je tudi Slovenska ljudska stranka razpuščena. Vse somišljenike prosimo, da sprejmejo to dejstvo mirno in lojalno na znanje, iupoštevajoč višje državne interese. O pravem in primernem času Vam bomo predložili, kar bo z ozirom na nove razmere najboljše in najpotrebnejše. Dr. Anion Korošec Slov. ljudska stranka razpuščena Zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi določa v čl. 3., da se prepovedujejo in iflzpušfajo vse politične stranke, ki imajo vcrrko ali plemensko obeležje. Ko so bile pred par dnevi razpuščcnc vse srbske in hrvatske stranke, ki imajo verski ali plemenski značaj, jc bilo jasno, da bo razpuščena tudi Slovenska ljudska stranka. Glavno tajništvo v Ljubljani je zato žc dne 21. januarja likvidiralo. V prostore tajništva sta se vselila propagandni oddelek »Slo-vcnca« in konzorcij in uprava »Slovenskega lista«. V terok, dno 22. januarja točno ob 4 popoldne prideta v prostore tajništva g. policijski svetnik Viktor K o k a 1 j in g. policijski uradnik Karel P a v 1 i č. Tam se je nahajal v svoji pisarni tajnik SLS, g. K o š i č c k. Ker se poslevodeči podpredsednik stranke nahaja v Belgradu, izroči g. pol. svetnik Kokalj tajniku proti podpisu sledeči odlok: Policijska direkcija v Ljubljani. Pov. br. 244-1. Ljubljana, 22. januarja 1929. Načelstvu Slovenske ljudske stranke v Ljubljani » v roke gospoda dr. Marka Natlačena ali njegovega namestnika v Ljubljani. Ker je Slovenska ljudska stranka po čl. ;> zakona o zaščiti javne varnosti iu reda v državi z dne 5. januarja 1929. Urad. list šl. 5 z dne 17. januarja 1929 zabranjena in razpuščena, Vas kot predsednika stranke vabim, da omogočite mojemu odposlancu g. polic, svetniku Viktorju Kokalju popis celokupne imovine Slovenske ljudske stranke da mu izročite ves denar v gotovini in vrednostne papirje proti potrdilu, nadalje, da izročite vso ostalo premakljivo in nepremakljivo imovino SLS na čuvanje pod zakonito od- govornostjo skrbniku, ki ga bodem sporazumno z Vami določil. Vabim Vas, da mi takoj predlagat« primerno osebo, ki bi posle skrbnika prevzela. Policijski direktor: Dr. Guštin, 1. r. Pri sestavi zapisnika se je ugotovilo, da stranka gotovine, razen neznatnega zneska v blagajni, sploh nima. Gotovino, ki se jc nahajala. v blagajni, je prevzel g. pol. svetnik Kokalj, da jo shrani pri Policijski direkciji v Ljubljani. Tudi SKS razpuščena Ob pol petih popoldne se je zglasil v tajništvu Slovenske kmetske stranke v Kolodvorski ulici št. 7 gesp. policijski nadsvetnik Alojzij G e r z i n i č v spremstvu uradnika Josipa Keka. Sprejel ju je tajnik SKS g. Janko Bukovec. Nadsvetnik Gerzinič je izročil g. Bukovcu enak dekret kot ga objavljamo na drugem mestu. Dekret je bil naslovljen na g. Ivana Puclja, oziroma njegovega namestnika. Tajništvo Slovenske kmetske stranke se je nahajalo v mali sobici, do katere je bil dohod naravnost z dvorišča. Tajnik g. Bukovec je tu pokazal policijskemu zastopniku neke tajniške knjige in spiske na polici. Vse to so spravili v predale tajniške mize ter vse skupaj zaklenili in zapečatili. Denarja policija v tajništvu SKS ni dobila. Napravili so tudi zapisek strankinega premoženja, ki obstoji iz že omenjene zapečatene pisalne mize, iz podobe vladarja in še neke malenkosti. Nato pa so napisali protokol, ki so ga vsi trije, to je gg. Gerzinič, Bukovec in Kek podpisali. Takoj za tem, ko sla gg. Gerzinič in Kek odšla, so se zglasili pri g. Bukovcu Časnikarja, katerim je opisal ves dogodek. v Škofje v Belgradu Avdienca na dvoru - Konference z verskim in finančnim ministrom Za enakopravnost katoliške Cerkve - Vprašanje konkordata Belgrad, 22. jan. (Tel. »Slov.«) Jugoslovanski škofje, ki se nahajajo v Belgradu, so danes konferirali z zastopniki državne uprave. Škofje dr. Jeglič, dr. Bonefačič in dr. Bauer so danes dopoldne obiskali ministra za vere dr. Tu-gomira Alaupoviča in sc z njim razgovarjali nad eno uro. Nato so bili na ožjem sestanku pri belgrajskem nadškoiu dr. Rodiču. Tega sestanka se je udeležil tudi papeški nuncij Pelle-grinetti. Nato so obiskali še prometnega ministra dr. Korošca. Nato so se vpisali v dvorsko knjigo. Ob pol 6 so bili sprejeti na dvoru. Dopoldne so obiskali finančnega ministra in zainteresirali novega ministra za proračun katoliike cerkve, da se vpoštevajo v smislu enakopravnosti interesi katoličanov, da bi bila katoliška cerkev odstotno enako vpoštevana kot pravoslavna. Iz vseh razgovorov, tako v ministrstvu kot na ožjih konferencah, smo do-znali, da so jugoslovanski škofje zainteresirali novega ministra za svoje težnje in ga poučili o dosedanjem stanju in z njim obravnavali vprašanje finančne narave sploh, posebej pa vprašanje zakona o katoliški cerkvi. Na dnevnem redu je bil tudi konkordat. Gre za splošno vprašanje konkordata, kakor tudi kraja, kjer naj bi se pogajanja vršila, ter za delegate s strani naše vlade. Po vsej verjetnosti se bodo pogajanja vršila v Belgradu. visne od uresničenja onih temeljnjih pogojev našega skupnega nacionalnega življenja, ki jih naš visokomisleči vladar v svojem manifestu označuje kot neobhodno nujne in ki se dajo zgostiti v eno geslo: država nad vse! V tem duhu je SLS delala kot opozicija iu kot soudeležnica v vladi, dokler ni z začasno ukinitvijo parlamentarizma kot formalna stran- „nlftnA,Slov.c) Mnogo pozornosti vzbuja razprava v komisiji za izdelavo novega gozdnega zakona. Snov je zelo obsežna. Vprašanje enoinega zakona pa silno težavno. Mnogi zagovarjajo misel, da naj bi komisija zaenkrat sprejela okvirni zakon, ker so gozdni sistemi v naši državi tako različni, da jih zaenkrai ni mogoče spravili pod streho v obliki skupnega zakona. Srbija ima neomejene gozdove in jo brez katastra. Bosna ima sicer kataster, gozdovi pa so še v državnih rokah in občine svojih gozdov še niso izločile. Hrvatska ima izločene občinske gozdove. Ima pa izdelan poseben način gospodarstva v državnih in občinskih gozdovih. Za Hrvatsko so nadalje značilna gozdna veleposestva. Slovenija pa je že v razvoju individualnega zasebnega posestva. Gozdovi so že razdeljeni. Že na prvi pogled so vidne težave, kako spraviti vse te sisteme v en zakon, da ne bi posamezne trgovine preveč trpele in da se ne bi napredne pokrajine ponižale na nivo zaostalih. Važna ministrska konferenca Belgrad, 22. jan. (Tel. >Slov.c) V zunanjem ministrstvu se je dopoldne vršila konferenca, kateri so prisostvovali ministri dr. Ko« sla Kumanudi, dr. Želimir Mažuranič in dr. Stanko Sverljuga. Na konferenci so obravnavali vprašanje, kdaj se sklene z Anglijo novo posojilo. Prav tako je bilo na tej konferenci govora o trgovinski pegodbi s Španijo in Francijo. Kakor smo zvedeli, se bo trgovinska pogodba s Francijo sklenila v teku tega tedna. Za našo državo bo pogodbo podpisal dr. Želimir Mažuranič. Finančni minister dr. Šver-ljuga je po tej konferenci obiskal angleškega poslanika Kennarda. GOSPOSTM ZDRAVNIKOM uVpi OST!1 tEDSTVO za ZDRAVLJENJ IN OČUVANJE gripe J\> (dobiva se ZOPET UVSIH APOTEKAH. sgaasal f *««> vlade v Avstriji? \ . _____ - 1 Zagreb, 22, jan. (Tel. »Slov.«) Danes so bile razpuščene pokrajinske organizacije hrvatskih strank. Od HPS je bil pozvan dr. Drago Bartulica, od HSS Paško Kaliterna, od HFSS dr, Stjcpan Vukošič, da so prisostvovali popisu in zapečatenju. Zapečatenje so izvršili policijski uradniki Gašpič, Niko Carcvič in dr. Bu-bič. Zapečatenje se je izvršilo mirno hi brez ir.ciJ.2nta. „Nova Doba" pozdravlja rnzpust hrvaških strank Split, n. januarja. (Tel. »Slov.«) »Novo Do':as prinaša ob razpustu hrvatskih strank uvodnik : Treba je bilo potegniti za uzdo« in pravi: Ni demokracije tam, kjer ni med ljudmi medsebojnega spoštovanja in kjer ni zaupanja in vere v človeka. Demokracija predpostavlja polno idealov in zavest, da je poštenje največja korist. Ako pogledamo v teh deset let nazaj: Povsod grabežljivost, licemer-stvo, strahopetno^. Ni bilo svobodne opredelitve. Vse se je ravnalo po interesih posameznikov. Da bi stranice v borb^ za oblast poslale kar jj^jincčnejše, so uvedle železno disciplino. Radi discipline so udušile vsako mišljenje posameznika.« Članek se nadeja, da bo novi režim uvedel mir in disciplino in da se bodo ozdravile rane, ki.jih je država v teh desetih letih dobila. Sorodni val" zaplenjen Zagreb, 22. januarja. »Narodni val« je prinesel dr. Mačkovo izjavo Julesu Sauenveinu. Državni pravdnik je »Narodni val« zaplenil. Prav tako je prinesel Lloyd Georgov članek, ki ga je priobčila »Neue Freie Presse«, ki je bil tudi zaplenjen. Zahteve inženirjev in tehnikov Belgrad, 22, jan. (Tel. »Slov.«) Osrednje inženersko in arhltetsko društvo je predložilo gradbenemu ministru predlog, v katerem na-žteva sklepe, ki so jih sklenili jugoslovanski inženerji in arhitekti. Ti sklepi se nanašajo na javna dela in organizacijo prometnega ministrstva. Inženerji in arhitekti zahtevajo gotov sistem ter da se ustanovi tehnični svet, v katerem bi bili odlični strokovnjaki in ki bi imeli glavno nalogo, da izdelajo celoten program naših javnih del za gotovo dobo, vsaj za deset let naprej. Novi občinski zakon Belgrad, 22. jan. (Tel. »Slov «) V notranjem ministrstvu se je sestavila posebna komisija, ki bo izdelala občinski zakon. Kakor znano, se je načrt izdelal že pod dr Koroščevim ministrovanjem. Čuje se, da bodo za bclgraj-sko, zagrebško in ljubljansko občino veljale posebne določbe in da bosta imeli ta mesta upravo, obstoječo iz predsednika, podpredsednika in 60 svetovalcev. Vsi ti bodo postavljeni z ukazom. Vse uprave v drugih občinah bo imenoval veliki župan. Nadalje se pregleduje zakon o imenih in zakon o splošni upravi. Sprememba invalidskega zakona Belgrad, 22. jan. (Tel. »Slov.«) V socialno-političnem ministrstvu se je sestavila nova komisij«, ki naj pregleda invalidski zakon. Ču-jemo, da namerava novi minister reducirati 30 » 40 odstotne invalide, zvišati pa pokojnine ženam v vojni padlih vojakov. Lovci in tovski zakon Zagreb, 22. jan. (Tel. »Slov.«) Osrednja uprava lovskih društev je pozvala vsa lovska društva na skupno sejo v Belgradu, na kateri se bo obravnaval načrt lovskega zakona. Lovske organizacije, ki se bodo jutri sestale v Belgradu, se bodo obrnile na gozdarsko ministrstvo in zaprosile za avdienco na dvoru. V glavnem gre za vprašanje zakupnega sistema našega lova. Iz Slovenije so navzoči Erhatič, La-vrenoič in Plemelj. Sejo je sklical bivši predsednik finančnega odbora Stojadmovič. Zastopniki našega gospodarstva v avdienci Belgrad, 22. jan. (Tel. »Slov.«) Nj. V. kralj fe sprejel v avdienco zastopnike našega gospodarstva: guvernerja Narodne banke Ggnjata Bajlonija, predsednika industrijske zbornice Radojloviča, predsednika obrtne zbornice Sto-janoviča- Vsi zastopniki so Nj. V. kralju poročali o tem, kako naj bi se izvedel delovni program vlade za obnovitev našega gospodarstva. Zagrebške vesti Zagreb, 22. jan. (Tel. »Slov,«) Zvečer se je vršila v Glasbenem zavodu akademija na korist sirotam pokojnega Vilharja in njemu v črst. Na koncertu je govoril hrvatski glasbenik dr. Božidar Širola. Sodelovalo jc hrvatsko pevska dru&tvo »Kolo«. Zagreb, 22. jan. (Tel. »Slov.«) V opernem gleda,lišču sta nocoj nastopila ruski gledališki in filmski igralec Vladimir Gajdarov in njegova top roja Dzovskaja. Nocoj so predvajali Tolstojevega »Živega mrtveca«, jutri pa je na programu Verneuilev »Gospod Lamberticr«. Senzacionalno glasovanje - O zakonskem prava sprejet predlog opozicije Dunaj, 22. jan. (Tel. Slov.«) V avstrijskem narodnem svetu je prišlo danes do; senzacionalnega glasovanja o predlogu soeijal-nih demokratov za reformo zakonskega (hlačnega) prava, kar pomeni toliko, kakor prelom koalicije po Velenemcih. — V odsotnosti dr. Seipla, ki se še ni vrnil iz Miinchua od predavanja, je bil predlog socijalnih demokratov, s katerim se vlada pozivlje, da se čimprej ze-naei avstrijsko zakonsko pravo z nemškim, sprejet z 80 glasovi socijalnih demokratov in Velenemcev proti 76 glasovom krščanskih so-eijalistov in Landbunda- Voditelj Landbunda prof. dr. Schnabel je izjavil, da se njegova stranka sicer razlikuje od krščanskih socijati-stov v kulturnem pogledu, da pa odklanja kot konservativna stranka, da bi se krščanski kon-fesiji vsililo zakonsko pravo, kakršnega noče. Tudi nalaga koalicijsko razmerje, da sedaj ne zahteva takih reform, katere bi bile za največjo koalicijsko stranko nesprejemljive. Ve-lenemci so že od govora dr. Seipla v Salž-burgu o katoliškem vseučilišču naglašali svoje drugačno kulturno stališče. Ali se ho radi tega gasovanja razvila kaka ministrska kriza — Velenemci imajo namreč v vladi trgovinskega in pravosodnega ministra — je še zelo dvomljivo, ker bi krščanski socijalisti po prelomu z Velenemci mogli vladati samo s soci-jaluimi demokrati, za kar pa sedaj še niso podani predpogoji. Za vzhodni Locarno Moskva, 22. jan. (Tel. >Slov.s<) Litviuov je stavil poljskemu poslaniku v Moskvi Pateku v razgovoru o zadnji noti takoj podrobne predloge o formalnih vprašanjih iu proceduri podpisa predlaganega ruskega predloga. Najprej naj bi Poljska in sovjetska unija po pooblaščencih v Moskvi podpisali predlagani protokol, na kar bi Rusija povabila baltiške dišave, Poljska pa Romunijo k pristopu. Protokol bi stopil v veljavo med Poljsko in Rusijo, ko se izmenjajo ratifikacijske listine, med ostalimi državami pa, čim bi oficijielno notificirale svoj pristop. Litvinov je naglašal, da je ta oblika tudi v Kellogovi pogodbi sami predvidene procedure primerna in da razen tega najhitreje jamči za uspeh. Patek je te predloge vzel za enkrat na manje in prosil v Varšavi za nadaljnje informacije. Varšava, 22. jan. (Tel. »Slov.'«) V' zunanjem odboru sejma je izjavil poslanec demokratske stranke malih kmetov Graginski, da bi se moral po Litvinovu predlagani in po Poljski načelno sprejeti protokol popolniti s pogodbo o razsodišču in prijateljstvu, da bo mir v vzhodni Evropi zagotovljen trajno. Ker m je ruska politika prosta imperijalizma Poljska ne vrši kritike o obstoju sovjetskega sistema v notranjosti Rusije, mora taka poravnava biti mogoča. Poslanec narodne desničarske opozicije prof. Stranski je trdil, da hoče nemški zunanji minister dr. Stresemann preprečiti zopetno izvolitev Poljske v Svet Društva narodov. Če je Zaleski sedaj pozdravil, da je dr. Stresemann sprožil manjšinsko vprašanje, je to storil zelo lahkomišljeno. Nemški zunanji minister gotovo noče splošne ureditve evropskega manjšinskega problema, temveč samo to, da bi se Društvo narodov bavilo z manjšinskim vprašanjem v onih državah, ki so podpisale posebne pogodbe o varstvu manjšin. Stranski je dalje izjavil, da je Kellogova pogodba postala brez vrednosti radi številnih pridržkov posameznih signatarnih sil, tako da se more zavarovati mir z Rusijo samo s pogodbo o nenapadanju, ne pa s posebnimi protokoli. Kovno, 22. jan. (Tel. »Slov.«) Litvanski državni predsednik Metona je danes izvršil ratifikacijo Kellogove pogodbe. Namesto državnega predsednika je podpisal listino Woldemaras. Aman Ulah preklical svoj odstop Moskva, 22. jan. (Tel. »Slov.«) Iz afganistanske trdnjave Herat blizu ruske meje je do-šla brezžična vest, da je Aman Ulah v vsej obliki prekljcal svoj odstop s prestola. To ute* meljuje s tem, da je odstopil samo na korist svojega brata in da svoj sklep preklicu je potem, ko je bil njegov brat pregnan. Kralj Aman Ulah se zaenkrat opira na svoje lastno pleme, pri katerem se nahaja v Kandaharju, in se pripravlja na novo ofenzivo, za katero zbira na ozemlju med Kandaharjem in Gazijem čete. London, 22. jan. (Tel. »Slov.«) Po vesteh »Daily Telegrapha« je v Kabulu mir. Vendar pa se vrši v Afganistanu gibanje, da se strmoglavi Habib Ulah in da se pripravi povratek Aman Ulaha. Iz Pešavarja je odšla v torek v obmejne kraje, posebno odposlanstvo, da ugotovi, ali se bodo tamošnji rodovi združili v svrho strmoglavljenja Habib Ulaha. Odposlanstvo bo predlagalo, da se takoj' postavi vojska. Ni pa povsem verjetno, ali se bodo tamošnji rodovi zedinili. Pred konferenco Male antante Pariš, 22. jan. (Tel. »Slov.«) »Journal in-dustrielle« potrjuje, da se vrše na pobudo Jugoslavije pogajanja med člani male antante za utrditev te državne organizacije potom gospodarske zveze. To jugoslovansko pobudo je odločno sprejel romunski zunanji minister, ki je potem tudi storil primerne korake, da se sestane v Bukareštu gospodarska konferenca male antante, ki bo določena za mesec april, čim bo dokončana izmenjava mnenj o programu konference. Italijanski parlament razpuščen Rim, 22. jan. (Tel. »Slov.«) Kralj je sinoči podpisal ukaz o razpustitvi parlamenta. Fašistovski veliki svet bo izvolil nove poslance 24. marca. Tako izvoljena zbornica pa se sestane 20. aprila. Angleški parlament bo razpuščen 23. maja London, 22. januarja. (Tel. »Slov.«) Angleški parlament se je sestal danes k zadnjemu zasedanju pred novimi volitvami. Smatra se, da bo parlament razpuščen 23. maja in da bodo nove volitve 20. junija. Angleški kralj bo kmalu zdrav London, 22. januarja. (Tel. »Slov.«) Zdravniki so izdali danes poročilo o bolezni kralja, v katerem pravijo, da bo kralj kmalu ozdravel. Kralj je imel mirno noč, več dni je temperatura že normalna in žila zadovoljiva. Rana in abiranje gnoja je sedaj že majhno in se stalno zdravi. Tek ima dober. Hrano uživa v zadostni meri, in telesne moči se večajo, Telesna teža pa se dosedaj še ni povečala. Italija se oborožuje Milan, 22. januarja. (Tel. »Slov.«) »Cor-riere deia Sera« javlja, da je ladjedelnica v 'farentu izgofovita za italijansko ihornarieo tri nove moderne podmornice. Hooverjcvi načrti New York, 21. januarja. (Tel. »Slov.«) Po dvotedenskem bivanju v Washingtonu, po razgovorih sestavi kabineta, o Davvesovem načrtu in o bodočih parlamentarnih akcijah, je bodoči predsednik Hoover v spremstvu svoje soproge, treh tajnikov in trideset časnikarjev odpotoval v Florido, kjer bo ostal, dokler ne nastopi svojega predsedniškega mesta. Razgovori o novem kabinetu še niso končani. Hoover bo objavil imena šele potem, ko bo imel v Floridi čas še enkrat premotriti kandidate. Pobožna želja Madjarov Budimpešta, 21. januarja. (Tel. »Slov.«) Bivši poslanec Desider Polonyi bo na občnem zboru občinskih svetnikov v Budimpešti predlagal, da se madjarska vlada naprosi, da bi prenehala s svojo dosedanjo počasno politiko, ki bi cilje revizije odločneje pospeševala. Predvsem naj se odstranijo oni diplomati, ki niso sposobni za vršitev revizijske propagande. Potovanje romunske kraljice Carigrad, 22. jan. (Tel. »Slov.«) Romunska kraljica vdova Marija dospe jutri v spremstvu princezinje Ileane v Carigrad. Brez podlage je vest, da se bo kraljica vdova v Turčiji sestala z bivšim prestolonaslednikom Karlom. Že lani, ko je na potovanju v Egipt bila v Carigradu, je izjavila, da hoče tudi letos bivati v Carigradu. Požar v Carigradu Carigrad, 22. jan. (Tel. »Slov.«) Grški mestni del Tatavla v Carigradu gori že od nedelje večera dalje. Škoda je nepregledna. Radi hudega severnega vetra se ogenj hitro širi in so gasilna dela zelo etežkečena. Pogcrelci zelo trpijo radi velikega snega in hudega mraza. Novi pretendent na ruski prestol. Za naslednika umrlemu veljkemu knezu Nikolaju Nikolajeviču je najvišji monarhistični svet izvolil 28letnega princa Nikito, sina umrlega kneza Princ Nikila se sedaj nahaja v Zeditve-nih državah, On je pisarniški uradnik in je še samec. Ducafrka vreme srka napoved: Na gorah jasne, v dolinah megla, temperatura «s ne bo dosti izpremenila Sovjeti, Anglija in Afganistan Moskva, sredi januarja. Boji v Afganistanu zanimajo ves svet, ker So svetovno političnega pomena, daleč preko ozkega okvirja, v katerem se vršijo. To splošno domnevano ozadje in zveza pa je premalo pojasnjena in je ni lahko opazovati. Mnogo govori sicer za to, da so zadnji dogoditi v Afganistanu samo faza v boju med Rusijo in Anglijo za prvenstvo, vloga drŽav pa je želo tajinstvena. Sovjetska vlada se boji, da bi vstaja proti Aman Ulahu posegla tudi v Tur-kestan, kjer je razpoloženje za to zelo ugodno radi razlastitev, katere je izvršila sovjetska vlada jeseni v svrho ustanovitve državnih velepodjetij. V Moskvi *udi vedo, kako nevarno bi bilo za Indijo sosedstvo močne narodne države, ko se sedaj v Indiji bojujejo hudi boji za osvobojenje izpod angleškega jarma. Zato Rusija na vse načine podpira Araani Ulaha. Za Anglijo pa ima Afganistan pomen vmesne države med Indijo in Rusijo. Tretja internar cionala pa hoče postaviti tam svoje predstrar že in se ne straši niti sodelovanja s kraljem. V svojih kombinacijah gredo komunisti še mnogo dalje. Z mrzlično naglico so v zadnjih letih zgradili več strategično važnih prog v Turkmenistanu in Uzbekistanu, ter navzlic svojim zatrdilom, da hočejo mir, zgradili v srednjeazijskem vojaškem okraju celo vrsto utrdb. Letošnjo jesen, še pred dogodki v Afganistanu je vojni minister Vorošilov prepotoval to ozemlje, dočim se je evropsko časopisje dalo speljati po spretnem manevru in poročalo senzacionalne vesti o tem, da je odstopil. Pomisliti je, kaj se pravi, da so kljub velikemu pomanjkanju kapitala v Sovjetski Rusiji vendar še na razpolago sredstva za zgradbo sledečih prog, ki bi kvečjemu v bodočnosti bile gospodarsko rentabilne: Semipalatinsk— Frunse (1450 km), Aulje-ACa-Frunse (251 vrst), Samsonov—Termes (202 vrsti), Djušam-be—Termes (210 vrst) in še nekatere druge. Pogled na zemljepisno karto pokaže, da vodijo vse te železnice v Afganistan. Termes leži čisto ob afganistanski meji, od drugih prog pa se cepijo zveze v to smer. Progo Semipalatinsk—Frunse se gradi obenem od severa in od juga ter je že gotova do Sergio-pola. Sovjetska vlada pa s tem še nf zadovoljna, temveč namerava graditi veliko iranska-spiško železnico od Aleksandrova v čardžui (1950 km), za kar skuša zainteresirati celo inozemske koncesijonarje. Oficielno se pri vseh teh zgradbah govori o tem, da se hočejo ti daljnji kraji odpreti svetu, ter se posebno naglasa možnost, da bi se v Uzbekistanu peke* dile velike plantaže za bombaževim.; r : .a Dasi o teh bodočih namenih ni dvomiti, izdaja vendar hitri ca, s katero se grtčde t« proge, tajne načrte sovjetske vlade. K temu je pripomniti še, da sta bili pred kratkim podani dve skupini političnih komisarjev armade v srednjoazijski vojaški okraj in da imajo izredna pooblastila za primer, če bi nastali zapljetjaji. Javna tajnost ie, da Rusija preskrbljiuje afganistanske vladne čete z municijo in da se poslužujejo celo ruskih letalcev in vojiaških teb-niko v. Tako se položaj v Srednji Aziji pooetru-je vedno bolj in grozi, povzročiti odkrit konflikt med Sovjetsko Rusijo in Anglijo. Gozdarska afera Belgrad, 22. jan. (Tel. »Slov.«) Komisija gozdarskega ministrstva za pregled dolgoročnih pogodb bo, kakor smo zvedeli, delala naprej 5e najmanj šest mesecev. Komisija mora pregledati posle za dobo desetih let in ogromen materijal, ker je ministrstvo sklenilo okrog 60 dolgoročnih pogodb in gre za množine lesa, ki se je iz naših gozdov izvozil, v letni višini dva in pol milijona kub. metrov. Iz časopisov Spojitev v en narod bodočnosti. Zagrebške »Novosti« pišejo: Odločnost Nj. Vel. kralja, da izvede svojo zgodovinsko nalogo do konca, je izven vsake sumnje. Ta misija je ista ko misija vse sedanje hrvatske, srbske in slovenske generacije: ohraniti celoto naše državne zajed-nice in ustvariti v njej pogoje za normalno, postopno, naravno in neboleče zlivanje in spo-jevanje hrvatskega, srbskega in slovenskega naroda sedanjosti in današnje višine v en narod bodočnosti višje vrste. Sedanja generacija pa po svojih politično parlamentarnih predstavi-teljiih ni bila kos tej nalogi. Ona ni znala ustvariti pogoje za naravno zlivanje, temveč je s svojo nesposobnostjo ustvarjala in večala an-tagonizem med Hrvati, Srbi ip Slovenci. »Potreben nam je Ludovik XIV.« V belgrajski »Pravdi« je objavil neki dr. M. B. članek »Za absolutno monarhijo«. Najprej se ostro obrača proti poklicnim politikom in proti nazoru, da odloča narodna volja. Odločajo le njegovi voditelji, ker narod je samo čreda. Vca svet je zato pozdravil kraljev korak. Kdor ima visok cilj, temu so dovoljena vsa sredstva. Jaz setn odločno za absolutno monarhijo. Vsak dober sistem je diktatura. Diktatura pomeni, da se zna, kaj se hoče, in da se hoče to tudi izvesti. Nikomur nobenih koncesij. Demokracija r Je nemogoča in zato konsekventno tudi parlamentarizem kot njen izraz. Ne moremo biti na mah v isti vrsti z drugimi evropskimi narodi in zato jc nam potreben Luj XIV. Vera in kultura Papeževa enciklika o av. Vaclavu Češki narod praznuje letos 1000 letnico smrti svojega kralja sv. Vaclava, ki ga je Cerkev postavila na oltar. Vaclavove proslave bodo nosile izraziti obče državno-narodni in katoliški značaj. Kakor poročajo češki listi, bo sv. oče v dneh, ko bodo v Pragi proslavljali 1000 letnico smrti svojega svetega kralja, izdal posebno en-cikliko. Papežev nuncij v Pragi mons. Ciriaci, ki se sedaj mudi v Rimu, se bo v kratkem vrnil v Prago. Nunciatura pa se sedaj seli iz praške nadškofijske palače v svoje novo poslopje, katero so češki katoličani darovali papežu. Katoličani na Angleškem Almanah salfordske škofije'na Angleškem za 1. 1929 poroča o stanju katoličanov v Lau-cashiru. Škofija Salford šteje 218 cerkva in kapelic s 304 svetnimi in 90 redovniškimi duhovniki. Katoliško prebivalstvo znaša 92.400 duš. Konverlitov je 1. 1927 bilo 1248, medtem ko jih je 1. 1917 bilo le 666. L. 1829 pa je delovalo v škofiji le komaj kakih 20 duhovnikov. »Catholic Times« poročajo, da je angleški tenorist Count John Mc. Cormack, izrazit katoličan, doslej daroval kat. cerkvi, ubožcem in bolnikom okroglo 150.000 funtov (okroglo 40 milijonov Din). In to vse anonimno. S svojimi koncerti, ki jih daje v dobrodelne namene, je samo v 1. 1928 daroval cerkvi 2,5,000 funtov (nad 12 milijonov Din). Radio v službi katol. apologije Vedno bolj se uveljavlja radio tudi v katoliškem apostolskem delovanju. Radio-postaja v Varšavi že dalj časa pošilja kaloliška predavanja znamenitih cerkvenih govornikov. Sedaj je tudi radio-postaja v Katowicah začela pošiljati nedeljske pridige p. P. Rosinskega. Severnoameriška zveza katoliških mož pa snuje novo katoliško radio-družbo, katere namen bo, pošiljati v svet izrecno samo predavanja apologetične vsebine, ki bodo branila nauke in verske resnice katoliške cerkve. Božič v Moskvi V >Deutsche Allgemeine Zeitung« je njen posebni dopisnik iz Moskve priobčil zanimive podatke o protiverskih prirediivah, ki so jih za Božič uprizorili sovjeti, ter o odmevu, ki so ga te prireditve vzbudile v prebivalstvu. Poročilo pravi med drugim. Velike protiverske prireditve, ki so se do zdaj navadno vršile samo za veliko noč, so se letos prvič v jako rezki obliki uprizorile tudi za Božič. Oblasti so kratkomalo črtale božične počitnice in obljubile dva dneva praznikov o priliki prihodnje obletnice Leninove smrti. Šolarji so se tudi morali učiti, toda ravnaelji niso bili prestrogi, starši pa so pridno pisali Miaznanila o hripi«, in zato je vladala po razredih na'Božični dan vsaj 65-odstotna praznina. Tudi vse sovjetsko uradništvo ni bilo preveč vneto za novo odredbo, in še gospodje cenzorji so praznovali krščanski praznik v rodbinskem krogu, namesto da bi zdeli po svojih nezakurjenih pisarnah. Kljub temu, da je bilo prepovedano prodajati božična drevesa, ki so jih morala odstraniti iz izložb vse trgovine je vladalo na trgu pravo praznično razpoloženje. Drevesca, ki so postala pravljično draga, so se prodajala pod roko. in — o. zagone, na človeška narava! — se je veselil prižgane jelke, marsikateri moj znanec, kateremu ne bi sicer prisodil posebne vnetosti za pravo-slavje! Prvič v ruski zgodovini so morali prirediti na božični večer predstave gledališča in — kinematografi. Delavski klubi so vprizorili arotiverske igre, po drsališčih so se vršili »protiverski karnevali na ledu«. Obisk je bil menda zadovoljiv, a gledalci se niso vsi norčevali iz popov ampak večinoma veliko bolj iz surovih neslanosti na odru. Mnogi so hiteli odtod naravnost v cerkve. Mislim, da bi med cerkvenimi pevci lahko našel marsikaterega obiskovalca ali celo udeleženca protiverske prireditve. Ni dvoma, da ni bila protiverska propaganda s svojo samo 11 letno preteklos jo nikakor kos ugledu velečastnih pobožnosti. Moskva je večinoma molila, vroče in iskreno. Pariške »Poslednija novosti« prinašajo sledeč odlomek iz zasebnega pisma, ki je šlo skozi sovjetsko cenzuro: »Želimo vam sicer po navadi vesele božične praznike, ne občutimo pa pri nas nobenega veselja, ker nimamo več nobenih praznikov. Črtali so jih po starem in tudi po novem koledarju, ter so prepovedali tudi prodajati božična drevesca... Na božič so delale vse tovarne. Ob polpetih zgodaj sem že stal v vrsti pri trgovini in dobil po 4-urneni čakanju za otroke 1 lit. mleka in 200 gr slanega masla. Potem sem hitel drugam po proso in potem po kruh. Dobivamo po 200 gr dnevno, a dva dneva smo bili sploh brez kruha. Ob 10. uri sem pritekel domov, da se ogrejem, ker imamo 15° R pod ničlo. Pol ure pozneje se moram zopet nastaviti. Z bogom, nimam časa še več pisati.« Z dekreti se ne da izbrisati kultura, na kateri vendarle stoji današnji človek, četudi noče priznati. Zblizanje pravoslavnih Cerkva. Sofijsko »Utro« od 16. t. m. z zadovoljstvom beleži božična in novoletna voščila, katera je prvič po dolgih letih prejel sofijski bolgarski metropoli* Štefan. Čestitali so mu: srbski, carigrajski, grški, romunski in dr. patriarhi, jeruzalemski, varšavski in aleksandrijski metropoliti in dr. cerkve. Carigrajski patriarh je celo ponudil obnovitev razgovorov o uklnjenju razkola, kar bi pomenilo konec sedanjega nevzdržnega stanja bolgarske pravoslavne cerkve. Srbski patriarh pa je želel v svojem pismu, naj postanejo božični prazniki začetek nove dobe krščansko ljubezni in mirn med slovanskimi narodi. J(a / / a//e novega Koledar Sreda, 23. januarja. Zaroka Marije Device, Alfonz. Osebne vesti ir Smrtna kosa. Preminula je v Starem trgu pri Slovenjgradhcu v starosti 85 let Terezija Živortnik, mati prof. Pavla Zivortnlka v Mariboru. Štiri in pol leta trajajočo težko bolezen je prenašala z Jobovo potrpežljivostjo. — Pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji je umrla Ana Oašparič, mati stolnega kapelnika v Mariboru gospoda Janeza Gašpariča. Pogreb bo jutri ob pol devetih dopoldne. ir Pri finančni direkciji v Ljubljani so imenovani: za knjigovodje v B. skupini II. kategorije: Mirko Osana, Josip Kolbezen, Vojteh Gatovič, Anton Pestotnik, Franc Zupane, Ivan Sporn, Anton Gnidovec, Leopold Pehani, Viktor Markič, Franc Žitnik, Franc Širca, Josip Gruden, Andrej Uran, Rudolf Turk, Stanko Lazir, Vlado Pavčič, Ivan Laznik, Viktor Kovač, Vinko Rakušček, Franc Meglič, Vladislav Gabršek, Franc Božič, Anton Po-renta, Franc Weitzer, Kari Vavpotič, Mirko Be-nedek, Leopold Koman, Josip Cesar, Mihael Majcen, Anton Intihar, Danilo Herkov, Alojzij Vesel, Maksimilijan Presker, Viktor Nachtigal, Josip Janežič in Ernst Erjavec, VaJter Samide, Oton Omerza; — za pomožne knjigovodje v 4. skupini II kategorije: Bogdan Zupan, Josip Zupan, Anton Vrhovec, Albert Zupan, Ludovik Komel. Matija Da-gelič. Stanko Pavletič, Ferdo Drofenik, Mira Grm, Ljudevit Lenič, Mara Rekar, Marija Zupan, Ida Skalar, Bogomila Žebre, Silva ROthl in Vera Kitek; za računske pripravnike v 5. skupini II kategorije: Anton Plestenjak, Marica škulj, Anica Petrič, Stanko Pele, Franc Bogataj, J'sip Praznik, Blaž Sobo-tinčič, Frrnc Vračič, Alojzij Marinič; za Šefa oddelka v III. skupini I. kategorije: Fran Bonač, dvorni svetnik; — za računsko inšpektorje v 1. skupini II. kategorije: Milan Paternoster, šef dosedanjega računovodstva del. min. fin. v Lj., Franc Go-ričnik, Albin Megušar, Josip Maj' en, Josip Šircelj, Albin Zaje, Anton Bernik, Bojan Drenik in Franc Lenarčič; — za glavnega knjigovodjo v 1. skupini II. kategorije: Edvard Breskvar: za tslavn. blagajnika v 1. skupini II. kategorije: Josip Hočevar; za rišje knjigovodje v 2. skupini II. kateg.: Vladimir Dekleva in Božidar Tomšič; za blagajnika v 2. skupini II. kateg.: VIrdimir Ogorelec; ia krm trolorja v 2. sk. II. kateg.' Josip Bitenc: za likvidatorje v 2. sk. II. kateg.: Andrej Golob. Blaž NagKč, Franc Hartman; za revizorje v 2. sk II. kateg.: Adolf Pftokar. Ivo Finderle in Franc Fermantin; za knjigovodje v 2. sk. II. ka'eg.: Raj-ko Šetina, Franc Papež, Alfred Jliber, Milan Juvanc. Viktor Bischot, Franc G^brovšek, Peter Glnžar, Ivan Krnnjc, Janko H^bjm, Franc Štrukelj, Franc Peč-nik, Štefan Krhne in Janko Spreitzer. * S pošte. Nastavljeni so: za pb. ur. II/4 Fr. lvanuša v Ljubnem; za priprav. III/4 Jožica Iini-karjeva dnevničarka v Metliki; za pogodbeno po-štarico v Kotoribi Ema Malaričeva, za pogodbenega poštarja v Bodoncih pa Alojzij Pavlič; za dnevni-čarje: Viden Stojanovič pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Aleksander Lazarevič v Murski Soboti, Jo-van Petrovič v Cakovcu, Fr. Supančič in Maks Po-šanko na mariborski glavni pošti in pa Karel 2e-leznikar na mariborski kolodv. pošti. — Premeščeni so: pb. ur. 11/3 Ruža Vojskova iz Beltincev na mariborsko kolodvorsko pošto; pb. ur. 11/4 Angela Autratova iz Vojnika na ljubljansko ravnateljstvo; telef. II1/3 Avguština Juhova s poštne podr. štev. 5 v Ljubljani v Dolenji Logatec, Marta Kitz-lerjeva iz Celja v Šmartno ob Paki in Angela šav-pahova iz Beltincev v Dobrovnik; zvan. 2. skup. Ludovik Markizetti z Jesenic na Gor. na Jesenice-Fužine; dnev. Ema Stergarjeva iz Slov. Bistrice v Litijo, Jože Kert iz Slovenjgradca v Slov. Bistrico in Miroslava Jelačinova iz Murske Sobote v Beltince. — Upokojeni so: pb. ur. II/2 Marija Rsichova v Sevnici in Marija Pristavčeva v Podplatu pa zvan. 1. skup. Blaž Čamer v Trbovljah. — Odslovljena je pogodbena poštarica Vida Strausova pri Sv Iiricu blizu Kostanjevice. — Izkušnjo za vodstvo pogodbenih pošt so napravili: Amalija Popovičeva in Alojzij Pavlič. — Pogodbena pošta V/2 Golnik je uvrščena v I/l. Ostale vesti •k Tovarišem-dobrovoljcem! V smislu pravilnika k novem zakonu o dobrovoljcih pozivamo vse interesente, da vlože nove prošnje za uverenja, ker šo stara razveljavljena. Rok je do 24. marca t. 1. Priznane so samo sledeče skupine: dobrov. divizija in Korpus v Rusiji, murmanski bat., oddelek ppuk. Andjelkoviča, ki je prišel v Dubrovnik, bataljon dr. Pivka, dobrovoljci s Korzike pod proto Mitrovičem, italj. ujetniki in Nocera Umbra, ki so prišli v Mikro, vstaši iz 1. 1875—78; in razni drugi, ki za Slovence ne pridejo v Poštev. Svojci padlih in umrlih dobrovoljcev imajo istotako pravico vložiti prošnje za uverenja, ki so sploh prosta takse. Kdor se je javil kasneje kot 5. novembra 1918, ga ne bodo priznali. Ker bodo ukinjene s starimi uverenji obenem tudi vse ugodnosti starega dobrov. zakona, pozivamo prizadete, da nam takoj javijo svoje naslove (Kolodvorska ul. 3), da jim pošljemo for-mularje in ostala navodila. Ker je pa vse to združeno s slroški, bomo priložili položnice. Kdor označenih zneskov ne bo poravnal do zadnjega februarja t. 1., na tega prošnjo so ne bomo ozirali. Opozorite nujno še druge! — Velik požar v tovarni za otje v Dravogradu Dravograd, 22 januarja. (Tel. »Slov.c) Že včeraj popoldne je zajel požar znano dravograjsko rafinerijo olja, ki se nahaja med kolodvorom ter koroško in labudsko progo, ki je last Golla. Nenadoma je proti večeru nastala strahovita eksplozija. V trenutku so bušnili plameni na celem obsegu rafinerije in so kar zaporedoma z oglušujočo detonacijo sledile eksplozije becinskih barelov in celih sedov olja in masti. Stebri dima so švignili kvišku in se zgostili ter dobesedno čisto zagrnili za nekoliko časa pogorišče. Na pomoč so prišla takoj gasilna društva iz Slovenjgradca, Mute in Guštanja. O izbruhu požara je bilo obveščeno tudi mariborsko gasilno društvo in je proti večeru pohitelo na mesto požara z dvema brizgalnama pod poveljstvom g. Vollerja. Požrtvovalni gasilci so celo noč neumorno gasili. Reševalno delo in omenjevanje požara se je danes ves dan nadaljevalo. Z velikimi napori se je posrečilo omejeti požar tako, da se je preprečila eksplozija nekaterih, v bližini se nahajajočih becinskih barelov. Pred požarom so se tudi obvarovala stanovanjska in gospodarska poslopja. Vzrok požara dosedaj šc ni čisto pojasnjen. Zdi se pa, da je ogenj nastal radi tega, ker se je razpočila oljevodna cev. Škoda je ogromnn. Trenutno je še ni mogoče popolnoma ugotoviti. Mariborsko nasilno društvo se od večera še ni vrnilo v Maribor. REDUTA „S. K. ILIRIJE" 1. FEBRUARJA 1929 V UNONU VSTOP STROGO PROTI VABILU REKLAMACIJE VABIL DNEVNO V KAVARNI »EVROPA« čsl. Orlica slovenskim Orlicam Drage sestre — slovenske Orlice! Sveti Vaclav, ne pusti poginiti nas in bodočih! jc klical narod naš 1000 let k njemu, ki ga jc častil kot očeta in zaščitnika naše domovine. Mnogokateri vihar in nevihta je v tem času šla mamo, mnogo trpljenja sc jc prestalo teh 1000 let, toda končno je tudi našemu narodu posvetilo solncc svobode. 10 let sc že veselimo naše državne samostojnosti in skoro istočasno obhajamo 1000-le-tni jubilej rojstva za nebesa, t. j. mučeniške smrti sv. Vaclava, zaščitnika našega naroda. Ne čudite sc, drage slovenske sestre, da radostno, nepočakano hrepenenje preveva celi čsl. narod! 1000 let je preteklo od smrti svetega Vaclava, katoliškega svetnika, narodnega junaka, našega ponosa in radosti; z njim sc lahko ponašamo pred vsem svetom, kajti njegovo ime je poznano daleč za mejami naše čsl. države. Za te slavnostne dni pripravljamo celo vrsto slovesnosti in prireditev. Noben del našega narodnega življenja noče ostati v ozadju. Naša katoliška telovadna organizacija »Češkoslovaški Orel« si je izbrala za svoj nastop prve dni julija. Vsi Orli in Orlice polete v zlato Prago. Nočemo pa biti v teh radostnih dneh sami) Vas, drage sestre in bratje slovenske, želimo predvsem pozdraviti v svoji sredi! Rade bi, da se z nami radujete, da spoznate našo domovino; želimo Vam vračati Vašo gostoljubnost, katere srno bili deležni na mariborskem taboru Orla 1. 1920. Spominjamo se s hvaležnostjo Vašega ljubeznivega, res sestrskega in bratskega sprejema in se globoko radujemo Vašega prihoda. Mi, ki smo takrat po mariborskem taboru potovali po Vaši lepi domovini, ki smo spoznali Vašo Ljubljano, Bled, Zagreb, Sarajevo, Mostar, Dubrovnik in smo si pridobili v vseh teh krajih toliko osebnih dragih prijateljev; mi, ki smo občudovali orga-nizatorno delo Vašega dr. Kreka in škofa Slomška, mi vsi že težko čakamo, da se z Vami snidemo pri nas v Pragi in kolikor premoremo, hočemo tudi mi Vam storiti prijetno bivanje v Češkoslovaški! Pridite gotovo, pridite v velikem Številu, da bosta jugoslovanski in češkoslovaški Orel iznova dokazala in utrdila svoje bratstvo, da se bodo čsl. žene spoznale in zbližale s svojima jugoslovanskimi sestrami! Naj bo naša radost tudi Vaša! Na svidenje v Pragi v svetovaclavskih dneh Orlovstva! R. Budčlovsk*, strokovna učiteljica v Pragi in članica prehranjevalnega odbora S. D. O. v Pragi. Stradanje - izvrstno zdravilo V Belgradu jc pred dnevi predaval v univerzitetni dvorani ruski zdravnik Aleksej Su-vorin o svoji zdravilni metodi, ki dejansko ni nič drugega kot sistematično temeljito stradanje. V svojem predavanju je Suvorin med drugim povedal tudi tole: »Rezultati moje zdravilne metode morajo kljub vsem dvomom medicinccv in zdravnikov presenetiti vsakogar Čc dobim sto bolnikov z želodčnimi krči, vam napravim sto čudežev. Tekom štirih tednov bodo vsi zdravi! Pri tem pa jc moja zdravilna metoda popolnoma naravna, popolnoma fiziološka. Zdravilni proccs opisuje Suvorin približno tako-lc: Tekom stradanja sc spremene sprejemni organi za hrano v organe, ki izločajo ostanke nepravilne hrane. Ali človek ni zmožen, da bt se pravilno hranil? Tega važnega vprašanja, kako odstraniti ostanke nepravilne prehrane f S. Eleonora Mantuani 1 Eno največjih vzgojiteljskih osebnosti, ki smo jih kdaj imeli Slovenci, nam je ugrabila smrt: s. Eleonora Mantuani, prednica v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani, je za vedno zatisnila svoje oči. Po truda in blagoslova polnem delu je nagnila glavo pod smrtno kosv kakor zlat, dozorel klas pod srpom že-njice Dvoje slovenskih ženskih rodov nam je '■zgojila pok jni-u lftc za letom od'j.tala iz vrst mladenk najboljše izmed na}b !.3?h — in njena izoira je l> la zanesljiva! — za učiteljski poklic, bodisi v svetu bodisi v redovnem stanu. Širom Slovenije že ni danes večjega kraja, ki ne bi bil celežen dobrot pokoj-ničinega vzgojtoljskega dela, ood'si po svojih poštenih, dobrih materah in mladenkah, I bodisi po vzornih uči'eljicah, ki so izšle iz rok s. Eleonore. Mod katoliško žensko inteligenco, starejšo in i.i.ipjšo, jih je mnogo, ki imajo njej zahvaliti pravo izbir-) poklica in s tem svojo življensko srečo Dasi °ama iz vse duše redovnica, je vedela ceniti pomen družine in zakonske i reče in se je veselila, ko so njene bivše u*enLe stopale pred iltar kot srečne neveste. Ko* mlade matere so ji morale potem prinašali s"cje otr 'čiče, da jih je blagoslavljala; kasneje pa je marsikatera deklica zavzela v šoli Lichtentluirnovega zavoda isto mesto, katero je preja zavzemala njena mamica kot mladi- dekle. S široko, glasno javnostjo pokojnica vsekakor ni imela zvez razen službenih; snj jo bila prav redovniško skromna re9im, vnse pogreznjena, vsak trenotek le svojemu zvn nju služeča. Zato je prvič - a gotovo ne zad- njič — ko prihaja njeno ime v javnost — ob njeni smrti, ob dovršenem delu. Rodila se je s. Eleonora v Ljubljani dne 0. junija 1863; krstili ro jo pri sv. Jakobu za Antonijo. Roditelja sta ji bila Jožef in Helena Mantuani. Stari oče je bil doma 'z Padove; začasa Napoleonovih vojn je prišel kot vojni ujetnik v Francijo. Ko se je vračal, se je ustavil in naselil v Karlovcu, odkoder je potem sin Jožef prišel v Ljubljano. — Izmed deset otrok, ki sta jih imela Jožef in Helena Mantuani, je ostalo živih pet. Najstarejši je sin dr. Josip Mantuani, muzejski ravnatelj v pokoju. Sestre so: gospe Marija por. Trt-nikova, Ivanka por. Hočevarjeva, Poldi, por. Lipovškova, a Jožefa je kot usmiljenka umrla 1. 1927 v Osjeku. Malo, živahno, nadarjeno Tončko je vzljubila prednica deželne bolnice Leopoldina Hoppe in jo 13 letno pozvala v Lichtenthur-uov zavod, ki so ga prav tedaj otvorili. Nato je obiskovala Tončka šolo pri ursulinkab. at -vršila 8 razredov in ?e vpisala na učiteljice in z 19 leti je maturirala. Še isto leto — 1882. — je odšla v Gradec, kjer je bila preoblečena. Prvo službo je nastopila na sirotišnici v Reki, a že 1. 1884. je bila prestavljena na Liohten tburnov zavod v Ljubljani, kjer je s par kratkimi presledki delovala do svoje cm rti. Po prevratu je bila najprej izvoljena za prednico v Lichtenthurnu, 1. 19'23 pa za vi-ziiatorico družbe sv. Vincenca Pnvelnkegn v Jugoslaviji. Tu je težko obolela iti 1. 1926 se je zopet vrnila kot prednica v svoj ljubi Lich-tenthurnov zavod. Življensko (ieio s. ElumiOrr jo Liclitenthurnov zavod » Ljubljani, ki je lani v domači tihoti davil 50 le\a.eo svojega obstoja. Ko je prišla vanj kot mlada, idealna učiteljica redovnici, je obsegal le staro poslopje z enonadstropnim stranskim traktom; štirje razredi ljudske šole so bili stisnjeni v par majhnih sob. S. Eleonora je prevzela vedstvo šole in poučevanje na višjih razredih. To je bil sedaj njen s-'et, ki mu je vladala z nezlomljivo voljo in brezmejno ljubeznijo; ni bik tako slabe in zle učenke, da ona ne bi bila razvila v njej vsaj ene sposobnosti, jo naučila materinščine in nemščine (ki je bila tedaj še obvezna in v raznih predmetih učni jezik) Kakor je bila šola njej sami V9"ka, s ve!-i si\ar, tako je zahtevala tudi od nferk najvestnejše delo. Lenobi ni prizanašala, a talente je z vso ljubeznijo vzpodbujala. Da bi omogočila razširjenje šole, se je =ama začela pripravljati na meščanski izpit in ga napravila, ne da bi bila imela za to le teden dni dopusta. Lichtenthurnskn šola se je razvila v šest- in kasneje v osemrazrednicc. LTživala je sloves najboljše ljudske šole m izvrstne pripravljalnice za učiteljišče. Naval v zavod in njegovo šolo je bil ogromen. Sezidali so v letih pred vojno novo moderno šolsko poslopje s telovadnico in kapelo. Kasneje so je šola razdelila v 4 razredno osnovno in štirirazredno meščansko šolo. Danes ro«fem zraku. V iz telesa pa znanost Se ni rešila, — pač pa ga je v načelu rešila metoda stradanja! Suvorin jamči, da se da največ bolezni ozdraviti na ta na&in, tako naduha, nekatere pljučne bolezni, razširitev aorte in podobno v 4 do 6 tednov, enako pa tudi vsi zastareli katarji itd. Na drugi strani pa poudarja Suvorin, da stradanje poveča vedoželjnost in veselje do študiranja in učenja. Ima tudi zahvalno pismo neke študentke, ki se mu zahvaljuje za nasvet k stradanju. Po stradanju, ki ga je prestala, je opazila, da se lažje in rajše uči, kot prej. (To se ujema s starim pregovorom: »Plenus venter — non studet libenter!« »Poln želodec ne študira rad.«) Značilno je dalje, da takoj po dovršenem stradanju, to je, po izvršenem zdravljenju, naraste teža telesa. Duševno občutje človeka je izvrstno. Po predavanju Suvorina je stopil na oder belgrajski zdravnik dr. Jambrišak, ki je občinstvu priporočal metodo Suvorinova. Sam se je na lastnem telesu prepričal o pravilnosti te zdravilne metode. Imel je bolezni, ki bi jih zdravniki sicer mogli zdraviti leta in leta, katerih učinek pa bi bil pozneje katastrofalen. Pričel se je popolnoma na tihem zdraviti po metodi Suvorina. Zdravljenje je trajalo 52 tednov. Sprva mu to ni storilo nič hudega, težave so nastopile šele s 26. dnem. Trpel je mnogo. Vendar je to zdaj že končano, on pa je popolnoma ozdravljen. Prepričan je, da mu je k temu pomagala zdravilna metoda Suvorina. Prisotno občinstvo je z velikim zanimanjem zasledovalo obe zanimivi predavanji. Brivec se izdaja I za škofa Pred tremi tedni se je priklatil v mali trg Novo Kanižo v Bački neki gladko obrit in dostojno oblečen človek srednjih let. Predstavljal se je kot frančiškan, član tretjega reda ter si je tam med revnimi katoličani pridobil mnogo naklonjenosti. Frančiškan se je imenoval brat Ivan Imel je razne verske sestanke, na katerih je govoril in pridigal. Ljudstvo mu jc nasedlo ter mu v dar prinašalo denarja in hrane. On tega ni odklanjal, ljudje pa so bili srečni, da so mogli obdarovati svetega človeka, ki se je ponižal do njih. »Brat Ivan« se ni mogel pritožiti čez ljudstvo. Dobil je stanovanje in hrano, denarja pa vedno, kadar ga je zahteval. Ko se je ccrkov-nikovi ženi rodil otrok in ker je župnik odpotoval. otroka pa je bilo treba krstiti, je dejal brat Ivan cerkovniku, da bo on krstil otroka in da mu je to župnik dovolil. Slepar je res krstil otroka, na gostiji pa, ki je temu sledila, se mu je razvezal jezik in je razkril gostom svojo skrivnost. Razodel jim je, da ni samo navaden frančiškan, temveč pravi škof. Ta skrivnost se je naglo razširila po vsej vasi, ljudje so mu pričeli prinašati še več darov in še bolj spoštovali škofa »brata Ivana«. Ko se je župnik dva dni po krstu povrnil in slišal o krstu in o onem, kaj je brajt Ivan pripovedoval o sebi, je takoj vedel, da ima opraviti s sleparjem. Prijavil ie it v ar orožnikom, »brat Ivan« pa je hitre izginil Iz Nove Kanižc. Šel je še po drugih vaseh in ravno tako sleparil ljudi, nazadnje pa je prišel v Sento, kjer je bil aretiran in odveden nazaj v Novo Kanižo. Tu je »škof« priznal, da mu je ime Ivan Štemer in da jc brivec iz vasi Odžaoi. Še pred vojno je opustil svoj poklic in postal sluga pri nekem madjarskem duhovniku. Po vojni so ga madjarske oblasti osumile, da vohuni v korist naše države. Pobegnil je preko meje in prišel v Novi Sad. Tu so ga zopet osumili, da je madjarski vohun in je bil obsojen na tri leta težke ječe. Kazen je prestal v Mitrovici, kjer je kot cerkvenik pomagal v jetniški kapelici. Tu se je nekoliko naučil cerkvenih obredov. Ko je prišel iz zaporov, ni mogel nikjer najti službe. Prišel je na misel, da se proglasi za frančiškana, ko pa je videl, da ima s tem srečo, se je povišal sam še v škofa. To se mu ni posrečilo posebno dobro in »brat Ivan« bo moral nazaj v kaznilnico. ST ARCI - STARKE Vam je ..AVOft" najpotrebnejša ka ti potem, ko ste si ma'o nadrgnili Mle na vratu, rokah in nogi h. občutite takoj osvežen je, življenjsko radost. eia i okrepuuj* t „ALOA* «e dobiva v lekarnah in drogeriiah I steklenica Din 16.— k Uboj v Slov. goricah. V kleti Janeza Zorka pri Sv. Antonu v Slov. goricah se je zabavala večja družba. Ko so se proti večeru vračali trije — med njtimi Franc Voglar iz Brengove — skupaj proti domu, so se med potjo radi neke malenkosti sporekli in spoprijeli. Pri tem sta tovariša navalila na Voglarja s koli ter ga tako dolgo obdelavala, da se je zgrudil nezavesten na tla. Radi izkrvavitve je že naslednjega dne podlegel težko pridobljenim ranam. Voglar zapušča žalujočo ženo ter dva nepreskrbljena otroka. -k Bivši narodni poslanec aretiran. V Ma-karski pri Dubrovniku je bil v soboto popol-due aretiran bivši narodni poslanec in župan Makarske Mate Klarič. Aretiran je bil na podlagi ovadbe, da se vrše v občini zlorabe. Klarič je lakoj, čim je zvedel, česa ga dolže, predložil sodišču občinske knjige. Okrajni sodnik, ki je vodil preiskavo, je odredil aretacijo Kla-riča. Klariču se je posrečilo dokazati, da je o\adba popolnoma neosnovana in je bil takoj izpuščen. Sodijo, da gre za politično intrigo, ker je Klarič kandidat za občinskega komisarja v Makarski. k Prebivalstvo Splita. Po najnovejših podatkih šteje Split 37.818 prebivalcev, od katerih je 17.600 pristojnih v splitsko občino. L. 1928 so se priselile v Split 4704 osebe, izselilo pa se je 1974 oseb. Prebivalstvo Splita narašča tako hitro v prvi vrsti zato, ker se mnogi ljudje iz okolice in bližnjih otokov ter iz dalmatinskega Zagorja prišel ju jejo v mesto, kjer lažje najdejo zaslužek. •k Nova pristanišča v Dalmaciji. Zadnje dni je bilo dograjeno in izročeno prometu novo pristanišče tovarne Sufid v Dugem Ratu. Pristanišče je zgrajeno na železobetonskih stebrih in bodo nvogli v njem pristati parniki s 4000 tonami nosilnosti. V Stobreču sedaj dogotavljajo pristanišče za avtomatsko ukrca-vanje z žične železnice, ki dovaža rudo z bližnjega hriba Strožinca. Tvrdka Ilič v Splitu ima dogovor z ravnateljstvom pomorskega prometa, da zgradi v Solinu pri Splitu novo betonsko pristanišče mesto dosedanjega le- senega. enak namen je narejena ploščata streha. Vsako nadstropje :ma svojo kopalnico, vsa oprema v spalnicah je nova. Tik pred smrtjt je s. Eleonora še nabavila zavr.du višinski, solnce in radio, tako da je kak.>r dber, skrben gospodar preskrbela sv->jo družin j z vsem. kar more služiti tudi njenemu časnemu blagru. Osebnost. Pokojna prednica je bila r»sničo velika oirelnost. K,l redovnica do skrajnosti skromna 'n neizprosno stroga naspruti sebi, do so-sester in otrok pa posebno i' poseldnjih dobah mila, vsikdar pa neizrekljivo skrbna. Sirote je ljubila s pravo evangelsko ljubeznijo in ni n''dar dovolila, da bi se delala razlika med ujimi in plačujočimi gojenkaml. Ko se ie po prt" ratu odtegnila vsaka javna podpira za i»i.-ote. je bila to njena največja bolest, ker ni ro.iijlr več sprejemati toliko sirot kakor bi bila mi i Ko je b!la izvoljena za prednico odnos-n, ravnateljico, je večkrat rekla kake. se ji t' ži po šoli, posebno po angelčkih prvega raz reda Sploh je bila do otročičev ena na;mile,jših potez njene osebnosti. Otročiči so dejansko izgubili v njej s 'op man'ico. Pobožnost s. Eleon re je bila p lr 7.n,st nedolžnega srca — istini*a ir: globoka. Nikdar ji ni bilo dovolj strjenega v rast božjo. Kot redovnica je posebno v mlajših letih težko kdaj hodila pred 12. ali 2. uro ponoči k počitku. ker je bila preobl žena z del. m. Ven-d.ir je bila vsak dan z ostalimi sestrami >b pol 5 zjutraj pri skupnih molitvah v kapeli. Vodila je par desetletij notranjo in zunanjo Marijino družbo, skrbela za lepo petje pri službi božji, budila v gojenkah in učenkah iskreno pobožnost. V zadnji bolezni, ko ni mogla več vstajati, so hodile sestre opravljat duhovne vaje v njeno sobo, da se jih je mo-rrJa vdeleževati. V zadnji sen je mimo zaspala kakor otrok z imenom »Jezus!« na ustnicah. Žena močne volje je bila s. Eleonora. Po svojem očetu je imela vero: Kar človek hoče-to tudi more. Zato je vselej vse dosegla, za kar se je zavzela. To svojo vero je znala preliti tudi v druge. Učenke, sestre, ki so prihajale k njej malodušne, češ: tega nikdar ne zmorem! — so morale obljubiti le eno: da se bodo z vseh sil potrudile. In uspeh nikdar ni izostal. Tako se vzgajajo značaji! Ze iz vsega dosedanjega je razvidno, da je morala biti s. Eleonora neutrudna delavka. In to je dejansko bila. Poleg redevniških dolžnosti, šole in lastnih študij je vodila tudi vse poslovanje zavoda z oblastmi in sploh vse upravne posle, bila zdravnikova pomočnica in mnogokrat namestnica, pisala in režirala igre, vodila posamezne gojenke čisto individualno in jih od prilike do prilike klicala na »iz-praševanje«, čitala in popravljala njihove sestavke, vodila obe Marijini družbi itd. Pri tem je pa še vedno našla časa za prijateljski pogovor in se prijazno zanimala za zasebne brige in radosti bivših gojenk. Vedno nougnano, neprestano snujočo v blagor mladine jo je predminolo nedeljo, v 60. letu starosti in 46 redovniškega in učiteljskega poklica zatekla bolezen — pljučnica in jo položila na smrtno posteljo. Vendar je še sama z drugimi vred upala, da bo okrevala. A izdalo jo je srce, ki ji je v mnogem delu in težki bolezni opešalo. V nedeljo dopoldne so ji še omogočili, da je po radiu poslušala »frančiškansko mašo«; zvečer je velela sestram, ki so bile zbrane okolu nje, naj gredo mirno spat, da ne bodo zjutraj utrujene. Okolu polnoči pa je brez vsakega smrtnega boja mirno ugasnila kakor dogorela sveča. Na njenem obrazu je odsvit iz kraja, kjer je »hlad, luč in mir«. Naj ji bo sladak pokoj, kakor bo nam mil in svetal njen spomin! k Podpis na menici za 500.000 Din Izsilila. Subotiška policija je aretirala nekega bivšega meščanskošolskega učitelja in njegovega sina, ker sta od mlade 17 letne Ilonke izsilila podpis na menici za 500.000 Din. Mož 17 letne Ilonke je bil pri vojakih, z njo pa se je r,oznanil mladi učiteljev sin in jo pregovoril, da se je preselila k njemu v Subotico. Kmalu pa so pričeli v učiteljevi hiši lepo in bogato Ilonko zlostavljati in je niso pustili, da bi odšla. Pretepali so jo tako dolgo, da so od nje izsilili podpis na menici za 500.000 Din. Ilonka je hotela s pomočjo služkinje pobegniti, toda stari učitelj jo je ujel s služkinjo vred in ju prisilil, da sta se vrnili. Toda služkinji se je končno le posrečilo pobegniti in prijaviti vso stvar policiji, ki je aretirala učitelja in njegovega sina, Ilonko pa izpustila. ic Zanimiv tat. Sarajevski advokat dr. Vladimir Strutinski je imel te dni zanimiv tatinski obisk. Tat je s pomočjo vetriha vlomil v njegovo pisarno, prižgal luč in mirno začel preiskovati pisarno. Prebrskal je vsako reč, našel pa ni mnogo. Največja stvar, katero je odnesel, je bila aktovka, v kateri je bilo tri metre moškega blaga, katerega si je odvetnik kupil za svojo obleko. Tat je nato na odvetnikovem pisalnem stroju napisal odvetniku prijazno pismo, v katerem se mu oprošča, ker je ukradel tako lepo blago. Toda blago je moral ukrasti, kajti hlače na kolenih ima že vse razcefrane. Blago je njemu po-trebnejše kot odvetniku. Do tatvine ga je prisilila le beda. Policija sedaj išče tatu, ki zna pisati na pisalnem stroju. k Filmski igralec Svetislav Petrovič toži. Znani filmski igralec Svetislav Petrovič, doma iz Novega Sada, je pred kratkim obiskal svoje rojstno mesto ter druga jugoslovanska mesta in med temi tudi Belgrad. Ob tej priliki so madjarski desničarski listi poživljali Madjare na bojkot Petrovičevih filmov. Svetislav Petrovič je proti njim vložil tožbo hi zahteva en milijon dinarjev odškodnine. Tatjanin 24. jan. 1929 večer• u vseh prostorih hotela „Union" k PRAKTIČNI SADJAR. Spisu,I Martin IJumek, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezanemu izvodu 80 Din. — To je krasna knjiga za vse, ki imajo ka] svoje zemlje in jo hoiejo izkoristiti s sadjerejo. Praktične nasvete je zbral v tej knjigi zaslužni ustanovitelj in urednik sadjarske izobrazbe v Sloveniji. Poleg jasnih, za vsakega sadjerejca nujno potrebnih nasvetov, nudi knjiga mnogo lepih barvanih podob, ki so poklicane širiti prepotrebno spoznavanje sadnih v st in škod-Ijicev sadnega drevja. Slike med besedilom pa pojasnujejo tako izrazito zlate nauke, da se kar na pogled razumejo. Knjigo toplo priporočamo. k SMUČARJEM IN DRUGIM IZLETNIKOM, kateri posečajo ob nedeljah in praznikih Škof jo Loko in okolico, se priporoča, da se posl-užijo ob povratku v Ljubljano ob 7.30 zvečer avtobusa družbe »Avtopromet« v Škof ji Loki, katera vzdržuje redni osebni promet Škofja Loka—Ljubljana. Zbirališče v gostilni dr. Fran Jerala, kjer se dobe tozadevne informacije, kakor tudi v trgovini Straus v Škof ji Loki. k VSE DOBRO PRIDE OD ZGORAJ pravimo, če nas nenadoma zajame ploha. Pri skrbnih ljudeh pride v takem slučaju dobro iz žepa telovnika ali ročne torbice, iz male pločevinaste škatlje se vzame Forman-vata in drži pod nosom. Parkrat se globoko dihne in človek je gotov, da je utekel nahodu. Ako pa že imate nahod, ga preženete ravno tako zanesljivo, če še tako silno nastopi. Za vsak slučaj se nikar ne podajajte iz hiše brez For-mana v žepu. ★ PRI UTRUJENOSTI, RAZDRA2LJIVO-STI, TESNOBNOSTI, pomanjkanju spanja, bolečinah pri srcu, tiščanju v prsih, ureja naravna »Franz-Josefc-grenčica« re-dovito kroženje krvi v spodnjem delu telesa in s tem p omirjevalno učinkuje na valovanje. Profesorji za bolezni prebavnih organov izjavljajo, da se izkazuje »F r a n z - J o s e f« -voda pri pojavih, ki izhajajo od samozastrupljenja želodčnočrevesnega kanala, kot izborno čistilo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ir PLAŠČKE otroške in dekliške, le dunajski kroj, nudi ceno Krištofič-Bučar, Stari trg 9. ★ CENJENO OBČINSTVO se vljudno opozarja na inventurno prodajo ostankov parov čevljev, osobito malih številk po znatno znižanih cenah dokler zaloga traja v trgovini »Pek o«, Ljubljana, Aleksandrova cesta. ★ LJUBITELJE LEPEGA AVTOMOBILA opozarjamo na razstavljeni Opel Model 1929 (hotel Union, veranda). Danes zadnji dan. Glej oglas. Ljubljana Nočna služba lekarn. Nočno službo bosta opravljali lekarna Bohinec na Rimski cesti, lekarna Levstek na Resljevi cesti. O Gradbena delavnost v Ljubljani obeta biti tudi letos živahna. Zlasti zasebniki se pripravljajo, da bodo gradili prav mnogo. Ce bodo kaj gradile država, oblast ;n javne kor-poracije še ni znano, pač pa se mestna občina pripravlja za večjo velikopotezno akcijo, ki se bo najbrže uresničila, če bo mestna občina dobila zadosten finančen vir. Dovršile se bodo letos tudi vse one stavbne kolonije, ki jih je mesfha občina že lani deloma dogradila. 0 Prve gradbene prijave. Mestnemu gradbenemu uradu so bile sedaj prijavljene nekatere stavbe, ki se bodo letos dogradile. So to prve gradbene prijave, ki jih je mestni gradbeni urad letos prejel s strani zasebnikov. G. Ivan Bari bo zgradil visokopritlično dvo-družinsko hišo v Podmilščakovi ulici na parceli 174-4. Hišo bo gradil stavbenik Angelo Battelino. G. Viktor Klemen, posestnik, bo zgradil veliko dvonadstropno trgovsko in stanovanjsko hišo ob Dunajski cesti na nekdanjem Tonniesovem svetu. Ta stavba bo veljala preko milijon dinarjev. G. Anton Jež, delovodja protezne delavnice, bo zgradil eno-nadstropno hišo ob vogalu Staretove ulice in Ceste na Loko na parceli 142-18. Hišo bo gradil stavbenik Matko Curk. G. Anton Rav-bar, policijski stražnik, bo zgradil enonad-stropno hišo na vogalu Staničeve in Hranil-nične ulice, na parceli 106-6 in 67-3. G. Josip Jeršin, posestnik v Črni vasi, bo zgradil pritlično enodružinsko liišo s prizidano šupo na Cesti v Črno vas. © Hripa. Mnogi, ki so ob prvem navalu hripe v Ljubljani takoj oboleli, so sedaj že okrevali, hripa pa še vedno lovi nove žrtve. Zdaj zmanjka ta, zdaj oni iz družbe ali iz službe in ce kdo povpraša zanj, dobi vedno isti odgovor: »V postelji je, bolan je za hripo!« Število vseb obolelih, če vštejemo sem vse lažje slučaje, bi znašalo več tisoč, nikakor pa ne devet tisoč, kot so nekateri inozemski listi poročali o ljubljanski hripi. V vseh uradih manjka radi hripe znaten odstotek uradnikov, enako je izostalo mnogo uslužbencev v mnogih zasebnih podjetjih. Po šolah je izr ostalo precej učencev. Včeraj so radi hripe začasno ukinili pouk v štirih razredih I. državne gimnazije. Pouk je ukinjen začasno tudi v nekaterih razredih uršulinske vnanje šo^e. Obolelo je poleg učencev tudi precej učnih moči. ' m 0 Trebljenje dreves. Po drevoredih in parkih trebijo mestni delavci drevesa, v prvi vrsti seveda kostanje. Samo da bi bili mestni vrtnarji pri tem zelo previdni, kajli škoda je vsakega drevesa, ki bi spomladi ne ozelenelo več ter se posušilo. Glavni tivolski drevored radi tega še dolgo vrsto let ne bo tako krasen, kot nekoč, kajti predlani se je tam posušilo več dreves. 0 Za kolesarje in mlekarice. Tuuradni ras-glas z dne 16. V. 1925, št. 168/10 (pov. Ur. list 48) iz leta 25 stran 316 se v tolkio izpremeni, da je odslej dovoljeno kolesarjenje in vožnja z' ročnimi vozički po desnem banketu Dunajske ceste v smeri proti Jezici šele od rerkve sv. Krištofa dalje proti Črnučam. Vsaka vožnja s kolesi in ročnimi vozički po desnem banketu Dunajske ceste od železniškega prelaza do cerkve pri sv. Krištofu je strogo srepovedana in se bo proti eventuelnim krivcem postopalo v smislu § 11 ces. nar. z dne 20. IV. 1854, drž. zak. štev. 96. Policijska direkcija v Ljubljani, dne 18. januarja 1929. — Policijski direktor: dr. Gustin, s. r. 0 Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani podeli štiri jubilejne ustanove po 100 dinarjev za onemogle člane in njih vdove. Prošnje je vložiti do 10. februarja t. 1. pri blagajniku gosp. Ivanu Kersniču, krojaškemu mojstru, Prečna ulica Stev. 4. O Sekcija Zveze finančne kontrole, Ljubljana priredi 26. januarja v veliki dvorani hotela Union plesno veselico pod pokroviteljstvom g. finančnega direktorja dr. Josipa Povaleja. (f>60) © Občni zbor krajevne organizacije Rdečega križa v Ljubljani se je vršil včoraj na mestnem magistratu. Po običajnih poročilih predsednika dr. Otona Fetticha, tajnika g. Malnariča in blagajnika g. Mlejnika o poslovanju organizacije, ki se povoljno razvija, se je izvolil nov odbor in sicer: za predsednika dr. Oton Fettich, odvetnik, za člane odbora pa gg.: Mirko Dermelj, učitelj. Marjanca Grassellijeva, soproga višjega drž. pravdnika, Matija Hedžet, trgovec, Maks Hočevar, ravnatelj meščanske šole, Minka Kroftova, soproga bančnega ravnatelja, Aida Lebarjeva, soproga višjega poštnega uradnika, dr. Fran Logar, ravnatelj oblastnih uradov, Ivan Malnarič, naduČitelj v p., K sij ko Mlej-nik, finančni inšpektor v p., dr. Franta Mis, zdravnik, Rudolf Mramor, rmigj pharm.. lekarnar, Josip Skalar, višji računski svltnik, Špelca Tavčarjeva. Josip Turk, podjetnik, Asta Vodopivčeva, soproga velikega župana, Josip Wester, šolski nadzornik v pok. Za člane nadzornega odbora pa gg : Maks Ko-stanjevec, dvorni svetnik v p., dr. Otmar Kranjc, mestni fizik in Josip Mešek, uradnik Mestne hranilnice. © V počeščenje spomina t gosp. Jan. Nepom. Roegerja daruje g. Franc Drofenik. lastnik tvrdko R. Miklavc. Stolni Vincencijevi konferenci 200 Din. © Tujski promet v Ljubljani. Lani je obiskalo Ljubljano 51.870 tujfev. Od teh jih jo bilo 21.226 iz Slovenije, 5422 iz Zagreba, 2854 iz ostale Hrvatske, 1715 iz Belgrada, 648 iz ostale Srbije, 1396 iz Bosne in Hercegovine, 1011 iz Vojvodine, 963 iz Dalmacije, 38 iz Črne gore, dalje 1129 Ceho-slovakov, 42 Rusov, 5730 Avstrijcev, 1950 Nemcev, 285 Madjarov, 3552 italijanskih državljanov, 852 tz drugih evropskih držnv^ 299 iz Amerike in 70 iz OTROKOV OR G AN IZ E IVI niC0a razvo1 ln Prehrana se nafboll pospe$u|e|o, ako mlekn pri zajtrku in lunini pr.dudamo ostalih delov sveta. — Po en dan je ostalo v Ljubljani 26.741 tujcev po dva do osein dni 14 043, po 8 do 14 dni 5447, nad 14 dni 2842 in nad Štiri tedne pa 1897 tujcev. O Radio-aparatov je bilo v Ljubljani lani na novo prijavljenih 10(58. G Društev je v Ljubljani 688. L. 1928. je bilo prijavljenih 40 novih društev, prenehalo pa jih je delovati 7. © Shodi. L. 1928. se je vršilo v Ljubljani 48 javnih ljudskih shodov. Društvenih predavanj je bilo lani 530. 0 Potni listi, nravstvena spričevala in dovolilnice. Policija je 1. 1928. izdala 1541 novih potnih listov, podaljšala jih je 4213, inozemcem pa je vi-dirala 8026 potnih listov. Nravstvenih spričeval je policija lani rešila 2503. Orožnih listov je bilo izdanih 105, podaljšanih pa 969. Dovolilnic za podaljšanje policijske ure je bilo izdanih 1105, dovolilnic za veselice in koncerte pa 3200. Maribor Dopisi □ Razstava konkurznih načrtov za zgradbo kopališča na Felberjpvem otoku. Konkurenčni osnutki načrtov za napravo kopališča na Felberjevein otoku bodo razstavljeni v čitalnici Študijske knjižnice v kazinskem poslopju od dne 23. do vštevši dne 30. januarja t L vsak dan od 9—12 in 15—18 ure. Vstop prost. □ Poljšakovega procesa ne bo. Za omenjeni proces, o katerem smo že poročali, je vladalo "tako v Mariboru kakor v slovenski javnosti sploh ogromno zanimanje, posebno *er so se tozadevna zaslišanja že pričela. Ka-tor pa smo izvedeli se omenjena razprava sploh ne bo vršila, ker je g. Poljšak po svojem pravnem zastopniku tožbo umaknil. □ Dramatična šola Ljudskega odra. Jutri običajnega sestanka ni. □ Umrl je 76 letni trgovec Alojzij Knapper. Pogreb pokojnikov bo jutri ob 16 na mestnem pokopališču v Pobrežju. □ Jubilej mariborskih izvoščkov. Zadruga izvoščkov in voznikov v Mariboru je slavila dne 20. januarja svoj 30 letni obstoj. Slovesnost, ki se ie vršila v dvorani gostilne Halbvvildl, je bila združena z občnim zborom. Za načelnika zadruge je bil zopet izvoljen g. Iv. S1 u g a, a za podnačelnika g. V i n d i š. Častne diplome kot ustanoviteljem in 30 letnim članom zadruge so bile ob tej priliki izročene gg. Jerneju Ternovšku, Matiji Miši e t u in Jožefu L e b e r j p. Temovšek je doma iz Velike Pirešice in je star 71 iet, a je še čil in zdrav. Svoje dni je prevozil skoro celo Srednjo Evropo s svojimi vranci. Bil je na Dunaju, v Berlinu, Parizu, Budimpešti, Trstu in drugih večjih mestih. Matija Misleta je pravcati Prlck, doina iz Ljutomera. Ima že 60 let, a zboli, ako ga odstranijo od konj in voza. Leber je doma od Gornje Sv. Kungote in ima 67 let. Tudi poslednja dva sta v »starih zlatih časih« prevozila vse sosednje dežele. Jubilante je vse pozdravljalo. Njih zasluge je v šaljivi besedi slavil bivši poslanec 2ebot. Slavija so se udeležili tudi vozniki iz okolice. Zadruga šteje pod sedanjim spretnim • dstvom 112 članov, člani so ohranili lepo staro navado, da se vsako leto na občnem zboru zbero s svojimi družinami. Dasiravno se ''imajo izvoščki boriti za obstoj svojega stanu ter imajo posebno v automobilu nevarnega konkurenta, so navzlic temu še vedno ponosni na svoj stan. □ Zanimivo predavanje v Ljudski univerzi. V ponede jek zvečer je predaval v veliki kazinski dvorani cand. ing. H a r i n g o letu »Grofa Zeppe-lina« v Ameriko in nazaj. Predavatelj, edini avstrijski udeležencc tega drznega poleta, je seznanil mnogoštevilne poslu&avce najprej s konstrukcijo omenjenega zrakoplova, nato jsa je pripovedoval o startu v Friedrichshafnu, letu preko Francije, Španije in Atlantika, raznih nevarnih momentih med vožnjo tja iu nazaj, notranji ureditvi ogromnega letala in življenja na njem med vožnjo ter o veličastnem sprejemu Zeppelinovega moštva in potnikov v Ameriki. Po četrturnem odmoru je predavatelj nadaljeval s svojimi zanimivimi izvajanji ter opisal doživljaje in vtise na povratku v domovino, kjer so »Zeppelinovce« — 25 po številu — naravnost triumfalno pozdravili in sprejeli. Predavanje so pojasnjevale skioptične slike. Obisk je bil za mariborske prilike rekorden. □ V Gradec, v bolnišnico usmiljenih bratov, se je šel pretekli teden zdravit v Mariboru splošno znani in priljub'jeni g. Jakob Nedelj ko, cerkovnik v baziliki Matere milosti. Prvotno je bila nevarnost, da mu bodo morali odrezati desno nogo. Vendar pa je po izjavi zdravnikov nevarnost amputacije sedaj odstranjena. □ Zastrupljenje s fosforjem. 24 letni delavec Štefan Fiderick z Meljskega hriba se je radi neprevidnosti zastrupil s fosforjem. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. □ Trije junaki. Pred nedavnim so trije elegantno oblečeni gospodje sneli tablo Povodnikove gostilne. Pri poslu so bili tako nerodni, da so jih zalotili. Včeraj pa so se zagovarjali pred tukajšnjim okrajnim sodiščem, ki je podjetno trojico kaznovalo na izplačilo povzročene škode v znesku 350 Din. □ Iz nezgodne kronike. 78 kt stara kuharica Ivana Markuš si je pri padcu zlomila levo roko in je morala iskati jx>moči v tukajšnji bolnišnici. — Eno leto stara posestnikova hčerka Marija Schon-wetter iz Št. Ilja se je jx>lila z vrelo vodo in dobila pri tem težke opekline. Prepeljali so jo v tukajšnjo bolnišnico. □ Lcžišče-skladišče. Tončka B., doma iz Va-raždina, je bila nekaj časa vestna in marljiva služkinja. Služila je pri nekem tukajšnjem artil. častniku in uživala zaupanje svojih gospodarjev. Prigo-dilo pa se je, da je jela gospodinja ugotavljati čudovito kopnenje živežne zaloge — kave, sladkorja itd. — in celo perila. Opazovala je ter dognala. Preiskala je postelj, kjer spi služkinja ter našla v njej raznega špecerijskega in koonijalnega blaga ter nekaj perila. Tončko so takoj odpustili; pozneje so organi javnega reda pretaknili tudi stanovanje njene tete, kjer so tudi našli nekaj izmaknjene robe. Tončka pa taji, da bi bila kaj vzela. □ Policijske zadevščine. Včeraj je imela mariborska policija zopet malo sreče. V luknjo ni romal nihče. Pač pa so bili prijavljeni sledeči slučaji: rati tatvine 1, zglaševalnih predpisov 1, prekoračenja žel. proge 1, prekoračenja polic, ure I, sviranje v gostilni 1, snažbenega reda 1, cestno-policijskega reda 1, predpisov za izvoščke 1, tatvine 1, avto-predpisov 4, beračenje 1. M, aroma in prijeten okus v tem se odlikujejo vedno sveže pražene kave (mežanice). - Tvrdka ANTON FAZAR1NC, Celja. Radovljica Hripa se je oglasila že tudi pri nas. V mestu in okolici je že več precej bolnikov, ki so oboleli za to boleznijo. Težjega slučaja pa dosedaj hvala Bogu Se ni med njimi. Predavanje o »Gospodinji« v nedeljo popoldne je zelo dobro uspelo. Udeležilo se ga je nad 150 žena in deklet, kar je jasen dokaz, kako potrebna bo taka predavanja. Zdravnik dr. Slivnik je v poljudnem govoru obrazložil najpotrebneje, kar mora vedeti žena in dekle. — Prihodnje predavanje bo vzeto iz gospodinjstva in sicer bo predavala gospodinjska učiteljica. Kranj Poiivitev dobrodelne akcije. S prihodom novega župnika g. Matije Škerbca se je v našem mestu poživila dobrodelna akcija. G. župnik je po preteku petih let sklical za nedeljo občni zbor Vincencijeve družbe, ki se je vršil ob mnogoštevilni udeležbi v sirotišnici. Družba, katere glavni namen je, skrbeti in nuditi potrebno pomoč revežem, stopa v novo stopnjo svojega razvoja. Družba za sedaj nima bogve kako velikih sredstev, da bi mogla povsid in vedno sledit svojemu programu, v blagajni je le 41.522 Din, in tako je prisiljena, da se omeji in podpira v prvi vrsti le one, ki so pomoči najbolj potrebni. Drugi namen družbe je, dati našim kmečkim in delavskim hčera.m potrebno strokovne izobrazbe v gospodinjski šoli. Odbor si je stavil nalogo, da ustanovi Vincencijev dom, kjer bi mogli dobiti reveži potrebno zavetišče; da se nudi pomoči potrebnim izdatnejša podpora; dr. se razširi gospodinjska šola in poveča sirotišnica. Na občnem zboru se je g. župnik spomnil tudi blago-pokojnega dekana And. Koblarja, ustanovitelja te družbe v Kranju tn velikega dobrotnika revežev. (t. škerbec je stavil tudi predlog, nai se gospa Leop. Šavnik izvoli za častno predsednico družbe, ker si je v svojem 25 letnem neumornem in nesebičnem delovanju kot predsednica pridobila mnogo zaslug. Predlog so navzoči sprejeli soglasno. Pri volitvi novega odbora je bil izvoljen ve-? stari odbor z nekaterimi novimi rdborniki. Nova elektr. napeljava. Prosvetno društvo je dalo na gledališkem odru izpeljati novo, moderno elekt. napeljavo, ker je bila stara večji del slaba in so večna popravila požrla nmoao več denarja, kakor pa cela nova napeljava. Stroški za novo napeljavo stanejo okroglo Din 10.150 Kočevje Za gerenta mestne občine je imenoval veliki župan dosedanjega župana g. Lončarja. Sanacija mestne hranilnice. Občinski svet je na svoji zadnji seji dne 18. t. m. sklenil, da k morebitnim izgubam v mestni hranilnici prispeva 1 milijon Din., premoženjska uprava mesta Kočevje 2 milj., za 5 milj. dinarjev pa prevzame jamstvo. Tako se je končno vendar uredila zadeva mestne hranilnice, ki bo sedaj mogla zopet redno poslovati. Šf. Jernej na Dolenjskem Poročil se je v ponedeljek, dne 21. t. m. član orlovskega odseka in cerkvenega pevskega zbora Jože Potočar iz Gor. Stare vasi z Ano Miklavčič iz Gor. Maharovca. Umrla je v najlepših letih Marija Blatnik iz Št. Jerneja za jetiko. V Grobljah pa M. Rolih. Reva je bila več let popolnoma slepa. Vseh mrličev je bilo letos že 9. Tatvina. Jožefu Kalinu iz Št. Jerneja je bilo v nedeljo med prvo mašo ukradenih 150 Din. — Uzmoviča je orožništvo že izsledilo. Trbovlje Redni letni občni zbor Rdečega križa se vrši v četrtek, čine 24. januarja 1929 ob 7 zvečer v pisarni deške osnovne šole v Trbovljah z običajnim dnevnim rodom. Pozivajo se vsi, ki so vslačali članarino za 1. 1929, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. — V nedeljo, dne 27. januarja 1929 se vrši zaključni izpit III. samaritanskega tečaia ob 10 v šoli na Vodah. — Vzorni načrti za letno okrevališče v Omišlju (Krk) so pri društvenem odboru na vpogled. Načrte je izdelal drž. higijenski zavod v Ljubljani. Slovenska Krajina Murska Sobota. Lepo dramo »Žareče og!je< iz časov, ko so na Španskem vladali divji Mavri, vpri-zorijo v četrtek, dne 24. jan. v Dittrichovi dvorani dijaki iz Martinišča. Nastopi 26 rseb v lepih španskih oblekah. Začetek točno ob 8 zvečer. Sodeluje godba. • Spodnja Nova vas. Pokop Marije Jerovškove, sestre msgr. dr. A. Jerovška, se je izvršil v ponedeljek dopoldne v Spodnji Novi vasi ob ogromni udeležbi ljudstva. V sprevodu, ki ga je vodil msgr. Vreze iz Maribora, je bilo 15 duhovnikov. Sveto mašo zaduSnico je bral brat blage pokojnice msgr. dr. Jerovšek, poslovilno besedo na grobu pa je govoril mspT. Vreze. Posrreba preblage pokojnice so se med drugim udeležili tudi oblastni komisar dr. J. Leskovar, mestni župan mariborski dr. A. Juvan in bivši narodni poslanec, dr. J. Hohnjec. Veličasten pogreb je pokazal, kako veliko spoštovanje in priljubljenost je uživala plemenita po-kojnica. Pri slabokrvnost? po prestani težki bolezni uživajte samo CHINO-FERRIN. — Dobi se v vsaki lekarni. Turistika Slovensko planinsko društvo naznanja svojim članom, da bo izšla meseca avgusta t. 1. na Dunaju nova knjiga »Der Hochtouristc od Dr. Paul Kalten-egerja. V toj knjigi popisuje poleg Karnische Al-| pen und Voralpen, Lienzer Dolom i t en in nekaj štajerskih gora v glavnem Julijske in Kamniške planine. Cena knjigi bo 18 S v knjigarnah. SPD po lahko dobavi navedeno knjigo svojim članom po ca 100 Din, to je po isti ceni, kakor jo dobijo člani D. uO. A. V. Naznanjamo cenjenim reflek-tnntom, da naročila sprejema pisarna SPD v Frančiškanski ulici 10-1. (dvorišče). Treba je obenem z naročilom položiti naplačilo v znesku 50 Din; ob sprejemu knjige pa se bo plačala druga polovica celotne cene. Cae, do katerega se bodo sprejemala naročila, bomo še naznanili. Slovensko planinsko društvo naznanja, da je dospela nova pošilja te v planinskih koled .rjev. Kdor reflektira na tak koledar, naj si ga preskrbi takoj, ker bodo kmalu pošli. Prejeli smo tudi ie nove znake za smuški odsek SPD, k! so zelo lični, dobe se v pisarni SPD Frančiškanska ulica 10-1. (dvorišče). gospodarstvo Gospodarsko pismo z Dunaja (Od našega stalnega dopisnika.) Citateljem je gotovo znan dovtip, da je zaradi srbskih svinj nastala svetovna vojna. Te svinje pa so resnični štirinogati prešiči, katerim so davno pred vojno napovedali ogrski magnatje boj, da so oni svoje svinje dražje prodajali. Izvoz iz predvojne Srbiie je postal nemogoč. Zato je morala iskati novih tržišč preko Soluna. V ta namen so Srbi napravili moderne klavnice in hladilnice. Kljub temu pa nova tržišča niso bila tako prikladna kakor je bil Dunaj. — Iskati nove trge je vedno težka reč. Prieetek podobnih odnošajev v tem pogledu ustvarja nova trgovska pogodba, ki je za svinje do 110 kil podvojila uvozno carino, od 9 na 18 z. K. To znači preko dva dinarja na kilo, kar pomeni toliko, da konkurenca potolče naš izvoz morda docela. Sicer pa je na sploh vprašanje časa, kako do'go bo še Avstrija potrebovala intenzivnega napredovanja po uveljavljenih načrtih, da se tudi v živinoreji postavi povsem na lastne noge. Ako hočete verjeti neki statistiki, objavljeni baš te dni, je Avstrija izvozila krompirja pridelka 1927. celih 6800 vagonov, celo v Jugoslavijo in na Grško. Še tri leta prej ga je Jugoslavija prav mnogo izvažala v Avstrijo. — Razun pšenice pridelujejo žc dovolj vsega žita, a pravijo, da v treh letih bo tudi pšenice dovolj. --Kdo bi bil kdaj prej le sanjal, da je mogoč tako kolosalen napredek? — Zato srtiemo pričakovati s precejšnjo gotovostjo, da bo v doglednein času tudi živine dovolj za domače potrebe. — S takimi perspektivami moramo računati in reševati, kar se sploh še da rešiti. — Na vsak način treba izvoz pospeševati z olajšavami na železnicah. V tem pogledu treba posnemati sosednjo Italijo. Jugosavija je agrarna država, ki more pospeševali izvoz svojih pridelkov s koncesijami v industriji. Dandanes je ie obrabljena argumentacija, da mora vsaka država imeti svojo tako razvito industrijo, da doma skrbi za vse potrebe ljudstva. — Le tista industrija je povsem opravičena, ki ima poleg konsunia tudi vse ostale predpogoje, t. j. da ima vse surovine doma in ni treba ničesar šele uvažati. N. pr. lesna industrija. Koliko neizmerno je tu polje za razne industrije, samo znati je treba. Ne posneniajmo v nemarnosti stare Avstrije, ki je imela neizmerna bogastva lesa, da je bila n. pr. pred 40 leti v vsem orijentu tretja država za stavbeni les in za pohištvo. Italija je bi'a silno daleč za njo. Ali poglejte statistiko tik pred vojno, ki dokazuje, da je Italija daleč prehitela Avstrijo, in kar je najžalost-neje: Italija je v lesni industriji in trgovini prehitela Avstrijo z — avstrijskim lesom. Beljak je postal italijanski Eldorado za lesni uvoz. Celo v našem Bohinju so se Lahi zagnezdili, ker domači ponudniki absolutno niso mogli pri javnih licitacijah prodreti. Za par grošev več je sveti birokracij odločal vedno za laške konkurente, ki so zmagovali edino vsled večjih refakcij na laških železnicah. Od Pon-tebe do Milana je bil tarif minimalen, zato pa -e je v vsej milanščini jako razvila lesna industrija. Tako ! je dobilo na tisoče delavcev delo doma, služile so železnice in parobrodne družbe, a v vsem orijentu je Italija izpodrinila avstrijsko pohištvo. Solkanski mizarji, enako oni iz Furlanije, so silno trpeli vsled take kratkovidnosti Avstrije. Tudi naša živinoreja je vir za velike industrije. Cemu se tepsti za izvoz žive živine, ko bi nam industrializacija donašala veliko več? Poleg mesa je tu koža, so najrazličnejši odpadki, ki so vsi predpogoj za razne industrije. Tudi naši rudniki bi mogli dati razmah novim industrijam. — Kar pa nima temelja v našem naravnem bogastvu, nikar umetno ustvarjati iu podpirati! — Zato bi moglo biti še veliko polje za koncesije v pospeševanje izvoza naših zemeljskih pride. kov. Kako naj se izpolni davčna prijava za pridobnino Trgovci, obrtniki in industrijci vlagajo letos tekom meseca februarja prvič davčne prijave za pridobnino po novem davčnem zakonu. Izpolnitev prijave, ki se bistveno razlikuje od dosedanjih priaob-ninskih izjav, je zelo važna, ker se nova pridob-nina ne odmerja več po zunanjih znakih iu srednji donosnosti, ampak od čistega dohodka. Zbog tega priredi Zbornica za TOI v Ljubljani za svoje interesente predavanja o vprašanju, kako naj se izpolni davčna prijava Predavanja se vrše v Celju v torek, dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer, v sredo, dne 23. t. m. ob istem času v Mariboru in v fionedeljek, dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer v zbornični dvorani (I. nadstropje zbornične palače). Naša država na razstavi v Barceloni Ministrski svet je sklenil, da se naša država odzove vabilu španske vlade in da bo sodelovala na veliki mednarodni razstavi v Barceloni, ki se otvori 15. maja t. 1. Organizacija udeležbe na tej razstavi je poverjena ministrstvu trgovine in industrije, ki je že izdelalo načrt s programom razstave in pozvalo vse zbornice, da sodelujejo pri pripravah. V prostorih, ki jih bo imela naša država na razstavišču na razpolago, se namerava urediti velika reprezentančna dvorana, kjer bodo razstavljeni proizvodi umetnega obrta; ministrstvo namerava nadalje organizirati posebne sekcije za etnografijo, za sirovine, za industrijo, za trgovino, za denarstvo, za promet in za turizem. Poleg teh sckcij bo na razpolago še poseben prostor za slikarska dela in poseben za naše gospodarske kroge, ki so v republikah južne in centralne Amerike. Razstava se otvori 15. inaja t. 1. Maferijal za i razstavo je zbrati do konca meseca marca. Razstav-Ija'ci dobijo prostor na razstavišču brezplačno na razpolago. Vzorce je poslati na lastne stroške Zbornici za TOI, transportne stroške od Zbornice na razstavo v Barcelono in nazaj pa nosi država sama. Zbornica za TOI prosi vse interesenle, ki se želijo udeležiti te razstave z vzorci svoje produkcije, s slikami podjetij, risbami, grafikoni i. dr., da ji blagovolijo to čimprej sporočiti. • Konkurz je razglašen o zapuščinski imovini Va'entina Borina, posestnika in gostilničarja na Vranskem; prvi zbor upnikov 7. febr.; oglasiti do 1. marca in ugotov. narok 14. marca. Nepričakovano dobro uspeli livinski upiem v Mariboru. Včeraj 22. januarja so prignali živinorejci na mariborski sejem toliko goveje živine kakor že dolgo ne. Kmetje silijo z živino na trg posebno radi tega, ker se čuti veliko pomanjkanje krme. Kupcev je bilo srecej. tako iz Avstrije, kakor tudi iz Italije. Cene so ostale večinoma neizpre-( menjene. Ker je mraz precej ponehal, je bilo tokrat na sejmišču izvanredno mnogo obiskovalcev. Dobave. Prom. komerc. oddelek ljublj. lelezn. ravn. sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 12.000 kg petroleja; do 28. t m. gledi dobave 14(»00 komadov nalučnikov. Gradbeni oddelek sprejema do 29. t m. ponudbe glede dobave 6 Lutzovib peči. Strojni oddelek sprejema do 81. t. m. ponudbe gledo dobave varnostnih očal za varilce in profesijonlste. Arm. art. delavnica v Sarajevu ssrejema do 27. t nv ponudbe glede dobave raznega materijala (usnje, sukanec za sedlarje, platno, morska trava, rumeni vosek, impregnirano platno itd.) — Drž. rudnik Breza sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave 10.000 kg ovsa. Drž. rudnik Zabukovca pri Celju sprejema do 4. febr. ponudbe glede dobave 5 vagonov krajnikov. Drž. rudnik v Kreki sprejema do 6. febr. ponudbe glede dobave gonilnih jermenov. Dne 8 febr. se bo vršila pri sar. žel. ravn. ofertalna licitacija glede dobave materijnla za gornji ustroj; dne 11. febr. pa glede dobave skretniških ključav- nic. Borza 22. januarja 1929. DENAR Današnji devizni promet je bil srednji. Tudi danes so tečaji izkazovali čvrstejšo tendenco. Dunaj in Berlin sta se dvignila na 800.74, oz. 1354.50. Privatno blago je bilo zaključeno samo v devizi Pariz, v devizah Amsterdam, Berlin, Curih, Dunaj in Praga pa je intervenirala Narodna banka. Devizni tetaji na liublianski borzi 11. januar jan povpraš tion. srednji sr. 21.1. Amsterdam 22M 5U 2.87-51 22«4.5( — Herlin 1353.- 1356— 1354.50 1354.- Bruseli — 791.87 — — Budimpešta — 993.69 — — Curih 1094.40 It 97.41 l(19\90 1! 195.90 Dunaj 799. ,>4 802.24 800.74 80(1.55 London — 276. '.H — 276.40 Ne\vyork 56.87 — — Pariz 221.60 223.61 222.60 222.60 Praga 108.21) Ifc9.— 168.60 168.50 Trst — 298.2i — — Zagreb. Amsterdam 2281-2287, Berlin 1353 —1356, Buidmpešta 991.19—994.19, Curih 1094.40 -1097.40, Dunaj 799.24-802.24, London 275.98— 276.78, Newyork 56.77-56.97, Pariz 221.74— 223.74, Praga. 168.20—169.0, Milan 297.18—299.18. Belgrad. Berlin 1353—1355, Curih 109440— 109740, Dunaj 799,23—802,27, London 275,98— 276,78, Newyork 56,76 — 56,97, Pariz 221,74 — 223,74, Praga 168,20-169, Trst 297,23 -299,23, Budimpešta 992,19-995,10. Dunaj. 12.497/«; dinar 12.46. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditua 125 den., Prašted. 020 den., Kred. zavod 175 den., Vevče 120 den., Ruše 260-280, Stavbna 56 de«., šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 447,50fr-448,50, kasa 447,50-448,50 (449-448,50). termini: 2. 423,75 -424, 12. 461-463 (465-463), 1% inv. pos. 87—87,50, agrari: 53—53.50. — Bančni pap.: Hipo 56,50- 57 (56,50), Poljo 17,50-18, Hrv. 63 bi., Kred. 93 den., Jugo 91-92 (91), Lj. Kr. 125— 120 (126), Medjtiu. 57,50, Nar. 7100—7200, Prašted. 925-930 (925), Srpska 150—153 (153), Zem. 138— 140, Obrtna 38—39. — Ind. pap.: Guttman 199— 205, Slavonia 5-5.50 (5.25-5,50), Danica 162-170, Drava 470—510, Šečerana 475—490, Union 305— 320, Isis 23-25 (24), Kagusea 505 b. Trbovlje 480 —485, Vevče 125 d, Nar. šum. 30-35, Piv. Sar. 220 —265. Belgrad. Narodna banka 7165, vojna odškodnina 448, 1. 447,50, 2. 422, 4. 429. agrari 53- 53.50, Izvozna 1050—1120, Beograd, zadruga 7000. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 87.38, Zivm, 135.50, Jugo 11, Alpine 42.35, Leykam 9.31, Trbovlje 58.65, Gutmann 24. Mundus 194.25, Slavonija 0.69. Les Na ljubljanski borzi so bili zaključeni 3 vagoni desk smreka-jelka. Tendenca neizprenvenjena. Povpraševanje je za 1 vag. lepih orehovih hlodov od 25 cm premera naprej, od 2 m do ž. naprej fko. vag. meja. Žito Današnje notacije na čikaški borzi beležijo zopet dvig cen in tako se je tudi pri nas položaj za pšenico zopet učvrstil ter velja gornjebaško blago 243.50 nakf. post., spodnjebaško in sremsko blago Pa 240—242.30 nakl. post. Koruza je stalno čvrsta, ovpraševanja je dosti vendar so pri uvažanju la-platske pšenice v našo državo nastale velike tež-koče, redi česar proniptnega b aga ni mogoče dobiti. Času primerno suha baška koruza velja 250, sremska pa 255—260 nakl. post. Pšenična moka je čvrstejša in notira srednjedobra baška znamka 355 nakl. post. Za moko je v Sloveniji zopet nekaj povpraševanja in zaključkov. V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., dobava prompt, plač. 30 dni): pšenica 80kg 2% januar 285—287.50, februar 290—292.50, marec 295 —297.50, april 300—302.50, maj 307.50—310; moka Og vag. bf. fko Ljubljana plač. po prejemu 420— 425, soržica 50% rži, 50% pšenice fko Domžale 277.50—280, laplatska koruza 325—330. času primerno suha 295—297.50, ječmen bar. piv. 68—69 kg 345—347.50, bč. oz. 67- 68 kg 330-332.50. Za ključkov ni bilo. Tendenca nei z premen jena Novi Sad. Pšenica gor. bč. 240-24230, bč. pot 420-422,50, par. Vršac 235-237,50, sr. 240— 242£0; oves bč. 240—245, sr. 240-245, slav. 240— 245, bn. 235-240; koruza bč. 250—252,50, 2 260— 262,50, 3., 4., 5. 282.50-287,50, sr. 250-252,50, 2 260-26250, 3-, 4., 5. 282.50-23750; ječmen 252.50 -257.50, pot. 270-280; moka Og 340-350, 2 320 —330, 5 300—310, 6 260-265, 8 205-215; otrobi bč. 180-185, sr. 180-185. Promet: 8 vag plenice, 7 ovsa, 22 koruze, 10 moke. Sadje Trgovina i Jabolki ee je te dni, ko Je mraz popustil, zopet zelo živahno razvila. Kupci prihajajo od vseh strani in zaloge bodo prav kmalu izčrpane Robovec in mošancelj sta še dobro ohn-njenn, dočim so druge vrste pričele mo8no gnlti Cene pri sadjarjih so sedaj 5—550 Din. Ako ieli kdo pojasniln glede nakupa jabolk, nnj se obrne na »Sadjarsko zadrugo?, Maribor, Aleksandrov« cesta 6. ROAIP AMUN0SE* MORfiV S STPAJ ■mi ~ mn StOMUH M ^^ m-v «S«88STfASSASIK g ??*M080 m ms MSDPOUH S2SSI Kol-nische Volkszeltung« z dne 10. t. m. Nikakor ne pozabi na kritiko in odkrito pokaže na nekatere bistvene pogrešite Gundolfove koncepcije, — zlasti se ne strinja z Gundolfovim zavračanjem /raziskovanja stilnih momentovf. V enem pa priznava Gundolfu veličino: v podajanju človeških elementov Shakespearjevih dram. »Nnjlrajnejšo vrednost T Gmndolfovem delu ima analiza oseb Shakespen-reja. Kolikor Je že doslej bilo pisanega o Hamletu n'bče »še ni oseb drame tako točno razpredelik. Kjerkoli se G. loti vprr^anja, ga prikaže v novi luči in smiselni zvezi. O osnovah fhakr-spearoje-vega jezika, njegovi mogočnosti in čudoviti intenzivnosti, je bilo doslej še malo stičnega povedanega. Zato opozarjamo na to odlično delo naSo Javnost. X. Koncert Orkestralnega društva V ponedeljek 21. t. m. je bil v Filharmoniji koncert Orkestralnega društva, pomnoženega s kon-aorvatoristi in godbeniki Dravske divizijske oblasti. Koncert je dirigiral prof. Škerjane. Koncert ni bil kdovekaj obiskan. Ali je temu vzrok apatija za umetnost ali danes splošno razširjeno klikarstvo s svojimi bojkoti itd., je težko reči. Bati se je, da kmalu ne bo več koncertov, če se večno podzemeljsko rovarenje muzikantov med seboj ne neha. Orkestralno društvo zaenkrat nadomešča filharmonijo in dela iz požrtvovalnosti, zato ni zaslužilo omalovaževanja. Program res ni bil za moderni čut zelo zanimiv. toda imel je svoje kvalitete in Je vlekel zlasti radi Lajovčevega najnovejšega simfoničnega produkta. Schubertovemu Jubileju se je društvo oddolžilo z dvema ljubkima menuetoma prozornih oblik in svežega sentimenta. Podana sta bila pa nekoliko hladno. Schreckerjev Intermezzo še ne kaže poznejšega drznega harmoničnega novotarja Schre-ckerja, je pa zlasti v srednjem delu kipeč od Čustvenega vzmaha, stavek pa, ki simetrično oklepa srednje zrno, je mogel po svoji čisti liniji še danes imponiratL Lajovčev Caprice je predlanskem izva-JlULU.'. I Imi.I i —~ i \sBSSSBSBaB= jala že Češka Filharmonija. Je nekak prostejii scherzo, ki obdeluje ritmičen petčetrtinski motiv in z njim kontrast i raj oči, včasih pevno melodični ostali motivični material. Lajovic je v tem kosu znova dokazal svojo odlično invencijo, ritmično, zlasti pa harmonično in kolorlstično Iznajdljivost. Znal je izvabiti velikemu orkestru komaj slutene barvne učinke z zanimivimi kombinacijami instrumentov. Stalna menjava instrumentov, ki nosijo glavni motiv, spominja v tej skokovitosti in rafiniranoeti nekaj na Straussa, v ostalem je delo notranje blizu češki ritmični romantiki, s čemer ne mislim na kaj več kakor na prispodobo. Prav vsako mesto Caprlca pa tudi noče zveneti. Vsebinski gre ali za čisto glasbo in zgolj kojorizem, včasih pa tudi za humor in je zraven nekaj fantovsko prešerne objestnosti, skoro favnovstva. S tem delom je Lajovic po Psalmu dosegel višek impresionizma in se deloma nagnil v naslednjo etapo moderne, v čistomuzikalično smer, ki deloma že negira čustveno romantiko in je nekak prehod k moderni. Delo je bilo navdušeno sprejeto. Zal, da Je bilo po prvotnem močnem konceptu nemara intelektualistično redlgirano, kakrS-nega vtisa se ob zadnjih L delih ne morem izne-biti. Žal, je bila tudi izvedba dela malo surova in sploh tudi dvoranica ne prenese velikega orkestra. Dobro je bilo to, da so bila godala zelo močno zasedena. Borodinova simfonija je izvrstno delo ruske pozne romantike, ki že posega v impresionizem. Markantna temata in jaki kontrasti grade stavke, drzna vzhodnjaška ritmika se druži s harmonično izuajdljivostjo, vsebinski je delo polno možatih občutij in strastne udarnosti in zamaha. Bodimo društvu hvaležni za koncert, ki nam ga je v tej koncertni suši podalo iz idealizma. Naj bi se ne razšlo in nas seznanjalo tudi z moderno. Dirigent se je resno zavzel za dela. Čeprav ni vdno dosegel čustvene topline, pa je vsaj v grobem stvari skušal dobro podati, dasi bi si bil človek želel tupatam dosti več fines. V. Jugoslovan nagrajen od Francoske Akademije. Francoska Akademija je podelila nagrado Paula Flata za leto 1928. jugoslovanskemu učenjaku dr. Aruautoviču, profesorju na visoki šoli orijentalskih jezikov v Parizu za Studijo o znamenitem francoskem dramatiku 19. stoletja Henryju Becqueu-u. Becqueu je, stoječ pod vplivom velikega Balzaca, uvel v francosko dramo realizem, teme iz meščanskega in delavskega življenja ter socialne probleme. Kritika njegovega časa ga je zato i udo napadala in je imel do smrti borbe tako z njo kakor s publiko m gledališkimi ravnatelji. Arnautovičeva študija obsega tri zvezke s preko 1500 stranmi. DB0BI2. Hrvatski Glasbeni zavod je dal te dni zanimiv društveni koncert moderne italijanske simfonične glasbe Oltarina Respighija in Alfreda Caselliju. — Umberto Urbani je prevel Borislava Stankoviča »Nečisto kri« (Sangue impuro). — V Sofiji so začeli izdajati prvo bolgarsko filozofsko revijo /Filozofski pregled« pod uredništvom prof. Mfhalčeva. Spori DR2AVNO PRVENSTVO V SMUČANJU NA POHORJU, v nedeljo, 7. februarja. Za udeležence nedeljske tekme za državno prvenstvo, ki bo največja in najzanimivejša letošnja zimsko-sportna prireditev, navajamo sledeča navodila: Koča na Klopnem vrhu je rezervirana tekmo- Povratek je določen za vse s Klopnega vrha na Falo, tako di pridejo v Maribor ob 18.40, od tam odhod v Grajsko klet, kjer j« objava rezultatov, proglasitev državnega prvenstva in razdelitev nagrad ter zabavni večer. Smuka na Pohorju je zelo ugodna ter za vse udeležence najlepši izlet. Svetujemo, da se priglase udeleženci dr. Orožnu, Prva hrv. štedionica v Mariboru, kjer si lahko zasigurajo "prenočišče in po želji vodnika. ŠPORTNE DROBTINE. Doslej je bil v zadnjem času vedno Cochet pred Borotro; danes pa beremo, da ga je Borotra v Bruslju premagal, pač po najhujšem boju. Morda Cochet ni bil v formi. Gotovo je pa, da njega samozavestni ton o njegovih in Koželuhovih zmožnostih ni bil prav na mestu. Karla smatrajo po zadnjem njegovem uspehu sp'ošno vsi za najboljšega igravca med vsemi, pa naj bodo to amaterji ali profesionali! Senzacijo je vzbudila tudi nogometna zmaga TFC nad praško Sparto 3 :2; bilo je to v borbi za zlati pokal Prage. V istem razmerju je berlinska Borussia premagala moštvo mesta Hamburg Sešteli so točke Thunbergove in Ballangrun-Jove; vemo, da sta v Davosu vsak dvakrat zmagala. V skupnem rezultatu je Ballangrud za malenkost boljši in je dobil zato naslov evropskega prvaka v hitrostnem drsanju. Thunberg starta danes in jutri na Dunaju, in je ves zimskosportni Dunaj zato na nogah. — Evropski prvak v umetelnem drsanju je Scbilfer, prvakinja pa Melita Brunner. Na Semmeringu co sankali- Prvo mesto sta dobila g. Preifiler in gna. Embacher, nt dvosedež-nih saneh pa brata Feist. Slo je za prvenstvo Evrope, kot smo to že naznanili. Nurmi je v Ameriki že nastopil, proti neravno posebni konkurenci. Šlo je na 3000 v in je Nurmi zmagal, kakor je hotel. Porabil je 8:43.4. Češki Amerikanec Kojac je dosegel v hrbtnem plavanju na 100 y izborni čas 1:06. Dempseyu hoče tako ameriška kot mednarodna bokserska zveza zopet prisoditi naslov »svetovnega prvaka«. Tunney je izven računa, drugi pa Dempseya prav nič ne dosegajo. Radio silnih ležišč; Činžat 15 zasilnih ležišč; Ruška koča 60 postelj in 40 zasilnih ležišč; Mariborska koča 50 postelj in 50 zasilnih ležišč. Dostop je iz Fale: na Činžat pol ure, Klopni vrh dve in pol uri, Perganez dve uri, Klopni vrh eno uro. Dostop iz Ruš: Smolnik dve uri, Klopni vrh ena in pol ure. Ruška koča tri ure. Dostop iz Hoč: Mariborska koča tri ure, Ruška koča še tri četrt ure. Ruška koča-KIopni vrh tri ure. O KNJI2NI URL Reklo se je že, da bo radio dela'— konkurenco knjigi. Pa ni res Baš radio lahko vrši najmočnejšo propagando za dobro knjigo. Marsikje so že upe-ijali knjižne ure. Bero se odlomki iz najnovejših knjig, ki so najznačilnejši, pove se kaj o avtorju in se posebei opozori na vrline del. Baš danes, ko poplavlja Slovenijo knjižn' šund, bi bila močno na mestu taka propaganda dobre knjige — tudj po radiu. Izhajajo take knjige in z bežnimi ocenami v dnevnem časopisju, ki se zavrže, gredo mimo širšega in naiširšega kroga občinstva, ne da bi kaj vedelo o njih, kje le, da bi jih podrobneje pozna'o. Seveda je treba poznavanja pri izbiranju takih del in odlomkov, ki naj pridejo pred mikrofon, je pa to delo, ki je neprecenljivega kulturnega pomena, pri čemer bo tudi vsako založništvo rado prispevalo svoj delež. »FINSKIc VEČER IN... 17. decembra minulega leta «o se domala vsa evropske postaje domenile, da posvetijo kako uro pažnie kulturnemu pomenu določene dežele, to pot Finske... Do konca svetovne voine Finci niso poznali svobode, pa tudi ne lastne kulture. . Do 1809 so bili pod švedsko, od tega leta dalie pa pod rusko nadoblastjo. O literaturi do pred 50 leti nI bilo ne duha ne sluha. Imeli so edino Bib'ijo, a v prvi polovici prošlega stoletja so dobili zbirko svojih narodnih pesmi, »Kalewala« in »Kanfelefar-?. V osemdesetih letih se šele oglasi pisafeli Juani Aho, učenec švedske literature, a drug mu Jiirnefelt se nas'oni na Ruse. Novoromantik ie Linnenkoski. Razen s športom so stopili v svet Finri s svcio muziko, ki ie izkliučno noveišega datuma. Prv> med komponisti je Kaianus, za njim Sibelius. V dobi po svetovni voini se je kulturno življenie Fincev, ki so poreklu Madžari, a so nanje močno vplivali švedi, silno razmahnilo. Danes iih svet pozna in prireja celo finske vt-čere po radiu... Zakai vse to? Zato. ker prihaja človeku na misel, kako lepo bi bilo, ko bi se kdai pri red«! na tak način še kak slovenski večer... Kakor da je predrzna taka misel. Kaj pravite, kje nam vendar manjka? Programi Radio-Ljubljana s Sreda, 23. Jan.: Radi znaženja strojev program izostane. Četrtek, 24. jan.: Radi snaženja strojev program izostane. Drugi programi t Sreda, 33. januarje. Zagreb: 17 Vika Podgorska čita pravi Jfee. — 17.80 Ljudski koncert — 30.85 Italijaneka komorna glasba. — 22 Lahka glasba. — Prag«: 12.15 Konj pri delu, predavanje. — 16.20 Za deco — 17.30 Srbo-hrvašfina — L"hka glasba — 19.45 Be-citaciie — 21.40 Večerni koncert. — Stuttrart: 15 Otroški program — 16.35 Popold naki koncert — 18.45 Potopisi — 20 Mešan večer — 21 Klavir. — Tonlouso: 13.45 Koncert — 21.80 Recitacij« — 21.48 Havajska kitara — 28 Fokstroti. — Bern: 16 Popoldanski koncert. — 19 Literarno predavanje — 20 Komorna glasba — 21 Orkester. — Katovii-e: 16 Reproducirfnu glasba — 17.25 PoljSčinn — 17-55 Prenos iz Varšave - 20.80 Večer anTleiVe glasbe — 22.30 Plesna glreba. — Berlin: 15 80 Za dam« — 16,30 Mladinski proeram — 20 Veeel več«r — 21 Orkester — 21.30 Plesna glasbi. — Dona): 11 Kvartet Stlvtncr — 16 PopoManski koncert — 17.46 Glrsb". — Bndapest: 9.15 Dopoldanski koncert — 17.85 Koncert opernega orkestra — 20.10 Koncert poštnih urednikov — 21.45 Ciganska godba. — VarS;>ra: 15.50 Reproducirana glasba. — 17.55 Ljudski koncert — 20.30 Komorna glasba — 22.90 Lahka glasba. Naznanita Ljubljansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20. Sreda 23. jan.: >DOBRI VOJAK ŠV^JK/. Ljnd- ska predstava pri znižanih cenah. Izven. Četrtek 24. jan.: Ob 15- »MODRI OSLIČEK MIŠKO«. Otroška predstava pri znižanih cenah. Izven. Petek, 25 Jan.: Zaprto. Sob'ta, 26. jan.: VOLPONE. Red D. Nedelja, 27. jan.: Ob 15: KROG S KREDO. L j ud« ska predst-.va po zniž. cenah. Izven. — Ob 30: KUKULI. Ljudska predstava pri znlž. eenah. Izven. Ponedeljek, 28. jan.: HERMAN CELJSKI. Red A. OPERA: Začetek ob pol 20. Sreda, 23. jim.: PRI TREH MLADENKAH. Red C. Četrtek, 24. jan.: Zaprto. Mariborsko gledališče Sreda, 23. januarja ob 20 url: »Učitcljica«. Ab. B. Prvič. Četrtek, 24. januarja ob 20. uri: »Divja raca«. Ab. C. KuponL Sprememba opernega repertoarja. Vsled obolelosti nekaterih opernih solistov je nujno potrebna. sprememba opernega repertoarja in se poje danes v sredo 23. zvečer ineslo napovedane opore »Jcnny svira« za abonente reda A opereta »Pri treh mladenkahc za abonente reda C Abonentl reda A naj to oprosie in upamo, da dobe svojo predstavo v petek. Prireditve in društvene vesti Čajanka francosko-slovanskega kluba se ne bo vršila v klubovih prostorih v Narodnem domu, temveč v zgornjih prostorih kavarne Emona danes ob 9 zvečer. Občni zbor Slovenskega ribarskega društva v Ljubljani bo v torek, dne 29. januarja 1929 v posebni sobi Ljubljanskega dvora. Pevski zbor G asbene Matice. V četrtek, 24. t. m. ob osmih zvečer skupna pevska vaja in sestanek mešanega zbora. Važno, pridile vsi! Odbor. Občni zbor Probudc z običajnim sporedom se bo vršil 26. januarja 1929 v salonu pri Mraku ob 20. — Odbor. Orel ORUŠKIM KROŽKOM. Po novem zakonu o društvih mora vsako društvo prijaviti politični oblasti vse sestanke tri dni naprej. Za našo organizacijo velja sledeče: Vsak orližki krožek mora prijaviti nameravani sestanek, odborovo sejo, občni zbor. srenjski svet, krožkove tekme (telovadnih ura ni treba naznaniti) tri dni prej politični oblasti. V napovedi Jc treba navesti dan, uro, kraj in dnevni red. Napoved je koleka prosta. Za krožke, ki imajo odborove seje in sestanke redno vsak teden ob isti url, zadostuje, da napovedo enkrat in tej napovedi dodajo, da se vrSe vsak teden ob istem času. DIŠAVE XI. d'N 49 Sir Arthur Conan DoyIe: Izgubljeni svet Roman. »Kaj je bilo to?« sem zašepetal. »Jutri zjutraj zvemo,« je rekel lord John, »bilo pa je blizu nase menda v daljavi one jase. »Imeli smo izjemno priliko poslušati prazgodovinsko tragedijo, katerokoli dramo izmed teh, ki so se dogajale v ločju ob mlakužah jurske dobe, če je razkosai v močvirju večji zmaj manjšega,« je rekel Challenger bolj svečano, kakor smo sicer bili pri njem vajeni. »Kaka sreča je za človeka, da je prišel šele pozneje na vrsto v zgodovini stvarstva. Staro-žitne dobe so poznale moči, katerim ne bi bilo kos nobeno njegovo junaštvo in nobeni umetni pripomočki. Kaj bi naj opravil s svojo zanko, kopjem ali puščico zoper take nestvore, ki so nastopili nocoj? Še s sodobno puško bi bilo težko pošasti priti do živega.« »Kako bi rad po njej pombril, draga prijateljica! je rekel lord John in nožno pobožal svojo ekspresno puško. »Vsekakor bi imela slična živina pri spopadu prav dobre izglede na uspeh.« Summerlee je dvignil roko. »Pst!« je zašepetal. ;>Menda nekaj slišim!« Sredi globoke tišine se je nenadno razleglo zamolklo, enakomerno pekclanje. To je bil korak neke zverine — pravilni udarci mehkih, a težkih šap, ki so se previdno spuščale na tla. Oblazila je počasi naše taborišče iti se ustavila blizu vhoda. Začni sem odtod v enakomernih presledkih sikajoč, pridušen glas — to je bila sapa nepoznanega stvora. Zdaj nas je delii samo šibki plot od penečne pošasti. Vsak od nas je zagrabil puško, in lord John je potegnil veiico h plota, da napravi lino. »Pri svetem Jurjuf« je zašepetal. »Menda ga vidim!« Sklonil sem se in mu pogledal čez pleče skozi luknjico. Res, tudi jaz sem ga videL V temni senci drevesa sem razločil še bolj temno senco, nerazločno, črno, nejasno in sključeno, preteče divjo, mogočno postavo. Ni bila večja od konja, toda megleni obrisi so kazali izredno spretnost pa moč. Tudi sikajoče dihanje, ki je spominjalo na enakomerno, močno sopihanje parnega stroja, je govorilo o orjaškem telesu. V trenutku, ko se je zverin« premaknila, se mi je zazdelo, da so zabliskale zelenkaste, pošastne oči. Težko šumenje je menda kazalo, da polagoma lazi naprej. »Mislim, da se pripravlja za skok!< sem rekel in napel petelina svoje puške. Ne streljajte! Ne streljajte!« je zašepetal lord John. - Puškin strel se bo slišal več milj daleč sredi te nočne tišine. Čakajte z njim do zadnjega.« Če le skoči čez plot, smo izgubljeni,« je rekel Summerlee, in njegov hreščeči glas je nenadoma izbruhnil v nervozen smeh. »Ne sme skočiti čez plot,« je zaklical lord John, a čakajte vendar s streljanjem do zadnjega. Morebiti še lahko drugače pridem golazni do živega. Vsekakor bom poizkusil.« To, kar je sledilo tem besedam, je bilo dokaz brezprimernega poguma. Stopil je k ognju, pobral gorečo vejo in kakor blisk planil skozi luknjo, ki jo je bil pripravil v ograji. Nepoznano strašilo se mu je bližalo z grozovitim rjovenjem. Lord John se ni nič obotavljal, temveč mu skočil lahko in prožno naproti ter na vso moč oplazil z gorečo vejo zverino po gobcu. V tem trenutku sem bežno zagledal pošastno, orjaški žabi slično krinko z bradavičasto gobavo kožo in odprtim žrelom, po katerem je curljala sveža kri. Takoj po tem se je razleglo prasketanje po podmladku in naš strašni obiskovalec je izginil. »Mislil sem, da mu ne bo plamen všeč,« je rekel lord John smehljaje se, ko se je povrnil in zalučil svojo baklo na grmado. »Kaj takega ne bi smeli tvegati! smo mu vsi zaklicali. »Če pa ni bilo mogoče ničesar drugega storiti! Če bi prišel čez plot, bi morali streljati, pa bi lahko zadeli drug drugega. Če pa bi streljali skozi ograjo in ga tudi ranili, v trenutku bi bil tukaj, pa ni treba govoriti, da bi tudi slabo končali. Mislim, da smo se ga na ta način še najboljše odkrižali. Kaj pa je to bilo, kaj?« Naša učenjaka sta nekolike v zadregi pogledala drug drugega. »Jaz ne morem natančno opredeliti, te živali,« je rekel Summerlee in si ob ognju prižgal cedro. »Če nočete govoriti kar na slepo srečo, kažete samo pristno znanstveno opreznost,« je pretirano prizanesljivo rekel Challenger. »Tudi jaz lahko samo v splošnem povem, da smo imeli morebiti po vsej priliki nocoj opraviti s katerokoli vrsto roparskega dinozavra. Imel sem že priložnost izraziti domnevo, da najbrž bivajo na planoti tudi zastopniki te družine.« »Vpoštevati moramo,« ie pripomnil Summerlee, »da lahko srečamo tukaj tudi prazgodovinske živali, o katerih ničesar nismo vedeli poprej. Prehitevali bi dogodke, če bi mislili, da poznamo ime slehernega stvora, ki ga lahko srečamo tukaj.« »Tako je. Približna opredelitev je seveda vse, s čimer so: moremo zadovoljiti. Jutri zjutraj nam bodo morebiti pomagali nadaljnji podatki k nalančni ugotovitvi. Zdaj pa lahko samo nadaljujemo pretrgano spanje!« »A eden mora ostati na straži !£ je rekel odločno lord John. »V tej deželi se ne smemo preveč zanašati na srečo. Cd zdaj naprej se bomo menjali, vsi po vrsti, vsak dve uri.« "i' - iT"IiiFiI1 =151=111 m v. 2. C GS--E" £cs!I O 50 2 ^ R- — • — (/X * C^eB S" - susa* < «»>— a s. Ojtfg" ='■-< S c" ci 5" B g B tSn53 bjsH iii=iii= Sluzbodobe Prekajevalca dobrega in treznega mesarskega pomočnika, izdelovalca raznih klobas, iščem. Ponudbe pod št .720» na upravo »Slov.« Vzgojiteljica se sprejme k 6 letnemu fantu. Zahteve: slovenski in nemški. Ponudbe z navedbo dosedanj. službovanja z zahtevo plače pri celi oskrbi na poštni predal Kranj 25. Kotlarje za izdelavo rezervarjev in popravo parnih kotlov iščemo za takoj. Stalna služba. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je nasloviti pod značko »Kotlar« na Aloma Company, anonč-na družba, Ljubljana — Aleksandrova 2. Učenca išče mizarski mojster. — Pojasnila daje Kopriva, Aleksandrova 14, Ljublj. Dekle pridno in zanesljivo, vajeno kuhe in vseh gospodinjskih del, se sprejme takoj. Plača po dogovoru. Naslov v podružnici •Slovenca« v Celju. Učenka zdrava in močna, iz poštene kmetske hiše, se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi. - Ponudbe na: Jos. Rudman, trgovina, Krška vas — Brežice. Trafikantinjo pošteno in vestno, katera zna tudi naročevati — sprejme takoj večja trgovina v mestu na Gorenjskem. Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod šifro »Trafikantinja« št. 683. Knjigovodja mlad, agilen, z dobrimi referencami — vojaščine prost, se sprejme takoj in pod ugodnimi pogoji; tozadevne ponudbe na upravo »Slovenca« pod 1 šifro »Verziran knjigovodja« št. 684. Mizarskega pomočnika sprejme Andlovic, Sodar-ska steza 2, Ljubljana. r i fi •»» • Službe ucejo Kot ekonom na kako veleposestvo ali graščino želi priti 27 letni primorski Slovenec, točasno gospodarski ad-junkt na Češkem. Deluje že nad 3 leta na posestvih s 50—90 ha orne zemlje ter je verziran v vseh panogah poljedelstva: žito, hmelj, sladk. pesa, krompir. Obvlada najmodern. gospodarsko knjigovodstvo, amer. in enostavno. — Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod »Ekonom« št. 539. Izurjena šivilja gre šivat na dom. Naslov pustiti v upravi »Sloven-S ca« pod značko »Delo takoj«. Kupimo Hlode bukove in hrastove (hrastove že od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana Dražba i Puhasto perje Dne 24. jan. ob 9 sc vrši kg 38 Din. , razpošiljam v Ljubljani gl. kol. javna po povzetju najmanj 5 kg dražba najdenih pred-(Izkoristite priliko, dometov. kler zaloga traja Imam tudi beli ruh kg 300 Din L Brozovič, kem čistio-na peria. Zagreb, (lica 82 Pletilni stroj Flachmaschine Dobro ohranjen pletilni stroj (Flachmaschinc — rechts-rechts 10, 11 und 12 Teilung), se takoj kupi. - Ponudbe na poštni predal 133, Ljubljana. Prodamo Pet mladih psičkov lepih, volčje pasme, naprodaj. — Brdo 18, nad Vičem. I 15.000 Din za razširjenje trgovine železne stroke iščem. — Resnemu ponudniku je dana prilika sodelovanja. Ponudbe je poslati pod ;>Fortuna 777« na upravo »Slovenca«. Amerikan harmonij pravi, iz Kanade, naprodaj. Ogleda se ga: Tabor 6, priti, levo, Ljubljana. Nova spalnica se proda za 1600 Din. -Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 688. Radio-aparat tricevni v-Berliner« — s Philips elektronkami — prodam za 900 Din, Brez elektronk 600 Din. Naslov v upravi »Slovenca ■■ pod št. 682. II Obri Poročne prstane darila za neveste in ženine nudi F. Čuden, Prešernova, Ljubljana. Matija Terlep Ljubljana 7, Sv. Jerneja c. P ki iriporoča svoje podjetje, ovanie konj, vozov kolarstva. A. Arhar in drug; Podjetje elektrotehničnih naprav in popravil. Ljubljana VII Celovška cesta št. 80 izvršuje elektrarne, elek- troinstalacije, telefone, daljnovode itd. po najnižjih cenah. - Postrežba točna. Podgane ubija RATOL Polj. miši ubija ARVICIN Ščurke ubija GAMADIN Stenice ubija STENOL Bolhe ubija PULEKSIN Dobivajo se povsod! Biokemia, Zagreb, Hatzo-va ulica 25. Tel. br. 59-69. Oies in, koruzo kupite naiccnoje pri tvrilk A. ¥l»l K, I JUHI IANA Rešile ra cesta 24. Veletrgovina i iltoin Drva bukove in hrastove odpadke od parketov dostavlja po oizki ceni na dom parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, ia gorenjskim kolodvorom. Vse vrste moko iz najbolj, banaške pšenice dobavlja*po najnižjih cenah Fran JUVAN, valjčni mlin, Sred. Gamelfne, p. Šent Vid nad Ljubljano. Zahtevajte cenik. — Solidna postrežba. Krušno moko na i boljše vrste dobite vedno svežo pri A. & M. Zorman Ljubljana, Stari trg 32. Blago dostavimo tudi na ■ lom. — Prevzamemo v mlev tudi vsako množino doma e ali bau8ške pšenice — pri manjdh množinah jo takoj zamenjamo za moko in otrooe. Ajdova moka 5 Din Zahvala Za vse ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, tasta dr. Antona Schiffrerja prejete izraze blagodejnega sočutja, za prekrasna cvetlična darila, za mnogobrojno častno spremstvo k njegovemu zadnjemu počitku in sploh vsem, ki so kakorkoli počastili njegov zadnji spomin, izrekamo najtoplejšo zahvalo. V Ribnici na Dol., dne 22. januarja 1929. ŠTEFANIJA SCHIFFRER roj. RUDEž in ostalo sorodstvo. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša preljubljena teta in sestra, gospa Frančiška Košiček roi. Gregorič posestnica v Novem mestu danes 22. t. m. ob 4 popoldne po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v starosti 67 let, v Bogu vdano preminula. Pogreb bo v četrtek, dne 24. t. m', ob 3 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Šmihelu. Novo mesto-Maribor, 22. januarja 1929. Žalujoči ostali. Vsaj za Slovensko Stražo Tovarna lesnih izdelkov išče poslovodjo ki je povsem siguren v delu s stroji in v politiranju. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače pod »Verziran delavec« na Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova c. 2. Manufakturist z večletno prakso, prvovrsten detajlist z samo najboljšimi referencami se sprejme v veletrgovini R. Stermecki, Celje A vtomoblilsti I garatirano pristna, od 25 kg naprej. Pošilja Pavel Sedej, umetni mlin, Ja-vornik, Gorenjsko. Motociklisftft! Šofer m somovozac Spisal inž. Josip Štolfa.--Cena vezani knjigi Din 140 — Jugoslovanska knfigarna v Ljubllani. Zahvala sožalja ob smrti našeg Niko Štempiharja Za vse izraze sožalja ob smrti našega nepozabnega se toplo zahvaljuje ŽALUJOČA RODBINA. V Kranju, dne 22. januarja 1929. najnovejša dvokolesa. motorje, šivalne' stroje. Otroški vozički novih modelov, mali avtomobili, pneumatika najceneja. Ceniki franko. Prodaja na obroke. „ l'rlouna" F.B L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA. Karlovska cesta št. 4. Zahvala Ob bolezni in smrti našega predragega, srčnoljubljenega soproga in očeta, gospoda Mdtko Rdthl-a sekretarja direkcije pošte in telegrafa ▼ pokoju izrekamo svojo toplo zahvalo vsem prijateljem in znancem, ki so ga obiskali in spremili k zadnjemu počitku, izražajoč nam s tem svoje sočutje. Posebej pa se zahvaljujemo zastopniku direkcije pošte in telegrafa, zastopniku glavne pošte in drugemu poštnemu urad-ništvu; dalje zastopnikoma ljubljanske mestne občine in mestnega stavbnega urada, kakor tudi ostalemu uradiištvu raznih uradov. Enako se iskreno zahvaljujemo za mnogobrojno izraženo sožalje in vsem darovalcem prekrasnega cvetja. ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, pradeda, tasta, svaka in strica, preblagorodnega gospoda Janeza Nep. Hogerja meščana ljubljanskega, trgovca, posestnika itd. itd. in za poklonjeno krasno cvetje in vence, se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebej nas veže dolžnost, zahvaliti se škofijskemu ordinariatu, častiti duhovščini sv. Petra in stolne župnije, čč. oo. jezuitom, osobito č. g. priorju Kopatinu za tolažilne obiske med boleznijo in za podelitev zadnje popotnice, gg. članom centralnega sveta »Vincencijeve družbe«, stolni in sosednim konferencam »Vincencijeve družbe«, požrtvovalnim sestram usmiljenkam, vodstvu Marijanišča, dalje gosp. županu dr. Pucu, zastopnikom mestne občine in mestnega magistrata, zastopnikom raznih oblasti in korporacij, uradništvu zavarovalne družbe »Sava« in Kranjske hranilnice, osobju tvrdke I. C. Mayr in Kune & Co., ter končno vsem cenjenim prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti. — Vsem naša ponovna in topla zahvala! Nova žaga na električni pogon, moderno urejena, z vsemi potrebnimi stroji ter velikim skladiščem, v večjem kraju Slovenije tik ob železniški postaji, se ugodno proda. (Edina žaga v* okraju.) Obenem se proda tudi večja zaloga hrastovega in drugega ne-rezanega lesa. Reflektanti naj javijo svoj naslov na upravo lista pod »Ugodna prilika« št. 582. Pridobivajte novih naročnikovi Nabava drv Pri štabu Komande 8. žandarmerijskog puka se bo vršila dne 14. februarja t. 1. ob 11 dopoldne druga ustmena licitacija za 120 prostornih metrov bukovih drv za kurjavo, potrebnih v Ljubljani. Pogoje se more vpogledati vsak dan ob uradnih urah pri navedeni komandi. Kavcija znaša 5 % od celokupno vrednosti nabave (tuji državljani 10%). ■i E. Br. 678. Iz pisarne Komande 8. žandarmerijskog puka t Ljubljani, dne 21. januarja 1929. V Ljubljani, dne 22. januarja 1929. Globoko žalujoče rodbine ROGER - MEJAč. Zahvala Vsem, ki so spremili našega nadvse dobrega in plemenitega očeta, gospoda Rihorda E. Hlicheliiča veletrgovca na zadnji poti, in vsem, ki so mu s cvetjem poklonili zadnji znak svoje ljubezni, in vsem, ki so sočustvovali z nami, izrekamo iskreno, globoko zahvalo. Žalujoči ostali. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubl|ani: Karel Cefc. Izdajatelj, dt. ft. Kolovec. Urednik: Franc Terseglnv.