štev. 23 ^ir Ptuj, dne 13. lumia 1958 Letnik XL Uprava in uredništvo Ptuj, Lacko va ulica 8 T^efon 156. Komun, banka Maribor, Podružnica Ptuj številka 604-708-3-206. — Ure- juje uredniški odboc Odgo vomi urednik Anton Bauman — Rokopisov ne vračamo — T Iska Mariborska tisJtama — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev Glavni odbor SZDL Slovenije o delu organizacij na uoseli 10. t. тп. je imel Glavni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije plenarno za- sedanje. Zasedanja se je udeležil tudi generalni sekretar SZDL Ju- goslavije tov. Edvard Kardçlj. O delu SZDL na podeželjb je refe- riral tov. Jože Ingolič, o nalogah pri organiziranju stanovanjskih skupnosti pa tov. Vlado Krivic. Tov. Ingolič je v svojem refe- ratu uvodoma govoril o osnov- nih oblikah dela kmetijskih za- drug pri razvijanju kmetijske proizvodnje in krepitvi sociali- stičnih odnosov na vasi, ki so se sprva omejevale na preskrbo z reprodukcijskimi materiali, oprav- ljanje posameznih strojnih stori- tev itd., v zadnjih treh letih pa se je tem oblikam pridružilo še kreditiranje in razvijanje po- godbene proizvodnje nekaterih proizvodov. Vse omenjene oblike so pripomogle h krepitvi zadrug in s tem so bili ustvarjeni pogoji za razvoj raznih oblik koopera- cije. V zadrugah je. bilo koncem preteklega leta 1957 včlanjenih 94.000 kmetijskih gospodarstev, je pa v njihovih vrstah še vedno premalo žena in mladih zadruž- nikov, čeprav v svojih aktivih predno delajo. Naloga vaških or- ganizacij je, da omogočijo pri- tegnitev žena in kmečke mladine v večji meri k upravljanju in so- odločanju v kmetijskih zadru- gah. Perspektivni plan razvoja kme- tijstva predvideva i>ovečanje kmetijske proizvodnje za 61 odst. To povečanje proizvodnje teme- lji na utrditvi socialističnega sektorja in na razvijanju koope- racije, na racionalnem izkorišča- nju zemljišč in rentabilnem vla- ganju sredstev. Perspektivni plan pre<ÌFK>stavlja enotnost tehnične in socialistične rekonstrukcije vasi, ker je zboljšanje življenj- skih pogojev za kmečko prebi- valstvo možno le ob produktiv- nejši in večji proizvodnji. Ta, večja proizvodnja pa je lahko le socialistična proizvodnja. In rav- no v tem so največje naloge or- ganizacij SZDL. , Dosedanja osnovna slabost pri razvijanju kooperacije je v tem, da ni uspelo v dovoljni meri aktivirati političnih sil, da bi se ta zavestno zavzela za rešitev teh nalog, kakor so se zavzele za razvijanje in uveljavljanje ko- operacije je torej potrebna naj- širša in sistematična politična akcija. Vsekakor mora sodelovanje med kmetijsko zadrugo in njeni- mi člani sloneti in obojestran- skem ekonomskem interesu, si- cer ne bosta šla vanjo. V nekaterih upravnih odborih kmetijskih zadrug so še vedno Na drugi strani pa kmetijska posestva vse bolj presegajo nivo ljudje, ki jim trenutno še ni v interesu ekonomsko močna za- druga. temveč samo zadruga kot dopolnilo njihovih gospodarstev. Taki upravni odbori seveda ne stremijo za tem, da bi nabavili za svojo zadrugo vso pK>trebno mehanizacijo, ki je za moderno kmetijsko proizvodnjo potrebna. Tako stanje je tudi možno, ker za- druge še nimajo sposobnih upravnikov in da ^e jim s strani političnih organizacij, zadružnih zvez in občinskih wxistev nudi premalo pomoč. ostale kmečke proizvodnje, kljub še številnim nerešenim vpraša- njem kot je arondacija, koma- sacija, uvedba specializirane pro- izvodnje itd. Tudi tem vpraša- njem bodo morale organizacije SZDL posvetiti vso F>otrebno pro- zornost. Prav posebno važne pa so na- loge političnih organizacij pri mobilizaciji kmetijskega prebi- valstva in odpiranju perspektiv rarvoija vasi. Sicer je vidna vedno večja pomoč okrajnih in občin- skih ljudskih odborov kmetijstvu, vendar se povsod še ne poslužu- jejo vseh pooblastil, ki jih imajo v pogledu kmetijstva. Tov. Ingolič je ugotovil, da so- cialistični razvoj ne bo šel sam po sebi in da ne bo mogoče se odreči nekaterih administrativnih ukrepov, katerih izvajanje je v interesu socialistične družbe. V še večji meri p>a bo potrebna za- vestna akcija političnih sil, pred- vsem organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva za ak- tivnejšo graditev naše socialistič- ne skupnosti. Pred kratkim smo obiskali bri- gadirje na avtocesti Ljubljana — Zagreb. Iz pogovora s člani štaba brigad in s samimi brigadirji smo slišali marsikaj zanimivega, kar bo nedvomno zanimalo vsakega mladinca in tudi starejše. Že prve brigade iz aprilske iz- mene so kljub slabemu vremenu in še neurejenosti naselij dosegle z vzornim, požrtvovalnim in iz- datnim delom res lepe uspehe. Z odhodom te izmene se je končal drugi mesec težkega dela na trasi v četrtini roka, ki je bil predvi- den za dokončno izgradnjo avto- ceste Ljubljana — Zagreb. Glavni štab, štabi mladinskih naselij in štabi brigad so popolnoma zado- voljni z uspehom tekmovanj, ki so bila v počastitev VIL kongresa ZK Jugoslavije, ravno tako z uspehi, ki so bili doseženi v tek- movanju za počastitev »Dneva mladosti«. S prvimi brigadami so bili zadovoljni zraven investitor- jev, štabov brigad, glavnega šta- ba vsi, ki so si ogledali, kar je mladina v kratkem času napravila, ocenili, kar se je v prostem času naučila in kako se odraža mea brigadirji iz posameznih republik bratstvo in prijateljstvo. Ko go- vorimo o tekmovanju, ne mislim samo na navdušenje mladine na samem delovišču, temveč na nje- no delo pri urejevanju naselij, ki jih je vzdolž trase 16, organizira- nje kulturnega življenja, športna tekmovanja in vse drugo, kar se v brigadi dogaja in dela. Kulturno življenje v brigadi je zelo pestro. V brigadah so do sedaj v glavnem gostovala: Mladinsko gledališče iz Beograda, orkester Bojana Ada- miča in mnogo drugih manjših kulturnih skupin iz vseh krajev naše države. Tudi brigade same so ponekod že organizirale kul- turne programe in z njimi tudi gostovale v drugih mladinskih na- seljih, kjer so žele lepe uspehe. Športno življenje se do sedaj v mnogih naseljih ni posebej uve- ljavilo, to pa zaradi tega, ker v prvem mesecu ni bilo dovolj in- štruktorjev. V zadnjih mesecih se je tu mnogo izboljšalo. Prišli so inštruktorji, ki so pričeli s siste- matičnimi in rednimi športnimi vajami. Sami smo bili radovedni, kaj pravijo brigadirji o življenju in delu na delovišču. V razgovoru z njimi se nam je posrečilo do- biti mnogo zanimivega, kar so se- veda tovariši iz štaba pozabili po- vedati. Brigadirji so nam bolj na široko razlagali, kako je delo, kaj delajo v prostem času, kako skr- bijo za zabavo itd. Vsi do zad- njega so z življenjem v brigadi zadovoljni in mnogo je takih, ki se vrnejo domov, pa že zopet ^ gredo z drugo brigado v novi kraj, z novimi ljudmi, močmi in elanom. Brigadirka mariborske brigade mi je med drugim zaupa- la tudi to: Lansko leto sem bila v brigadi. Življenje se mi je do- padlo in letos sem se že med pr- vimi takoj po kongresu LMJ vpi- sala v brigado. Ne morem trditi, da sem se vpisala zaradi tega, ker imam veliko domoljubje, niti za- to, da čutim veliko predanost so- cialistični graditvi, pač pa zato, da bi še bolje spoznala življenje. Mirno lahko rečem, da sem šla v brigado iskat resnico, šla sem za- to, ker sem hotela vedeti, če je vse to res, kar se o brigadah go- vori ,to se pravi na kratko, hote- la sem se prepričati, katere trdi- tve držijo ali tiste,, ki jih dajejo mladinska vodstva ali pa tiste, ki jih širijo ljudje, ki hočejo mladi- no odtegniti od delovne akcije in ji govorijo vse mogoče in nemo- goče stvari. Sedaj sem se že sa- ma prepričala, da je v brigadi res lepo in da tu živimo popolnoma brezhibno življenje, tako da se starši po nepotrebnem razburja- jo, ko branijo mladini odhod na delovišče. Posebno nam dekletom, starši zelo branijo, da bi šle v brigado, za fante je nekoliko la- že ...« Še in še je govorila o živ- ljenju med brigadirji, toda vsega tega za enkrat ne moremo napi- sati. Pri mobilizaciji brigad Občinski komite LMS Ptuj nima skoraj no- benih težav, čeprav dela skoraj brez kakršne koli pomoči drugih organizacij. Iz ptujske občine je do sedaj odšlo okrog 30 mladin- cev na delovišče, še ta mesec pa bo odšlo novih 45. Ne moramo tr- diti, da je pri tem vse v redu in prav. Imamo precej primerov, ko starši branijo svojim otrokom od- hod v brigado in iz dneva v dan lahko slišimo: »Tudi jaz bi šla v brigado, pa me doma Ле pusti- jo ...« Spet živo govorimo o mladin- skih delovnih akcijah in obujamo stare spomine. Pravzaprav to niso samo stari spomini, ker so v nas še vedno živi. Hkrati s tem pa je tudi zaživel problem, ki izhaja iz stavka: ... pa me doma ne pu- stijo ... V mnogih primerih je res težko urediti dekletom, da bi šle v brigado, toda pričakujemo, da bodo starši polagoma popustili in dovolili svojim otrokom, da spo- znajo delo, da spoznajo s čim se mora fizični delavec boriti, da se lahko preživlja, da bolje spoznajo življenje tudi od te strani. večletna želja pred uresničeniem Organizacija SZDL Ptuj-Breg se je odločila preurediti dosedanje skladišče za les ob Studenčnici zraven zadružne gostilne na Bre- gu v primerno dvorano za preda- vanja in prireditve, z odrom in možnostjo za kino predstave, ker na tem neposrednem področju ni nobenega primernega prostora za prireditve, proslave, nastope in podobno. Znano je namreč, da se članstvo SZDL Breg rado udele- žuje vseh prireditev te organiza- cije in raznih predavanj, zato ne more organizacija dopuščati v ne- dogled vprašanja ,kako omogoči- ti udeležbo čim večjemu številu ljudi. Ob podobnih priložnostih v šolskem razredu ni bilo prostora niti za vse šolske otroke, kaj šele za vse starše in ostalo občinstvo. Na zadnji seji je odbor sklenil, da bo zbral od članstva izjave, kdo bo pomagal pri graditvi s fi- zičnim delom, materialom ali pa z denarnim prispevkom 600 din, da bo s skupnimi sredstvi orga- nizacije in članstva mogoče zače- ti z delom in ga tudi skončati, da bi lahko to zimo dvorana služila namenu. Nekaj opeke je že pri- pravljene in tudi potrebni les, po- trebno pa bo še marsikaj, kar predvideva proračun gradnje. To akcijo organizacije SZDL je podprl občinski odbor SZDL, ob- činski ljudski odbor in razne or- ganizacije s svojimi prispevki, zlasti tiste, ki jim je organizacija SZDL Breg ob raznih priložnostih pomagala, zato ni dvoma, da bo končno tudi na Bregu izpolnjena večletna želja odbora in članstva po večjem prostoru, kjer bo me- sta za vse, ki si želijo kulturno- prosvetnih prireditev za splošno izobrazbo in razvedrilo. V. J. V bližini bodoče dvorane SZDL Breg je prostorno igrišče, kjer se dnevno zbira breška mladina Dograjen stanovanjski blok pri ptujski bolnišnici Generali z generalom niso več zadovoljni, hočejo več in hočejo skrajnost — diktaturo ter tota- litarni sistem. Po trodnevnem zatišju, ko jé de Gaulle razprav- ljal o socialnih problemih in se nekoliko več zanimal za cene, ki naraščajo, ter za druge vsako- dnevne skrbi, so alžirski prevrat- nik! na čelu z generalom Sala- nom in Massuiem poslali v Pariz resolucijo, v kateri zahtevajo, naj bodo Alžirci povsem izenačeni s Francozi, naj ukinsjo politične stranke, odpravijo alž'.rski denar, carine, neenakopravnost in po- dobno. Ce general tega ne bo ho- tel izvesti, bodo šli do konca. V Alžiru jih de Gaulle namreč ni niti najmanj zadovoljil. Pohvalil je vse, Alžircem je ponudil izena- čitev s kolonisti, ne pa s Fran- cozi v domovini. Massu in Salan sta v resoluciji celo omenila, da bo treba uničiti materialni rezervoar alžirskih do- moljubov. Čeprav niso imenovali Tunisa in Maroka, je iz namigova- nja razumljivo, kaj bi vročekrvni vojaki radi. Vojne s Tunisom in Marokom se trezni politiki bojijo, ker bi to pomenilo novo žarišče trenj in mednarodnih zapletov. Vsi taki podobni izpadi pač ka- žejo, da bi generali radi pvosne- ma!i svojega nekd. sovražnika Hitlerja ter uvedli režim, kjer ne bi bilo komunistov, Židov in in- telektualcev, kot se je izrazil ne- ki prevratniški oficir. Zopet smo pred vprašanjem: kdo bo koga. Francija sedaj drvi v še hujšo krizo, ker ljudje opa- žajo, da general de Gaulle ni osrednji nosilec prevratniških mi- sli, pač pa bi hotsl na osnovi sta- rega ugleda urediti zadevo. Vpra- šanje je, ali se bo general trdo- vratno bojeval za svoj sedanji položaj in bo hotel poučiti pre- napete generale, da je pretiranost škodljiva, ali se jim bo podredil. Za sedaj lahko trdimo, da imamo tri struje: prevratnike okoli od- bora javne rešitve, generala de Gaulla kot nosilca desničarjev, ki ne bi radi niti preveč izgubili, niti preveč obljubili, in končno še levčarsko stran Francije, ki na- stopa proti obema. Kdo bo koga? Obisk britanskega premiera Macmillana so sicer opremili z geslom — zasebna zadeva — ven- dar se je srečal z Eisenhower- jem. Zapad je namreč pred tem, da ojača svoj položaj, da si za- varuje hrbet, če bi prišlo v Fran- ciji še do hujših izpadov in da izravna ravnotežje z Vzhodom. Gre predvsem za zapadno obram- bo, ker de Gaullu ne zaupajo pre- več. Govorijo celo o tem, da bi premestili glavno poveljstvo iz Pariza v Nemčijo. Konferenca na najvišji ravni je postala zopet ak- tualna. Prenehanje poskusov z jedrskimi bombami je bila tudi točka dnevnega reda v Washing- tonu. Položaj na Bližnjem vzho- du pa je tako in tako tm v peti obeh državnikov. Libanon se je pritožil pri Var- nostnem svetu. Sklenili so, da bo- do poslali komisijo opazovalcev, ki naj bi ugotovila, če se Zdru- žena arabska republika res vme- šava v notranje zadeve. V Liba- nonu so domačini nastopili proti predsedniku Šamunu, ker vodi preveč zapadn.iaško politiko. Če- prav so po relifjijah pomešani, je uradni jezik arabski in zato je tudi miselnost bolj usmerjena k arabskemu svetu kot k Američa- nom To je tudi bistvo spora. Ša- mun pa bi odgovornost za svojo zavoženo politiko rei prenesel na Nasorja. Za s-^aj so postali Američani pri libanonskih obtož- bah nekoliko bolj oprezni. Drugo žarišče na Bližnjem vzhodu — Ciper — je zopet iz- bruhnilo Britanci nameravajo prihodnji teden objaviti svoj na- črt o rešitvi problema in ker bržda ne bodo zadovoljili Turkov, so se ti lotili izsiljevanja, napa- dov na Grke, razbijanja trgovin, hiš, avtomobilov in streljanja S tem naj bi prisilili «Britance da bi spremenili svojo politiko. Ne smemo pozabiti, da Grki tudi ne bodo stali kar takn ob strani Vedno nova žarišča ki svet razbijalo m uničujejo človeško potrpežljivost. V nedeljo, dne 8. jtmija, je Ko- misija za . varnost prometa pri ObLO Ptuj priredila míadinsko kolesarsko tekmovanje na šport- nem igrišču v Ptuju, katerega so se udeležile štiri mladinske ekipe iz šole Grajena, Markovci, Hajdi- na in Lovrenc, dočim se je za šolo Ptuj ©kipa osnovala na tek- movanju samem in iz vrst mla- dincev, ki so prišli to tekmo gle- dat. Člani komisije so bfli zelo za- čudeni, da v tem tako važnem tekmovanju niso sodelovale vse šole s področja mestne občine Ptuj, kakor so s strani komisije bile î>ozvane. Mladinci so bili na tekmo do- bro pripravljeni m so vozili po »cestah«, ki so bile za to tekmo- vanje priipravljene in opremljene z raznimi prometnimi znaki, zelo dobro in znake upoštevali, pri teoretičnih vprašanjih so odgo- varjala nekateri odlično m nazad- nje so se tudi pokazBili, ko so za- vozili en krog po igrišču, da so tudi spretni in vztrajni kolesarji. Priznanje gre vsem zgoraj na- vedenim upravam šol, da so mladce za to tekmo pripravili. Verjetno niso pripravljali samo teh, ki so prišli tekmovat, am- pak so s tem seznanili s pro- metnimi predpisi tudi druge šo- larje. Prvo mesto je zasedla ekipa iz šole Hajdine, drugo Grajena, tret- je Markovci, četrto E4uj in peto Lovrenc. Vsi tekmovalci so bili nagra- jeni s knjigami, najboljši pa so dobili še nali-^ma peresa. Upamo, da bodo v prihodnjih tekmah zastopane vse šole iz ob- močja občine Ptuj. V. K. PREDSEDNIK SZDL V OBČINI PTUJ tov. Ivan Kranjčič Prejšnji petek, 6. junija t. 1., je bil izvoljen na 1. seji občinskega odbora SZDL za predsednika tov. Jože Stropnik. Novo izvoljeni občinski odbor SZDL si je na tej seji tudi razde- lil področja, kamor bodo odhajali odborniki kot predstavniki občin- skega odbora SZDL ob raznih pri- ložnostih. Novo izvoljeni predsednik tov. Ivan Kranjčič se je navzočim za- hvalil za ponovno zaupanje in je zagotovil odboru, da s' bo tudi v bodoče prizadeval storiti čimveč za aktivnost organizacij SZDL in občinskega odbora in zaupa v dspeh, zlasti če si bodo isto pri- zadevali vsi člani odbora ter od- borniki terenskih in vaških orga- nizacij v dobri povezavi in ob po- moči vsega članstva. Vreme OD 12. DO 22. JUNIJA V drugi polovici tekočega tedna pogoste krajevne nevihte, ki bodo proti koncu tedna prešle v trajen dež z močno ohladitvijo. V prvi polovici prihodnjega te- dna lepo vreme in postopno to- pleje, a v drugi polovici tedna zopet nestalno s pogostimi pada- vinaani. Hkrati je možen tudi trajen dež. 15,000 IZLETNIKOV V MARIBORU v zadnjem mesecu je Mariboi- sprejel čez 200 šolskih ekskurz:] to je okrog petnajst tisoč I j ud; Večino najbolj zanima seveda pohorska vzpenjača. Druga pri- ljubljena točka je akvarij v par- ku, s katerim .majo otroci, po- sebno mlajši, veliko veselja. V zadnjih štirih dneh s: je akvarij ogledalo nad dva tisoč otr„ik, sa- mo v petek na pr:mer otroci j. tridesetih šol. Tudi mariborsk. muzej ima mnogo obiskovalcev Posebno sta- rejši dijak: si ga rad; ogledajo. Najbolj jih zamma staro orožje in viteška dvorana. Mnogi obiščejo mariborske to- varne, posebno »Zlatorog«, zan.- ma j:h elektrarna Mar.borsk otok, drugi gredo raje na Kalva- rijo, k Trem ribnikom ali na Bra- nik. Ekskurzije prehajajo ;z bližnje in daljne okolice, celo iz Bosne n Vlakedca.je, iz Kopra ;n B ro- Ija. stran 2 PTUJSKI TEDNIX PTUJ, DNE 13. JUNIJA 195в Praznik mlndosti u Domovi Na pobudo TVD Partizan bo tu- di domavska mladina v nedeljo, 15. junija, slavila svoj praznik. Pri pripravi sporeda sodelujejo vse organizacije v vasi, ki se ba- vijo г vzgojo mladine, tako pio- nirski odred osnovne šole. Dru- štvo prijateljev mladine in Parti- zan. Na večer pred praznikom bo dramski odsek pionirskega odre- da uprizoril pravljično igro Kri- stine Brenkove »Mačeha in pa- storka«. V nedeljo pa bo v dornavskem parku velik telovadni nastop Par- tizana, na katerem bo sodeloval tudi pionirski pevski zbor, Parti- zan Ptuj, Markovci, Gorišnica in Ormož. Za zaključek pa se bod^^ rokomotaši Gorišnice, Ormoža in Dornave pomerili med seboj. V senci stoletnih dreves v grajskem parku bo po sporedu pogostitev vseh nastopajočih, pa tudi za odrasle goste bo poskrb- ljeno za okrepčila in zabavo na veselici, ki bo sledila nastopu. Prisrčno vabimo posebno starše nastopajoče mladine, da si pride- jo ogledat, kaj so se njihovi otro- ci po večmesečnih pripravah na- učili v dornavskih društvih in or- ganizacijah. Prav tako vabimo vse vaščane okoliških vasi, posebno pa še Ptujčan'e, ki so nekoč v ve- likem številu obiskovali telovadne prireditve v našem kraju. S tem bodo podprli stremljenja napred- ne kmečke mladine, ki se vedno bolj vključuje v krog delavske in dijaške mladine in ji dali za nje- ne uspehe na tej poti zasluženo priznanje. Preživeli pa bodo tudi prijeten popoldan v zgodovinskem grajskem parku ob gradu, ki predstavlja najlepšo prosvetno stavbo poznega baroka v Slove- niji. Na svidenje v nedeljo! V. F, Ženske prevladujejo povsod Po podatkih o stanju prebival- stva iz leta 1957 je v vseh obči- nah bivšega ptujskega okraja več žensk kot moških. V občini Ptuj je številčno razmerje med moški- mi in ženskami največje, saj je 23.284 žensk in 20.448 moških. V občini Ormož je od 15.612 prebi- valcev 8418 žensk in 7194 mo- ških. V občini Gorišnici je od 14.434 prebivalcev 7751 žensk in 6683 moških. V občini Lešje je pri 10.169 prebivalcih 285 žensk več kot moških, v občini Središče pa je pri 2772 prebivalcih 220 žensk več kot moških. Zdravstveno ogroženi otroci v kolonije 2jdrafvnTŠike komisije pni Zavodu za socialno zavarovanje v Ptuju je priporočila občinskemu svetu za socialno varstvo v Ptuju 8 otrok delavcev ,iz Ptuja. Večina teh otrok je potrebnih bivanja v obmorskih kolonijah. Sadni sokovi iz »§marnice« Ptujska Zadružna poslovna zveza bo zgradila na Rašlovem zemljišču v Rogoznici zgradbo za predelovalnico sadja in šmarnice v brezalkoholne sadne sokove, za oddelek za sušenje sadja, vrtnin, gozdnih sadežev in za destilarno za sadje ,ki ni za drugo uporabo. Predeîovalnica sadja in šmarni- ce v Rogoznici bo služila pred- vsem namenu, pripraviti sadne so- kove, suho sadje in vrtnine ter gozdne sadeže za pridelovalce s podeželja ,ki si sedaj niso vedeli drugače pomagati, kot da so sad- je prodali ali pa iz njega izdelali alkoholne pijače. S tem so bili pri- krajšani predvsem otroci, ki so mesto sadnih sokov z odraslimi vred marsikje uživali za njih škodljive alkoholne pijače. Perutninarska farma na hajdiRskl gmajni Na hajdinski »Gmajni« bo gra- dilo Trgovsko podjetje »Perutni- na« Ptuj perutninarsko farmo. V njej bodo že v letu 1960 predvi- Pomagali bodo pri popravilu šole Softsiki odbor in upraviteljstvo šoile !рвЛ1 Veliki Nedelji sta s.klle«TÌ- la, da po sivojih močeh pnispe- vata k popraviloi šoile x nabiralno aäcctjo pirotatavH^jnih prispevkov v î€eu 'iz Šol. okoliša, OdborniM š<3fl. odbora, upravi- teljica šole in učiitelj tov. Koren Kihnel so nalbiraJli po vaseh le;s ter so pri vaščaniih naflistel'i na ve/Шбо raziumevaaije. V vaseh Kl'j(učaff4>vci, Lešnica, Vičanci, So- dMîci m Sen-ešci so nabradi ca. le kub. m lesa. Posebno so se izkazali' tov. Munda Jakob in Ma- rija iz Vičanc, tov. Majcen Mar- tin ei Fraiiciáka iz Ključarovc, tov. Koei Franc, predsednik kra- jevnega odlbora Kilj'učairovci, tov. Kumer Jakob in Raj-h Anten iz Ključarovc, ki so darovali po 2 fciA. m lesa. Zelo prtizadevni pri nafairaW akciji so biii tudi tov. Kosi Franc, predsednilk šol. od- bora, ix>žrt'vovailni vozniilc Pevec Aik).jz iz Kljiičarovc in Skdk Ivan iz VoJîke NedelTje. Jurič Irma, šcil. upravit., ' Veiîika Nedelja » » Ò Marjan Hodnik zcislopcii naše kegljače v Sujiiii Pred nekaj dnevi se je vrnil naš talentirani igralec Marjan Hodnik iz Avstrije. Na povabilo kegljaške podzveze Maribor je častno zastopal barve Ptuja v Leobeaiu. Kegljaška ekipa Mari- bora je v zanimivi borbi prema- gala ekipo Gornje Štajerske z rezultatom 1396:1312. Naš tek- movalec je dosegel znamko 405 ter se plasiral na tretje mesto. sreCen konec »Ali ima roman, ki si ga pre- bral. srečen konec?« »Ne vem, konča se s poroko.« doma priredili nad 500.000 kg pe- rutninskega mesa in pridobili 2,500.000 komadov jajc. Farmo bodo tvorile 3 zgradbe: stavba za vzrejo pohancev ,stavte za nesni- ce in valilnica s centralno kurja- vo. Del hajdinske gmajne (40 ha) bo za stavbišče, del za pašnik za vzrejo piščancev, jarkic in ne- snic, del »gmajne« pa bo pašni- ška skupnost Hajdina meliorirala, da jim bo izgubljeni del pašniške površine nadomestil boljši donos pašnika. Svet za komunalne zadeve in urbanizem pri OLO Maribor je že dal svojo privolitev k izjemnemu dovoljenju za uporabo tega zem- ljišča na »gmajni« za zgraditev perutninarske farme »Perutnine« Ptuj. №iiriiii;reHBni^MQ Pismonoša ptujske pošte tova- riš Franc Zoreč je odpotoval v če- trtek, 12. junija t. 1., kot edini tekmovalec iz Slovenije v 6-član- ski jugoslovanski tekmovalni sku- pini pismonoš na rriednarodno tekmovanje pismonoš v pešhoji v Bruselj, kjer bo 15. junija t. 1. tekmoval za mesto mednarodnega najboljšega pešca-pismonoše. Tov. Franc Zoreč, ki je star 29 let, je že 7 leto v službi pri pošti kot pismonoša, in sicer je služboval 3 leta na pošti Ribnica na Pohorju, 4 leto pa je že pri ptujski pošti. Službovanje na Po- horju ni bilo najlaže, saj je po hribovitem terenu tekom 3 let prehodil lepe razdalje. Tam si je tudi utrdil hojo in dosegel v peš- hoji posebno hitrost. Na pobudo sindikalne podružnice PTT Ptuj se je lani oktobra udeležil okraj- nega, nato republiškega, nazadnje pa še zveznega tekmovanja v peš- hoji na razdaljo 15 km in si s 1. mestom v okrajnem in zveznem tekmovanju pridobil pravico na udeležbo na tekmovanju v Brus- lju. Ko se je tov. Franc Zoreč v sredo, 11. t. m., v Ptuju priprav- ljal na odpotovanje v Ljubljano in od tam v četrtek dalje v ino- zemstvo ,je bil dokaj dobre volje. Pred njim je bilo glavno vpraša- nje, kako bi na tekmovanju do- segel čimboljše, če že ne prvo me- sto. Nabavil si je primerne lahke čevlje v prodajalni »Borovo« v Ptuiu, vzel s seboj novo poštno opremo ter ostalo, kar bo pač ra- bil za potovanje in večdnevno bi- vanje v inozemstvu. Nasmejal se je, ko sem ga vprašal, kaj si bo kupil, če bo dobil prvo nagrado, ki je razpisana; izjave ni hotel dati nobene, ker tudi pred tukajš- njimi te kmovanji ni rad odgo- varjal na podobna vprašanja kot skromen in tih človek. Vsi njegovi znanci so mu želeli srečno pot in mnogo uspehov na mednarodnem srečanju pismonoš. V. J. Še en 24-stanovaniskl blok v Ptuju v kolodvorski aleji pri ptujski bolnišnici so izkopani temelji za graditev novega 24-stanovanjske- ga bloka, ki ga bo finansirala Stanovanjska uprava'v Ptuju. Ta blok bo enak sedaj že skoraj go- tovemu bloku pri Ljutomerski ce- sti nasproti bolniške vratarnice. S tem bo zgrajen v tem pre- delu mesta že 8 večji stanovanj- ski blok ,ki bo prispeval svoj de- lež k zmanjšanju stanovanjske stiske v Ptuju- 12 milijonov dinarjev za nodzidovo breške šole Upravni odbor Komunalne ban- ke v Mariboru je odobril investi- cijski kredit iz sredstev Okrajne- ga investicijskega sklada 12 mili- jonov dinarjev brezobrestno za dobo 50 let za nadzidavo 8-letke na Bregu pri Ptuju. Skoraj 800 ha obnovlje- nih sadovnjakov in vi- nogradov na bivšem ptujskem področju v kratkem bo gotov investicij- ski elaborat, ki ga pripravlja za obnovo vinogradov in sadovnja- kov na področju bivšega ptujske- ga okraja mariborski kmetijski projektivni biro. Investicijski elaborat bo zaje- mal obnovo skoraj 800 ha vino- graKiruškiih in sadjarskih površin, in sicer največ na področju Cir- kulan (166 ha), Vidma (150 ha), Majšperka, Leskovca, in Podlehni- ka (po 100 ha), manj pa na pod- ročju Makol in Žetal (po 50 ha jagodičja) in nekaj na področjih Stoperc (30 ha), Muretinc (20 ha) in Ptuja (20 ha). Na področju KG Juršinci bo najprej obnovlje- nih nad 5 ha vinogradov in sa- donosnikov. Kolikor na omenjenih področ- jih še ni sadjarskih skupnosti, bodo še ustanovljene in potom njih bo izvedena obnova ob upo- rabi najetiji kreditov. VINO ZA AVSTRIJO Vinarska zadruga Ptuj je doba- vila v zadnjem času preko »VI- NAG« vLjubljani v Avstrijo nad 24.000 litrov prvovrstnega halo- škega vina. Udeleženci proslav na Sütfeski iz Ptuja Proslav na Sutjeski se bodo iz Ptuja udeležili 3 delegati, in si- cer predsednik Občinskega odbora ZB NOV tov. Miro Bračič kot predstavnik organizacije ZB NOV, major tov. Bauk kot predstavnik ptujske garnizije JLA in kapetan 1. klase v pokoju tov. Indjič kot preživeli borec iz borb na Sutje- ski. Predavanje o Sutjeski in akademija za dan borca v zvezi z dnevom borca in pro- slav na Sutjeski bo v Ptuju 3. ju- lija t. 1. slavnostna akademija z razdelitvijo odlikovanj zaslužnim borcem NOV iz Ptuja. O borbah na Sutjeski bo pre- davanje 23. junija t. 1. ob 20. uri v Titovem domu. Predavanje bo pripravilo Združenje rezervnih oficirjev iz Ptuja. Za dan borca pripravlja Strel- sko društvo Ptuj strelsko tekmo- vanje. Na sam dan borca bo za borce NOV in ostalg občinstvo v Ljud- skem vrtu ljudsko rajanje. Knjitge, ki jiih posojamo, so tako žalostne, da se ne vrnejo ni- koli. — (De Flers) Strelci iz Podlehnika V nedeljo, 8. t. m., je imela strelska družina Cirkulane v go- steh ekipo strelske družine Pod- lehnik v tekmovanju z zračno pu- ško. Zmagali so gostje s 30 krogi razlike. Najboljši je bil Mauzer Janko iz Podlehnike s 161 krogi, od domačih pa Topolovec Jože s 150 krogi. Obe ekipi si želita še več takih srečanj. Š. m. 4ove cene za meso z 11. junijem t. 1. so začele prodajalne mesa ptujskega pod- jetja za promet z mesom in mes- nimi izdelki »Mesnine« prodajati sveže meso po novih, precej niž- jih cenah. Svinjino prodajajo se- daj po 340 din (prej 380.—). tele- tino po 300 din (prej po 320.—). Govejemu mesu je ostala cena za sedaj še stara. Podjetje »Mesnine« v Ptuju je tako sledilo padcu cen živini ter vzporedmi znižalo cene svežemu mesu, kar je hvalevredno in kliče po posnemanju tudi pri drugih življenjskih potrebščinah. Pogled na nove stanovanjske bi oke od ptujskega kolodvora nad 500 žhtev je padlo iz ptujskega okoliša za našo osvoboditev. phiobcujemo njihove kratke življenje- pise v počastitev njihovega spomina. (Nadaljevanje) BERCE LEOPOLD se je rodil 25. novembra 1912. Njegov oče je bil železniški čuvaj. Osnovno šolo je obiskoval v Središču, gimnazijo pa v Mariboru. Na univerzi je kon- čal montanistiko. Po svetovnem nazoru je bil komunist, zato so ga oblasti v stari Jugoslaviji prega- njale. Dvakrat so ga iz Ljubljane izgnali, večkrat zaprli in preisko- vali njegovo stanovanje. Po pri- hodu okupatorja sta on in njego- va žena vneto propagirala OF v središkem predelu. Pri materi v Središču je bilo pravo zbirališče revolucionarjev. Tu so se sestajali Štefan Kovač, Jože Kerenčič in drugi. Zaradi nekonspirativnosti in izdaje je središka skupina or- ganizatorjev upora padla v roke gestapu. Leopolda Berceta so are- tirali dne 15. decembra 1941. Za- prli so ga v Ptuju, nato v Mari- boru ,kjer je padel kot talec 30. marca 1942. BERCE MILENA se je rodila 14. julija 1914 v Ivanjkovcih v hiši veleposestnika, vendar jo je čut za pravičnost in humanost peljal v vrste borcev za pravice in bolj- še življenje delavskega razreda. Bila je vzorna učiteljica svojih učencev in vaška prosvetiteljica. Ko je okupator zavzel našo do- movino, je Milena postala sode- lavka svojega moža pri snovanju OF. Iz Kapce v Prekmurju, kjer je bila učiteljica, je odšla na mo- žev dom v Središču. Pridno je zbirala potrebščine za prvoborce. Pri delu ni klonila, čeprav je de- lala v težkih okoliščinah okupa- torjeve budnosti. Okupator jo je zaprl v ptujske zapore, nato na Borlu, nazadnje pa v Mariboru, kjer je padla kot talka 2. okto- bra 1942. BRAČIČ MAKS se je rodil 24. novembra 1921 v Cirkulanah. Po kapitulaciji Jugoslavije je leta 1941 pobegnil v Ljubljano, da bi ga Nemci ne aretirali ,saj je od- šel ob napadu Nemčije na Jugo- slavijo kot dobrovoljec v jugoslo- vansko vojsko. v Ljubljani se je vpisal na učiteljišče ,kjer je delal v odboru OF. Zaradi aktivistične- ga dela je moral v ilegalo že de- cembra 1941. Marca 1941 so ga Italijani pri racijah zajeli in ob- sodili na 5 let ječe. Svojo obsod- bo je preživljal po raznih zaporih v Italiji, kjer je zbolel na pljučih. Nemci so ga junija 1944 izpustili. Zdravil se je v Ljubljani. Po ozdravljenju je septembra 1944 odšel k partizanom, kjer je kma- mu zaradi organizatorskih spo- sobnosti postal pomočnik politko- misarja jurišnega bataljona XVIII. divizije. Padel je 14, aprila 1945 v Suhi Krajini. BELŠAK FRANC-TONE se je rodil 29. novembra 1922 v Mure- tincih, Bil je nadarjen kmečki sin, zato je odiel v gimnazijo. Okupa- tor je njegovo šolanje prekinil. Nemci so ga že leta 1941 zaprli. Do leta 1942 je delal doma na po- sestvu, nato pa so ga Nemci za- poslili pri vodni upravi v Ptuju. Ko je moral v nemško vojsko, je pobegnil na Pohorje k partiza- nom v I. pohorsko četo, spomladi 1943. Od tam so ga kot aktivista poslali na področje ptujskega okraja z Golobom Milkom-Jož- kom, da bi sodelovala pri organi- ziranju odborov OF. »Tone« je politično deloval največ v Halo- zah, pa tudi na Ptujskem polju. Bil je član okrajnega komiteja KP za Ptujsko okrožje in delegat IV. operativne zone za povezavo z enotami Zagorske brigade. Padel je v borbi z Nemci v Go- rišnici 6 februarja 1945 na se- stanku aktivistov in kurirjev 14. TV postaje, BRUMEN STANKO se je rodil leta 1900 v Lahovcih pri Tomažu pri Ormožu. Starši so imeli tana posestvo, pozneje so se preselili v Pavlovce. Stanko je obiskoval osnovno šolo na Runču, nato pa gimnazijo v Ptuju. Od tu je od- šel na trgovsko akademijo v Lju^ Ijano. Po šolanju je odšel v služ- bo v Beograd ,kjer je postal za- stopnik tovarne »Šumadija« za vso Jugoslavijo. Najprej je stano- val v Beogradu, nato se je nase- lil v Mariboru, kjer je učakal voj- no. Stanko je odšel leta 1942 v Za- greb, kjer j-e bili nekaj časa brez- poseln, nato pa je dobil službo na magistratu. Tu se je povezal z or- ganizatorji NOP. Zaradi izdaje so ga aretirali in zaprli v Lepoglavo, kjer je za njim izginila sled. Prav zagotovo je v rokah ustaških zlo- čincev končal svoje življenje za- vednega rodoljuba. BOGDAN KONRAD se je rodil V Godenincih 16. februarja 1912. Po dovršeni osnovni šoli se je šel učit za ključavničarja v Središče. Že v vajenski dobi se je uveljavil kot oderski igralec in telovadec. Po prihodu okupatorja se je že le- ta 1941 uvrstil med člane OF. Za- radi izdaje je padel v roke oku- patorja z drugimi poborniki za svobodo iz središkega predela, dne 19. januarja 1942. Zaprli so ga v Ptuju ,dne 12. aprila. 1942 so ga ustrelili kot talca v Mariboru. ie џатШе^ * • • starodavni Rajhenburg — ime trpkih spominov! Nad naseljem kraljuje nekdanji samostan, za časa okupacije razseljevalno tabo- rišče in ne daleč vstran stoji prostrano gospodarsko poslopje z razsežnimi hlevi za domače živa- li. Na podstrešju teh hlevov je nočevalo leta Ì941 istočasno po več sto jetnikov v dušljivem ozračju, napolnjenim s prahom in smradom ,ki je prihajal iz hlevov in ogromnega gnojišča tik ob vhodu, ter razgretim od strehe, ki jo je žgalo vroče poletno son- ce. Ti jetniki so trdo delali od ju- tra do večera: kopali so skalovje in širili cesto, gradili vodovod, stavili barake, prezidavah samo- stanske prostore, pletli bodečo ži- co in slično. Prehrana je bila v začetku še znosna, s prihodom novega ekonoma pa se je teme- ljito poslabšala. Ekonom ,ki so ga klcali »Herr Pucher«, je bil stasit možakar in že njegova zunanjost je vzbujala pri nas neprijetne občutke. Nosil je črne jahalne hlače in visoke škornje kakor vsi gestapovci, na rokavu suknje pa je imel pripet širok rdeči trak z velikim črnim kljukastim križem na belem polju. Takšen se je pojavljal večkrat med nami z izrazom sadističnega zadovoljstva na obrazu. Govoril ni z nikomur izmed nas — pač, ne- koč je oštel tovarišico Doro, ker ni predpisano javila stanja svoje skupine. Če se je pojavil, smo utihnili vselej tudi mi, da ni sli- šal naših pogovorov. Nekateri so ga poznali od prej in ti so nas opozarjali na skrajno previdnost pred Matijem Puharjem. Z nastopom službe ekonoma Pucherja se je prehrana jetnikov zelo poslabšala, skoraj izključno smo dobivali po trdem napornem delu le krompirjevo ali fižolovo jed. Ne samo, da je bil fižol če- sto pokvarjen, tudi kruh se je delil dosledno smrdljiv, često ple- sniv in neužiten, pod pretvezo, da sveži kruh premalo zaleže! Eko- nomu in druščini »Herrenvolka« se ni godilo slabo. Na razpolago so imeli obilne zaloge prekajene svinjine, sira, likerjev, vina, čo- kolade in drugih dobrot. Po 13 letih svobode se je drznil ta človek priti kot nečlan na občni zbor Društva upokojencev in se tam širokoustiti, dokler ga niso zavrnili s primerno lekcijo. b. Zanimivo križanje Prizadeven perutninar P. I. iz Obreža pri Središču je napravil zanimiv poskus s križanjem či- stokrvnih leghornk s petelinom- jerebičarjem. Opazil je, da se petelin izogiba l.eghomk, da jih celo sovraži in preganja. Premišljeval je, kako bi ga kljub temu pripravil do parje- nja, Kmalu mu je šinila prava misel v glavo. Kupil je zavojček barve, ter dve leghornki pobar- val. Petelin-jerebičar je šel na limanico in iz podloženih jajc obeh leghornk so se izvalili zani- mivi križanci. So popolnoma bele barve in le tu in tam posejani s popolnoma črnimi pegami. Zavojček barve je pripomogel do naravnega križanje dveh go- spodarnostnc donosnih pasem. Svetovna zgodovina je ura, ki njenih kazalcev nihče ne more zavrteti nazaj. Nezadržno se pre- mikata prot dvanajsti uri. — PTUJ, DNE 13. JUNIJA 1958 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 KAVBOJ JIMMY Ta naslov sieer m primeren, vendar sem ga zapisaJ. zato da bo vsebina teh vrstic zanesljivo prebrana,.. V pcnedeljedi, 9. t. m., je bi.I koncej:>t moškega in ženskega pevskega zbora DFt) Svcibode iz Kidričevega, Na ta koncert ni biilo Ptujčanov raizen učencev Vajiensike šode za lesno stroko v Ptuju. Ko sem posl'ušaj lapo in Uibra^no petje naših gostov iz Ki- dričevega, se mi je utmiiîa mi- sel; kaj je vzrok, da ni nikogar Iz Ptuija na koncertu? Ptujčani pogrešamo nastope pevskih zbo- rov, saj so v zadnji dobi prav redki. Pomis'lil sem, če morda ni biil posrečeno izbran naslov »Ve- čer narodnih pesmi«. Prepričan sem, da bi bila gledališka dvo- rana premajhna in da bi se ljud- je stepli za vstopnice, če hi med nas prišli pravi 'Gudukafri ali kav- boji v znaöiilnih klobukih in hla- čah z revolverji za pasom. Ne, nastoçMÎli so samo naši vinli de- lavci iz tovarne aluminija, ki so se praivkar vrnili z uspešne tur- neje na Cesti bratstva in enotno- sti. Nič bolje ni bilo z obiskom koncerta ženskega pevskega zbo- ra DPD Svobode Ptuj prejšnji ponedeljek. Vprašujemo se, ali sta nas ra- dio in televizija že popolnoma odtujila od vrednotenja naporov požrtvovalnih kulturnih delavcev in aili smo res -poizabill, da mo- ramo še nadalje gojiti našo lepo narodno pesem, ki tako naglo iz- ginja, čeprav v svobodni državi, ust našega mladega fxdcolenja? Prisluhnite malo, pa boete sami videli, da je taka V imenu mladine, ki je z nav- duèeqijem poslušala koncert pev- skega zbora DPD Svobode Kidri- čevo, izražamo iskreno zahvalo vsem nastopajiočim, iposebej pa še požrtvovalnemu dirigentu tovari- šu Rajšiterju. R. J. Ana Frank na velikonedeljskem odru v nedeljo, 1. junija, so nas ob- iskali gledališki igralci Slovenske- ga narodnega gledališča iz Mari- bora in uprizorili na našem odru izredno uspelo odrsko delo »Dnev- nik Ane Frank«. Delo je po revij- skem konceptu in po scenski za- snovi prirejeno za velike odre, vendar je Mariborčanom uspelo s svojo poklicno spretnostjo tudi na malem odru doseči Izredno za- dovoljiv učinek in je občinstvo zadovoljilo v vsakem pogledu. Umetnost in kulturo ljudstvu! S temi besedami je po končani predstavi pozdravil goste iz Ma- ribora predsednik prosvetnega društva tov. Moravec Ivan, se za- zahvalil upravi gledališča, da je uvrstila tudi Veliko Nedeljo v na- črt gostovanja na podeželju in prosil, naj gledališče ne krene z začrtane poti in s predstavami nadaljyje. Upravnik gledališča tov. Jože Seguía se je zahvalil za pozdrav in obljubil, da bodo še prišli in verjetno bo tej predstavi sledila opera »Prodana nevesta«, ki bo gotovo privabila širok krog oMin- stva ne le domačinov, temveč tu- di iz okoliških krajev, Pred kratkim pa je bil tukaj dvodnevni tečaj za šminkanje za vsa prosvetna društva na območju ormoške občine, ki je prav dobro uspel. Tečaj je vodil član Slov. narodnega gledališča iz Maribora tov. Janko Skoberl. Po tečaju je bilo krajše predavanje tov. Ja- neza Karlina, predsednika sveta za dramatiko pri okrajnem svetu Svobod in prosvetnih društev okraja Maribor, katerega se je poleg zastopnikov Obč, ljudskega odbora Ormož udeležilo veliko naših amaterskih skupin. Po pre- davanju in precej živahni razpravi o težavah amaterske dejavnosti v občini je sledil družabni večer, ki je potekel v zelo prisrčnem vzduš- ju in so se udeleženci po kon- čanem programu razšli zadovoljni v zavesti, da vršijo na področju kulturne preobrazbe vasi vehko, hvaležno in odgovorno delo. tudi naša mladina se je lotila dela z res mladostnim ognjem, vendar nas skrbi, da ne bi bilo to na- vdušenje kratkotrajno. Želeli bi, da bi bilo delo mladinske organi- zacije iz leta v leto plodnejše in, da bi pred kratkim ustanovljeno društvo »Partizan« zajelo čimveč mladine v svoj krog. Vse kaže, da se razvija Velika Nedelja od- kar ima urejen kulturni dom v pomemben kulturni center. Mo U muretiniih ženski pevski zbor sindikalne podružnice Splošne bolnice Ptuj pod vodstvom svojega pevovodje tov. Franca Petka je priredil vo- kalni koncert v Domu onemoglih v Muretincih dne 7. junija 1958 ob 16. uri. Spored koncerta je bil dobro in vestno naštudiran ter okusno se- stavljen, tako da je bil dostopen paslušalcem-pacientom, kar je potrjevalo, da so se poslušalci med izvajanjem naše lepe narod- ne pesmi tako vživeli, da so pri- čeli sami skupno z zborom gla- sovno posnemati. Marsikatero oko med njimi se je osolzilo, posebno pri pesmih, ki so zbujale spomi- ne na preteklo mladost, kot je narodna pesem »Kje so moje ro- Turistično društvo na Gomili ki ima za seboj že precej delovne tradicije, je zadnji čas zaradi elektrifikacije Gomile in okolice s prireditvami bilo manj agilno. Vendar kljub temu društvo želi v bodoče doseči svoje cilje za napredek turizmA V nedeljo, 15. junija tega leta se bodo predpoldne na Gomili sestali vidnejši çblastni funkcio- narij in turistični delavci iz Ma- ribora, ЕЧија, Ormoža ter Mur- ske Sobote. Na tem sestanku se bo razpravljalo o turističnih in gospodarskih problemih Gomile z okolico ter Slovenskih goric na sploh, pofK)ldne ob 15. uri tega dne pa bo društvo imelo svoj 11. redni letni občni zbor. Ker društvo že nekaj let nazaj ni prejemalo nikakih dotacij niti kreditov je napredek turizma na Gomili precej zaostal. Odbor in člani Turističnega društva Gomi- la žele v bodoče doseči večji turistični in gospodarski napre- dek v teh krajih. -bf- žice«. Zopet pa so jih razvedrile pesmi veselega in humorističnega značaja. Na sporedu so bile na- rodne, umetne in partizanske pesmi, 17 po številu. Od teh so bili zastopani skladatelji in pri- reditelji: Matija Tome, Oskar Dev, Gustav Ipavec, Peter Lipar, Dani- lo Bučar, Vinko Vodopivec, Rado Simoniti, Ciril Pregelj, Ivan Ocvirk, Karol Pahor, Marjan Ko- zina, Danilo Švara in z Venčkom narodnih v priredbi pevovodje Franja Petka. Ženski pevski zbor kakor tudi njegov pevovodja tov. Petek Fra- njo zaslužijo za svojo veliko рк)- žrtvovalnost in vztrajnost vse priznanje in pohvalo. Saj so v tem zboru same uslužbenke Splošne bolnice Ptuj, ki poleg svoje naporne in odgovorne služ- be še najdejo čas za gojenje pev- ske kulturne umetnosti. Vredno je predvsem omeniti, da ta zbor obstoji komaj dobro leto in ima redno dvakrat tedensko pevske vaje. Prvi koncertni pev- ski nastop je imel 11. maja t. I. za paciente bolnice v Ormožu. Upravi bolnice Ormož, kakor tu- di tov. Jožetu Krajncu, uprav- niku Doma onemoglih v Muretin- cih, se zahvaljuje zbor za njih razumevanje, da so omogočili zboru širjenje pevske kulture tu- di med svojimi pacienti ter jim s tem nudili tolažbo in umetniški užitevk. Luževič Franjo LJUBLJANA NEDELJA, 15. JUNIJA 6.00—7.00 Nedeljski jutranji pozdrav (spored domačih napevov) — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska na- poved. 7.00 Napoved časa, poročila, vre- menske napoved in objave dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Godba na pihala v poskočnem ritmu. 8.00 Mia- • dinska radijska igra — Markus Polder: Pevsko tekmovanje zajcev na Goljavi. 8.51 Melodije od tu in tam. 9.25 „Iz kranjskega cekarja", 10.00 Se pomnite, tovariši... Dr. Ivo Brodarec: Bitka za ranience. 10.30 Pokaži, kaj znaš! (pre- nos javne oddaje Iz Maribora). 12.00 Kaši poslušalci čestitajo in pozdravlja- jo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled dnevnega sporeda. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 13.45 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 15.15 Mali koncert zabavnga orkestra Radia Beograd pod vodstvom Ilije Geniča. 15.45 Matija Maležič: Novo mesto v Bosni — Vogošča (reportaža). 16.15 Glasbeni mozaik. 17.15 Radijska igra — Rehfisch-Herzog: Dreyfusova afera (po- noviteT) 18.20 Igra orkester Radia Ljub- ljana pod vodstvom Uroša Prevorška. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 19.45 Prenos mednarodne nogometne tekme za svetovno prvenstvo Paragvaj : Jugoslavija (Trenos iz Eskilstunija). 20.50 Zabavni intermezzo. 21.00 Zavrti- mo naš ^.'asbefli globus (zabavna glas- bena oddaja s konferanso). 22.00 Na- poved časa. poročila, vremenska napo- ved in nregled sporeda za nasl^dnil dan. 22.15 Srartna nede'ía. 2^.45 Nočna me- loiiia. Poročila. 23.—23.l'i in 23..70—23.4"i Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). Sedanja sušna in vroča doba predstavlja za našo narodno go- spodarstvo izredno nevarnost za- radi možnosti nastanka m širje- nja požarov, ki nam, kakor je razvidno iz časopisnih poročil, povzročajo milijonsko škodo na zgradbah, gozdovih itd. Ker pa se bližamo zoritvi žita in ker je trava na suhih mestih že osuše- na do vnetljivostl, obstoja resna nevarnost za nastanek požarov na poljih, travnikih in pašnikih. Tudi ti lahko povzročijo kata- strofalne posledice, zato je nuj- no potrebno, da vsi prebivalci posvetijo vso pažnjo požarno- preventivni službi. Vsako zažiganje in kurjenje na poljih in v gozdovih je itak z za- konom prepovedano in se naj po- polnoma opusti. Primer, kaj lah- ko stori takšna neubogljivost v izvrševanju zakona in tako ne- dolžno sežiganje smeti, nam jasno kaže gozdni požar na Vuzenici, ki je uničil nad 60 ha gozda, ogromne količine že spravljenega lesa in ki je trajal 2 dni. Prav takšno nevarnost, bodo v kratkem predstavljala naša žitna polja, kjer lahko požar v taki vroči in sušni dobi zajame ve- lika področja. Na teh površinah je vsled pomanjkanja vode, ka- kor tudi iz raznih drugih vzro- kov gašenje zelo otežkočeno, če že ne celo nemogoče, zato se ne sme nikjer ne na poljih in ne v gozdovih, kakor tudi v okolici zgradb odmetavati neugasle vži- galice, cigaretne ogorke in se je treba temeljito prepričati, če smo jih res docela ugasnili. Nesme se tudi. posebno v tem času, po poljih in travnikih trositi ne- ugasli pepel, na splošno se je čuvati vsakršnega vzroka, ki bi lahko zanetil požar! Posebno pozornost je tudi po- svetiti notranjosti, zunanjosti in okolici zgradb, posebno pod- strešij, ki predstavljajo v ta- kem sušnem, vročem in po ve- čini tudi vetrovnem vremenu ne- primerno večjo požarno nevar- nost, ker lahko povzroči vnetje vsaka najmanjša iskrica, kakor tudi na gotovih mestih koncen- trirana sončna vročina. Zato je odstraniti iz vseh zgradb, poseb- no, kjer so spravljene lahko- vnetljive stvari, steklene streš- nike, posebno take, ki imajo zračne mehurčke, ki služijo lahko kakor leča za koncentriranje sončnih žarkov in je mesto pod njimi vnetljivo. Kurjenju, posebno na kakih neprimernih mestih postavljenih svinjskih kotlov in brzoparilni- kov, mogoče celo na prostem, je treba posvetiti vso pažnjo, ozi- roma je kurjenje vsaj za ta čas poix)lnoma opustiti, ker požar lahko zaneti že najmanjša iskrica iz dimnika. Tudi v okolici zgradb je ka- jenje, odmetavanje neugaslih ci- garetnih ogorkov in vžigalic po- polnoma opustiti. Pred otroki skrivajmo vžiga- lice, ne puščajmo jih k ognju, ker se le preradi z njim igrajo in poučimo jih, kako nevarno se je igrati z njim. Še prav posebno pozornost bomo morali posvetiti ob mlačvi, da bo zadoščeno vsem gasilsko preventivnim predpisom, vsak posameznik, ne pa le same za to določeni organi! . Ne spravljajmo prevelikih ko- ličin sena v slame v bližini zgradb, nego v predpisani razda- lji. (To velja posebno za velike kmetijske obrate!). Skrbeti je za dovoljne količine vode za gašenje, vsaj za prvo silo. Ako bi naše ljudstvo tem po- gojem zadostilo, bi bilo nepri- merno manj požarnih nesreč, ohranjenega mnogo narodnega premoženja, našemu gasilstvu pa olajšano njegovo požrtvovalno delo. Temeljito preprečevanje po- žarov se lahko doseže edino s po- močjo in s tesnim sodelovanjem Zahvala Vse, ki so spremljali mojo dra- go ženo in našo ljubo mamico ANGELO OVIJAČ iz Ptuja na njeni zadnji poti v njen zadnji dom, ga okrasili s cvetjem in venci, izrekamo iskreno zahvalo. Najlepše se zahvaljujemo tudi pevskemu zboru, iz Ptuja, ki ji ;,e zapel njeni najlepši pesmi. Ptuj. 11. junija 1958. Žalujoči mož Franc Ovijač, hčerke Zorka, Jana in Ada z dru- žinami. Prah z y utomerske ceste življenje nam je naklonMo stanovanje na Ljutomerslci ce- sti. Nekateri stanovalci stanuje- jo tu že doilga leta, drugi smo poznejâi prišleki. Najveselejši dogodek za nas, ki imenujemo Ljutomersko cesto z domačim imenom »Prašna ali blatna cesta« — je biio tlakova- nje te ceste leta 1947. Razžalo- stilo pa nas je, ker so tlakovali le od gostilne »Župančič« do go- stiJne »Žilavec«, zato moramo še kar naprej prenašati vse nadlo- ge te ceste, ki nam je življenj- ska tovarišica: strahoten prah ali pa blato in odprte »duhteče« cestne kanaJe, ki se izlivajo iz novejših hiš. Prav veseli nas, da je billa se- daj cesta pri bolnišnici odkopa- na in so v rove polagali kanali- zacijske cevi! Kmalu bo rešeno prebivalstvo nadležnih vonjav, do katerih sega neblagodejni vpliv kanaila ptujske bolnišnice. Letos je Mestna komunalna usitanova očistila tudi obcestni kanal na spodnjem delu »Prašne ceste« od »(jozdne uprave« do »Materinskega donva«, kar je hvale vredno! Žal, pa se kanal slabo odteka in ga bo potrebno večkrat očietiti, vsaj v podetnem času. Strašna mora za nas stanoval- ce na »Prašni cest:« je — PRAH! Tega imamo dovolj na poti v mesto in nazaj ter tudi v stano- vanju, če nimamo zaiprtih oken. Vemo pa, da je v Dravi obilo vo- de, da ima Mastna komiunaila tu- di škropilni avto in pa to, da so pred vojno redno vsak dan škro- pili ob suhem vremenu. Mordane vemo, kaj novega, kar zadržuje škropljenje, da moramo kar na^ prej vdihovati oblake prahu? Tu- di sedaj škropilni avto včasih razveseli naše oči Toda to je le redkokdaj in čudimo se, da se skoro redno obrne že pri bolniš- nici nazaj v mesto. Tega ne ra- zumemo! Kakšni so vzroki za ne- zadostno in neredno škropljenje? Ali se ne dajo odstranit)? Škropiti bi morali najmanj tri- krat dnevno! Na vsak način pred 7.30, ko naši malčki nežnih pljuč odrinejo v šolo in okoli 11. ure, preden se iz šole vračajo, ter fxxpoldne vsaj enkrat, če ne dvailo-at, okoli druge ure in proti N-ečeru. Prav gotovo bi se stroéki za škropljenje zdravstveno obresto- vali! Na vsak način je škroplje- nje cest, posebno tako prometnih in prašnih, kakor je Ljutomerska cesta — zdravstveno preventiven ukrep, ki jih tako toplo pozdrav- lja socialistično ,zdravstvo! Če bi v Ptuju določali, katero cesto je najbolj potrebno škro- piti, bi bila to prav zagotovo Ljutomerska cesta in vse ceste, ki niso tlakovane! Te je potreb- no škropiti, pa tudi za ceno tega, da druge ceste sploh ne bodo škropljene, če ni drugega izho- da! če naša cesta ne bo redno šđcropJjena — je nesmnsel voditi našim mamicam najmlajše v Ljudski vrt! Bolje je ostati do- ma v mestu pri odprtem oknu aili na dvorišču ali oditi v ob- dravsiki park! Tudi za vse, ki so na pljučih preboleli manjše ali celo večje okužbe in morajo dnevno vdihavati zrak nasičen s prahom, ki ga dvigajo avtomo- bili včasih kar za,poredoma — po- meni naša prašna cesta večno skrb, kako se bo to končalo?! Če 'bi ne biJo druge pomoči, če bi res ne mogli izvepti rednega škropljenja, bo moral občinski ljudski odbor postaviti znak za počasno vožnjo motornih vozil, da bo dvig prahu čim manjši! In blato? Letos so na vozili precej peska na pešpot. ŽelirrK), da bi ga navažaK po potrebi, ta- ko bomo zavarovani pred blatom in lužami. Slišaili smo, da je v načrtu ka- nailizacija in tlakovanje naše ce- ste. To nas zelo veseli! Vendar vidimo začasno pomoč za vse naše tegobe predvsem v rednem škropljenju ceste ob sončnem \Temenu, v posipavanju pešpoti s peskom po potrebi in v čišče- nju kanalov. C. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 13. do 15. junija ameriški barvni film »ÔLOVEK BREZ ZVEZDE« in od 17. do 19. junija italijanski film »SMO LJUDJE ALI KAPLARJI?« KINO MURETINCI predvaja 14. in 15. junija ame- riški barvni fihn »RDEČE POD- VEZE«. KINO MAKOLE predvaja 14. in 15. junija ame- riški barvni film »ROBINSON CRUSOE«. KINO »VEDROST«, MIKLAVŽ PR ORMOŽU predvaja 15, junija madžarski barvni film »LILIOMFI«. Dežurstvo zdravnikov Dr. Pire Ladislav, Ptuj, Žnidari- čeva, telefon 73: ponedeljek, dne 16. juniija 1958, od 16. do 7. ure. Dr. Carli Milan, E4uj, Trg svobo- de, telefon 202: sreda, dne 18. junija 1958, od 16. do 7. ure. Dr. Medved Ivo, Ptuj, Na tratah: četrtek, dne 19. junija 1958, od 16. do 7. tre. Dr. Rakuš Franc, Ptuj, Ormoška cesta: petek, dne 13. junija 1^, od 16. do 7. ure, sobota, dne 14. junija 1958, od 16. do 7. ure, torek, dne 17. junija 1958, od 16. do 7. ure. Dežurstvo zdravnikov- speciallstov za otroške bolezni Dr. Pojoiik Aleksander, Ptuj, Ci- ril Metodov drevored: sobota, dne 14. junija 1958, nedelja, dne 15. junija 1958, torek, dne 17. junija 1958, četrtek, dne 19. junija 1958. Dr. Neudauer L^uba, Ptuj: petek, dne 13. junija 1958, ponedeljek, dne 16. junija 1958, sreda, dne 20. jtjnija 1958. Opozorilo Opozarjamo vse naročnike, kol- porterje in prodajalce »Ptujskega tednika«, da je spremenjêna šte- vilka tek. računa »Ptujskega te- dnika«. Od 16. junija t. 1. ima naš žiro račun pri Komunalni banki Maribor, podružnica Ptuj številko: 604-708-3-206. luti turisti u Juaasiauiii v letošnjih prvih treh mesecih je v Jugoslavijo pripotovalo 47.225 turistov iz inozemstva. V istem razdobju lanskega leta je to šte- vilo znašalo le 37.277. Največ tu- ristov je bilo iz Zahodne Nemčije, in sicer 15.252, iz Italije jih je bilo 13.273, iz Anglije 3538, iz Franci- je 2137 in iz Švice 1338. S tem v zvezi so se precej povečali tudi devizni dohodki, ki so brez dohod- kov od prometnih storitev dosegli do konca marca 40 odst. več kot v prvem tromesečjti lani. Stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, ШЕ 13. JUNIJA 1958 Zadnji so večkrat prvi v mairalikaiteri družim so starš: zaskrbljeni in obuipava,jo, ker nji- hov oLrotk ne bo prineseJ najbolj- šega sprácevaJa. Razumiljdivo je, da je takšen pojav za starše in otro- ka neprijetna zadeva, kli zelo kalá lepo družinsiko srečo in žilostii ponos stairšev, otrxsk pa se čuti manjvrednega in je ves nesrečen. Navajamo nekaj pnimerov Älavniih ljudi, ki uživajo sloves рк) vsem šitmem svetu, pa sá v prvi šoilski dobi niiso mogli rnikamor poma- gati. V F>ozaiejšeTn življenju pa so se ovekoveöiili v zgodovini àove- štva. Afcerta EMsteina sllaviimo kot največjega matematika dvajsete- ga stoletja. V svoj,ih učnih letih je v šodi v računstvu padel m celo pobegnili iz šole. Ko je od- rasel, pa je utemeiljfiil relati^mitet- no teorijo. V amerišiki vojni akademiji v West Pointu je mlad častnik zelo klavrno sJediil pouku. Z njegovo sp>osot>noistjo so učitelji in in- štruktorji obupa vali, V zadnji vojni je bili ta slaibi učenec eden najibolj .znanih in najuspešnejših generalov, namreč Dwight Eisen- hower, sedanji predsednik ZDA. Thomaisa Alva Edisona so iz- ključili iz prvega razreda Ijiid- ske šole in v razrednàoo zapisali, da n j©g<ïva topost ogiraža ves po- uk. Samo tri mesece je uživađ pouk v javni šdU, toda ркмпеје se je razvil v največjega izumi- telja na svetu. Njegovi prvi etks- penimenti so bili, da je dal kakš- nemu svojemu tovarišu pogofltniti veliko porcijo natrija, ker je ho- tel dokazati, da äovök, napol- njen s plMinom, lahko piara po zraku. Aleksander Humboldt, sla-wrui prirodoslovec, kti mu je prisliuih- ml ves svet, je bill v svoji mla- dosti pregnan iz štirih šol, ker ni dosegel niti najmanjše zahte- vane mere šdlskih uspehov. Vsi profesorja so obupali nad spo- sotmostjo tega študenta. Njegove sposobnosti so se šele prožneje razvile. Temelju-, zakon o ohranitvi ma- terije je določil Robert Mayer. V gimnaziji v Helbomu pa je bil strah profesorjev ter so o njem zapisali, da je p>odpovprečno na- darjen. Maturo je opravil bolj po sreči kot po pameti. Pionir modeme tehnike Werner Siemens je bil najtsozna ves svet. Na stara leta je v svojih največjih težko- ča'h stopil na oder v kolegiju Harrowu in spregovorifl dijakom: »Nikdar ne odnehajte, nikdar! Vztrajnost bo poplačana prej ali slej. Navadno se to zgodi zelo pozno.« Hipnoza v kirurgiji Bolnica na operacijski mizi bolnišnice st. Vincent v New Yor- ku je bila skoraj pripravljena na operacijo. Njena leva dojka je bi- la razgaljena, pripravljena, da bo kirurgov nož odrezal nemajhno novotvorbo. Toda bolnici še niso dali narkoze in je bila pri polni zavesti. Poleg kirurga je stal či- kaški zdravnik dr. Kroger, ki je nadomestoval anestezista. Njego- vo nadomestilo za anastezijo: hipnoza. Precej déla je dr. Kroger že opravil. Prejšnji večer je hipnoti- ziral bolnico v njeni sobi. Sedaj, tik pred operacijo, ji je samo po- novno zagotovil, da ne bo ničesar čutila. Da bi to še enkrat zago- tovil, ji je ukazal, naj izgubi vsak" čut v desni roki. Nato ji je uka- zal, naj položi, neobčutljivo roko na prsa, da bo tiidi tam izgubila čut. Ko je videl, da je v dovolj globoki hipnozi, je dr. Kroger de- jal kirurgu, naj začne operirati. Ves čas operacije, ki je trajala deset minut, je dr. Kroger govo- ril s pacientko in jo držal v glo- boki hipnozi. Ko je bila operacija končana, jo je zbudil z že dogo- vorjenim znakom — dotaknil se je njenega ramena. Bolnica se bo- lečin ni spominjala in ni čutila nobenih drugih težav. Za dr. Krogerja to ni bila no- bena atrakcija, ampak poskus pre- pričati ostale zdravnike, da bi morala medicina bolj uporabljati hipnozo, vsaj v zvezi z anestezijo. Operacijo so po televiziji gledali zdravniki, zbrani na nacionalnem kongresu anestezistov, ki je bil v New Yorku. Samo teden dni pred kongresom je dr. Kroger podobno uspaval bolnico v Chicagu, gospo Roberto Westwood, ki je imela povečano in preveč aktivno tiro- idno žlezo. Po štiritedenskih pri- pravah je dr. Kroger izvedel svo- jo hipnoanestezijo in bolnici so izrezali večino tiroidne žleze v operaciji, ki je trajala dlje kot eno uro. Gospa Westwood se je zbudila, ko ji je ukazal, se vsedla na operacijski mizi, prosila za ko- zarec vode, nato pa sama odšla k invalidskemu stolu, da bi jo od- peljali v sobo. Ko so jo vprašali, kako je bilo, je povedala: »Nobe-• ne bolečine nisem čutila. Čutila sem samo rahel pritisk in zdelo se mi je, da me nekdo vleče za grlo.« Odkad stetoskop Ste že bili pri zdravniku? Če vam je pregledal srce, vam je na- stavil na prsi ali na hrbet neko slušalko s cevmi. To je steto- skop. Kako je do tega prišlo? Leta 1816 je bil .zdravnik Rene Laenac v veliki zadregi. Neka mlada pacientka, ki je bila bolna na srcu, ga je poklicala. Ker pa je bila zelo sramežljiva, ni do- pustila, da bi se z ušesom dotak- nil njenega telesa. Zaradi tega si je zdravnik moral pomagati dru- gače. Zvil je papir v obliki trobila in s tem prisluškoval, kako utrip- Ije srce. Ugotovil je, da se na ta način sliši veliko bolje kot pa samo z ušesom. Itojstvo ženskega steznika To se je zgodilo veliko prej kot z malo poprej omenjenim steto- skopom. Žena nekega francoske- ga meščana je bila sila klepetava. Mož je bil prepričan, da ne bo mogla toliko govoriti, če ji bo dal napraviti steznik, ki ji bo stisnil prsni koš. Baje možakarju iznajd- ba ni veliko koristila, ker ženska ni prenehala klepetati, pa tudi steznika ni hotela več sleči, ker je videla, da je njena postava ve- liko lepša. To sta torej dve iz- najdbi, prva zaradi ženske sra- mežljivosti, druga pa iz nečimr- nosti. NOVA ŽAGA ZA KAMENJE V Angliji so skonstruirali novo žago za kamenje, ki najdebelejše sklade granita in marmorja reže kot ostro brušen nož. Nova žaga ima rezilo iz neke posebne vrste žice. ki jo poganja motor s hf- trostjo 60 milj na uro. TEZISCE JE NA PODMORNICfiH V nenedmi živčni vojni se je v roomajríiáküi krogih ZDA pojavalo vprašanje oborožitve na morju. Amerika posveča vso pozornost težkemu orožju, to je vetlikim plovnim enotam, kakor na primter letalonosilkam. Trenutno in^a v službi tri letalonosillke tipa For- restal — na vsaki je 3500 mož posadke — štiri nadaljnsje leta- lon.osiJke ima v gradnji, od teh bo zadnja na atomr^ pogon. Gra- ditev letailonosiillke pa traja štiri leta in pri sedanjem napredku tehnike bo ladja zastared'a, še pre- den zdrkne v morje. Tam pa je spet izpostavljena podmornicam in njihovim raketnim izstrelkom tudi na velike daljave. Gradnja atomske podmornice zahteva dve leti in pol. Če bi se deila poeno- staviilla in pospešila, bi ZDA je- seni 1960 iahko poslale petdeset noviih atomsikih podmornic ркз vseh morjih sveta. Torej pre- usmeritev v podmomiično oboro- žitev. Tako je sedaj mnenje go- tovih mornariških krogov onstran Atlantika. Čemu ta .preokret misili ter to- likšna nagilica? Po poročtiildh ame- riške tajne službe razpolaga S Z s pet sto podmornicami, ki so raztresene po vseh glavnih po- morskih prometnih poteh sveta. Екз 1960 bodo po ameriških raču- nih imele že okrog sedem sto podmornic, sposobnih za ta'kojš- nji nastop. ZDA imajo v gradnji in pri»- pravi trenutno 17 podmornic z atomskimi turbinami, so pa od teh le Štiri urejene za odstrel raket. Atomski podmornici Nautilus in Seawolf, ki sta že v silužbi, lahko vzameta s seibo j po 16 takih ra- ket. Podmomiioi Tunny in Barbero že imata na zgornjem krovu po- sodo za raketo in odstrelno ram- pò. V razvoju je še podmiomica Poilaris, ki bo rakete izstreljevala F>od vodo. Raketa Regulus II, ki z njo razpolaga mornarica ZDA, leti nad 15.000 metrov visoko in najde svoj cáÉj do 1800 kilome- trov daleč. Posadka atomske pod- mornice šteje sto mož. RADIO »KOSMAJ« tipa 49 prodam. Naslov v upravi MOPED, skoraj nov, ugodno pro- dam. Naslov v upravi. ŽENSKO OD 40 DO 60 LET, lah- ko tudi upokojenko, sposobno za vsa dela na kmetiji, iščem. Plača рк> dogovoru. Naslov v upravi. DVE KRAVI sprejmem v dobro oskrbo (v rejo). Najraje za dailj- šo dobo. Naslov v upra^vi. OBVESTILO Mestna komunalna ustanova v Ptuju obvešča, da bo notraje ko- pališče od 16. junija do konca ju- lija t. 1. ZAPRTO zaradi popravil in čiščenja. Obvestilo Mestna komunalna ustanova v Ptuju sprejme takoj v stalno de- lovno razmerje ČISTILCE ULIC, ki so vojaščine prosti, stari do 30 let, zdravi in sposobni za vsa težja dela. Plačo bodo prejemali po uredbi o plačah tehničnega osebja in pomožnih uslužbencev. Preklic Podpisani Pečuh. Franc, pos. sin v Botkovcih štev. 7 preklicujem ter obžalujem žaljivke, katere sem izrekel napram Plohi Francu in Neži, pos. v Senčaku štev. 32 ter se njima zahvaljujem, da sta odstopila od kazenskega pregona, Pečuh Franc I. r. Problemi piujsicega športa ŠD Drava Ptuj ima v svojem se- stavu sledeče a'kti'vne sekcije: 1. sekcijo za nogomet s skupno 77 aktivnimi člani; 2. sekcijo za rokomet s skupno* 83 aktivnimi člani; 3. kegljaško sekcijo. Kot matično društvo, tako tudi vse navedene sekcije. Imajo svo- je upravne in nadzorne odbore. Društvo danes upravlja z vse- mi obstoječimi športnimi objekti in rekviziti, ki so družbena last več milijonske vrednosti. Večji del športnih objektov je bil do- grajen že pred letom 1954, med tem, ko je bil pretežni del šport- ne opreme in rekvizitov nabav- ljen po letu 1954. Ker aktivno sodelujem v šp>ortnem društvu »Drava« šele od leta 1954 dalje, se bom v svojih izjavah omejil le na ta čas. Vsi predsedniki sekcij so avto- matično člani upravnega odbora matičnega društva, da se na ta način ustvari tesna povezava sekcij z matičnim društvom. Sek- cije niso samostojne enote, tem- več so finančno odvisne od ma- tičnega društva, ki se finansira v glavnem z dotacijami. Če sedaj vidimo, s kakšno vrednostjo splošno ljudskega pre- moženja opravlja ŠD »Drava«, ne da bi pri tem pomislili, da je glavna naloga športa množičnost in pravilna vzgoja športnikov, pri čemer imam v mislih predvsem mladino in da pri vsem tem ne pozabimo na kvaliteto športa, po- tem je razumljivo, da bi v vod- stvu društva in posameznih sek- cijah morali biti res ljudje, ki se svoje naloge pred društvom v polni meri zavedajo. Nihče naj se ne čudi, če je dejansko stanje v ŠD »Drava« na žalost p>opolnoma dnjgačno. Organizacijski in fi- nančno-materialni problemi, ka- kor tudi problemi trenerskega in inštruktorskega kadra v tem društvu namreč niso malenkostni. Teh problemov se vsako leto funkcionarji tega društva, ko po- lagajo svoj letni obračun dela, vedno bolj zavedajo. Zato je bilo tudi iz leta v leto težje izvoliti in sestaviti upravni in nadzorni odbor. Pri tem moramo takoj po- udariti. da oblastveni organi in družbene organizacije v Ptuju v tem pogledu na žalost do danes niso pokazale prav nobenega za- nimanja in niso nudile društvu nobene moralne podpore. Do da- N-oj oJtafte ined катС D pijoRczl »Po časnikih beremo intervjuje z raznimi uglednimi osebnostmi. Kaj bi bilo, če bi si človek pre- skrbel intervju, recimo, s pijan- cem,« sem rekel Tonču, ko sva prvega junija zvečer, vračajoč se iz parka srečala na Trgu svobode dve opotekajoči se postavi, mo- škega in žensko, ki sta izginila v hišo številka toliko in toliko. Re- cimo tako: Tovariš alkoholik, ali vas smem prositi za kratek po- govor? In že imam pripravljeno beležnico, da bom pisal. Prvo vprašanje! Povejte mi, zakaj to- liko pijete in se opijate?« »Ne uganjaj norčij,« me zavrne Tonč. »Prvič: mislim, da ti kak alkoholik menda ni noben tovariš. S svojima dvema deci, ki ga po- pi ješ vsako soboto »Pri Roziki« ali »Pri pošti«, torej skupaj mor- da en liter na mesec, se ne mo- reš primerjati s takim, ki zapije polovico ali še več svojih pre- jemkov. Drugič: pri intervjuju boš dobil kot odgovor kvečjemu psovko, in če ne bo med vama vame distance, tudi klapouško...« »Saj vem, da bi bilo najbrž ta- ko,« odgovarjam Tonču, »hotel sem se pač pošaliti. Vendar bi bi- lo nadvse zanimivo pogledati po- bliže takega človeka. Na primer Matija, saj ga poznaš. Skoraj ves svoj zaslužek zapije že v prvi po- lovici meseca. Ali pa Lizika, Fran- čika, Trezika ...« »Katero Treziko misliš. Jaz ркз- znamd ve. Obe ga luckata, da je veselje.« »Saj je vseeno. Razen tega so te ženske tudi svečenice boginje Venere.« »Stara pesem. Kralj alkohol ni demokratičen vladar — tiran je. Če te enkrat dobi v svojo oblast, si frdaman. Ne pomaga nobeno AMERIČANI IN MOŽITEV V ZDA je v teku zadnjih de- set let število mladih žensk med 20. in 24. letom naraslo za 16 %, onih med 25. in 29. letom pa za 12 %. Ženske svoje može v sploš- nem preživijo. Torej je tudi vdov več. Pojavil se je problem: kako vse to preživljati? Kam z žensko nadprodukcijo ? NAČRTI MATURANTOV Nerodna formulacija je ušla piscu članka o maturantih v ne- kem italijanskem listu. Takole se glasi stavek: »E^ibližno polovico maturantov se bo posvetilo voja- škemu ali uradniškemu poklicu, drugi pa želijo delati.« PRITLIKAVI SADOVNJAK S 80-letnim potrpežljivim de- lom je Ivan Vančura iz Solin pri Tuzli vzgojil pritlikavi sadovnjak. Vrhove majhnega drevja lahko človek doseže z roko. 175.000 RAZBITIH OKEN Podatki Odbora za, prosveto v ZDA so pokazali, da so učenci po raznih šolskih ustanovah v pro- stem času pri treningih in igrah njihove najpriljubljenejše športne igre »beath bali« razbili nič manj kot 175.000 okenskih stekel. Prstni odtisi - nezanesljiv dokaz Dermatolog J. Burks trdi, da je dosedanje prepričanje o tem, da se krivulje na prstnih odtisih ne morejo spremeniti, postalo ne- zanesljivo. V svojem članku opi- suje, da je z aiparatom, ki zdravi brazgotine pri ljudeh, ki so pre- boleli koze, pri dveh osebah uspel popolnoma spremeniti prstne od- tiske. Pravi, da je s tem pestala ta ofolika sodnega dokazovanja ne- zanesJjiva. Zdaj je vprašanje, kaj bodo storili kriminailogi. Bodo ovrgli »veljavnost« prstnih odtiskov. Muzej pijače V Parizu imajo muzej, v kate- rem ne hranijo kipov in podob, marveč 18.700 steklenic raznih pijač. Ta muzej pijače je zgradil leta 1916 Pedro Cióte. Že prvo leto je štela njegova zbirka 10 tisoč steiklenic, doslej pa je mo- ral že dvakrat razširiti razstavne dvorane. Don Pedro i,ma v kleteh alkoholne pijače iz 163 deže(l. Med drugiim hrani tudi konjak »Naipo- leon« iz leta 1811. Tisto leto so dali v prodajo 200 steklenic te pijače. nes še nisem doživel, da bi se Občinski odbor, oziroma popreje *še okrajni ljudski odbor Ptuj zanimal direktno za probleme organizacije in dela tega društva. V istem pomenu besede lahko označim to stanje tudi s strani množičnih organizacij, ki zelo malo ali pa sploh ničesar ne vedo o delu športnega društva. (Dalje prihodnjič) V SLUŽBI »Eh, težko je delati,« p>otoži v pisarni Zabušantovič svojemu ko- legu. »Morali bi iznajti neki stroj, ki bi delal namesto človeka. Lepo bi se pritisnilo na gumb ...« »Že res. ampak kdo bi na gumb pritisnil?« odgovori Lenuhovič. prigovarjanje, ne kazni, ne proti- ilkoholne tablete. Le trdna volja n srečne okoliščine te lahko re- šijo iz njegovih krempljev. Si bral Londonovo povest Kralj Alko- lol ?« »Sem. Ali Jack London, ki v tej x>vesti menda opisuje sam sebe, le izjema. Pa vrniva se rajši k фrašanju: zakaj ti ljudje pijejo. Dolje rečeno, zakaj se opijajo?« »Ni važno, zakaj se opijajo. Dpijajo se — saj že beseda FK)ve — ker se hočejo opijati, omam- jati. Njihovi živci in ves njihov organizem zahteva omame. Zakaj ie ti omamljaš s cigaretami ? Ali li to nekaj podobnega?« »Že, dragi moj Tonč. priznam, :udi kajenje je strast, ki se je ;iovek težko odvadi; a zmeren odilec končno ni taka huda reč«. »Dobro, povrniva se k pijan- cem. Meni se zdi nadvse važni /zroki, ki so privedli te ljudi v cron ično pijanstvo. V naših vi- lorodnih krajih navajajo nekateri >tarši že otroke na alkohol. Si Dral zadnjo Delavsko enotnost? Гагп piše, da je zdravniška ekipa / Vinici v sosedni Hrvaški pre- gledala 140 otrok. Skoraj polovica 3trok je bila delno zastrupljena z alkoholom, devenajst jih je bi- lo med njimi kronično zastrup- ljenih. Le 54 od 140 otrok ni püo alkohola. Med očeti pregledanih otrok je bilo 56 odst. kroničnih pijancev, med materami 18 odst. Kakšne so posledice? Telesna de- generacija, razkroj družine, kri- minal ... Kakšen je otrok, spočet od takih staršev?« »Oh, saj ni treba hoditi na Krvaško. V nekaterih predelih Haloz in Slovenskih goric bi zdravniški pregled ugotovil slične reči. Vendar, dragi Tonč, midva sva oba s kmetov, ali se ti ne zdi, da naš kmet v splošnem ni pija- nec. Tudi tisti ne, ki ima gorice. Seveda so izjeme.« »Imaš prav. Nanta. Moj pokoj- li oče je tudi imel male gorice. Pa kako je bil ponosen nanje, V ?otu svojega obraza jih je obde- oval, vsak trsek v vinogradu je Xíznal in ga skrbno negoval. In ÎO je jeseni spravil jMridel^ v klet, je bil ves srečen in blažen, □pis pa se menda nikoli ni. Dva- krat, trikrat na leto, morda na kolinah ali ob kaki drugi prilož- losti si ga je privoščil kupico ali dve več kot navadno. Vino in dru- ga pijača se je pri nas ptla pM težkem delu, ob košnji, žetvi in mlačvi.« »Tudi moj oče je bil take sorte. Skrbno je pazil, ija se ni polila niti kaplja vina. Če je videl na mizi vinsko'lužico, si je z njo otri roke. Nekoč je prodal nekaj ple- tenk vina nekim Ljubljančanom, ki so se pred vojsko vozili s pro- stimi vozovnicami na Štajersko po našo dobro kapljico. Videl jih je, kako so si na p>ostaji nalivali vino v kupice in poJovico razlili, ker so bili že pijani. Takim pa ne prodam več vina, čeprav bi ga še tako dobro plačali; saj ne znajo ceniti zlate kapljice — je rekel.« »Bilo je tako, kakor praviš* Vendar za našo družbo je važno, kako je danes. Da kmetjè v sploš- nem ne pijančujejo, je res. Tudi delavci, zlasti mlajši, niso pijan- ci. Zadnjič na primer sem sedel pri svoji merici »Pri Brenčiču«. Pa ti pride skupina mladih ljudi s stadiona in sede okrog mize. Pričakoval sem, da bodo naročili liter, kakor je pač naša sloven- ska navada. "Nič takega. Meni po- kalico in deci vina. Meni tudd, meni tudi. Meni musolini. Videl sem, kaj je to musolini: vino, nialinovec. Spili so in odšli. Vsa čast taki mladini. Ali v splošnem ni tako. Včeraj dopoldne sem po- staval tam okrog pošte in opa- zoval ljudi, ki so prihajali po svo- je mesečne prejemke. Navadr» dobe ljudje svoje plače pri svo- jih podjetjih ali pa jim jo prinese pismonoša na dom, na primer upokojencem. Vendar jih je mno- go, ki si hodijo po denar sami. In kam jih vodi prva pot? Do »Belega Icriža« je samo nekaj ko- rakov ... Sploh so prve dneve v mesecu naše ptujske krčme tako polne, da skoraj ne dobiš prosto- ra. V njih se zbirajo ljudje raz- nih poklicev...« »Pusti naštevanje, Tonč. Če bom najin pogovor napisal in po- slal Ptujskemu tedniku za rubri- ko »Naj ostane med nami,« se bom prav gotovo nekaterim za- meril. Še nekaj. Ali misUš, Tonč. da se pod korektno obleko, belo srajco in spodobnim obrazom ne skriva lahko kroničen pijanec, morda le malo ali nič boljši od kakega Matija? On ne razgraja in se ne kaže preveč v javnosti, pije ga doma ali v zaključeni družbi. Razlika med njim in ka- kim Matijem je le ta. da je na primer Matija 10. ali 15. v me- secu že suh, medtem ko ga lahko ta po malem žehta do konca me- seca.« »Žalostna nam majka,« to je bilo Tončevo priljubljeno reklo. »Poslovimo se. ker je že pozno, če ne, bova še midva kam zavila.« Tako sva končala debate o pi- jancih. Nanta Kukec