Ustr- či a r L ške Teèaj in ar Izhajajo vsako sredo po celi poli Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gld. 80 kr četrt leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt 1 gld 5 kr. nov. den r f Ljubljani v sredo 26. januarja 1870. Gospodarske stvari. Se enkrat o novi zemljiški đavkovski postavi „Novice", Jtti si ne uaju uuiuui, u<* dc „vicucjv n jezik", ampak kterimje tudi glavna naloga to, da skr ki si ne daj očitati, da se vlečej bijo za bolji stan našega naroda, so že lani, ko je bila nova postava od 24. maja 1869. leta oklicana, po kteri se ima predrugačiti zemljiški (gruntni) davek podale svoj poduk o tej za vsakega kmetovalca pre važni zadevi y Kmalu pride čas da se prične nova t {novo aiU JJlllltš V>aO y UC% QKJ J/11VWV Al V f ^ W V M » « W F cilo) zemljiškega davka in pa nov kataster na oisto novi podlagi. Važna ta stvar je v roke polož misija m in pa deželni komisij čemo še enkrat: dobro zapomnite" . okrajnim i. Zato Vam re-' — da dobro iti slabo za vsak okraj in celo deželo zarad bolj ali nianj pravičnega davka je najbolj v roko dano okrajnim komisijam. Ne prezrimo tedaj, da ob volitvah okrajnih komisij si volil in ij dobro v spomin vtisnej to da imaj o veliko odgovornost na svoji vésti ? kak možé volijo v komisij ljajo svojo nalogo in da ij vestno oprav ta namen naj iz omenjene postave navedemo ne- ktere poglavitne točke Bazdelek odločuj da mljiškemu dávku je podvržen vsak svet, ki je za kmetijsko obdelovanj dobro zapomniti, da je že svet připrav To ^A^^/AM v VU« A V Ol J W UV/Ul v; /JM^ULUUIVX y UW JV «v www dávku podvržen, če se tudi ne obdeluje, da pa se za obdelovanje dá porabiti (benutzbar), in če se tak svet za kaj druzega tacega rabi, kar ga ne oprostuj aemljiškega davka Cenilna komisij bode razsodila, v kt ktero bomo pozneje popisali to zemljišč se ima posta viti svét, če tudi ga posestnik iz kterega koli vzroka za kaj druzega rabi. Tako, na priliko, se bode za svet, t pripravnega spoznava, ktereg za komisij k i davek plačeval, če tudi posestnik tega sveta 1 ot n vi r\ rw r\4* a w a u r» n /n ^ ûo rabi za senožet, ampak za pašnik, r^jn j** tudi dávku podvržen. Le takrat, ko bi gospodar ta svet rabil za kaj tacega, kar je po S. 2. davka nrosto. ka kajt pašnik Je Kor davka prosto postavimo, za kako javno (splob rabljivo) pot , pusiavimo pokopališče itd ? za } se ne smé v vrsto senožet šteti takrat je tak svet davka prost in davka Po razdelku 2. je dovit t zemljiškega prost v Da pa komisija po tem §. more kak svet mlj že sa n ero do vit en svet priznati, mora taka svojem prvotném stanu za nic biti. Ce je nerodovitna e.za ker je zanemarjena ali popolnoma zapuščena takrat gospodar ni zemljiškega davka prost. (Konec pribodnjič.) i Nekaj koristi in škodljivosti razlićnih živai skih plemen. Iz gozđarske šole v Sneperku. Po Bođensteinu posnel Franjo Padar. Ker vati živalib marsikoga bralca „Novic" utegnilo zanimi ako sliši nekoliko o škodljivih in koristnih naših y liko trdnejšo zato jim podajam nekoliko Ne dá se tajiti podlago, ker vrstic, ki tako so iz skušenj povzete. . Bodenstein imajo to pravi da mnogi lovci marsiktero žival pokončajo zato, ker niso dobro podučeni o koristi ali škodljivosti njeni. In celo take živali se najbolj moré, ktere so krotke in ktere malo škodujejo, storjeno škodo pa po drugi poti po-vračajo. Sto in sto malih p odi asie (Mustela vulgaris) se na Kranjskem vsako leto pomori, in vendar ta žival ca malo škode včini, ker je dobra preganjavka misi. Koliko samo dve podlasici lahko miši pokončate kaže piše B. se iz sledečega: Pri sprehodu skoz fazanjak mi pride majhina podlasica na proti z gozdno miško (Mus silvaticus) v gobčeku. Brž primem za puško, da bi jo ustřelil ; imel sem že misel natlačiti jo, hipoma me pa spreleti druga misel; puško denem na stran in živaleo opazujem. Urno z miško v gobčeku teče memo mene v gosto travo. zopet nazaj iz goste trave brez miške. Potem teče zraven mene, leze v goljavo in jame pridno mišje luk- sèm in tjè, tako? nekolikih minutah pa pride njice kopati. Miši v zadregi skačejo da sem jih sam nekoliko pokončati mogel. Bitva trpí nekoliko časa, a podlasica zopet eno miško prinese na ravno isto mesto v gosto travo. Morebiti je mladim hrano prinašala, kajti v kratkem je zopet prišla miš in jo ravno tje nesla. vjela mišek na isto mesto znesla. j jt jjj. iuici j > 30 minutah je ta mala Zdajci moram ker je kupee drva nakladal, pa kaj zapazim na živalca tje, mestu, kamor je omenjena živalca hodila? se, ko zadnjo poleno vzdignem in zapazim 7 umorjenih miši, in tudi sled, da so morale v kratkem le-sem na- Ćudil sem nesene Res naredi biti, kajti je, nektere so bile na pol snedene. dosti 9 da podlasica tudi z mladim zajčekom tako v prvi mla- pa tega sem sam prepričan da jim Dr. je ne varna, starej ih H j.iv/au, v«c« iv v p ti u se pa ne polasti rada. Lenc popisuje v svojem prirodopisjii „člověk in sesajoče živali" bitvo s podlasico in hreekom (Hamster), ki se je s smrtjo oběh končala in pravi : eden spřed- četrti je Kosti njegovega smrčeka so bile zdroblj ijih zob je še trdno stal padel a , (îrilg* ov |v uiajai , iix i/cu bi j ' drugod ni bil dosti ranjen, ker pod se je majal in lasica 9 ga Je za smrček grabil v živali podla boj za tilnik ali za glavo zgrabij Maj h pri hrčku je bil pa tilnik preširok za majhen gobček ži- valee. — Razvidi se toraj iz tega, da velikih zajcev siri po 50 let stari, ki so pri vsejn tem prav izvrstno majhina podlasica umoriti ne more. ' siratki, ktera v kotlu ostane, je še nekoliko okusni. Povsod, bodi-si v gozdu ali na polj • v • misi škodo delajo, naj se tedaj nedolžna podlasica ne pre- maselnine, nekoliko sira in mlecnega sladkorja. siratko lahko porabimo, zgrejemo jo na 72 stop ganja To R., in Drugače je pa pri drugi vr3ti podlasic: pri tako naredijo se pene, v kterih je zbrana skor vsa v siratki ktera zaostala mast. Te imenovani beli podlasici (Mustela erminea) takrat misi lovi, kader drugih živali dobiti ne more. vimo v mlecnico in v 24 urah se zbere na vrhu sme- pene pograbimo v latvice, ktere sta Zatega del îe ni tako škoda, ako se preganja in mori. tana ; Da je tudi dihur hua preganjavec misi, to je res, kajti njemu tudi vodne in sive poďgane niso kos, vendar pa manjšim lovskim živalim ne prizanese, ampak jih neusmiljeno davi. Zastran pokoncevanja miši je tudi ktera čeravno ni popolnoma enaka pravi sme- s o v a spomma lepo tu imela mlade, in razkosane služile v živež. Znano je tudi, da zajcem tani, je vendar dobra, da jo lahko porabimo za napravo masla ali jo porabimo pri napravljanji pretolstega sira. Pa tudi v tej siratki je nekoliko sira in lahko iz nje napravimo skuto, vzemčič (Ziegenkáse). Treba ie 1 • • j1*11*j* i 1*1 i • i• f • i « » vredna. Nek gozdnar je našel v otlem drevesu razkosanih miši. Sova je tej siratki dodajati nekoliko kisiine, sirila, in treba je, siratko v kotlu tako zgreti, da jame vreti. Sirna stvar • v ■ misi toliko miši so jim ne prizanese; al za pokoncevanje roparskih storí, da jo z vsemi njenimi vrstami priporočam var-stvu; samo bubuj ali hostna sova ne more se pri-poročati. Iz ravno teh vzrokov tudi ne preganjajte roparske kanje (Falco buteo, Falco lagopus). Izmed gavranov zaslužite varovaní biti: kavka (Corvus monedula) in navadna vrana (Corvus fru-gilegus). Da te dve vrani pobirate hrošče in crve hrošcev, tega se v kebrovem letu vsak do dobrega lahko pre- Tudi siva vrana (Corvus cornix) je ravno v ; Posebno ako te vrane v veliki trumi v gostem gozdu živé. Ondi te vrane več kakor 20 do 50 odstotkov tičev dru- se v siratki vsiri in ti sirni svalki pridejo na dno kotla ktere potem poberemo iz kotla in iz njih majhene sirne hlebčke napravimo in potem posušimo. Tak sir je dober in za domače potrebe pripraven. Ostala siratka je dobra piča bimo vodena za svinje, tej siratki je pa še mlečni sladkor, kterega do- ; ako siratko tako dolgo prekuhujemo da se vsa reč shlapi m |jivauuujvinu j ua ou voa sladkor ostane. K temu je pa treba veliko drv, in to je vzrok, da ne izdelujejo iz siratke mlecnega sladkora. Iz te zadnje siratke nekteri napravljajo tudi žganje, ktero nekteri zeló hvalijo. Tam 7 kjer imajo le malo mleka delajo iz mleka pnca tem smislu hvalevredna. Gorjé pa drugim tičem tako imenovani sir opékni (Backsteinkáse), tako imenovan po podobi opeke (cegla); tak sir je limburški itd. Pri napravi takih sirov je poglavitno to, da ni treba mleko segreti nad ognjem, ampak ravno pomolzeno zih vrst podavijo. Sam sem bil vprico, ko so sive vrane mleko (mleko spod krave), ktero je toplo, se vlije v po- združene napadle fazana na jajcih sedečega, ga odpo- vse mirno statj eno ur0# sode (brete) in zdaj se hitro dodá sirilo ter pusti se dile in jajca vzele. Kjer tedaj hočejo fazane, zajce in jerebice rediti ondi se morajo te baže vrane, namreč siva in njej vsiri. sorodna crna vrana (Cornix nigra) preganjati in mo- riti. Ravno tako tudi sraka (Corvus pica). Tudi soja (Corvus glandarius) se mora trebiti, ker 0dteka siratka. tem času se vse mleko Po tem se pobere sir iz posode in se vlije v tvorila, ktera ležijo na nekoliko viseči mizi, ktera ima vreze za odtekanje siratke. Tvorila so narejena iz pol palca debelih desk v podobi opeke, toraj štirivoglata dno pa in stranice imajo mnogo kakor sraka, siva in crna vrana mnogim manjšim ljuknjic, s koz ktere se je, —v,. , tičem škodljiva, čeravno nekoliko tudi urah je treba iz tvoril vzeti sire, ktere stavimo na mizo. Siri ležé na slamnatih bilkah, bira. izgled bodi naj to: crve in misi po- da vedno lahko odteka vodena nekem delu gozda smo stvar, drug pri drugem » nasej ali seme mladih hrastiće v. Zima je bila ugodna 7 in deske, vprte druga proti drugi, nekoliko stiskavajo sire. To traja dni med temi dnevi pa je treba sire večkrat obraćati. Potem sire, kakor hitro so nekoliko trdi snega je padlo malo, in tako je vsejano seme pognalo. Al pripodi se kopa teh tic. Nismo jih mogli odgnati niti postaij postavimo v sirarno izbo, treba jih je pa vsoliti, s streljanjem niti kako drugače. loraj so nam skoro vse in sicer se vzame 20 funtov sira 1 funt soli. Ko so snedle, le 50 hrastičev je ostalo na velikem prostoru Ód omenjenih vranov so pa najškodljiviši: Siva sin v sirarni izbi > treba je, da jih vsaki dan obračamo vrana, čmi vran, sraka in vcasi tudi s oj a mlekarstvu in sirarstvu s posebnim ozirom na razne razmcrc. Govoril v deželni goriški dvorani 6. decembra 1869. 1. učitelj kme- tij stva Fr. Povše. (Dalje.) £ Potem se prične sir soliti. To delo je posebno ker to pospešuje dobroto sira. Soli se po vrhu in krog in krog, da se drgne s solno vodo. V 24 urah se sol in s solno vodo peremo in vribamo. V sirarni izbi mora biti gorkota 12 do 15 stopinj in največa snažnost, tednih dozorijo siri, kteri so prav okusni. Mleko v tak sir podelavati, je prav koristno, ker prihranijo se drva, in ni treba dragega kotla in dražih naprav, ktere so po- ; trebne pri izdelovanji švicarskih sirov. V kratkem času dozoré taki siri za prodaj. Vendar treba je vedeti že pred in za gotovo, kam bo mogoče tak sir prodati, kajti on ne trpi dolgo časa in se prav rad pokvari. Izdelujejo pa še drugačne sire in skor v vsaki de- želi imajo nektere posebnosti; al poglavitni šegi 7 izdelovati, ste gotovo ravno te dve šegi 7 to je 7 sire V • SVI- po vrhu hleba raztopí in potem vzame sirar ščet in po vrhu raztoplj sol dobro vriba v sir; potem obrne carski sir in opek ni sir ali tudi limburški sir Ker pride v kratkem na svitlo knjižica o imenovan. sir in ga zopet na drugi strani po vrhu osoli. V začetku soli vsaki dan, potem vsaki drugi dan itd to delo traja več mesecev, ali celo leto pri prav ve- likih hlebih. Sploh časa, da se pokaže to ves s da se more soliti toliko solj navdan tem da f že bistroumni geograf *K. Mannert spo y (kar _ _ daje krivo pisano na Peutingerjevi tabli, in da ali lp ker se reka ui Uiugiu ote* ti . Xk/^o a. ť ^ O , ftci se F ti Kći , postaja stala, veli: Ipps) — razložil, in rekel imena (dativ) Spisal Davorili Trstenjak. (Dalje.) Na večkrat omenjenem spomeniku troj i h postalo po častji boginje: I stinah 10. stoletja: lp > Reka se veli v 3e ka je m eden v se najdemo nes I p s i t > božanstev: To u tati, Inatimo inCetio menovanj to je: Ipšii več rek slov > Tema primeri Eipel > ip virov ie danda-je dala pozna- ponemčen ipjj > Slednje božanstvo na tem spomeniku glasi se pa v Lasinje (Lassing), primeri Ipbach na gorenjem Stirskem blizo se ime dativu: Cetio. Knabl misli, da je Ce ti u s personificirani hrib Ce tins, in njemu je to imé keltiško: choti, Wald, waldiger Berg. Bodi si ! *) Ipavšek, Ip 9 dalj osebno: Ipšek ime polabskoslovanskeg -1 žanstva: Ipabog. Primeri! sem ime enkrat tématu f coed, more nikati, toliko krajnih nihee ne Jan da bi tudi ne bilo slovensko, imen iz témata cet, postavimo: Mi imamo ((jixaia) f in to keltolatinski tako da bi y skitskoiranskemu Ce ti nje bi nehi (primeri izgovor: Iblj bilo vokalizov za Lblj lp iz jtb6) in da na crni gori, Ce tin, ime razpadle trdnjave na špica- virn0 0bliko. Vokalski v imenu svoje svete gore Rip ohranili še iz y ves pred se pravi : na stem hřibu v vojaški granici, Pred ce tin ci špicastim hribom sosednjima vasema Bregu, na stari Gori), Cetina, špicast hribček pri Primožu; v nemškem Stirskem: Zetlach, Zett-ling, to je: v Cetah, Cetlinje, Ce ce = Ce tje v tr-bolski fari; da ni mogoče trditi, ka te besede ne bi sansk. kot y ali pa se ne samo v ? pi> in JTb izgovarja kot ar temoč tudi slovenščim or in ur, kot r in ru sv. primeri tema govarja kot: deči d, rubeus, rutilus } ktero 9 9 poznali tudi Slovenci; zraven pa ne samo na noriških rimskih kamenih najdemo ime Ce tu s večkrat, nego živé še tudi Cetini in Cetinšeki po Slovenskem in večidel imajo stanovišča na špicastih koglih. In poos ter, špicast tičí v besedi cet, sansk. çi- ? lpi Lp in : i (ardja) rj staro-gorenjenem (ardeči na Stirskem) rd in A t UJ 9 litev d > staronordiško se íz-in ru- l §ot# 5 dh a. ) I p a v a so toraj reke iz planin tekoče = L p Alp Alp Lup f Lup f '9 edaj tudi nam bo jasen pomen bregov gozdnatih na men uliv u • v w y v * j nj * v v - w v v • 7 ^ - thas, acutus, acerbus. Plinij pogorje, ktero je dělalo gornjem Stirskem: Lupitsch, Lupetzberg, petzbach med bregoma Oesling m Osilnik in L j u- ling mejo med Norikom in Panonijo, in se je vleklo od neskončno rado Liselnik. Slov. ljudstvo korotanskeg beckega Kahlenberga čez Zimernik (Semering), Lanč pehuje vokale. Tako v okolici porekla (flexus, J* icujata J> ^».iuu-^uuu^ -- v starejiú krstnih bufcvan je Gradca čez panoge Pohorja laško-trbolsko hnbovje do Pristaušek inPristoušek iz témata „lank, lonku) severno-izhodno od edaj stanujem, se pravi nekemu selu: „na prist v starejih krstnih bukvah je ime posestnika zapisano 9 Emone : „mon s ce ti us" imenuje, — Ptolomaj pa: ro Ksriov Îjqoç" , in če si člověk to pogorje pogleda, se „ n/ jvcuuť uçj j x ij. ijo o 4 uiu »va wv^ H v § ^ * J ^ ^v^ii/uttj ou prepriča, da je res večidel špica s to, ali, kakor eden nemških touristov je popisuje: „diese wunderschonen gespitzten, zuckerhutfôrmigen Berge danes ga ljudstvo kliče , Buk oušek je Buk a Prišček, Ipašvekje: Ipšek I itd. Ako se ne motim, nam je niku" izvrstno razložil vse posebnosti zvokoslovj Zakrajšek v „Glas a šio Znano j6 J v*c% j u il» ou v Vi u^uí avuv^ii j^iu v u vi u Ce ti i" stala rimska postaja: Cetium, ne daleč od Vindobone. Zidovje še se je dolgo poznalo, in gra- da Je na severnem koncu ,,montis skega narečja na Goriškem ; da bi se kdo lotil tega delà in nam korotansko narečje tako razsodil. Pravilna kar pisava za imena: Ip bi toraj bila: Lp dišču je bilo v 9. in 10. stoletji ime: Zeizzimurus Zeizzenmurus (823. in 895.). ¥ c* ju c% liiivuu • x i« f u» ma 4/v^a te* • jlj * £4 ^ iv c pa se těžko bode přijelo; ostanimo toraj pri pisavi ) postalo jezika V y • scina Zeizzi, Zeizzen Je ÍP ker v obliki: Vip jdemo aferistični v. iz cetj i cećji, po onih pravilih nemškega 9 po kterih: wazzer iz water itd. Novonem- in zz spremenila v SZ; zato sedaj Nemec .10 govori : W a s z e r, pa tudi Zeiszen — Zeiszelmauer namesti Zeiten kterega ne ljubi samo slovenščina, temoč tudi južna in severna srbščina, v kteri najdeš viva za iva. (Dalje prihodnjiČ.) Zeizzenmauer. Ponuja se nam pri razlagi tega imena opomniti, kako nemški starinoslovci znajo filologovati. Eden je izpeljal imé od vozunčekov, ktere so prej tam dělali, Narodne stvari* pregovorih in prilikah m njim Bečan gavec imena dr. pravi „Zeiselwagen" ; najnovejši razla- Aschbach, profesor občne zgodovine na dunajském vseučilišču, poklican iz Nemčijev Avstrijo, pa trdi, da se more brati: Cibium, da-siravno rimski sosebno slovenskih. Spisal profesor Yiljem Urbas. sponaeniki, jtiiiiij , r luiuuiaj , Kiijiga xHoiuia imperii ji^v o» ^/wwo, ^/w oo jj/ww oceid. imajo: Cetium, Cetii. Aschbach pravi, da je pošten člověk nikdar ne bo za geslo si izvolil. Okoli Plinij 9 Pregovor (Dalje.) Ptolomaj, knjiga Notitia imperii Kakor se gode tako pleše etium dobilo ime od kohorte ciperske iz mesta Ci- ščinam prijenjati je pametno je moško j a trmi v bran staviti se ^ Sicer bi. slovansk filolog ne bi smel tako lomastiti, kakor je popila ceno sovražnikom slovanské zgodovine. Če Člověk prebere vse, Koch in drugi kvasili o pomenu krajnih imen kar Mone naj starega Norika Zeus » profesori prime ga kretelj (eholora) Kaj blodijo graaki Kdor rad pleše, kmalu dopleŠe dobro pomislijo tišti, ki radi godejo. Qorjé mu y pri komur se misi in mačke bratij liczk postavimo, za svoje črčkarij redovi obloženi Net to je 9 d a, da ime reke pri Gradcu: And on- nemške fluetuans, pomenja: unbewohnter Wald » Griindlichkeit n d r i c a je res izbljuvek Pis. prijatli z neprijatli družij Cesar je polno srce, rado iz ust gré je lepše rečeno nego: „ misli ž njimi prikrivamořť besede nam 1 v • • sluzij 9 da s v oj e * Brada dorasla, pamet ne dozorela. Tuđi pobeli se marsikomu brada, al pamet se mu L UUi puuull OV/ j €41 |/MU4VV UV «i«* neče pojasniti ; saj brada in pamet ništa v nobeni zvezi. Drag kruh Drag f tepe denarj ni. reveža. Siece pojasu 111, ^«iai^u aioi« v uuuoui iúv^ííi. „Za vas je vendar zmirom dobro — je rekel nek Čudno je le, da po dolgosti lás pri moških telesno moč pravdnik kmetu — kedar imate malo žita, je drag ______'___ .1 »i Vondro h no A níotrn a doKnof Irorlai« îa no n a cnn f afa era tralîlr/v »»irtnlnlí^ menmo ) pri ženskah pa duševno slabost. Vsi ljudje vse vedó. kedar je pa po ceni, ste ga veliko přidělali 7 Ne Veliko jih je celó, ki menijo, da sami vse vedó; uia5u, 6d i in vendar zná vsak norec vprašanja staviti, da sedem obilo pridelamo, nima cene". tako žito Je odgovori kmet — nam nikdar prav ne pride drago xxujv/v uuu1 uiauai jjiav uv> pilul j kedar ga malo imamo; kedar ga pa niodrijanov ne vé kaj odgovoriti. Na svetu je dokaj več napuha nego prave vednosti. Srečo in nesrečo človeško značavajo na priliko: Za lakoto umreti je huje ko zgoreti. Nekoliko dle trpi; toda Bodi si z loncem ob kamen, ali s kamenom ob lonéc sreća kramo razgrnila Ko bi Prva bi se blaga iznebila. y tezko je loncu Toda srečo bi moral klanja hotel kaj odnesti. že imeti, kdor bi iz tega Ne neha b&raciti je usmiijenje na pravem mestu f komur je palica v rokah Kdor pa srečo ima, molzejo mu kokoši, pravi že Beračija iz navade podpore ni vredna gr ela Praznega skednj se mis Âristofan. Komur sreća ubezi, ta si zastonj za-njo peté brusi kajti sreča je trmasta. Kamor se nesreća odloci} vse vpreko poskoci. kmalo naveliča Poznal sem grajščaka, ki je hlapce posvaril 9 tarnate miš potegne da imamo miši 7 slaba grajščina, iz ktere j kaj še (Dal. prih.) Tudi nesreča je svojeglavna. Kakor prišlo, tako prešlo. Kolo sreče, zmir okoli Politične stvari. Se vrteče, ne zastaja: Kar b'lo gori, je zdaj doli Govor dr. i« Tomana > In kar doli, gori vstaja. << Nesreća ne or je, ne seje, To bi bilo prijetno za-te, in vendar dobro v* # ZWI. kaj ne da 9 lenuh V Od nesreće pa, ki nanagloma pride, veljá: Muha 9 ktera přiletí, huje pici. v državnem zboru 19. januarja. Po stenograficnem zapisniku. Kakor vse na svetu tako tudi avstrij ska ustava koraka v svojem razvitku. Ce bo avstrijska ustava na- ravne dana Zelo grozijo pregovori: 9 spoštovala, če Nesreča nikoli ne praznuje Nesreča ni nikoli vgnana. Tolaži nas pa zopet: faktorje države, za ktere j se bo ozirala na posamesne kraljevine in dežele, in se razširjala po naravi državni, potem bo taka ustava po peševala notranji mir, svobodo, blagostanje narodov Vsaka povodenj se uteče. ,,Osoda nam lahko vzame srečo življenje; ne more nam pa odvzeti kreposti blago zdravje in držav ; nedolž- državno moč. Ce pa zapustí to pot, če se bo razvijala po modernih ustrojih in izgledih druzih, čisto različnih in koncu 9 ------*** u'«"'«) potem mora biti temu svojemu nosti 9 poguma in velikodušnosti." In kakor tako tuai Tik sreče nesreća prezi na kvar in škodo. Da je temu res taka, da se mora organizem države in ustave z naravo-državno strinjati, kaže nam zgodovina v mnogih izgledih na obe straní. 9 Pa tudi že priprosta zdi pamet 9 pravo spoznanje m Ni nesreće brez sreće. državna modrost kažejo, da ne more drugače biti Saj ima vsaka rec svojo solncno in svojo stran, le ponoči je vsaka krava mavra. senčno i/ y M. vy v'v\7 vu J vvi w m ** * w v f p v vv ^ * w w Zadovoljnost, bogastvo in siromaštvo je predmet čel adresa 9 Da sem svoj današnji govor s temi besedami pri opravičuje zadostno resni državni položaj, ktereg* pregovorov: sama zaznamuj Avstrij i si stojite Kdor je zadovoljen, najmanj potřebuje. Pravo bogastvo je v srcu ne v škrinji. ve stranki nasproti, in to ne v državi sploh in v tem zboru, temuč tudi v mini- se vse štelo Česar oko ne zagleda, o/^ ^ — m strogo urz.au se crise usiavin Kdor ni dalje přišel ko do korita, temu je vsaka kopati vsaka misel za spremembo srce ne preseda sterstvu, dokler j Geslo ene stranke je to, da moramo na vso moč in strogo držati se črke ustavine in da se mora po- ín mlaka morje Da se ta ustava na vsaki način vresničila, služijo tej stranki v pomoček Ze stari Grki so za pravo blagostanje spoznali to, strahovalne in posilne naredbe, — ona odpravlj da člověk želí kai utt UUVC1V ic , «.CVJL ima. liuui uauilvv vu kar ima, od njega se s me reči, da ima, kar želí. Kdor namreč to želi, čuj najvažneje pravice ustavne tište, ki se neté na slepo udati ustavi to še tem obziru je Aleksandar Véliki celó Diogena přiznal je postavila si v načelo še novo sredstvo adostuje; ta stranka za srecnišega od sebe. Sitemu trebuhu še bel kruh ni vsec. Kjer je obilnost, tam je presilnost. volilnega reda prenaredbo posredne volitve v državni zbor Kako se pa to sredstvo ujema s trdim in trdnim izvrševanjem sedanje ustave, ki se s tem v svojem bit j j^. — iîûvrbcvttujeui seuauje usiave, se s tcui v ovujcui un In ta presilnost je svetu nakopala že marsiktero stvu spremeni in prelomi, in s kterim se deželnim pra iiadlogo; potrdilo se je pa, da Žaiostno Bogastvo Člověku smrti ne odpravi. vicam krivica godi 9 tega moja pamet ne more raz umeti Je j da se mora reči: k aj ti lastnimi zulji je málokdo obogatel ; Blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja. Bogastvo iz odrtije se nenadoma razbije. tem nam tudi zgodovina do sita pričuje. Ono sleparno bogatijo pa značava prilika: Kaj Na poti rožica 9 na domu uho žica. Na drugi strani stoji stranka, ki hoče, da ustava resnicno oživi ; ona hoče večo samoupravo, ona hoče ena-kopravnost vseh kraljevin in dežel, in to tako, da bi resnici živela in da bi ne bila samo zapisana na papirji in odvisna od dobre volje kakega ministra. Ta stranka išče sredstva za porazumljenje, in temelj temu porazům-ljenju bodi naj enako pravo v kraljestvih in deželah* ne bila ubožica, saj svilnata in baršunasta enako pravo v državnem zboru, posebno pa moraj o vsi obleka vendar ne pokončá pajčevin po trebuhu« narodi enake pravice imeti v volilnem redu. Va strani prve stranke stoji spomenica onega mi- dati državi ustavo ^ — « X m A m » # fc % a _ a « « ce £t owl c* jla & f m «wj i v kuiv m« vv q ^ v * «au t v/ ^ \>vj 1jlvx>wl|u v aisterstva, ki se danes sedeče na ministerski klopi svoje Sicer skličete na dan srditost hoćemo porazumljenje in spravo * m _ • ^ • • t f • 1 • à/ zmage| odoba veseli > adresa odborové večine, in, kakor je tudi večina v tem zboru na drugi strani pOdODa, mu* ▼ t I^UI - «c. «vi fe prestolni govor svitlega cesarja, spomenica ministrov, - • - ministerstvu dali slovo, manjšina v državnem ki so zboru y še širih krogih in še bolj pogubljivih nasledkih. Žalibog, da se centralizacija in sicer nemčevalna centralizacija v zgodovinskem razvitku vleče kakor rdeč trak. Centralizacija se je že pod Marijo Terezijo pričela. a večina avstrijskih narodov zunaj državnega In cesar Jožef za nj o nas topil je napčno pot, da je hotel zbora. (Oko! na levici. Dobro ! na desnici.) Zdaj pa pre- iz Avstrije enolično nemško državo vstrojiti, ker je ktera teh strank delà v tem smislu, da bi okoli nje mnogo mogočnih enoličnih sosedov videl. Cesar išcimo ustavo vmerila različnosti avstrijske države, ktera hoče Jožef je pa moral skušati, koliko si je nasprotnikov na Avstrijo okrepiti in jej resnično j>odlago dati po tej poti, glavo nakopal in da je bil boj zoper posebnosti kra- ljevin in národov grob marsikteri sicer dobri in prosto- • ko da bi bila vsa kraljestva in dežele zadovoljne, da se ná- rodom zgodi pravica in da bi si vsi národi podali roko misleči nameri. In tako je šio dalje do 1848. leta ter služili pravi svobodi. Preiščimo, ali je v Avstriji so narodi svojo samostojnost v duhu svobodě dobili in jn sploh na svetu centralizuj oče načelo res načelo za ko so se vsi narodi v resnici kot brate objeli. V onih časih pravo blagostanje in za resnično svobodo; preiščimo, stali so naj slavněji in naj plemenitej i možje vseh narodov ali bi se môgla svoboda do sedaj v centralizujočem ali toraj tudi nemškega rodu, ki pa niso več v našem kroga decentralem načelu razviti, in prašajmo v tej zadevi kot večina v državnem zboru z geslom i Avstriji gré zgodovine ustava, ki se popolnoma prilega avtonomiji Da odgovorimo na prvo vprašanje, morali bi, ako- kraljevin in dežel in ravnopravnosti vseh tem, podlago av- ravno se je vže večkrat govorilo o strijske države premisliti. Tu se hitro pokaže vsacemu národov. ki ne bije resnici v obraz } da 1848. leto je pa s svojimi pribojevanimi napredki Je Avstrija skupnost kmalu zginilo in nastopila je zopet doba reakcije več kraljevin in dežel, ktere so se pod raznimi imeni rakove poti, ktero je vpeljal mož, ki se je svojim svo-z Avstrijo združile, — da je Avstrija zveza in državna bodo-in pravicoljubnim načelom odpovedal. ustavo av-družba narodnosti, h kterim spadajo najmočneji rodovi strijsko ?okopal ter centralisti^ fn absolutično vlado vstrojil; Bach je bil, ki je bránil svoja načela z ba- v Evropi. Različnosti kraljevin in dežel, in posebnosti narodov prikazujejo se kot naravne podlage državi, na joneti žandarjev in gospodstvom birokracije. Kakošen ktere se mora odločno ozirati, če hočemo, da je ustava následek, moja gospoda, je pa bil tej absolutistični cen-avstrijska. tralizaciji? Nesrečne vojske s Francijo in Italijo in Samostojnost kraljevin in dežel so vladarji in knezi zguba najlepše dežele! In zdajci vladar previdi, da habsburške rodbine do tega trenutka vedno spoznavali. tako ne gré naprej in iz lastne volje razglasi oktober-Za to nam priča pragmatična sankcija, ki je podlaga sko diplomo, v kterej jasno izreka, da mora državi v avstrijski državi in ktero so sklenile vse kraljevine in podlago biti samostojnost kraljevin in dežel in poseb- dežele, vsake za-se po svoji posebnosti z vladarjem ; nost avstrijskih narodov. priča ustanovno pismo od leta 1804., v kterem cesar Komaj je pa prava ustava po oktoberski diplomi Franc I. razločno samostojnost kraljevin in dežel pri- zagledala beli dan, přišel je zopet nek prostomisleč # _ --------7 j« j^v^vuiiu^v poznava; priča v enakem smislu 186Q. dana oktoberska mož, pl. Schmerling, ki posamesne deželne postave diploma, ktera je začetek ustavne oblike v naši državi preobrne in cesarjevo voljo na glavo postavi. Postavo- in tudi natančno določuje samostojnost kraljevin in dajalno pravico, ktero je oktoberska diploma kraljevi- dežel. nam in deželam deloma posredno v ožjem in širjem Kakor se je pa pripoznala samostojnost kraljevin državnem zboru določevala, dal je Schmerling samemu in dežel ) tako tudi se ne more prezreti različnost in državnemu zboru; deželnim zborom vrgel Je nektere posebnost narodov v Avstriji. Do leta 1848. bili so drobtinice. In še več je storil Schmerling. Da bi av- tako rekoč z nekim mrtvaškim prtom pregrnjeni Pa strijski narodi, ki so tirjali samoupravo, posebno ne- vže pod tem prtom tlela je iskra narodnega življenja, nemski narodi, ne dobili naravnega zastopa v deželnih ki nikdar ne ugasne; živelo pod njim mišljenje in pri- zborih in v državnem zboru, ustvaril je umetni volilni v Dalmaciji in ki so 9 Moravském, Stirskem zadetje vseh narodov, dokler ga ni 1848. leta duh svo- red na Ceskem bode predrl. Zdaj so se narodi, iz kterih zdaj kakor na Kranjskem in v druzih deželah. Gospodje vvuv; piluli« ov; ou ucil uui y au xviiuiiu líuwj um» ji^iufujouvuji íu v ui uma w\jěj\j jlc*ij« vi uo^ruuju j ai av popřej država obstaja, pokazali kot živeči in pravi udje takrat v tem duhu tukaj v zbornici dělali, nam danes državni. Narodi žrtvujejo državi blago in življenje; oni lahko povedó, da je nepravicen volilen red oni pol, so je reševali iz nevarnosti in jo lahko še rešijo > ako krog kterega se vse suče, da nekteri narodi nočejo Jim ona ne poreče: „vi nimate pri mizi, »jvi v»wc rwv* » uv^uv y m^rm *, «^i prostost in narodno blagostanje, ničesa druzega opra- njem volilnem redu ne morejo zastopani biti tako, ka- kjer se delà priti v deželne zbore in v državni zbor ker po seda- viti 9 nego jedi pripravljati za en narod — za nemški kor drugi, ker nočejo in ne smejo svoje pravice drugim ~ ki narod". Samostojnost kraljevin in dežel, posebnosti odstopiti in ker bi grešili zoper svoj lastni narod avstrijskih národov tirjajo nepogojno, da se postavoda- bi z vstopom v državni zbor na podlagi krivičnega vo- jalna in administrativna samouprava kraljevin in dežel lilnega reda priznali ta volilni red za pravičen. . Za- razširi strogo po različnih posebnostih vseh narodov, stonj so poslanci kazali v državnem zboru in v dežel- ? Se nočemo skupnemu državnemu življenju krivice in nih zborih nerodnost in krivico tacega volilnega reda škode delati. Kakor posamesno teló škode ne trpí, če zastonj so se upirali centralizaciji in ponemčevanju; za- se njegovi razni deli krepé, tako tudi Avstrija ne bo stonj so gospodje, kteri so sedaj kot zmagovalni mi- trpela škode, če se okrepcajo njene kraljevine in de- nistri v ravno take napake zašli, kakor nam kaže nji žele in če se rodovi njeni zopet z jasnim obrazom zberó hova spomenica, oni čas ministru klicali : nazaj ! pozor, okrog avstrijskega prestola. (Dobro! na desni.) sicer ne boš dalje viadal; zastonj so se zoperstavljale Po takem se pa koj razvidi, da se centralizuj oca cele dežele in narodi temu videznemu konstitucijona- » ustava, ki ne pozná različnosti kraljevin in dežel in ne lizmu. ,,Saj lahko čakamo" Vldi posebnosti narodov bo vze šio" twiaijcviu ili uc6ci tu uc ixamu. ^uaj tau&u uaivatuu ---uu v/jc oiu - SC js nahaja v bistvu države odgovarjalo. In kaj je bil následek? Bitva pri Sadovi Je ne ïiase. Razvidi se, da v Avstriji ne sme zapovedovati pod vtadinim krilom eno ljudstvo vsem drugim, če hočemo udarec, kakoršnega Avstrija ni še f > nikdar doživela in dvalizetn, v najbolj strogi obliki bil je novorojenec tega konstitucijonalizma, ki je y kontumacijo dal ne- so se mogle celó sole zapreti, ker otroci ne morejo v magjarske narode, v silstvo pa nenemške narode Čehe, Poljake m druge nje priti. Iz gorenskih kraj marsikterega pod snegom dli sli si, da so zad nj Evrop Avstrijsko-ogerska pogodba je delo, kteremu se bo polomil veliki sneg strehe dni drugih krajih je še v poznejih časih čudila. Res čudno je > v nas čas, ki ima toliko opraviti s da številkami, ni spoznal po dni ni moglo voziti Divi kanalski dolini se nekaj kolom pred skopnil sneg, naredite zveri so se lahko pobijal s Kmetovalci, če hoćete, da bo na vaših poljih nJ do one glasovite kupčije, ki se je tukaj napravila kterej mora ta stran 70 percentov in ona stran samo videli boste, da to veliko pripomaga emlj jame y in 30 percentov za skupne zadeve plačevati ; in vendar Iz Trsta 21. jan naši imate obedve strani enako gl > enako moč v dele- vse bolj ljati in gibat okolici se je začelo al ne samo v okolici gacn ! To m t li smo se iz tega naučili? sad Schmerlingovega centralizma Nič In kaj na Krasu, in posebno se vidi to gibanj i tudi Dvalizem je obveljal naredila se je zopet ustava, ker je bilo ravno potrebno ustava 1867. 1. Naredila se je brez Čehov, ki jih je 6 milijonov, — naredila se je vkljub uporu Poljakov, Slovencev in Tirolcev, ki vendar tudi štejejo v avstrij- mno-tako na- 3 med mladino; vse si marljivo prizadeva naučiti se lepi bogati slovenski To se tudi prav očitno vidi v štacunah, kjer se po slovenski poprašuje; ne sliši se več toliko jezik vse „cukra" in „kafeta" kupovati in „kavo" kupujejo; samo , zdaj stari ljudi raj si c 7) so skem državnem življenj zim družim narodom reje] y ; in sedaj naredila se je se misli, da kljub ? kopitneži in nasprotniki čiste slovenšcine kranjska špraha" po godu; al pustimo jim še to malo sladkor* vedno stari njim » 1 ci « da se ne more premeniti mč. Da pa ustava od 1867. leta ne zadostuj let rili. jihovega lja; saj je ne bodo več dolgo govo duhu 15. dne t. m. so imeli udje Rojansk av- nice lep narodni ples, v kteri citai videi Slovana iz raznih strijske države, da ž njo v resnici narodi niso zado- vetrov oblečeneg v svoj volj zato imamo prejasne izglede Pred nami leži I i J £J CA\>\J X UJ U U1 V/ X VJ UUUVJ AO^AVVi VI A X V V* liM 4JU JL A VřJA • 11V f V^Mi deklaracija zastopnikov češke ga naroda na Pem- Jenkovim novega polka je jako mično igrala I r\ K /\ « w% \Í a v\ f1/\1 b i 1/ a ii n 1 a ] a narodno opravo. Godba Jo začel skem in Moravském, ki zastopaj milij broj teli „Naprej Valenciču z Velika hvala gré izvrstnemu rav- spomin našega prvega pes narod f resolucija ga liš k ega deželnega zbora nika Vodnika napravi Rojanska čitalnica 2. svečana besedo" s tombolo uiuv^ijtt ganoacga uc^ciuc^a /juui a, --„ucocuv^ o i" olucija ustavnega odbora v kranjskem dežel- „gosp. Capekť in ponovlj nem zboru izdelana, ktera se Je po prečudnem sklepu svečana spet lep gledališčino igro lz Lokavca na Goriškem 12. pros postavnemu glasovanju odtegnila, ktero pa narod in de- čudno zimo imamo letos : dež žela za svojo resolucijo pripoznavajo, enaka resolucija iz Tirol S. zdaj to, zdaj Pre- , sneg, blisk in grom vse uno. Bojimo se, da ta zima nam pred nami so sklepi zborov v Bukovini, v Trst skupaj, kmetom ne skuha dobre spomladi ! Al tudi v národní in druzih, ki odločno nasprotujejo tej ustavi in po sebno volilni prenaredbi In v _ se drug dokaz imamo : krvav dokaz v Dalma • i • > C1J1 nikakor odločno pričuje, da se v Avstriji centralizem ondi je dokaz, da se pogumno dá izvršiti přižene, da in dobro avstrijsko ljudstvo celó tako daleč se zoper njega mora za orožje zgrabiti —(nemir, klici na levici: Se mora!) — pratiki nam ne sije pravično solnce ravnopravnosti. Še zmirom dobivamo nemška ali laška pisma in oglase iz uradnij političnih in sodniških — in celó davkovske bukvice za naš lastni denar dobivamo v tujem jeziku» Ali Slovenci nismo Avstrijanci in ali nismo zvesti Av-strijanci? Ce tedaj, kruha prosimo, zakaj se nam daje kamen? Pojte rakom žvižgat vi možje ki nam ne daste, kar valstvo, ktero je vedno Avstrij za orožje zoper ovo zvesto prebi- jjte nam je naše, in namesti tega, česar prosimo > si- v bran v turških in tujščino, ktere ne razumemo ? laških vojskah orožje sukalo. (Dobro! na desni sredini ? ikanj na levi.) Vse to so jasna dokazila, da se po tej poti ne i pride naprej In v resnici je to dobro želeći vladar spoznal to nas tolaži, to je, kar nas podbuja v razmerah y in zunaj državnega zbora in v državnem zboru golo resnico govoriti, čeravno nahajamo povsod le upor in čujemo oho". Vladar tedaj je lz Vole poleg Tomina 20. jan. — Oprostite predrage „Novice", da tudi jaz prosti kmetovalec za nekoliko časa odložim svoja kmetiška opravila, ter vam iz ravno minulega leta, ki je bilo za nas Volčane v dušném oziru jako važno — nekoliko vrstic pišem. Ko gospod fajmošter Andrej naš preč so meseca julija Peternel, kiso tukaj pri nas 31 let pastirovali 77. letu svoje starosti v Gospodu zaspali > bilo ; nam spoznavamo, da poznal, kar tudi mi za resnico milo v je pri srcu. Al tudi druga skrb nas je navdajala. Avstriji ne gré s centralistično vlado ta ) in da je porazumljenja treba in dogo vinami in deželami. (Ko med kralj Mnogo se je vedelo govoriti in zdaj uni gospod bode naš prihodnji dušni pastir; ve- pngovarjati, da zdaj prih.) Dopisi. Iz Koroskega. / (Popisovanje ljudstva; profesor Vogt ; nesreće.) Tudi pri nas je že začelo številjenje ljudstva in živine. slovenske okraje so se poslali y > kakor smo izvedeli, uradniki, kteri znajo slovenski vendar so. med temi tudi nekteri, kteri tega jezika niso čina nas si je le enega srčno želela, in radostni mo-remo zdajci reči, da smo dobili gospoda prav po volji svoji: prečastiti gosp. Anton Rutar, fajmošter Pod Brdom, bodo naš duhovni pastir, to je oni gospod, kte-rega smo že takrat dobro poznali, ko so bili duhovni pomočnik pri sv. Luciji na Mostu. Mili Bog nam ne-utrudljivega delalca v nogradu Grospodovem ohrani čvr-stega in zdravega mnogo mnogo let! Iz Vipavskega St. Vida jan x (Gospodarske zmožni. Iz marsikterih krajev se sliši, da se naleti na crtice vsake baze.) Ako je kje napredovanje potreba, sloveči naj bi osebe, ktere celó svoje starosti, da tudi pravega svojega je gotovo v sadjereji vipavske doline e imena ne vedó, m toliko povedó, da toliko let že tu jki Matija Vrtovec je Vip opominjal stanujejo. Lepa prikazen občne omike! — 24. dan t. m. krepko poprijeli žlahnega zgodnjeg y ga naš se pride iz Trsta v Celovec znani prof. Vogt, in bo tukaj Celovčanom razkladal, kaj je člověk, in od kod je přišel. liko kajt y avgustane, uica^cv, mecenu, uiuc nepozabljivi domoljub je Siprevidel breskev. marel hrušek sadj y , na pri češenj itd,, Po njem bodo saj nekteri izvedeli, da njih praoče bil s tem, kakor hitro se železnice pričnó — nmWî _ Snega je pri nas dosti. V nekterih krajih pridobiti je opica da bi lep se dali denarci Al vprašajtno zdaj, koliko seje dosihmal zgodilo posluha v tem kakor in žalibog f da moramo odgovoriti, da toliko nikoma in s srenjskim hlapcem Nedavno je hodil župan z dvema odbor irûliiolpîtvi LL^rv^^ v«nn rvtmnni^ nas župan me • V nic. novan y Ne dá se sicer tajiti, da so posamesni gospodarji zlog tirjat ker on prav za prav županuje) od hiše do hiše *adnia leta mnogo drevja posadili; al kaj to pomaga, J li __^ ^ J ! ^ Mrtt^MA/lniA H A Ir I AM U/\ boj in ? ako treba, tudi rubiti. Pri neki hiši ako se sploh v sadjereji ne napreduje niso denarja dobili, to bi jim bilo pravično rublj y dokler bo v hiši opravičilo. AI tega oni tu m tam kak posamen gospodar kaj več storil, ostala bo sadna kupčija vendar-le brez pomena, ker mogoče sadja drugače prodajati kakor dandanes, ko kmetovalec, ako hoče kak krajcar za sadje vloviti ni edino P*. sliti iz hiše hlapca, peljaje. neko hoteli, marveč gredo Kakih 200 korakov od hiše dojdejo hišnega ki je ravno na poti bil, poln koš gnoja na njivo Molčé stopi župan do volov, ter ju ustavi in z evsakdanjo energijo izpreže. Odbornika, ki ništa iz vaieu , 11V/V/C7 aat oauju v ikj viti, uvtuhuuhuju lûpcùç, VUUUl UI li. fcl, KI Li lb La na Gaberca ali pa Budajnca vezan, ktera oba hotela zaostati v tem junaštvu, se v koš vpresta ter ga sadje skoro po nič placujeta. In vendar se dá mi- prevrneta. Ko je gnoj na poti ležal, izroči mogočna in da bi se našel mož, kteri zdatno sadno kupČijo -budi, kakor hitro bi se njegovo početje zado3tno pod- trój dvor voz jskem dpeljal ; oni so hlape ) kteri ga je na županov se vé da za vozom korakali piralo Ker je torej jasno kot beli dan, u«* je noua î^ j« ^uuuo« misliti na povzdigo naše sadjereje, zato nastane vpra- je vsega tega treba da Je treba ~— --r—j— 7 -— yv^vix* ttuiaaaii, ponosno težke glave v zrak držaje, kajti dovršeno delo resno bilo res ponosa vredno Zato pa Za par krajcar]ev bilo da nam Ubelci v gozdu sanje: kako bi se to po najgotovejši in najkrajši poti tako gospodarijo, da v planotah skoro gozda več ni doseglo? se naš oče župan še ne zmeni ne. í S samim priporočevanjem se, kakor skušnja kaže nič ne dá doseči treba je toraj djanja. 9 to Iz I dri je 24. jan. Gospod Lipoid je izvolj m gi z 43 glasov itï učt j - hv^um) jl» iu1 c4j uj i* uj «• «v vxav/^xwwxxv jlty gickovvjl« zlllâ^a XIXJL 1j oiv1xx jluu Prvo djanje, ktero tukaj nasvetujem, ni nikakoršna janov je tedaj sijajna, in častna za gosp. Lipoid je lúruii^Uj, xi idrijskih mest nova rec, » w —j - ? —; — —• —j — — — —, „„ ^ ^ ^ « A vlada sama je že pred leti učenje sadjereje po ljudskih kakor drugi, in je izvoljen od ljudstva našega. Nevém, marveč že stara. Dobro znano je, da c. kr. 7 kajti on ni kandidiral, se tedaj za poslanca ni p o n u j a 1 Tako imenovana liberalna" šolah ne le priporočala, temuč tudi djansko podpírala, ali so 4 uradniki VlUeS. xciivu íuLL^iiuvaua ••nuv: Koliko se je pa za izpolnitev te hvale vredne vladne stranka pod vodstvom Hochtelnovim, do dobreg želje storilo? — odgovor: nic; kajti denar, kterega so pričana, da ne zmaga, seje zdržala volitve. Al zgodilo t) m ê iii 1 • 1 1 • • M 1 v m m w é y « « k . . a pi srenje za ustanovitev srenjskih sadnih drevesnic spre- jele mirno počiva, ako se ni za kaj druzega potrošil. kajti gl je še to, da še nekteri h so zamudili volitev so klicale volilce ob uri Učiteljem zavoljo tega kaj očitati, bilo bi nespametno, volitvi; prejšnje volitve so trajale večidel do kajti dopoldne oni so lj u lega j^aj uvjuati y unu ui ucopauauiuuj » vxivn j ^ivjojujv »uuitvi ou uajaic vcuiuci uu večemu srenjski pisarji, toraj ne osebe in tako se volilcem ni mudilo priti k volitvi ene 7 upan velicega upliva. Hochtl pa sklicevaje se na postavo (?), ktera neki daj Vendar je tudi njihova dolžnost, potezati se za prvomestniku volilne komisije pravico, precej skleniti osnovanje drevesnic ) če že ne zavoljo druzega ) saj iz gole ljubezni do sadjerejskega poduka, kterega bi moral vsak učitelj vestno gojiti volitev, kakor hitro volilci drug za drugim ne dohajajo v volilno sobo In to , ^v. A« vvr Se je áigvuuu V/W / 4 X ^ • tili« JTJl EV \J bi se bilo čakalo kakor drugekrat, gotovo bi bilo še godil ob 'A 12. uri. Ako Brez drevesnice se pa gotovo ne dá sadjereja kakih 20 volilcev več- Tak nenadni sklep volitve učiti vspešno učiti, kajti ravno tako, kakor ni moč dober bil je tedaj zoper § 46. volilnega reda za volitev dež. vojak biti brez puške in vaje, ravno tako ne učitelj poslancev, ki odločno pravi: „volitev se praviloma mora brez drevesnice, v kteri se djansko kaže, kar beseda v tek za rece. lit Da bi vsi župani, kterim je državna subvencija utegne pa še dalj dl očenega dneva dovršiti" trpeti Na 47 sklicovati se 1. vuv« JLV C* V U X U U |> tAlll j " VVi 1 IJU J V V44 T uvv MlA W f VUVAJt« O JT ^ ^ v J 1 ^^ o # OXV.11VV ¥ lili |J1 došla, v tej zadevi zanikerni bili, ne morem in ne smem pravi: „kakor hitro so vsi pričujoči volilci oddali i____ - :_____ x________: x„ „ „ j__„__x__j. ________--------1____ ___________ r ) ki 7 trditi pa po vsej pravici, kajti to je istina, ktere ne more utegnila volitev ker nisem tega prepričan, od našega šent-viškega sove", je nepostavna sofistika, ker po takem bi se ze tudi ob 10. uri skleniti , ce po na- nobeden ovreci. Kaj pa je tega krivo, ne vem gotovo, ključbi v tistem hipu ni nobenega volilca v sobi ! Slišalo vendar dozdeva se mi, da nič druzega, kakor to, da se je namreč, da se je nameravalo volitev kmalu in »tuuai uu^ucvđ 00 lui , ua uhj uiuAcga , aaaui tu , da umíua vu , ua oc jo uaiucxavtwu vuuicv iVLLlcVlU 11 mož ne razume do dobrega koristi srenjskih drevesnic. takrat skleniti, ko bode naših volilcev še malo nazočih Naj mu tedaj to korist v kratkem razložim. podukom v šoli in djanskim pokazom v dreves- je ta manever da pa potem privró volilci nasprotne stranke. Alspodleteí nici vcepi se mládencem veselje in ljubezen do sadjereje. v sobo topilo 7 kajt na enkrat je okoli 20 naših ljudi Ondi se učé sadno drevje s sejanjem množiti, cepiti ga naše volitve. Okraj Naj vam povem še nekaj k ilustracij in žlahniti, presajati, obrezovati itd., sploh rečeno, naučé dne v petek v Idrij glava in še se vse, kar je treba gospodarju o sadjereji vedeti. To je ena korist. Og tukaj přišel popol- je řešil rekurs volilcev in sicer po nasvetu županovem tako, da ženske htevajo drugi dan pri v o li lni komisiji volilno pravico Druga ne manj važna stvar kakor ta ravno imeno- Uboge ženice pa so morale pot brez vspeha storiti vana je pa ta, da se s pomočjo srenjskih drevesnic naj lože žlahno drevje po deželi razširi kajt Aiauuu uicvjc j^u uu^gn la^oin . kcij ti ia uju au v ** j ^uu * m i v/x\ dajo najcenejša drevesca prodajati, in vendar po tem pripušča voliti po dolgi razpravi so z 4 gl f proti sklenili iz nje se o jihovih reklamacijah tako-le: postava sicer ženam mi vam ne dovolimo Po takem srenja ne trpi nobene škode, marveč pridobiva si dobiček. se je večma komisijska vsedla postavo ! Ravno Toliko o tej zadevi z obljubo, da bom še za na- tako niso smeli mladi posestniki po varhih svojih voliti > v rokah ) reklo Jim je, Prej opazoval, kaj se bo za vresničenje koristne usta- čeravno so imeli gl novitve storilo, in da bom, ako vse pri starem ostane, da so še premladi! — Al vse to ni nasprotnikom nič sl.^kmetijski družbi o tem poročal, da potem denar pomagalo; in če bi bili tudi vsi prišli volit, padli bi rf voje kako drugače ukořisti. Sicer je pri nas malo zanimivega Cudil se bode » marsikdo bili ogromno, kajti mi smo bili na vsak zmage gotovi. Idrij način še d t kar JCOUILUl V vyuuli OU UV/UV tfJAJLiMI&V »!• JI U 1 JLJ C* J U « V/ Vt MIU U Of li U O V KJ y XV Cil. J G zdaj (prve dni novega leta) bila nekdaj, predno je še dr. Hochtel lešerbo novoêrnega da še % — * y UCI 1U £J\A€AtJ \ * VU UUA JU V AWWM / \jUUU J U OV U-J. • AAV/Vntui XUOUX MU XXV/ V V/UX JLLUC^CU 2loasko žito sejemo; al zavoljo zeló neugodnega vre- liberalizma prižgal našemu svoji narodnosti zvestemu *ttena to poprej ni bilo mogoče. Še bolj čudna prika- mesticu. Zapomnite se to, in vedite, da vsak volilec Zeï* Je pa gotovo ta, da si naš mogočni župan pravico ima dolžnost in pravico, po svojem prepričanji voliti pttiastuje, kmetovalca v obdelovanji zadržavati. Prosim tega se trdno držijo naši mestnjani in se ne dajo ? po nošenih ovirah in po nobenih obljubah odvrniti od poti ako bi to zahtevala opravila pri deželnem odboru me- prepričanja svojega Živili ! aau u a tu r " T 11 ** kJi-i ucziciiitm uuuui u , iuc seca februarja za nekaj dni v Ljubljano. — Na pismo Stari Trg 23. pros. (Veselica), ktero napravijo v ktero je novembra meseca poslal deželni odbor glav > nedelio 30. prosenca ob 7. uri zvečer rodoljubi v go- nemu vodstvu Rudolfové železnice na Dunaj, naj I _ . ... i t • • 1 w1 »N/1 #• IT* Hl« • m ft * W stilnici v Starem Trgu se programu : Strup Ui J. JL ^u. , Ot> Deklamacija. bode vršila po sledečem se dajô službe pri železnici med Ljubljano in Trebižem Govor. L. a«lll jit'lja. £, VJUVUl . cr. Veseloigra 1J UUV/U1 ^ ax ov oiv/Tviioav^ct JVA1JVU iJUiUAJUli J ^UO^UUU |/« Po besedi je ples. Vstopnina prostovoljna. naj bodo spremljevalci vozovlakov po tej železnici slo ljudém ki so slovenskega jezika zmožni, posebno pa, yjhjlijl u^f • muuvv.4jl jv K tej veselici uljudno vabi o dbor. 'j vt3»ciiui uijuuno vaui v^mvi. venskega jezika dobro vajeni ? AlctJ a v ij v; i« Iz Sodražice 15. jan. (Prošnja.) Znano je svetu, postajah (štacijah) vsi napisi tudi v slovenskem jeziku naj se napravijo na * da imamo „narodno brâlno društvo", ktero ima že lepo in naj se o prihodu vozovlaka na 11 postajah vselej tudi število udov. večidel kmetov in ktero po svoji moci slovenska imena postaj kličejo, je odgovorilo vodstvo delà za povzdigo omike in za zboljšanje res jsiromaš- deželnemu odboru, da je že pred tem dopisom to zadevo nega stanu naših ljudi v gospodarskem, obrtnijskem in skrbi imelo, ter da razvidi potrebo takih opravnikov ucgtt o tali u uaoiu ijuui t vu» 'u vpw.uiiw» narodnem obziru. Al tega blažega namena ne more na železnici, ki so deželnega jezika zmožni. Težko bo tako zdatno doseći, kakor bi bilo želeti, in sicer zato sicer za vse službe na tej železnici slovenskega jezika ne ) ker ima preborno knjižnico, to pa zato ker društvo še mlado komaj leta staro, in drugič Je y zato, ker zmožnih ljudi dobiti > kolikor zarad revščine našega ljudstva so mesečni doneski bolj odbora. vodstvo si bode prizadevalo } mogoce vstrezati razodeti želji deželnega pičlo odmerjeni. Tedaj se tukaj javno obrnemo do slavne Oskrbništvo deželne prisilne delalnice je iz- slovenske „Matice" in družbe sv. M o hora s ponižno ročilo deželnemu odboru popis ondašnje bolnišnice > ? da i se da prošnjo, naj bi našemu revnemu društvu blagovolili ki ga je sestavil njen zdravnik dr. K. Bleiweis ktero svojih došlé izdanih knjig podariti. Ker je zlasti izroči c. k. deželni vladi. Iz tega popisa se razvidi Matica že mnogotere prošnje te vrste vslišala, upamo, je bilo 1869. leta v delalnici 354 moških in žensk in da tudi naše ne bode prezrla. med njimi 149 bolnih, od kterihsejih je ozdravilo 125 umrlo 10, zarad neozdravljivih bolezin izpuščenih Odbor društven. 7 na Iz Krškega. (Javna zahvala.) Visokorodni gospod koncu leta bolnih ostalo c. kr. deželni poglavar Sigmund Conrad pl. Eibesfeld pljučnih boleznih, zavmrznco, za arisKo, za vrocnico je revnim Krškega mesta in okraja milosrčno darovati želodčino (gastriko). Škrofulozna in tuberkulozna bo- blagovolil 100 gld. V imenu obdarovanih izrekuje pod- lezen se je ubranila po salu iz kitovih jeter, ktero se pisano županstvo za ta velikodušni dar blagodušnemu je v obče kakim 6 do 10 bolnikom dajalo vsak mesec. in visokočastitemu daritelju svojo spoštljivo zahvalo. Županstvo Krško 17. prosinca 1870. ix uujiv^iil jzjfj uov^uul vj9 xi cb Naj več jih je zbolelo za za drisko Iz Kamnika 20. jan. (Citalnica naša) je napravila 16. dne t. m. „besedo" s plesom. Da-siravno je bil od- loČen začetek za uro bile so polne vse sobe že ob šestih. Beseda se je začela z govorom, v kterem je govornik povdarjal krepko napredovanje kamniške či-talnice. Za govorom je pel iz vbranih glasov sestav- ljen moški zbor „Lovsko" ljv>li Uiuoai U VVJl ^UVVQUU 3 DJ6J JÔ slôClli dVOSpGV I ~ ^VIW VA/inwy iVi • ti^l/VHC/l^W/ jji CU/O^/H/l/l^ na bleskem jezeru"; po tem se je igrala „Županova rada do c. kr. okrajnih glavarjev na Kranjskem 14. dne t. m.) povdarja h koncu to-le: „Gotovo ste tudi Vi kakor jaz tega prepričanja, da se mora brezpogojno in Noc Ženske so manj bolehale kakor moški. Pred to sejo je deželni odbor gledé na sklep deželnega zbora zarad vpeljave slovenskega jezika v deželne uradnije pozval v razgovor vse predstojnike de-želnih uradov, da so mu vsi (razun že dolgo in še zmirom bolehnega tajnika) izkazali različno opravilstvo vsa-cega oddelka in o vsakem oddelku razodeli svoje mnenje. prihodnji seji bode deželni zbor sklepal o tej zade vi. (Okroznica c. kr. deželnega predsednika pi. Con- Micika", v kteri sta se posebno odlikovala „Jaka župan". — tudi „Anže"in „Glažek" m Podgorska" sta vrlo izvršila svoji nalogi. Po igri pa je bil jako živahen resno delati na to, da uradnije s strankami, ktere samo ples. Vest in prepričanje mi veleva, da prekličem vse, slovenski umejo, občujejo v vsem z besedo in pismeno kar sem slišal o izneverjenji kamniških Slovencev. Ko samo v slovenskem jeziku; zato je treba, da Vam pod- ) da bi tisti možje, ki trdijo, da je večina kamniških Slo- ložné uradnike ostro opomníte, da se letos naučijo slovencev „deutsch gesinnt", bili v nedeljo večer v čital- venski tako prepričali bi se bili, da so računili brez v slovenskem jeziku, ki je že sam po sebi veliki ve- so kar najbolj mogoče, spretni pisati nici nasi oštirja in da le po svetu trosijo, česar njihovo srce čini njihovi materni jezik; ta sposobnost bode o razsoji Jaz celo trdim, da deset čitalnic lahko přemeteš, njihove uradniške pripravnosti na vsaki način odio- i ^ X ^ M n 1-» ^ VS n /3itX/>W ' 17 m'^am ' a I 1 AV iiv Cllflft^ ____4 n 1r A OA rl n 1 ma 1 a 4 y\ « J ^ _ želi. da najdeš enako navdušenje. Hi t ■■mébméHBÉHH ■ Kamničanje ! tako Po takem se tedaj obrok za leto in dan naprej ! Trdna volja in srce do domovine vse zapreke uradnikom stavi. Dobro! — ko bi tega ukaza zmore ) v mnogi Malo gnjezdo, v kterem se rodé in gojijo v okrajni glavarji, ki še sami nikoli niso dveh vašem městu „bele vrane prevrnil bo prvi piš Prekopski Janez.*) vrstic slovensko pisali, „ad acta" ne položili kakor vse enake poprejšnje! Mi nimamo do večine Iz Kraiija. — Prihodnjo nedeljo 30. dan t. m. ob okrajnih glavarjev v tej zadevi celó nobenega zaupanja, uri zvečer napravi naša plesom v spomin Valentinu Vodniku družbenike uljudno vabi čitalnica slovesno besedo s in o onih besedah omenjene okrožnice, ktera pravi : s ? kteri odbor. vse strankami, ki samo slovenski umejo", bojimo se, da gospodje najdejo zmirom „zadnja vrata, skozi ktera Iz Ljubljane. — Volitev deželnega poglavarja pl. se bojo izmuznili brž, ako clovek le nektere besede po Karola ffur z ba cha za predsednika kmetiiske družbe nemško hrustati zná. Uradnije naše so nam v preteklih atm tt , .,j j 1 .<1 u 1 .1 . ... x. . je Njih Veličanstvo potrdilo. sledeče : (Iz poslednje seje letih že tako pokvarile jezik slovenski in s silo nem- odbora) naznanjamo škega izneverile narod naš narodnosti njegovi tako da Bralo se je pismo dr. Razlaga, namestnika dr. njih predniki. 7-------- ----„„„ u^vuuvoti ? MCT je zadnji čas, da popravijo zdaj, kar so grešili oni in da Tomana v deželnem odboru, v kterem naznanja, o* 1. marea t. 1. preseli iz Brežic v Ljubljano, da pa priđe (Veliki sejm v pondeljek) ni bil velik, kar se tiče druzega kupčijstva, «A guvtsje se je ucu» vadno veliko prignalo na trg, posebno veliko dobro pi goveje živine se je nena Dobro doalo! Yred tanih volov 5 jim je bila visoka ? nekoliko pitani 360 bar bo je prodal po 320, 340 pomaći mesarji tedaj niso môgli dosti kupiti tudi po 400 ^old. ) ker Zadní Jc sokolski večer" jê prîvabil mnogo go cena mesá za ta kup prenizka; Lahi pa, in med temi kterej so se pozno víuji vt3 iio uipuiu zupei lzivuijou un za uezeinega poslanca, m kakošna bi se v mnogih potrebah za živež napada novo volitev, volilce in izvoljenega blizo tako m vemo, godila tržaški in laški deželi! (Letni ob je jutri zvečer uri v dvorani čitalnični. Program tega zbora so zbor društva „Slovenije kakor stekla zver vse, kar jej nasproti pride da priobčile „Novice" že v poslednjem listu. srnu iNaš današnji dopis „iz (Neznan stekel pes) se je v petek teden pritepel vsemu nasprotnemu početju, k gosp. Lipoid premalo namen svoj namreč ta Škoda da i stva Naš današnj dop ----.---- . VJ v»vi V» , U« evoljil, da ne bi sprejel poslan r^o ,*„ TU„X^ J * !_!• 1 Idrij pa kaže, da vkljub iz Šiške v Ljubljano v Gradišče in potem na kern, nila prezgodaj kjer so se ljudje na ledu drsali; popadel je več psov varhom nepolnoletnih pa tudi enega člověka. da se je volitev skle da se je volitev zabranila ženám in y ki ---q-- --------------f vil J lum^v« vftv/taimvlu (Imenik ljudskih učiteljev na Kranjskem o začetku Lipolda je predobro znan bili vsi gosp. Lipoid volili, je zmaga domačih bila sijajna. Pošteni značaj g leta 1870) je izdalo učiteljsko društvo ravnokar. To je > da prvi imenik, ki bode mnogim dobro došel. Zraven tega ta 7. hrošurica, ki jo vredil društveni prvomestnik če tudi vse svoje blato na-nj zmeče je temu listu všeč ga oskrunil Gorjé mu Tagbl « > ) kdor gosp. Andrej Praprotnik, obsega tudi kratekpopis (Slo besedo Vodniku na Čast) bode, kakor tega društva in knjižnico njegovo (V dezelnem gledisču) je dramatično društvo v nedeljo predstavljalo burko „Tat v mlinu" ali Slove nec m Nemec", poslovenjeno zopet v vseh prostorih prepolno. po češki. Gledisče je bilo tudi sicer malo vsako leto, tudi letos 2. dan svečana, to je prihodnjo sredo napravila čitalnica ljubljanska v svoji dvorani. Odbor je skrbel za program, tej slovesnosti primeren, ker vé, da ta večer od blizo ali daleč vsak pride, če Še v nobeni sloven- čera haj ki je ski igri ni bilo letos toliko smeha, kakor v tej , polna djanja (brez dolgih govorov) in komičnih situacij. pada na dvoje. P blizo ali daleč vsak pride v „besede". Veselica teg besede del Je Veselica tega ve« beseda" s tem-le programom To, da dve osebi in pa jud govorijo nemški med Slo- venci in drug druzega ne umejo, dalo je povod tako zložena po Dav. Trstenjak Ouvertura. . , & r i Vodnik v Olimpu. Alegorija v gledališki obliki . naravnim šalam, da smeha ni bilo ne konca ne kraja. Al igralo se je tudivskozi in skozi izvrstno. Gosp. Ge-celj (mlinar), gosp. Šušteršič (jud Mavšel), gosp. Filapič (Nemec Mihelc), gosp. Kobler (oskrbnik) in gosp. Noli Osebe: Valentin Vodnik Slovensk pesnik Slovenska pisateljica in njim 80 (študent) so igrali glavne role mojstersko ravno tako izvrstno prikladale gospá Odijeva in gospo- moški zbor dičini Brusova in Kremžarjeva. Gospá Odijeva in gosp. Nik. Manfr Pesem Ženski in moski zbor y zložil Ant. Forst Scena ed nell f opera 99 za ženski in Alžira". zložil Fr Veltava V o g 1. 9 Oboje za sopran z glasovirom moški zbor s čveterospevom, Noli sta tudi pela na živahno pohvalo občinstvu in dva moška in ženska zbora sta častitljivo pričala o dobrih močéh dramatičnega društva. Po tej igri je rodoljub, ki noče imenovan biti, v priznanje marljivega delovanja tenor z glasovirom zložil J. Verd zložil Ai nell opera Un balio in mascherau 9 za društvu na čast slovenski dramatiki poslal iOO gold. Bralce naše utegne zanimivati, ako jim podamo Fr Cig Vogl 9 moški zbor s tenorjevim solom 9 zložil nektere zgodovinske črtice o tej igri, ktera je bila leta 1848. v ljubljanskom gledišču z gromovito pohvalo tri- tenor z orhestrom zložil K. Seb Dvospev iz opere „Drahomíra* ( ? za sopran m krat igrana. Oni čas je „slovensko društvo" snovalo Drugi del je v kterem pozornost častitih *0A VUI UHW JV V » I^IM^I UVI JVŽ U 1 v u j V V.UI MUâUlUUSb UCèCîmiU gledišćine igre. Gosp. Kleemann (Ceh), takrat profesor naših gospodičin in gospá obračamo posebno na zani gimnazije ljubljanske, se je pri gosp. J. Kosmaču, raivi „kotiljon". — Ker je po večletni navadi dohodel Kosmaču mivi skriptorji na licealni knjigarni, učil slovenščine kotilj Ker j po večletni navadi dohodek ? za vajo v slovenskem jeziku je prestavljal ^ž njim med čitalnice tega večera namenjen v podporo muzikalnih potrebščin »wjv ? giu y wuoAWiu jv^mu ju ^/ivovuujmia v« "j*"* uinniuiw Q&3Ô j jv Q i u il l il a vmiuuçua taau^iu • * ww» druzimi tudi to igro, ki se izvirno glasi „Ceh a Nemec". ud čitalničin, ki vzame vstopnico pred tem večerom je top odločena tako-le Vsak Dala sta jo potem ďr. Jan. Bleiweisu, predsedniku ta- (vstop danjega slov. društva" naj strogo prestavo ogladi v tel v jeziku in jo preredí po naših razmerah za gledišče. Dr. Bleiweis, kteremu je igra jako všeč bila LWC1S», ittereuiu jo igia voow» une», je to uuoi, u a ui ivuu ivaj vcu ue uaruvtu , uww wmoj vpletel pesmi itd., in kmalu je prišla igra na komur. Po večletni navadi smejo ta večer udj čer nost pa se dobivajo v štacuni gosp. Anton špitalskih ulicah), plača 50 kr gold na zve Se ve. da s tem odločilom se radodar 9 storil oder. „Mlinarja Tomažať da bi kdo kaj več ne daroval, noče omejiti ni i je izvrstno igral gosp. Mahkot, vpeljati prijatle in znance svoje, gold ki študenta Javorníka" vitez Hofern, „juda Arona Mav- je vstopnina odločena na šeljna" 9 umrli gosp. Oparnik, Nemca „Mihelna?ť gosp. nico že popřej ali zvečer pri kasi iga Bučar, „Ančiko" je dělala tudi že umrla gospo- tudí udje; za te pa naj vzamejo vstop- dičina Krsnikova itd. Tako je vrelo ljudstvo v gledi-Sče, da ob poli sedmih ni biio več moč prostora dobiti « ? 9 Novičar iz domačih in ptujih dežeh Iz Dunaja. — Vsa pozornost je bila přetekli teden yročina 22. dan listopada, ko seje igraprvikrat igrala je bila tako silna v gledišču, da so nekteri omedleli. obrnjena nazbornico poslancev, v kteri se je ob „Novice" so že takrat pisale: „Ta večer se je zopet očitno ravnavala adresa, to je odgovor, ki naj ga zbornica kazalo, da ni prazna beseda, ako rečemo, da se je živo poslancev dá na cesarjev govor, s kterim je odprl ae- viiel duh narodni" * danji državni zbor. Ako pregledamo govore podaneey 1 ' -s : ♦ . ''^Rřl^řS tište stranke, ki se poganja za to, da ustava december- klicala dobro! Z njegovim govorom se je situacija miska ostane, kakoršna je, če tudi večina avstrijskih nisterska spet nekako predrugačila, in že današnji »aa o stane, jv, narodov celó nič ni zadovoljna ž naroaov ceio mu »auvvvijua ** njo, qc tiaui ta ivu va>amrvi gvwnjv, o|ioi 1 a/ûjJUi UH [JClUliUl ltlllll- govorov kaže čvetero, kar mora nevoljo izbuditi pri sterski, češ, da Herbst in Hasner vlečeta na drugo se nam iz teh časniki govorijo da spet razpor pri petorici mini- ■ vsacemu, kdor ima srce za pravico in resnico. to,, da kakor pisana Eno je stran, Giskra, Brestel in Plener pa na drugo ki nit se vleče skozi vse govore ve- se bliža Beustovim mislim. Zato Plenerju ni še obve- čine zborove gospodstvo nemško, in če tega ni, ljalo sestaviti novega ministerstva in da se je sestava tega mora Avstrija priti do propada. Drugo je to, da veči- izročila Kaisersfeldu, o kterem se govori, da bode narje hudo togoti razglas minis ter s kih sporne nic, ministerstva predsednik, poleg tega pa minister kme kajti po tem razglasu je padlo zagrinjalo, ki je namene tijstva. —Vidi se iz vsega, da so stvari še zeló zmešane -r«^—- jv** wv 1 viv* wv ww! wa1 ov .\j petorice ministerske dozdâj zakrivalo. Tretje je to, da in da bi dober Avstrijanec moral želeti, naj „gospodje razsodbe poro tnic sodijo tako, kakor da bi porotniki Němci" dobijo krmilo ministersko v roke, da se do ďo pošteno vést morali še le na posodo jemati od govor- brega prepričajo in ž njimi vsi nemškutarji, da so nikov, KI Dl sveiu se le moran , V*« lujojv i-cbuwiw ueseue kaj na pósodo. In četrto je to, da poslanci, kakor ne gre nap rej ki svetu še morali dokazati da je imajo resnične besede cesarjeve, ko f rekel Razglasilo se bo še da tako mars i kaj v j Schindler in dr. o važnihzadevah take šale brijejo kakor specijalni debati, ki bode gotovo več časa trajala da bi šlo za burke v gledišči. — Se vé, da je bilo veliko da pride adresa do konca. Ako se sprejme zoper voljo več govornikov za načrt adrese, kakor proti njej; al in proteste manjščine adresa po volji večine ne če tehtne govore manjšine prevdarimo, vidimo spet, ostaja uni druzega kot — slovó dati državnemu zboru. 20. dne t. m. so državni poslanci poljski napra- ......... - ; bili da se pravica in resnica zmirom dá lahko zagovarjati I . A 1 I • • in resnica je narodov, tedaj to, da je v Avstriji zadovoljnosti vseh vili obed na čast bivšemu ministru Potockemu porazům ljenja potreba in da na- so pričujoči tudi poljski udje gosposke zbornice. sprotniki te resnice morajo le v stokrát prezvečenih puhlih pitnico njemu na pozdrav je odzdravil grof Potocki frazah iskati gradiva za svoje besedovanje. — Vrnimo tako-le: Ostal sem v ministerstvu tako dolgo SO zdaj do gUVUl'UlEWUV , AI dv v O^w i.««^»«? I j^v^r**- agu! u^ai j ua ílikjl tm víc* um xvuuob Ulibttvc lil uC£t/lC< jeli besedo. Prvi je bil dr. Toman, ki je govoril Ko pa sem se prepričal, da sedanje ministerstvo odbija proti adresi kakor jo je osnovala večina. Njegov go- potolaženje narodov in da po takém ravnanji sprava ni govornikov, ki so v splosni razpravi popn- sem upal dokler da morem braniti korist države in dežele. vor je bil od konca do kraja temeljit; zbornici je zgo-dovino nesrečnih ustav avstrijskih kazal in pred oči mogoča ; Da sem zapustil sedež v svetovalstyu cesarjevem bil še dalje minister ostal, bilo bi to toliko, kot stavil pogubivno pot, ktero je treba zapustiti, da se odgovornost na-se jemati za sistemo, ktera utegne v Avstrija spet okrepi (njegov krasni govor prmesemo propad pahniti državo. Stopivši iz ministerstva se ni-ves in smo danes že ž njim začeli). Tudi L. Svetec kdar ne bom izneveril geslu svojemu: „zmerno in to- > je izvrstno in možato govoril, povdarjal avstrijsko sta- lišče in pobijal Kurandove neslane fraze o Cehih slavizmu itd. (tudi njegov govor prinesemo ves), ljaki so govorili proti adresi lažljivo pan- Po- Iz Dalmacije 17. jan General Rodić in baron tako F luk popravljata hude pregreške ki jih prejšnja , da še zmiraj deželna vlada storila v Dalmaciji; mnogo poštenih urad-£e vemo, pri čem da smo ž njimi. Zbornice predsednik nikov, ki so bili za to, ker niso tulili zlaškimi volkovi AAV> V VÍUiVj ^U VVLU UUAV « "J4^"** y * uiav T j MHI UVJ m^kjm. «IMV VUI lii £a 1MUI\XUU V UiaU ¥ lj pl. Kaisersfeld je med nemškimi poslanci zvonec iz službe djani, sta v Kotru in druzih mestih zopet v nosil 7 silil se je v duhu sprave govoriti ; kazalo se je pov8od, da Nemec ne more biti drugač kakor da bi gospodoval; „non possumus" je kukal iz vseh njegovih službo djala, mnogo Lapenavcev pa sta iz službe odpravila. Iz Rima — se je 16. dan t. m. pisalo v Zagreb, besêd. Da je armadni liferant Skene se napenjal za da tudi to je gola laž, da sta dva silna berača neki nepremenjeno ustavo, vsak lahko razume. — Dobro pa večer napadla preuzvišenega škofa Strossmajera. „Nje- Je delo srcu slišati dva Nemca, ki sta navdušena go- govi preuzvisenosti stoji v tem pismu dohaja v vorila za pravico nenemških narodov in za spremembo večnem Rimu od vseh straní le živo priznanje njego-----j— v^iv^™ ii - - » f - « vega apostolskega postopanja". Moč in resnica njegovih ustave; ta dva častitljiva Nemca sta profesor Greuter in grof Diïrkheira; govora obéh sta zlatega denarja govorov je pridobila blagemu škofu toliko slavo vredna, zato tudi iz nj uni h govorov prinesemo drugi sega po vsej Evropi in še čez meje njene ; da t ■ n a •• j v^u uv v v - * » m ++ \ jl rn. v f vf r * * » m w v w ks v^ v»^ *> pot poglavitne točke. Greuterju je velika moč be- sede dana; naj govori resno ali pikantno; kaj izvrstno s ktero se v eno mer ba- z mi raj ) ie šibal ono „ustavovernost" haj o „liberalci" 7 „naj lije dežalije lepo vřeme Žitna cena v Kranji 24. januarja 1870. ste ustavoverci, ker je ta ustava voda na vaš mlin! u Vagán pšenice 5 fl. 61. ovsa 2 fl. 20. rži 3 fl. 75. soršice 3 fl. 80. ječmen a jim je rekel. — Govoril je tudi poslanec Crne proti adresi; njegov govor nam pa še ni znan, tedaj ga pri- 3 fl. 20. krompirja 1 fl. 65. ajde 3 fl. fižola 3 fl. 52. fl. pros« '--*» hodnje priobčimo. AUI l'A OV U1 AUCVU J ^jO 1 Največo pozornost pa je izbudil govor B eus tov; vse se je vstopilo krog njega ko je poslušalo ga verno. Govor njegov se začel govoriti, in je glasil kakor upravičenje zatoženca, kajti vsi časniki Giskrove stranke ga že dolgo napadajo, da se drži manjščine ministerské stranke in da dandanes ni več to, kar je bil pred dvema letoma. Zagovarjal je tedaj svoje delovanje Zit u a ce it a v Ljubljani 22. januarja 1870. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domaje 5 fl. banaske 5 fl. 50. tursice 3 fl. 10. soraice 3 fl. 26. rži 2 fl. 90. ovsa 1 fl. 80 ječmena 3 fl. prosa 2 fl. 60. ajde 3 fl. Krompir 2 fl. in rekel, da mu je sprava vseh narodov zmirom bila pri srcu in da mu bode tudi vpri- Kursi na Dunaji 25. januarja Hodnje, — u« muuv oiuci £i<*ow«i ^ a naui lauu auiuouj vendar pa da bo v specijalni debati kazal, kje da ž njo ni edinih misli. Levici (većini) njegov govor ni bil všeč, desna stran (manjščina) pa mu je večkrat da bode sicer glasoval za nacrtano adreso 5% metaliki 60 fl. 40 kr. Narodno posojilo 70 fl, 40 kr. Ažijo srebra 120 fl. Cekini 5 fl. 81 kr. kr. Loterijne srećke: V Trstu 22. januarja 1870: 53. 34. 41 66 44. Prihodu je srečkanje v Trstu bo 5. februarja 1870. Odgovorni vrednik: Jaaea Mïirmk. — Natiskar in záložník: Jožef Blazuik v Ljubljani