TRGOVSKI I.IST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt
Hsrofinlna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani
Ikte XIV.
Telefon it. 2552.
Ljubljana, v četrtek, 19. novembra 1931.
Telefon 6t. 2552.
Štev. 133.
Izhodi iz gospodarske krize
Predaleč bi zašli, če bi na to vprašanje hoteli odgovoriti v vsem njegovem obsegu. Tudi nam to pot ne more biti do svetovne gospodarske krize in do njenih mogočnih eksplozij. Mednarodni vulkan gospodarskih kritičnih izbruhov bo sam od sebe našel poti pomiritve.
Pač pa je za nas gospodarska kriza nekaj konkretnega, v kolikor jo čutimo neposredno na lastni koži.
Tu, kot pojav naših trgovskih poslov, kot zastoj malega obrtnika, kot borba naše nebogljene industrije, kot propadanje slovenskega kmetovalca, kot visoke davščine, kot nemogoče državno trgovinske metode itd., je gospodarska kriza nekaj živega, v njej tonemo prilično do vratu. Zato je na nas, da se iz nje izkopljemo, da poskrbimo pravočasno za njeno ozdravljenje in da postanejo naši kraji, ki tvorijo organsko zaokroženo gospodarsko enoto, aktivni da nikoli tega, skratka da bi vsaj od daleč dospeli do točke, ki jo ameriški narod izraža z gospodarsko opojno besedo »prosperity«.
Kakor na idejnem polju, tako
je treba tudi v gospodarstvu akcije, obrambe, dela, ustvarjanja.
Kaj razumemo pod akcijo v gospodarstvu?
Na to vprašanje odgovorimo s kratkim izrazom
»gospodarsko pijonirstvo«. če bi do dna pogledali krizi našega časa in naših domačih razmer, bi prav za prav dognali,
da je kriza v pomanjkanju gospodarskega in poslovnega pijonirstva.
Primer iz našega gospodarskega življenja! Po svetovni vojni je zašlo slovensko knjigotrštvo in založništvo v hude škripce. Kriza lepe knjige se je reklo, itd.
Dejansko gre za nekaj drugega. Bila je kriza založniških in knjigo-tržnih metod. Pred leti je nastopil podjeten človek, ki je tej stvari pogledal v oči in preko noči so vzbrstela mlada podjetna, inicijativna založništva »Modre ptice«, »Hrama« itd., a njim so sledila stara podjetja »Jugo-slovenske knjigarne« in »Tiskovne zadruge«.
Podobno je na drugih področjih. Ustvarjajmo nove industrijske panoge,
graditeljni duh mora prešiniti ves naš poslovni svet, pa bo naše domače krize v dokajšnji meri konec.
Seve, beseda sama ne zadošča.
Tu je treba preorijentacije vsega našega šolstva, obnove vsega našega narodnega naraščaja, idealov tvornega duha, poslovne energije morajo stopiti v ospredje.
In pa: Zadeva ni enostavna. Trgovina, obrtništvo, industrijsko pijonirstvo predpostavlja sedaj že vse drugačno tehnično predizobrazbo, trgovina ni več enostavnost, ki ji zadošča koncesija in kar je takih formalnih listin.
Tu je treba vsega moža, globokega znanja teorije in prakse, poznanja in analize trga, novih trgovskih metod, obdelovanje mas itd.
Isto velja za industrijo, za obrt.
Nove industrije so vezane na podrobno poznavanje industrijskih proizvodov, na organizacijska vprašanja obratov, na racionalizacijo, na podrobno znanje o carinskih vprašanjih itd.
Podobne misli se vsiljujejo
o kmetijstvu, kjer nam tudi ne bodo mnogo pomagale la-mentacije, marveč bo treba študirati kmetijsko vprašanje pri drugih narodih in
dvigniti kvaliteto do svetovne kakovosti, posnemati že rafinirane metode prodaje kmetijskih proizvodov, kakor jih srečujemo pri naprednih narodih, n. pr. pri Dancih.
Prej smo rekli, da je naša ožja domovina čudovito zaokrožena gospodarska enota, ki kot taka uprav kriči po enotni zaščiti. Tu so davčna vprašanja, pridobnina, prekomerna obremenitev konzuma, tarifna vprašanja, žitni monopol, da ne navajamo drugih krilatic.
Tako ozemlje, sila komplicirano po svoji ubožni gospodarski strukturi, predpostavlja, kajpak, znanstveno organizirano obrambo gospodar-
skih interesov, predpostavlja odločno besedo povsod tam, kjer sklepajo o carinah, o trgovinskih pogodbah, o davčnih obremenitvah itd.
Drugi narodi imajo cele skladovnice znanstvenih knjig o reklami, o trgovskih pismih, o organizaciji obratov, o novih trgovskih metodah, o občevanju s kupci itd. itd. A mi?
Kaj stori naš človek za sa-moizobrazbo v gospodarskih vprašanjih? še svojega gospodarskega tiska ne podpira, še poročil svojih zaščitnih organizacij ne čita, kaj šele da bi sam tvorno in ustvariteljno posegal v vseobči gospodarski proces, v produkcijo v najširšem pomenu besede, ki edina ustvarja delovno priliko in s tem kruh in blagostanje.
Seznam in število naročnikov »Trgovskega lista« nam nudi v tem oziru prilično točno sliko, in ta slika je žalostna. Toda naša pot gre hvala Bogu navzgor, čas prinese spoznanje in zmago! Zato oni, ki so z nami, glave kvišku in pogumno ter budno naprej!
Pomagal nam bo edino — gospodarski aktivizem!
Detajlno prodajanje in zbiranje naročil po trgovskih potnikih
Nova določila obrtnega zakona
V	poslednji številki našega lista smo priobčili določila novega obrtnega zakona o sejmarjih in krošnjarjih. Naj v naslednjem navedemo tudi določila, ki jih vsebuje novi zakon o detajlnem prodajanju in zbiranju naročil po trgovskih potnikih. Določila ne vsebujejo tega, kar smo si od zakona obetali, saj smo zahtevali, da se zbiranje naročil pri privat. strankah brezpogojno prepove, novi zakon pa vsebuje določila, se skoro dobesedno krijejo s sedanjimi predpisi. Novo je le določilo, da so posli, ki jih sklepajo potniki z osebami, pri katerih je iskanje naročil prepovedano, nični. S tem bo sicer pomagano onim naivnim kupcem, ki nasedajo besedam brezvestnih zlasti inozemskih potnikov, toda ali se bo dalo s tem omiliti početje trgovskih potnikov, ki sedaj v tako veliki meri oblegajo privatne sjtranke, je vprašanje! Tozadevna določila novega obrtnega reda pravijo:
§ 143. 1. Imetniki obrtov imajo pravico izven kraja stalnega poslovnega stojališča sami ali potom oseb, ki so v njihovi službi (trgovski potniki) obiskovati in zbirati naročila pri trgovcih, fabrikantih in obrtnikih, ki delajo s ponujenim blagom v svojem podjetju. Za ta posel morajo imeti uradno legitimacijo. Pri izvrševanju tega posla smejo nositi seboj samo vzorce in nikakor blago za prodajo.
2. Lastniki obrtov smejo sami ali po svojih trgovskih potnikih v stalnem poslovnem stojališču ali izven njega iskati naročila za kolonij alno in špecerijsko blago, za kemične in mineralne proizvode, kakor tudi za manufakturo, konfekcijo in galanterijsko blago ter perilo samo pri podjetjih, ki kupčujejo s tem blagom. Pri drugih osebah morejo na tako blago iskati naročila sami ali po svojih potnikih samo na poziv.
3. Za blago, ki ni navedeno v drugem odstavku, morajo lastniki podjetij v okraju svojega poslovnega stojališča sami ali po svojih potnikih iskati naročila samo pri podjetjih, ki
kupčujejo s tem blagom, pri drugih osebah pa, ki s tem blagom ne kupčujejo, samo na poziv.
4. Trgovski potniki ne smejo pri poslovnem potovanju oglaševati, da sprejemajo naročila na stanovanju. Niti smejo v svojem stanovanju sprejemati naročila, niti pokazati svoje vzorce.
5. Minister trgovine in industrije more po zaslišanju zbornic z uredbo dovoliti izjeme od navedene prepovedi za poedine vrste obratov, blaga ali področja, in more določiti, da smejo iskati naročila tudi brez poziva.
6. Prirejevanje razstav blaga ali vzorcev posameznih lastnikov obrtov izven njihovega lokala je prepovedano. Obča upravna oblast more izjemoma dovoliti samo prirejanje takih razstav na svojem področju domačim producentom za lastne proizvode, toda ti ne smejo prodajati blaga. Izložbe izven lokala ne spadajo pod to prepoved.
§ 144. 1. Inozemska podjetja in njihovi trgovski potniki morejo v državi zbirati naročila samo, ako svoje poslovanje prilagodijo določilom trgovinske pogodbe z državo, v kateri je stojališče njih obrata. Ti potniki ne smejo iskati naročila za dela, ki bi jih njih podjetja izvršila v državi.
2.	Prirejanje posebnih razstav tujih podjetij in njihovih potnikov je prepovedano.
§	145. Posli trgovskih potnkov,
sklenjeni z osebami, pri katerih je v zniislu tega zakona prepovedano iskati naročila, so ničevi.
§ 140. Domači producenti ur, zlatega in srebrnega blaga in blaga iz platine, tigovci na veliko z navedenimi predmeti, nadalje trgovci z dragocenim kamenjem in osebe, ki so v njihovi službi, morejo na svojem potovanju nositi s seboj ne samo vzorce, ampak tudi blago za prodajo, ako je za to blago izključena možnost prodaje po vzorcih, smejo pa prodajati izključno samo pooblaščenim trgovcem teh predmetov.
I f Fran Majdič i
V	torek je v Celju po kratki bolezni preminul znani industrijalec gosp. Fran Majdič. Za pred leti umrlima bratoma Vinkom iz Kranja in Petrom iz Celja je sledil sedaj še brat Fran. Ž njimi je usahnila ena najmočnejših in najstarejših korenin slovenskega podjetništva. Za zavednim, simpatičnim in smotrenim gospodarjem žaluje vsa naša javnost, saj je v najtežjih in najhujših časih pomagal vsem in povsod. S svojim samozavestnim nastopom je bodrilno vplival v časih hude narodne bede in preganjanja. Blagopokojni je bil vzor narodnega moža in dobrega podjetnika in gospodarja.
Pokojnik je bil rojen v domačem mlinu v Jaršah in se je po dovršenih študijah kot enoletni prostovoljec udeležil tudi okupacije v Bosni. Nato se je pa posvetil gospodarstvu in moderniziral obrat v mlinu, ki je slovel po vsej deželi. Posebno važno vlogo je njegov mlin igral v suhih vojnih letih, ko je dobrosrčni gospodar Fran Majdič zalagal z najpotrebnejšo moko tako reveže v okolici, zlasti pa še inteligenco in skrbel, da so imeli duševni delavci dosti kruha. Ko je leta 1922 pogorel njegov mlin, je Fran odstopil pogorišče svojemu bratu Petru, kjer je zgradil tkalnico, ki prav živahno deluje pod firmo Industrija platnenih izdelkov v Jaršah in je v kratkem času po solidnosti svojih izdelkov zaslovela po celi državi.
Po požaru se je pokojni Fran Majdič za stalno preselil v Celje. Do zadnjega časa se je živahno zanimal za vsa gospodarska vprašanja in z veliko pozornostjo sledil vsem gospodarskim dogodkom širom naše domovine.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek. Truplo prepeljejo na njegov dom v Jarše, od koder bo oh 16. pogreb v Mengeš, kjer ga polože k večnemu počitku v rodbinsko grobnico.
Vzornemu gospodarju in možu trdega dela ohranimo časten spomini
Velespoštovani rodbini Majdičevi naše iskreno sožalje!
PRAVILNIK ZA POŽLAHTNJ HVALNI PROMET SVILE
Finančni minister je priobčil nov pravilnik za izvažanje in uvažanje svilenih tkanin. V tem pravilniku je izvoz dovoljen po odobren ju trgovinskega ministrstva, ako se izdelovanje in dovrši-tev tkanin ne more izvršiti v naši državi. V izvoznih deklaracijah se mora navesti čista tcžina v trenotku izvoza, njena skupna težina ter Številke posameznih komadov. Pri uvoznih deklaracijah mora biti navedena istotako težina in število komadov. V obeh slučajih pa mora biti navedeno, če je svila naravna, umetna ali mešana. Ako bi se izvozilo ali uvozilo več vrst svilenih tkanin, se mora prijaviti vsako posamezno vrsto. V trenotku, ko se dovršene tkanine vračajo iz inozemstva v državo, se mora carina tkanin identificirati na podlagi žigov, katere je pritisnila carinska oblast na posamezne komade pri izvozu. Na kak drug način kakor z žigi se identiteta tkanin pred zakonom ne more dokazati. Carinska tarifa znaša za vrnjeno, dovršeno blago 15 odstotkov od vrednosti za barvanje in tiskanje.
Izvoz vina na Poljsko
'Zanimiva Klika poljske vinske trgovine
Velika gospodarska kriza na Poljskem in v neposredni zvezi z njo zmanjšani dotok davkov je prisilil vlado do marsikaterih ukrepov, ki pa ne morejo inomentano pomagati. Posli v vseli podjetjih so nazadovali v primeri s prejšnjim letom za H0°/o, Čeravno je že prejšnja leta produkcija bila znatno zmanjšana. Kupna moč poljskega prebivalstva je radi cen poljedelskih proizvodov znatno padla. Povsod se štedi.
■ V vsakem uradu, privatnem ali državnem, skušajo zmanjšati upravne sl roške na minimum, redukcije osebja so ha dnevnem redeu. Naravno je, da se pri takem položaju potrošnja predmetov, ki ne spadajo v grupo najpotrebnejših življenskih potrebščin, radi pomanjkanja denarja vedno slabša. Tako na primer velja to za potrošnjo tobaka in vodke (žganja).
Velika večina poljskega prebivalstva pije vodko, ki je ha Poljskem monopol-ski proizvod, medtem, ko se vino smatra za luksuzen predmet, namenjen za bolj situirane sloje in kot tak se ne more konsumirati niti v dobi splošnega blagostanja v večji količini kot 50.000 hektolitrov.
Radi vedno večjega osiromašenja onih -Slojev, ki so bili dosedaj najboljši kon-sumenti vina, je letošnji uvoz padel v primeri z letom 1930 za 50%, a v primeri z letom 1929 za celih 75%. Kon-sum vina je znašal, računajoč na posameznega prebivalca leta 1930 vsega -0-09 litra.
Na tržišču vina vlada trenutno popolna stagnacija. Poživitev vinske trgovine bo nastopila verjetno šele pred božičnimi prazniki. Vendar pa se za letošnjo božično sezono ne predvideva možnost večjih kupčij za inozemska vina. Kupovala se bodo predvsem cenena namizna vina iz Orske, Rumunije in Jugoslavije. Francoska vina, ki so se še pred letom dni prvenstveno konsu-mirala, so potisnjena v ozadje od cenenih vin tako, da je sedaj kvantitativno razmerje med uvoženimi cenenimi in dragimi vini 3 : 1.
Jugoslovansko vino prodajata dve varšavski tvrdki kot »dalmatinsko« vino po ceni 3*50 do 4 zlotov za steklenico z 0'7 1 vsebine. Jugoslovansko vino bo moglo resno konkurirati s francoskim vinom, ki stane po 5 in več zlotov za 1 steklenico. Kakor smo rekli »bi moglo resneje konkurirati«, toda samo v tem slučaju, da gredo jugoslovanski izvozniki poljskim importerjem nekoliko na' roko, to je da ne zahtevajo, da se vse transakcije izvršijo za gotovo. Francozi, četudi sicer ne dajo radi kakih olajšav, pa vendar vedoč, da poljski uvozniki ne razpolagajo z dovolj visokim obratnim kapitalom, jim dajo icelo 6—12-mesečni kredit.
Uvozu tujih vin je konkuriral v zadnjem času predvsem domači poljski mošt (sadni), industrija mošta se je začela v Poljski razvijati od leta 1925 naprej, ko je bila uvedena trošarina na vino v znesku 1 zlota za 1 liter, medtem, ko je znašala trošarina na sadni mošt vsega 0-20 zlotov. Medtem pa j« bil meseca oktobra t. 1. sprejet v parlamentu novi zakon o trošarini na vino, po katerem je trošarinska postavka za domače sadne mošte povišana od -G-20 na 0 60 zlotov za 1 liter, a trošarinska postavka za inozemska vina je ostala neizpreinenjena. Radi tega povišanja trošarine so domači producenti sadnega mošta dvignili velik krik, na-glašajoč, da bo poljska proizvodnja sadnih moštov popolnoma propadla, ker ne bo več mogla konkurirati cenenim jugoslovanskim in rumunskim vinom. Po njihovi izjavi znaša cena vina na mestu produkcije samo okrog 0-20 zlotov za 1 liter, a v Poljski znaša cena vinu brez trošarine vsega 0-60 do Q-70 zlotov, medtem, ko znašajo stroški proizvodnje domačega sadnega mošta zlot za 1 liter.
V	bližnji bodočnosti bo izdala poljska vlada k novemu zakonu o trošarini na vino še en pravilnik, ki bo dosedanjo anarhijo v vinski trgovini uredil in onemogočil nepošteno konkurenco. Poljski proizvodniki sadnega mošta so imenovali svoja vina z uporabo geografskih imen avtentičnega vina, na etiketah niso napisali tvornice tako, da manj
verzirani konsument često ni niti vedel, da je kupil namesto inozemskega avtentičnega vina, domači sadni proizvod. Z novim pravilnikom bo strogo prepovedano vsako mešanje, odnosno rezanje vina in poljski uvozniki ne bodo mogli več po svoji svobodni volji mešati različna inozemska vina, da kakor oni to pravijo: »prilagode razne vrste od inozemskih producentov kupljenega vina zahtevam in okusu trga«. Pri domačih sadnih moštili bo v bodoče morala biti na etiketah označena tvornica.
Uvoz inozemskega vina je v Poljski kontingenti ran. Poljski importerji smejo uvoziti vino samo pod pogojem, da imajo uvozno dovoljenje, izdano od strani glavne kmisije uvoza pri ministrstvu trgovine in industrije v Varšavi. Ta komisija izdaja uvozna dovoljenja na podlagi določenih uvoznih kontingentov za vsako državo. Jugoslovanski kontingent ni bil dosedaj še nikoli popolnoma izkoriščen.
Carina na vino znaša:	Za	vino	iz
grozdja v sodih ali v velikih steklenicah po 50 in več litrov vsebine:	do
vključno 16% alkohola 20 zlotov za 100 kilogramov; od 16—25% 688 zlotov za 100 kg. Za vino v drugih posodah (steklenicah itd.): do 15% alkohola 74 zlotov za 100 kg; od 15—25% alkohola pa 1.272'80 zlotov za 100 kg. — Trošarina: državna za vino do 16% 1 zlot plus 10%
dodatek, torej 0'10 zlota in občinska 030 zlota, skupno l-40 zlota. Za vino preko 16% alkohola pa znaša analogna trošarina 2'80 zlota.
Carina in trošarina se pobirata ob priliki uvoza, v kolikor vino ni shranjeno v svobodnih carinskih skladiščih.
V začetku meseca decembra se bo vršila v Varšavi v prometnem ministrstvu konferenca jugoslovanskih in poljskih strokovnjakov glede vprašanja neposredne zvezne poljsko-jugoslovanske tarife. Ker bo Poljska ob tej priliki for-sirala za svoje tekstilne in metalurgič-ne predmete posebne tarifarične ugodnosti, bi bilo potrebno, da Jugoslavija za vse eventualne koncesije zahteva re-kompenzacijo v obliki znižanih prevoznih postavk za vino, sladkovodne ribe itd. Na ta način bi se lahko izvoz jugoslovanskega vina na Poljskem dokaj lepo razvil.
RO-tEX
knjigovodstvo
VSAK DAN BILANCA
,.KARTOTEKA« d. z o. z. Liubliana, Selenburgova 6/1
Telefon štev. 33-38
Nove poštne in brzojavne pristojbine
Na podlagi Člena 3. zakona o pošti, brzojavil in telefonu je prometni minister v sporazumu s finančnim ministrom in s soglasjem predsednika ministrskega sveta sklenil, da se spodaj navedene poštne in brzojavne pristojbine takole izpremene:
I.
V	TUZEMSKEM PROMETU
1. Pisma. A) V lokalnem (krajevnem) pi ometu do 20 gr Din 1, nad 20 gr kakor v medkrajevnem prometu. B) V medkrajevnem prometu do 20 gr Din 1'50, nad 20 do 50 gr Din 2, nad 50 do 250 gr Din 3'50, nad 250 do. 500 gr Din 5, nad 500 do 1000 gramov Din 10.
2. Dopisnice, odprte, komad 75 par.
3. Priporočene pošiljke. A) Pristojbina za priporočenje v lokalnem prometu Din 2. —
B) Pristojbine za priporočenje v medkrajevnem prometu Din 3.
4. Pisma z označeno vrednostjo. A) Po teži (kakor za priporočena pisma). B) Po vrednosti, dosedanje pristojbino.
5. Zavoji (paketi). A) Po teži do enega kg Din	3,	nad 1 kg do 5	kg	Din 8,	nad
5 kg do	10	kg: prvi pas	do	100	km 10	Din,
drugi pas do 300 km 15 Din, tretji pas nad 300 km	20	Din. Nad 10	kg	do	15 kg:	prvi
pas 15	Din, drugi pas	22	Din, tretji	pas
36 Din. Nad 15 kg do 20 kg: prvi pas 30 dinarjev, drugi pas 35 Din, tretji pas 40 dinarjev. B) Po vrednosti: iste pristojbine kakor za pisma z označeno vrednostjo.
6. Nakaznice. A) Pristojbina za nakaznice znaša: do 50 Din 2 Din, do 100 Din 3 Din, do 300 Din 4 Din, do 500 Din 5 Din, do 1000 Din 6 Din, do 2000 Din 8 Din, do 3000 Din 9 Din, do 4000 Din 10 Din, do 5000 Din 12 Din. V tej pristojbini je vsebovana tudi pristojbina za izplačilo nakaznice na domu. — B) Pristojbina za izplačilo na domu, ki se bo pobirala od prejemnika samo za nakaznice iz inozemstva in za čekovne nakaznice, znaša: do 50 Din Din 0-50, do 100 Din 1 Din, do 500 Din 2 Din.
7. Čekovne nakaznice. A) Do 500 Din Din 0‘50, nad 500 Din 1 Din. Državne ustanove, k!i bo oproščene pristojbine za poštne nakaznice, so oproščene tudi te pristojbine, tako, kakor pri poštnih nakaznicah. Prav tako so oproščene čekovne pristojbine v prometu z nakaznicami, ki ga vrši Poštna hranilnica. B) Pristojbina za sporočila na hrbtu nakaznice se ukine.
8. Odkupne pošiljke. Pristojbina za dostavo 1 Din.
9. Poštni nalogi. Pristojbina za dostavo 2 Din.
10. Naročnina za poštni predal. Za predal brez ključa mesečno 15 Din, s ključem 20 Din.
11. Zaprte torbe. Mesečna pristojbina 15 dinarjev.
12. Obvestila o nenaročenih zavojih. Plača pošiljatelj Din 1'50.
13. Poste restante. Pristojbina za hranitev pisem itd. pri pošti Din 0'50.
14. Dostava vrednostnih pisem in zavojev na dom. A) Za pisma z označeno vrednostjo 1 Din. B) Za zavoje do 5 kg 2 Din, nad 5 kg 5 Din.
15. Pooblastila. A) Če velja pooblastilo za en primer, znaša pristojbina 1 Din. B) Za pooblastilo od 15 dni do enega leta 5 dinarjev.
16. Brzojavna služba. A) Pristojbina za besedo Din 0-60. B) Pristojbina za potrdilo 2 Din. Najnižja pristojbina je tista, ki velja za brzojavko z 10 besedami.
II.
V MEDNARODNEM PROMETU
17. Priporočena pisma. Pristojbina za priporočenje v mednarodnem prometu znaša 4 Din. Sedanje pristojbine ostanejo še nadalje v veljavi, v kolikor niso izpremembe navedene. Plačevanje pristojbin se bo vršilo kakor dozdaj. Novo uvedene pristojbine za čekovne nakaznice bo plačal pošiljalec v gotovini in se bo zabeležila v čekovnem dnevniku. Pristojbino 50 par za pisma in dopisnice poste restante v tuzemskem prometu bo plačal pošiljalec in se bo v tarifnih znamkah nalepila na pošiljko. Te pristojbine za pisma in dopisnice iz tuzemstva bo plačal prejemnik in se bodo v obliki portovnih znamk nalepile na pošiljko.
Vse nove pristojbine stopijo v veljavo dne 1. decembra 1931, razen pristojbin za zavoje nad 5 kg, ki stopijo v veljavo 1. marca 1932; do tega časa bo uprava pošte izdelala vse potrebno za določevanje pasov.
ZNIŽANJE NAKAZNIŠKEGA ZNESKA V PROMETU Z NEKATERIMI DRŽAVAMI
Uradno se razglaša, da znaša najvišji nakaznični znesek ene nakaznice, ki se pošlje iz naše države v inozemstvo, odslej samo 3000 Din, oziroma odgovarjajočo vrednost v valuti naslovne države. To velja tudi v prometu z ostalimi državami, za katere je bil ta znesek zvišan na 5000 Din.
Že v 24 urah
barva, pleslra in kemično gnali obleke, klobuke Itd.
Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
^nudbci-poupiaScuania
Vse tovarne sadnih mlinov za mučka-
nje sadja se opozarjajo, da se v Okrajih Šmartno ob Paki naha;a zelen kamen za izdelovanje kamenitih valjarjev za sadne mline. Ta kamen je prvovrsten, trpežen ter za izdelovanje sadnega mošta neškodljiv. Podpisano podjetje želi delati te kamne v večji količini ter želi stopiti v stik z vsemi tovarnami in delavnicami, ki izdelujejo sadne mline v celi Jugoslaviji. Letno se lahko izdela do 10.000 parov kamnov za sadne mline. Interesentje se naj obrnejo na naslov »Dragotin Korošec, stavbeno podjetje v Šmartnem ob Paki.
Fotoaparate, očala, daljnoglede, ure in zlatnino, kupite najboljše pri tvrdki Fr. P. Zajec, optik in urar, Ljubljana, Stari trg 9.
%4V«tU
Brezposelnost v Parizu je dosegla že 150.000 oseb in bodo skušali omejiti jo s tem, da bodo odpustili inozemske delavce, katerih bo smelo biti v posameznih obratih le do 10 odstotkov.
Zaključki 50 večjih ameriških industrijskih družb za prvih devet letošnjih mesecev izkazujejo 209 milij. dolarjev čistega dobička proti 470 milijonom v isti lanski in 805 milijonom v isti predlanski dobi.
Radikalno restrikcijo bombaževe produkcije hočejo uvesti nekatere ameriške države; Teksas n. ipr. za 50%, Južna Karolina pa sploh vso, torej za 100%.
Ogrski del bivše Južne železnice bo s 1. januarjem 1932 prevzet v državni obrat in bo neposredno podrejen direkciji ogrskih državnih železnic.
Našim cen j. naročnikom in čitateljem!
Današnji številki lista smo priložili tiskovino za naročilo OBRTNEGA ZAKONA, ki je bil objavljen v »Službenih noviiiali« in bo v kratkem izšel v založbi tiskarne »Merkur« v zbirki »zakonov in uredb« v slovenskem prevodu. Zakon bo obsegal približno 200 tiskanih strani in bo najeenejša slovenska izdaja, kajti veljal bo broširan Din 20-—, v platno vezan pa Din 25-—. Prevod tega zakona je oskrbel odlični pravni strokovnjak g. Sterle Rudolf, kasacijski sodnik v pokoju, zato ga je smatrati za avtentično slovensko besedilo srbskega izvirnika. Priporočamo našim bralcem, da se priloženih naročilnic pridno poslužijo in takoj naroče to velevažno knjižico, kajti naklada je omejena in bo spričo splošnega povpraševanja gotovo kmalu razprodana. Pripominjamo tudi, da slovenska izdaja tega zakona ni v nikakršni zvezi z izdajo, ki se napoveduje s knjižnim oglasom uprave >Merkur«, Šelenbur-gova ulica 6/II.
Pridelek bombaža v USA je v zadnji uradni cenitvi izkazan s 16,903.000 balami; zaloge iz zadnjega pridelka so navedene s ca. 9 milijoni bal.
Nekatere velike avstrijske pivovarne bodo znižale dividende za zadnje poslovno leto za povprečno dva odstotka.
Koruza v Romuniji je v ceni močno padla, ker so dospeli v Evropo veliki transporti argentinske koruze. Povpraševanje ponehuje čimdalje bolj.
Tudi v Carigradu hočejo prirediti mednarodno razstavo in računajo že s prihodnjim letom. Pobuda izhaja od Zveze za narodno gospodarstvenost in varčnost.
Velesejma v Leipzigu 1. 1932. se bo
udeležila v svrho pospeševanja angleške trgovine tudi velikobritanska vlada.
Izvoz petroleja iz Rumunije je dovoljen do 15% produkcije. Previšek produkcije bo prevzela francosko - švedska finančna skupina z Nobelovim podjetjem na čelu.
Rumunski sladkorni kartel je zopet kompleten in so mu pristopile vse runi unske sladkorne tovarne.
Mednarodna konferenca volne v Ba-selu se je izrekla proti omejitvam v mednarodnem denarnem prometu. Njeni člani naj v svojih deželah delajo na to, da se povrnejo normalne razmere v denarnem in blagovnem prometu. Prihodnja volnena konferenca se bo vršila leta 1932. v Amsterdamu.
Nemške, francoske in čslov. tovarne porcelana so se dogovorile glede minimalnih cen na svojih trgih.
Mednarodni kartel valjane žice je podaljšan za nadaljnjih pet let. Srednjeevropska kvota je s 75.000 ostala ista kot je bila dosedaj.
Na 2 osebi on avto pride v Los Angelesu, na 4 v Detroitu, na 7 v Chicagu, na 9 v Newyorku, na 17 v Parizu, na 26 v Milanu, na 29 v Stockholmu, na 32 v Curihu itd.
Mesečno ameriško bakreno poročilo to pot ni izšlo in najbrž tudi ne bo, ker hočejo preprečiti njegovo vplivanje na trg.
Stran 3.
mmMmmmmmrn
Gostilničarski obrti po novem obrtnem zakonu
Gostilničarski obrti so v novem obrtnem zakonu urejeni po načelih, ki jih je vsebovala naša obrtna zakonodaja (obrtni red) preden so stopila v veljavo določila čl. 61 in 62 taksnega zakona iz leta 1923 in gostilničarskega pravilnika. Po tem pravilniku je bila potrebna za izvrševanje točenja alkoholnih pijač, predvsem krajevna pravica, potem osebna pravica in točilna pravica.
Novi obrtni zakon pozna samo na osebo vezano na gostilniško obrtno pravico, gostilniško dovoljenje ali koncesijo. — Na podlagi tega dovoljenja (koncesije) more lastnik začeti s točenjem, čim plača pri iinančni upravi točilno takso in dobi dovoljenje za točenje. Seveda se sme gostilničarski obrt izvrševati samo v takih prostorih, ki Jih je obrtna oblast odobrila kot primerne.
n! NA.
cnetmvjDorocdD'.
Gostilničarska podjetja se delijo na te-le obrate: hotel, restavracija, svra-tišče ali konačišče (prenočišče), gostilna, kavarna (kafana), penzion, bifč, ljudska kuhinja, krčma ali me-hane.
Hoteli so obratovalnice z najmanj 15 tujskimi opremljenimi sobami s posebnim komfortom in primernim številom postrežnega osebja. Restavracije so obratovalnice večjega obsega in komforta, v katerih se streže s toplimi in mrzlimi jedili, alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami z usposobljenim postrežnim osebjem. Prenočišča (svratišta, konačišta) so obratovalnice, v katerih se oddajajo sobe za goste z opremo in enostavnim komfortom. V gostilnah, ki so obratovalnice manjšega obsega, se nudijo gostom topla in hladna jedila, alkoholne in brezalkoholne pijače, morejo pa se oddajati tudi sobe z opremo. Kavarne (kafane) so obratovalnice večjega obsega, v katerih se streže z
alkoholnimi in brezalkoholnimi pi j a— čami (kava, melko, čaj itd), hladnimi jedili, slaščicami in nekaterimi toplimi jedili, ki se bodo določila s pravilnikom. Kavarnam more ban s pravilnikom zabraniti točenje nekaterih vrst alkoholnih pijač ali jih omejiti na prodajo v steklenicah. Pensijoni so obratovališča, v katerih se nudijo sobe in postrežba, jedila in pijača (alkoholna in brezalkoholna) samo stalnim gostom na določen čas. Bifeji so obratovalnice manjšega obsega in boljše urejeni; v njih se'dajejo gostom redoma hladna jedila, alkoholne in brezalkoholne pijače. Ljudske kuhinje nudijo gostom jedila in mlečne proizvode. Krčme imajo manjši obseg. V njih se točijo alkoholne pijače, morejo pa se dajati tudi brezalkoholne pijače in nekatera jedila, katera bode predpisal ban.
Zakon omenja tudi prenočišča, ki >so neke vrste svratišča (konačišča), le da se dajejo gostom samo postelje za prenočevanje. Glede barov pri pominja, da jih je smatrati za neke vrste kavarno in smejo obratovati pod tem naslovom. Kavarne in ljud. kuhinje, ki prodajajo samo mleko in mlečne proizvode, čaj in podobno, se smejo nazivati tudi z drugimi nazivi, n. pr. zdravljak itd. Restavracije, gostilne, kavarne in bifčji, kjer se ne točijo alkoholne , temveč samo brezalkoholne pijače, morajo nositi v nazivu pripombo »brezalkoholna«. Hoteli, gostilne, penzijoni in svratišča smejo imeti tudi potrebne prostore za prevozna sredstva svojih gostov, pa tudi lastna prevozna sredstva, toda le za svoje goste. V vseh gostilniških obratovalnicah, izvzemši svratišče, narodno kuhinjo in bifč, so dovoljene nezabranjene igre, n. pr. šah, domina, biljard, balin, keglanje itd. Godba je dovoljena samo v hotelih, restavracijah, gostilnicah, kavarnah in krčmah, Dovoljenje za čas, ko se igra, izdajajo policijska oblastva.
(Konec prihodnji?.)
Devizno tržišče
Tendenca nestalna. — Promet 14,741.562-64 Din.
V minolem tednu je bila devizna kupčija na ljubljanski borzi nekoliko živahnejša kakor v predzadnjem tednu, iti je zaključil s preko dvanajst milijoni dinarjev. Iz naslednjih prometnih podatkov za november 1931 (številke v oklepajih značijo blago Narodne banke)
(v milj. Diu)
9.	Din	4,0099.700-48	(2-621)	Curih-3talija
10.	Din	2,289.401-11	(1-474)	Curih)Newyork
11. Din 3,278.969-56 (2-218) Curih-Praga
12	Din	2,541.185-08	(1-615)	Newyork-ltalija
13.	Diin	2,532,306-41	(2-059)	Newyork-Curih
je razvidno, da je bil na ponedeljkovem borznem sestanku dosežen na j večji, na torkovem pa najmanjši dnevni promet. Na poedinili borznih dnevih so prevladovali zaključki v Curihu, New-yorku, Italiji in deloma v Pragi.
Od celotedenskega prometa odpade na zaključke, iperfektuirane posredovanjem Narodne banke, skoro deset milijonov dinarjev, ostalo pa na zaključke
privatnem blagu. Narodna banka dala največ Curiha (3"294 mili j. Din), Newyorka (3-292 milij. Din), Prage (1-753 milij. Din), dokaj manje Londona (990 tisoč Din), Trsta (511 tisoč dinarjev) ter malenkost Pariza in A m sterdama. Izmed privatnih zaključkov so bili največji v Italiji (l-685 milij. dinarjev), Dunaju (1-036 milij. Din), Cu-rihu (700 tisoč Din), Newyorku 466 tisoč Din), Berlinu (341 tisoč Din) in v Londonu (331 tisoč Din).
Primerjaje višine zaključkov poedinih deviz, doseženih v zadnjem in predzadnjem (številke v oklepajih) tednu, je vrstni red sledeči (vse v milijonih dinarjev): Curih 3-994 (3-988), Newyork 3-758 (2-102), Trst 2-196 (1’042), Praga 1’819 (1’813), London 1’321 (1’395), Dunaj P036 (0’492), Berlin 0-341 (0-248), Pariz 0-169 (0-883), Amsterdam 0-095 (0-045), poleg tega še malenkost Brus lja in Madrida.
Dne 9. novembra 1931. Denar	Blago
Amsterdam	2267-18	J2274-02
Berlin	ni	beležil
Bruselj	785-39	^ 787-75
Budimpešta	ni	beležila
Curih	1098-45	1101-7o
Dunai	ni	beležil
London	210-21	217-71
Newyork ček 5599-26	o616	26
Newyork	kabel 5621-26	5638-26
Pariz	221-01	221-67
Pracra	166-63	167-13
Trst	287-75	293-75
Dne 11. novembra 1931. Denar	Blago
Amsterdam	226553	2272-37
Berlin	ni	beležil
Bruselj	784"01	^ 786-37
Budimpešta	ni	beležila
Curih	1098-45	1101-75
Dunaj	ni	beležil
London	21032	217-82
Newyork ček	5599"26	5616-26
Newyork kabel	—	—
Pari-z	220-98	221-64
Praga	166-52	167-02
Trst	288-25	294-25
Dne 13. novembra 1931. Denar	Blago
Amsterdam	2262-78	2269-62
Berlin	ni	beležil
Bruselj	784-01	786-37
Budimpešta	ni	beležila
Curih	1098-45	1101-75
Dunaj	ni	beležil
London	208-56	216-06
Newyork ček	5604-76	5621-76
Newyork kabel 5626-76	564376
Pariz	221-01	221-67
Praga	166-52	• 167-02
Trst	-	287-97	293-97
V devizni tečajnici pretečenega tedna ni opaziti posebnih tečajnih izprememb. Curih je beležil nespremenjeno skozi ves minoli teden, Praga istotako z edino izjemo, da je bila njena notica z dne 9. t. m. nekoliko višja. Izmed ostalih deviz sta beležila s tendenco navzgor edino Newyork in Trst, medtem ko sta tečaja Amsterdama in Londona od ponedeljka na	petek	znatneje	popustila.
Bi ušel j in	deloma	Pariz	sta	med ted-
nom oscilirala, dočim so ostali še nadalje brez notic Berlin, Budimpešta in Dunaj. Vso event. potrebo v slednje navedenih devizah krije privatna ponudba.
Notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče
Tendenca mlačna; brez prometa.
V minolem tednu so bile notice za denar v Stavbni družbi d. d. Din 40-— in v delnicah Tvornice za dušik 125’--dinarjev. Izmed državnih papirjev je bil nuden 8% Blair po 68-— dne 9. in 10. t. m., po 66-— v sredo 11. t. m., a na ostale borzne dneve po 67-—, medtem ko je bilo 7% Blairovo posojilo nudeno po 60’— na vseh borznih sestankih prejšnjega tedna.
Lesno tržišče
Tendenca slaba.
Zelo neugodno vpliva na razvoj lesne trgovine vladajoča kriza na denarnem trgu. Tako pri nas, kakor tudi v tujini je čim dalje bolj občutljivo pomanjkanje gotovine. Plačila potom nakazil so deloma otežkočena, deloma neizvedljiva, ker je reeskompt večkrat nemogoč, kar velja tudi za tuzemska plačila vsled denarne nemobilnosti. Jasno je, da naši odjemalci ne morejo zmagovati plačil, kakor so bila do sedaj v navadi pri promptnem, kakor tudi pri kratkoročnem oziroma dolgoročnem plačilu. V teh razmerah so pa najbolj prizadeti naši mali producenti, oziroma lastniki gozdov, ki ne morejo- plačevati gozdnih delavcev in voznikov ter kriti režijskih stroškov. Vsled tega čedalje bolj poje-njuje lesna produkcija. Vsled nerednih plačil se pa množijo protesti.
Splošnih povpraševanj v lesu ni, iščejo se le drva ter testoni. Za testone se povprašuje v dimenzijah 4—10 col in sicer 1/3 4, 5, 6, 7 in 8 col, 2/3 po 9 in 10 col. V tem razmerju se danes prodajajo testoni. Prekomerno ozko blago se pa težko, oziroma veliko ceneje proda. Tudi velike zaloge so še v oglju, ki se ga pa radi nizkih cen veliko ne izvozi. Produkcija tramov je znatno nazadovala. V trdem lesu je nekaj kupčij v hrastovim, dočim je v bukovini razen te-stonov precejšnja stagnacija.
Povpraševanja.
15 m3 javorjevih hlodov, premer od 40 do 55 cm, od 2 do 2-50 m in od 4 do 5 m dolžine, zavito izključeno, kakor tudi vsi zunanji pogreški. Blago je namenjeno za turnir. Franko Sušalc pristanišče.
100 do 200 m3 borovih bordonalov, ostro-robih, (nc bel bor) debelina od 20X20 cm naprej, -od 5—12 m dolžine, medija dolzane 850 m. Navesti dobavni rok in ceno Iranco Sušak pristanišče.
1 vagon prima javorjevih plohov ohi Iranco avstrijska meja z navedbo medije. _ Bukovi neobrobljeni plohi od 2 m naprej, od 16 cm naprej, medija 30 cm, 1-11-lU, zdravo, suho blago: 1 vagon 25 mm, 2 vagona 35 mm, 1 % vagona 40 mm, 1A vagona 50 mm. Ponudbe franco meja Postojna tr.
Bukovina naravna neparjena 38 in 08 mm debeline, od 14 cm naprej, medija najmanj 21/22 cm, od 2 m dolžine naprej, blago popolnoma suho. Cena Iranco meja 1 ostojna tranzit.
1000 m3 tesrtonov s 65% širokih, to je 9/10" za odposlati v 3 partijah, prevzem na žagi, plačilo z akreditivom. Cena naj se glasi Iranco podbrod Sušak.
1 vagon bukovine obrobljene, naravne, 1—II, od 2 m naprej, od 16 cm naprej 38 mm debeline. Franco podbrod Sušak.
Bukovina neobrobljena, parjena I~H> od 3 m naprej po možnosti široka medija, debeline 50 mm, 70 mm, 80 mm. — Franco Sušak pristanišče.
Neobrobljena, naravna, zračno suha bukovina od 3 m	naprej, I-II-HI	monte	40	mm
2 m3,	45 mm	1 m3, 50 mm	1 m3,	60	mm
2 m3,	70 mm	2 m3, 80 mm	1 m3,	90	mm
1 m3.	Dol ožiti	je treba 1 m3	jesenov ine 50
in 60 min. Franco Sušak pristanišče.
Bukovina neobrobljena, naravna, zračno suha, od 3 m naprej, I-II-III monte: 27 nun
3 m3, 50 mm 2 m3, 60 mm 3 m3, 70 mm
2 m3. Franco Sušak pristanišče.
KOLIN »K A
TVORNICA OKORI
LJUBLJANA
HKKf
OKUSNA IN ZDRAVA
JE
KOLINSKA KAVA!
Jadranska Straža v Ljubljani priredi v soboto 21. noveanbra 1931 v restavraciji »Zvezda« predavanje. Predava gospod kapetan Rudolf Črnič, urednik »Jugoslavenskog pomorca« o temi: »Kako je prišlo do katastrofe parnika Tita-nic?« Predavatelj bo v jasnih črtah prikazal celo zgodovino te katastrofe in se obenem ozrl tudi na splošne vzroke pomorskih katastrof. G. Črnič je poznan Ljubljani po svojih prejšnjih uspešnih predavanjih. Tudi vsebina letošnjega predavanja je zelo zanimiva. Trgovsko društvo »Merkur« opozarja svoje člane na to predavanje in jih vabi k številni udeležbi.
ftjtu poročila
Mariborsko sojmsko poročilo. Prignanih je bilo 18 konj, 12 bikov, 172 volov, 405 krav in 11 telet, skupaj 618 komadov. — Povprečne cene za različne živalske -vrste na sejmu dne 1. t. m. so bile sledeče: debeli vol-i 1 kg žive teže Din 4—5’50, po-ldebeli voli 3—3‘50, plemenski voli 2-50—2-75, biki za klanje
2-50—3-50, klavne krave debele 2'75 do 4, plemenske krave 2-50—3, krave .a klobasarje 1-50—2, molzne krave 2-75 do 3, breje krave 2-75—3, mlada živina
3—4-75. — Prodanih je bilo 314 komadov, od teh za izvoz v Italijo 15.	— Mesnecene: Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 12—14, II. 8—10, meso od bikov, krav, telic 6—7, telečje meso I. vrste 14—16, II. 8—12, svinjsko meso sveže 10—22.
Mariborsko sojmsko poročilo. — Na
svinjski sejem dne 13. novembra 1931 je bilo pripeljanih 217 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari, komad Din 30—70, 7—9 tednov stari 80—100, 3—4 mesece stari 150 do 240, 5—7 mesecev stari 300—400, 8—10 mesecev stari 450—500, 1 leto stari 570 do 700, 1 kg žive teže 6—7, 1 kg mrtve teže 8—10. Prodanih je bilo 123 svinj.
Tečaj 18. novembra 1931.
Povpra-
ševanje
Din
Ponudbe Din
DEVIZE:
Amsterdam 100 h. gold.
Berldn 100 M.............
Bruselj 100 belg Budimpešta 100 peneO
Curih 100 fr.  ..........
Dunaj 100 šilingov . . ,
London 1 funt............
Newyork 100 dolarjev .
Pariz 100 fr.............
Praga 100 kron ..........
Stockholm 100 Šved. kr. Tr«t 100 lir.............
2267-18
784-84
1098-45
209-88
6625-33
22101
166-96
288-52
2274-02
787-20
1101-75
217-38
5642-33
22167
167-46
294 52
Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg mila. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 40.000 kg portland-cementa, raznega ežleza in pločevine; do 30. novembra t. 1. pa glede dobave 2700 komadov termalitne opeke in 500 kg kre-menčite moke. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 3. decembra t. 1. ponudbe glede dobave krogijičnih ležajev. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 16.
decembra t. 1. ponudbe glede dobavo števcev. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 11. decembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave telegrafsko-telefonskega materi-jala. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri gradbenem oddelku te direkcije.)
Prodaja lesa se bo vršila potom pismene javne licitacije dne 11. decembra t. 1. pri šumskem referentu Sreskega načelstva v Prnjavoru. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Prodaja vreč. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 10. decembra t. I. ponudbe glede prodaje 1500 komadov vreč. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v
Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji.)
Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 30. novembra t. 1. ponudbe glede dobave gumijastih oblek in 2 konjskih oprem. — Direkcija državnega rudnika Kreka
sprejema do 3. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 5500 kg plinskega olja. — Dne 9. decembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave cevi. — (Predmetni oglasi z natanč-
Hdvohat
div. ftlojzev žtnlcn
se ie preselil s svojo advokatsko pisarne
iz Beograda v Ljubljano, Masarykoua cesta 14-11 (palača „Grafike“).
nejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.). — Dne 9. decembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu licitacija glede dobave 290 komadov kožuhov. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri strojnem oddelku iste direkcije.) — Stručna Za-natska Škola tekstilnog pletenja v Sarajevu razpisuje ofertalno licitacijo glede dobave strojev za pletilno industrijo za dan 10. decembra 1931. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri upravi omenjene šole.)
Prodaja kosti se bo vršila potom licitacije dne 10. decembra t. 1. v pisarni Zagrebške garnizijske uprave v Zagrebu, Gajeva ul. 30. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti upravi-.)
V	globoki žalosti javljamo tužno vest, da nas je naš plemeniti in dobri svak oziroma stric, stari stric, gospod
Majdič
industrijec
v torek, dne 17. novembra ob 19. uri po kratkem, potrpežljivo prenašanem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 79. letu starosti za večno zapustil.
Zemski ostanki dragega pokojnika bodo prepeljani v Jarše in v domačiji
blagoslovljeni.
V	petek, dne 20., novembra ob 4. popoldne položimo dragega pokojnika k zadnjemu počitku v rodbinsko grobnico v Mengšu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, 21. novembra ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi v Mengšu ter v župni cerkvi v Celju.
Predragega pokojnika ohranimo v blagem spominu!
Celje, dne 17. novembra 1931.
Rodbine Majdič in ostali sorodniki.
SPEDICIJSKO POOJBit
R. RANZINGER
Talefaa št 10-60	UUB LJANA
prtnenu ne ▼ to atroko sp&dajota posl*. Lutio t k 1 i d I M • x direktnim tirom od glav. kolodvora Carinska skladišča. Mestna trošarina prosta skladišča. Carinska po-sradotania. t r a ? o z pohištta s pahlštvaniml aazotl la attomobtli
'St
IJ^KUVIINC
vseh prsMltfčiflv. uradne, *W$$Fne:toMseJniige mMcm: Amn^m hUrn in pmni! ,
TISKARNA MERKUR
L1U B11 AN A ,G REGORČIČEVASl 23
%1-25-ŠlJdagmm :JIskamaYthrkur.
m
61» M
Sfi, « S
N IH S
e*«
^ §
£
s
N. M
#2 S *
^ tž ^ & 0 £ & ®
vseh vrsl por fcblog rafij Cxh^ ali risbah, iM/e najscrlid ne/še kB iš €M riao
ST*DIU
HUB LIANA
DAIMATIN0VA13
Veletrgovina
A. Šarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno
rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo In mlin za dišave z električnim obratom
T e
1 e f o n
26-66
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za trf«Tako - induatrijako d. d. >MESKUS< kot tidajatella in tlaka na. O.
MICHALEK. LluMian*