JUGOSLOVANI IN LAHI SKLENILI PREMIRJE. Francoski cenzor ne dovoljuje pisati ničesar v prilog jugoslovanskih narodnih aspiracij. WILSON - UPANJE NARODOV. V Južni Ameriki kurijo s pšenico. Švedska grozi Rusom. Premirje med Jugoslovani in Lahi sklenjeno. Park, 9. dec. — Jugoslovani in Italijani tvorjo dva sovražna tabora, ali te .l dobre volje in vedno vesel, kadar je slišal lepo petje. V nedeljo je hodil z zadnji sv. maši največ zato, kor je dalje trajala in je bilo več petja. Tudi ko je kolektal dve leti v cerkvi, si je izbral "veliko mašo". Za cerkev ali sirote je rad pobiral in se ni v- trašil nobenega zabavljanja. Blag pomin dobremu možu! ga je podsulo kamenje in ga tako poškodovalo, da je okrog poldne podlegel poškodbam v Tamarack bolnišnici. aZpušča vdovo in eno hčer.^ Društvo sv. Jožefa št. 1. S. H. Zveze, ko-jega član je bil pokojni, se je udeležilo pogreba, ki se je vršil v nedeljo popoldne iz hrvatske cerkve. R. I. P. 1 — Mr. Anton Plut iz Boot Jacka je dobil v torek jtro brzojavno poročilo iz VVashingtona, da je njegov sin Anton umrl za influenco v Camp Jackson, S. Carolina. Pokojni Anton je bil 23 let star in je letos poleti vstopil v dijaški vežbalni kov v Michigan College of Mnes na Houghtonu. Po dovršeni osemtedenski inženirski šoli je bil poslan v južno kempo za na-daljno izobrazbo, a tuga je dohitela smrt. Mladenič je bil član dvora sv. Cecilije katol borštnarjev na Hubbellu. Radi svojega veselega in prikupljenega značaja je bil povsod zelo priljubljen in vest o njegovi prerani smrti je uža-lostila mnogo številne njegove prijatelje in znance. Poleg očeta in matere žahijejo za njim dva brata, Joe, ki je na Francoskem, John na domu in več mlajših bratov in sester. Truplo bo pripeljano na dom in bo pokopano na pokopališču na Lake Lin denu. — Influenca je v teku 28 tih ur zahtevala dve žrtvi izmed naše srede. V nedeljo dopoldne je umrl na stanova nju g. Petra Hrebec 11a 2512 D. St. Raym'baultown mladenič Jakob Ko-čevar. Bolan je bil komaj teden dni. V petek večer je bil previden s sv. zakramenti. Pokojni je bil star 24 let. Rojen je bil v vasi Gorenje, fare Semič, kjer zapušča stariše, enega brata, in eno sestro, ako so preživeli vojtno. V Ameriko je prišel pred sedmimi leti in je pred boleznijo delal v Osceola rudniku. Bil je član društva sv. Jakopa št. 2. S. K. P. Družbe, ki ga jes premilo k pogrebu, ki se je vršil v torek zjutraj iz slovenske cerkve 11a pokopališče Lake View. \ — Še je ležalo truplo pokojnega Jakopa Kočevar na parali, ko se je zopet ogla/sila smrt v hiši g. Petra Hrebec. To pot si je izbrala za žrtev hišno gospodinjo, Ano Hrebec. Tudi ona je še-le, zadnji teden zbolela za influenco ki pa se je prevrnila v pljučnico, kateri jev kljub vsem zdVav-niškim pomočkom podlegla v torek jutro ob 5 uri. Sv. Zakramente je prejela prejšnji večer in videti je bilo že tedaj, da ne bo dočakala dneva. Pokojna Ana je bila pred 25 timi leti rojena v vasi Rim, fara Lukov Dol na Hrvatskem. Pred enajstimi leti je prišla 11a Calumet, kjer se je čez tri leta omož;iIa z Peter Hrabcem. Bila je skrtma gospodinja, dobra mati svoji motrokom in trdna opora svojemu soprogu. Poleg potrtega .soproga zapušča pet nedoraslih otrok,. Anica, Petra, Johna, Josipa in Mamie in eno sestro Fran-ciko omožena Smrekar. Pokojna je bila članica društva slov. katoliških borštnaric, ki so jo spremile k pogrebu, ki se jev ršil v četrtek jutro z slovenske cerkve sv. Jožefa. STOLETNICE IN DRUGE OBLETNICE. (Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.) (Konec.) Caliunet, Migh. — V etek jutro je smrtno ponesrečil v rudniku Tamarack no. 2. petdeset let star Hrvat John Skorja iz Tamarack. Pri "air blast"-u Friderick Baraga. — Pred 50. leti je umrl v Marguette v Mjchigami kot škof naš rojak Friderik Baraga. Rojen v dobrniški župniji na Dolenjskem 2V. junija 1797. je bil vzrejen v Trebnjem, se učil v Ljubljani, na Dunaju in posta! ma.šnik leta 1823. \'a D11 naju se je seznanil s sv. Klemenom Marije Hofbauerjem. Kot kaplan je služil v Šmartnem pri Kranju, od 182S v Metliki, odkoder se je 1. 1830. preselil v Ameriko kot misijonar. Koliko je 011 tu delal za uboge Indijance, koliko je pretrpel, stradal in prezebel, ne more povedat inihče, nekoiiko pa se vidi iz njegovih pisem, ki jih je večinoma pisal svoji sestri Amaliji, ki jh je tudi vestno uporabil profesor dr. Leon Vončna v Baragovem življe njepisu, ki ga je izdala Mohorjeva lružba leta 1S69. in ki spada med naj lepše življenjepise slovenskih mož. V Ameriki je bil misijonar na raznih krajih, naposled škof. Na Baltimor-skem cerkvenem zboru je obolel in umiri 19. januarja 1868. Bil je tudi slovenski pisatelj: izdaj je sedem slovenskih knjig. Spisal je tudi indijan sko slovnico in indijanski slovar leta 1854. Franc Malavšič je bil rojen v Ljubljani 18. avgusta 1818. Osmo šolo je dovršil leta 1839. Ker ni imel podpo re, je odšel šele 1841. v Gradec, učit pravoslovja, pa se je že leta 1843. vrnil v Ljubljano, kjer je pomagal BI i-weisu urejevati "Novice', ki so začeli tedaj izhajati. Ostal jim je zvest so trudnik dosvoje smrti. Na ljubljansk kirugirčni šoli je postal ranocelnik in je za Metelkom prevajal vlad'ne ukaze in zakone za vojvodino Kranja sko. Umrl je dne 28. januarja 1863. Malavšič je v mladosti mnogo obe-, tal. To spričuje njegova lepa pisma; ki jih je že kot sadinošolec pisal leta 1838. Stanku Vazu. Boj za obstanek pa mu je oslabel dušne sile. Vendar pa je delal na vseh poljih slovenskega slovstva, čeprav ni dosegel nikjer visoke stopnje. Pesnfkoval je od dijaških let dalje. Ocenjeval je slovenske izdelke, med njimi tudi Pre-i šernove pesmi. Leta 1849. je izdajali list "Pravi Slovenec." Bil je med prvimi dramatičnimi pisatelji. Leta 1848 je spisal dva igrokaza: "Nekdaj in zdaj" n "Edinost"; prevel je 1 ta 1840. Kotzebuejevo igro "Brandischatzung"; po njegovi smrti je izšel njegov prevod Raupachove tragedije: "Mlinar in njegova hči" (1867.) Prevajal je tudi povesti Krištofa Šmida, 1840-42., Za-chokkejevo povest Zlata vas 1. 1848, leta 1,853. je prevedel Stric Tomovo kočo; leta 1845. je izdal povest iz domače zgodovine "Erazin iz Jame". Anton Žakelj—Rodoljub Ledinski je umrl pred 50 leti. Rojen je bil v Ledinah pri Idriji 14. oktobra 1816. Po očetovi smrti se je z materjo preselil v župnijo sv. Magdalene nad Idrijo. Gimnazijo jeobiskoval v Ljubljani, v Karlovcu in v Novem Mestu, modroslovje (7 in 8 šolo) in bogoslovje zopet v Ljubljani. Leta 1842. je bil posvečen v mašnika !n je služil za kaplana na raznih krajih slovenske domovine. Rodoljub Ledinski je imel zelo lepe zmožnosti, žal, da jih ni marljivo v-porabljal. Prvo slovensko pesem je objavil leta 1841. z naslovom: "Slavulj in Rože". Leta 1844. je pričel peti v Novicah. Njegove pesmi so večinoma poučne, zato se jih je več naha-« jalo po šolskih čitankah, na primer Pesem o setvi, Enako zaključje, Človeški sled, Koledarček vslovenski, Razna pota, epično pesem Vilkovo je objavil v Novicah leta 1856. V nevezani besedi je spisal "Pri bratimi" in Kralj in možaka poštenjaka", prvo povest po pripovedi, ki jo je čul v Karlovcu, drugo po zbirki Palmbla-etter. V rokopisu je zapustil do 70 pesmic. strogo kaznujejo, a potrebne naj puste v miru. Sicer bi pa tudi radi vedeli, kam gre zapljenjeno blago? Ali niso morda nekateri obogateli od tega? — Pa nas tolažijo v novino! Ali prvo so mnogi že porabili, druga bo za par mesecv, če je tatovi ne pokradejo, tako da za zimo v marsikateri hiši na bo niti suhega stebla. Rekvizicije so preklicali, tatovi so vedno na delu, tako da so kmetje prisiljeni stražiti krompir ali koruzo cele noči. Toda kaj pornoga? Revež straži na enem koncu njive, tat krade pa na dr-ugem koncu. — Obnovitev gre tudi rakovo pot. Upali smo, da bodo pred zimo naša podrta domovja vsaj deloma in nekaj popravljena — pa zastonj! Godi se nasprotno. Hiše se vedno bolj rušijo. Le tupatam je izmed sto hiš en^ ali druga bolj srečna da je popravlj-na. Ko sem neki dan bral pobožno bral — in to v čisto slovenski občini — furlanski (!"), italijanski, nemški in (nazadnje!) slovenski oklic naše armade, ki slovesno zagotavlja, da nam bo sedaj pomagala obnoviti porušene domove, se. oglasi neka ženica iadaj: "Gospod, tisto tam pa ni res!" Pa pu/stomo vse "besede"! Siriji nas, kaj bo z nami, ko pritisne mraz — in to ni daleč. Vsaj so naše barake kakor rešeta, okna, vrata so napravljena le za silo, morda samo iz platna, papirja, itd. In vteh stanovanjih naj se grejejo starčki, otroci,m bolnik, k vsem manjka potrebne cbloko. odeja, itd! Res ne umemo, kaj mislijo "od zgoraj"! Bi se nas morda radi izne-(Nadaljevanje na 5. stran.) 430 STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejeiv za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. Y. aaaisaBasaaB a aaaaBaaaasgaBaaa a BaasaBBBB® VESTI IZ STARE DOMOVINE. (Ju. Čas. Urad, Washington, D. C.) (Iz Domoljuba 19. septembra.) Peči za kuhinjo in gretje dobite v naši veliki prodajalni najceneje IB Koprivnik v Bohinju... Na Gorjušah je dne 1, septembra začelo na Miše-levem vrhu pri Skimncu goreti. Ogenj se je razširil tudi na Žaleharja. Gorelo je tako naglo in silno, da niso mogli ničesar rešiti. Pri Žaleharju je zgorelo okoli 3600 kron denarja, prešič in dva jarca. Ostalo jim je samo toliko obleke, ker so jo imeli na sebi. Ravno so bili pospravili Seno, žito, otavo — pa je vse zgorelo. To je strašen udarec. Iz Spodnjega Otoka. Kakor v oko-litvi, tako se je izvršila tudi v naši vasi nekaj tatvin. Enega osumljenega člana nadležne družbe je orožnik prijel na Brezjah. — Lani je bilo pri nas mnogo sadja, tudi za mošt. Le-<•'.-> bo še za otroke premalo. Poštni urad Renče (pri Gorici je zopet odprt od 5. avgusta dalje, in sicer a pisma, časopise in denarne pošl-iatve. Počasna Pošta. Slavno poštno ravnateljstvo v Trstu bi opozorili -na slabe poštne zveze v Brdih. Ceste mama tako lepe, pošta pa tako redka. Prei.le tudi več dni, preden dobimo pošto. Če se uradni spis zakasnejo, je kriva pošta. Pravično bi bilo, da bi se poštnim selom zvišala nagrada. Sedanja komaj zadostuje za črevlje, ki jih poštni mož strga po dolgi in ostri cest. ^ Zap. Brda. Vse naše življenje se suče sedaj okoli aprovizacije. ki pa je zaspala. \'i nam znano; je li drugod tudi tako, ali samo pr nas. Vsak te-len se vozijo dan na dan ljudje od tu na Kranjsko po živež. Drugi gredo v Italijo, kjer za visoke ceno kaj izprosijo. Pa marsikdo pride domov prazen, jezen in lačen, ker mu orožniki nabrane dragocenosti zaplenejo. Po-milinio le tako-le: Revež doma nima živeža, družina je velika, umreti še pa -ne mara za lakoti, aprovizacija nima nič... tedaj je prisiljen iskati drugod. Ali naj morda čaka mane iz nebes. Pa ne samo reveži, vsi stanovi trpe pomankanje in so prisiljeni iskati živeža pri dobrih ljudeh. Ko niso -hoteli neki ženi dat dovoljenje za potovanje, je rekla: "Doma iiniam šset otrok, ki nimajo kaj jesti. Čemu nas pustite, da počasi umiramo?" Tu pa tam se poslovi že marsikdo iz sveta, ker nima kaj jesti. Po najnovejšem oklicu ministra za prehrano bodo na vse, ki hodijo drugam živeža iska t, še bolj strogo pazili. Prav je, naj prekupcc in špekulante z živežem le peči so svetovno znane kot / , najboljše, najvarčneje naj-trpežneje in tudi najlepše. H a lil B ID H S3 IS is is (S BI ts IS IS IS is IS IS (S IS IS -Ako vam je potekla naročnina, blagovolite jo ponovili, da se vam list ne vstavi. IS s a s® s a a a a a a as®®sssBBBB®Baa® s Hasusinaaaaas \ ^mmmwmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmBmmmmmmmmmmmmMmmmmmmmmmmmmwmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmf^ IS II IS ROBERT MEERS 205 E. JEFFERSON ST. <@><@> JOLIET LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar m obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog, Začnite vlogo z SI First National Bank PREMOŽENJE NAD #4,500,000.00 .Ako svoje zobe zanemarjate, si povzročate dan na dan več NEPOTREBNIH STROŠKOV Ako pa zobe daste popraviti za previsoko ceno, imate zopet visoke in NEPOTREBNE .STROŠKE. Ako pa pridete k nam in nam zaupate ureditev svojih zob, bo- ste celo stvar uredili za MANJŠI DENAR pa tudi boste imeli boljše zobe in manj sitnosti in stroškov, kakor če greste h kateremu drugemu zobozdravniku. X-Ray pictures taken. Painless Extraction. Vitalized Air. % RUDPAWQ ZOBOZDRAVNIKI g O U Kl\U W O D'Arcy Bldg. 2 nadstropje f Odprto viski dan zvečer in ob nedeljah do poldne. | Vogel Chicago in VanBuren ceste. Joliet, 111. £ ZAČETEK NOVE DOBE. 23. OKTOBRA PRVI DAN JUGO-SLOANSKE SVOBODE. Manifestacija za svobodo naroda. — Zagreb v morju zastav.—Veličastna manifestacija meščanstva, delavstva in dijaštva. — Ovacije Narodnemu Svetu. — Svečane prisege zvestobe in udanosti. (Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.) Wilsonova izjava, da imajo Jugoslovani sami odloči^lb svojo bodočnosti, /e dala zadnji n najhujš udarec avstrijskemu cesarstvu in je z enim mahom razklenila vezi med Jugoslovani ter Dunajem in Budimpešto. 23. oktobra 1918 je prenehala njiju moč in vladanje. Vso oblast je prevzel v svoje roke zagrebški Narodni Svet, katero tudi še danes izvršuje. Že zjutraj 23. oktobra se je raznesla z bliskovito hitrostjo po vsej naši domovini vest, da je Wilson odgovoril monarhiji in da je posebno povdaril svobodo n samodločevanje Jugoslovanov. V mestu je nastalo nepopisno veselje in navdušenje in mesto je začelo takoj dobivati svečano l}ce. Ilica je bila naenkrat v morju zastav, pa tudi v stranskih ulicah so se priče- krilo v svoje smdljive luknje. In v resnici je tudi bilo tako. Ali jih nij ali pa so se vsi, kolikor jih je, poskrilo v mišje luknje. Videli jih nsmo. Okoli desetih je bilo že vse zbrano. Čere delavcev so dospele pod zastavami, istotako tudi dijaš-tvo. Hrvatski, srbski in slovenski prapori so jasno dokumentrali, kakor tudi prepevanje vseli treh narodnih himn, da je ideja edinstva Hrvatov, Srbov in Slovence^ zmagala; napisi: Živel Wilson, osvoboditelj naroda, pa, da znamo ceniti velikega moža, ki je ogrnjen s plaščem svetovnega sodnika, izrekel za nas razsodbo popolne in nezmanjšane svobode. Klicanje in gromko odobravanje je sprejemalo govor dr. A. Paveliča, kakor tudi govore dr. Angjelinoviča, poslanca Raidiča, Korača, Bukšeka n drugih, ki so vsi razlagali množicam važnost tega dne, pomen osvobojenja ureditev naše bodoče države, kjer ne bo tlačiteljev, brezdomovincev in trpinov, države, v kateri bo kot svetinja spoštovano naičelo bratisva, svobode in enakosti. Po dolgem oduševlje-nem klicanju in nazdravljanju svobodi osvobojenj.u, Narodnemu Svetu, na šim emigrantom, Čehomi, slovanski 'vzajemnosti, itid. je krenil sprevod manifestantov po mestu. PISEGA NAD GRMADO MATIJE GUBCA. Nekoliko pred eno uro popoldan je dospel sprevod na Markov trg. Nepopisno razpoloženje je doseglo sedaj Vrhunec. Nad grmado narodnega mučenih Matije Guhca je narod položil svečano prisego: Kri svojo dajemo samo in izključno za svojo svobodo, niti kaplje za tujca. Kape so vihrale, ob bliskanju tisočerih jeklenih mečev naše narodne vojske, ki je tega dne zasela vse vojašnice in se polastila vsega vojaškega materijala, katerega je dala Narodnemu Svetu na razpcla-go, in katere svobodno orožje je prvikrat zabliskalo na našem šolneu, so se dvigale desnice mož, nežne roke žensk in prsti malih otrok... Prepevanju, navdušeno'« in klicanju ni bilo ne Jconca ne karaja. Nemogoče je opisati navdušenje, s katerim so bili spremljani govori Svetozara Pribiče-viča, Izidorja Cankarja, Vjekoslava Spinčiča, dr. Drinkoviča, ki je bil Od množice počaščen s kito cvetja, Štefana Radiča, medmurskega Hrvata dr! Novaka ter Viljema Bukšeka, ki je dal organiziranemu delavstvu parolo, da se v interesu naroda povrne takoj naslednje dne na delo in da nadaljuje z delom. V'si govorniki so govorili raz balkon saborske zbornice. Po svečani prisegi se je napotilo morje meščanov zopet v Dolenjo mesto pred gledališče, kjer je dr. Angljelinovič pohvalil in se zahvalil meščanstvu za vzoren red tekom manifestacij in prosil manifestante, da ohranijo tudi v bodoče najstrožji red, pričakujoč zapovedi od Narodnega Sveta, ki jih bo J^or naša vrhovna oblast pozvala v slučaju potrebe, da izvrše svojo prisego. Veliki sedanji dogodki so podali opravičen povod za velike narodne ma- Razigrano prebivalstvo se je, potem ko je odpelo narodne himne in zvilo zastave, razšlo, popolnoma se zavedajoč in v nezlomljivi samozavesti osvobojenih meščanov svobodne in zjedinjene države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Množice so se razšle s klici ŽIVELA JUGOSLOVANSKA SVOBODA! Popoldne istega dne, potem ko je oblast po vseh jugoslovanskih pokrajinah pod bivšo avstroogrsko monarhijo prešla v roke Narodnega Sveta, so nabijali po Zagrebu zadnji proglas zadnjega hrvatskega bana. BANOV PROGLAS. nifestacije. Razumim patriotske, ob« čutke, ki so izvor tem manifestacijam, in prepričan sem, da bo znala znana treznost in zrelost našega naroda tudi tokrat držati manifetacijo v mejah, katere zahteva sedanje veliki, resni in za bodočnost našega naroda odločil ni čas. Smatram pa potrebnim povdarjati, da so nad vse važni narodni interesi vezani z ohranitvijo javnega miru in reda. Sigurnost osebe in imetnine naj bo vsakemu sveta in nikarmo dopustiti, da bi bile javne uredlbe in njihovi organi četudi le za trenutek moten v delovanju, katere vrše v javnem interesu. Posebno ,prosim, Ja mislijo vsi na to, da se državnopravna vprašanja ne dajo talkoj rešeti in da imajo zaupanje v one faktorje, ki so prevzeli to na sebe. V Zagrebu, 23. oktobra 1918. Ban Mihalovi. National Studio R. PAWLOSKI, lastnik. Izdeluje najlepše slike in se priporoča rojakom in rojakinjam ob priliki že-nitovanj. — Chicago telefon 3245. Cor. N. Chicago an Jackson St., Joliet. w. C. MOONE1 PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate .£aj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. IZ NARODNEGA SVETA. (Glas SHS. 23. oktobra.) Člainom plenuma in osrednjega odobra Narodnega Sveta je bil imenovan poslanec dr. Ante-Pavičič. Zaupnikom sekcije Narodnega Sveta za agitcijo in organiziranje je bil odbran dr. B. G. Angjelinovič zaupnikom sekcije za notranje finance pa narodni poslanec dr. Sr-gjan Rudisavljeve. Posani so brzojavni pozdravi Čehom in Poljakom. KRANJSKI DEŽELNI ODBOF IN NARODNI SVET. (Novine 24.oktobra.) Včeraj je i-mel deželni odibor sejo pod predsed« ništvom deželnega glavarja dr. Šuš-teršiča, prisotni pa so bili: dr. Lampei dr. Triller, Pegan in Zajec. Na tej seji je bil sprejet naslednji zaključek: 1. Deželni odbor pozdravlja v celoti proglas Narodnega Sveta od 19 oktobra in na podlagi tega stopa tudi nam v narodno kolo. 2. ^Deželni odbor izjavlja, da ni več koinipetenten vršiti politične posle, temveč se bo sedaj naproj omejil edinole na to, da vrši le tekoče upravne posle dežele. ODPOSLANCI NARODNEGA SVETA V INOZEMSTVU (Hrvatska Riječ, 21.) O rešitvi narodnega vprašanja po objavi Narodnega Sveta se more razpravljati samo na mednarodni konferenci, na kateri ne more zastopati Slovencev, Hrvatov in Srbov, v kolikor žive v monarhiji, urad na diplomacija. Zato je stavil Narodni Svet zahteve, da morejo zastopati oni del našega naroda, ki živi tu, zastopati posebni njegovi odposlanci, ki bodo na mednarodni konferenci svobodno razložili narodno stališče. Objednem je Narodni Svet zaključil, da se imajo zahtevati potni listi v inozemstvo za žaupnike Narodnega Sveta, ki naj bi interpretirali zaključ-be Narodnega Sveta pred mednarodnimi faktorji. DR. KOROŠEC V ŽENEVI. (Izvirno poročilo.) V nedeljo je dospel v Ženevo dr. Anton Korošec, predsednik Narodnega Sveta, v Zagrebu. Z njim je prispel dr. Žerjav, slovenski ekonomist iz Ljubljane. Si-hoči pa je pristpel dr. M. Čingrija, bivši dubrovniški župan. Vsi so bili na kolodvoru prisrčno sprejeti odju-goslovanskh in češkim emigrantov. Pri čalkujejo se tudi ostali odposlanci Narodnega Sveta. ČEŠKA DEPUTACIJA V ŽENEVI. (Izvirno poročilo.) V soboto zvečer so prispeli dr. Kramar, dr. Kalina, dr. Preis, Svoboda, dr. šamal, Stanek, Klofač in Haberman, da se posvetu-jejo s češko vlaJo, katere minister za zunanje zadeve dr. Beneš je že dospel v Ženevo. PRED NARODNI TRIBUNAL. (Primorske Novine, 27. oktobra.) Na poziv Narodnega Sveta, da naj bi se začeli nabirati prispevki za Narodni svet, pri čemur naj bi se zlasti izkazali denarni zavod in oni, ki niso tekom vojne doprinesli nikake žrtve, piše omenjeni list Kar se .tiče misli, da naj bi posojilo podpisovali vojn oderuhi in oni, ki s z vojno obogateli, najodločnejše obsojam. Oni brezdušneži, ki so skozi dolga štiri leta sleparili in ropali naš narod in si pri tem nakupičičli tisočake la,i Tithing for W. S. S. C le an-Up In some religious bodies tithing is a popular form of insuring organization upkeep. Why not tithe to put Illinois over the top in the War Savings drive? Let every man pnt 10 per cent of his income for December into War Savings securities and the $40,000,000worth of stamps that must hesold in the last month of the year to attain the state's quota of $125,000,000 will be disposed of. Illinois has not failed at any call the Government has made, and must not now. Our war work is not done until peace is permanently established and our victorious Army brought back home. Put Illinois Over the Top i: This Space Contributed by HSiSHiUffiESWS ifi® ffiB ffiaK@!fiffl 99 "AMERIKANSKI SLOVENEC ma sni namili a a a amnaHUHSHS®®®®®®®®®® ® smamsi Kila umori 7.000 ljudi na leto Sedem tisoč oseb vsako leto je.umlih na pogrebniškem listu je zapisano, da radi kile ali Rupture. Zakaj? Ker so se nesreniki zaemarili ali pa so zdravili le pojav (oteklino) a ne zmeneči se za pravi vzrok bolezni. Kaj delate vi? Ali se zanemarjate s tem, da nosite pas, ovezo ali kakor to zazivljete? Po najboljšem je pas le opara—proti padajoči in podirajoči se steni—in od njega se ne more pričakovati, da stori več kot navadna mehanična opora. Obveza zabrani reden tek krvi, ki tako oropa slabotne živce še te najpotrebnejše hrane. Znanost je prodrla in zdaj'je lahko vsak trpin v celi deželi vabljen, da vzame brezplačno poskušnjo (FREE TEST) prav v svojem lomu. Pla-pao metoda je brezdvomno najnaravnejše, logično in uspešno samo-zdravljenje zoper kilo ali vtrganje kar jih dozdaj svet pozna. PLAPAO PAD ko se ga pridene telesu, ne more se premikati in tako odstraniti iz pravega mesta, zato tudi ne more ščipati. Je niehalc kot žamet—se prav lahko poklada—ni predrag- Rabite ga ko delate in ko spite. Brez kakšnih strapsov, zapon ali springov. Naučite kako zatvoriti kilno odprtino, kakor je to naravno, da kila NE MORE priti. Pošljite svoje ime daens na PLAPAO CO., BLOCK 3269, ST. LOUIS, MO., da vam pošljejo. za brezplačen poskus (FREE TRIAL) Plapao in potrebna pojasnila in navodila o rabi. a S3 IS S HI S S313 H H! II aiŠI!ISH@a®l3®S!3a®!3® II illSliililiii Kupujte vojno-varčevalne znamke. si K IS S II m a s 3 m ® s a s M Homewood Coal H & Yard & G. MIKAN, MANAGER Trii in MeM Premog ter drva in kurivo North Broadway Joliet, 111. PHONE 2662-y-3 sffiswaa; issa awa ffiayjama « a tfi is X 31 S m s ® SfS 503 CASS STREET, JOLIET, ILLS. BARVAMO ZUNAJ IN ZNOTRAJ Stenski papir po 10c roll in ved. Barva za hise po $1.95 galon in več. Vse barve. Barva za Ford $1.25. Najboljie ščetke. The Will County . National Bank OF JOLIET. ILLINOIS. Prejema raznovrstne denarne ulos* ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti-bomo ' lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki ia trdi les, lath, cederne stebre, deak ia šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplainea nliei blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglati ae pri nas in oglej si našo zalogo I Mi M bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. J. LYONS Naš office in Lumber Yard na vofltt DES PLAINES IN CLINTON STS. Wise & Zupančič 200 Jackson St JOLIET, ILLS. Chicago tel. 3399. gostilničarja TINO, ŽGANJE IN SM0VKE. SOfiE V NAJEM I LUNCH ROOM. (Nadaljevanje na 5. strani.) PRVI IN EDINI SLOVENSKI POGREBNISKI ZAVOD USTANOVLJEN L. .1895. ANTON NEMANICH IN SIN 1002 NORTH CHICAGO STREET Garttža tia 205-207 Ohio Street, Joliet, Illinois Priporočamo sluvnemu občinstvu sroj zavod, ki je eden največjih v mestu. Na željo preskrbimo avtomobile za vse potrebe, zlasti za slučaje krstov, porok in pogrebov. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevi. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago telephone 3(76 ali N. W. 344. — SVOJ K SVOJ MU ! Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovengki-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slo vensko-Ameriška Tiskovna Diniba Inkorp. 1. 1899. r las enem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto----$2.50 Za Zdrušene države za pol leta $1.50 Za inozemstvo na leto........$3.50 Za inozemstvo za pol leta......$2.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj »e pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo' brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. RokoDisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. 15. 16. 17. 18. 19 20. 21. CERKVENI KOLEDAR. dec. Ned. Pon. Tor. Sr. Čet. Pet. Sob. Jernej, škof Alb. m.: Adelhajd Lazar, škof Gracijan, škof Nemezil, muč. Eiberat, muč. Tomaž, apostol III. NEDELJA V ADVBNTU. Sv. apostol Pavel govori v listu današnje nedelje v miru Božjem, Avi presega ves um. Tega miru pqstane vsak lahko deležen, ako. le hoče. Zadnjo nedeljo sem ti pokazal, dragi bravec, kako žalostne posledice ima nevidnost v veri, danes ti bom pa nasprotno pokazal, kolito tolažbo ti ponuje natan čnC> spoznanje verskih resn.c v bo s tem, da nam bo govorila: "Glej zdaj si blizu svoje prave domovine, glej, kmalu bo minul > pregnanstvo!" Sv. cerkev bo poživljala tedaj našo vero, navduševala bo naše zaupanje in vžigala bo našo ljubezen tako, da bomo tudi mi se sv. Pavlom klicali:. '"Hrepenim razvezan in s Kristusom biti!" — Tolažila nas bo z zadnjimi potolažbami, se sv. zakramenti, z eno besedo, storila bo, da bodo naši zadnji —sicer tako strašni—trenutki drago-cni za nebs^a. Zgledi srene smrti svetnikov nas \>odre, da se tudi mi zdatneje pečamo se sv. vero in v njenimi nauki. Kako natančno so bili v verskih resnicah in zapovedih poučeni svetniki! Kako zvesto sospolnjevali zapovedi in evan-geljske svete! Ki je pa prišel konea njih življenja, tedaj so vživali pred-okus one sreče, ki jih je čakala v nebesih. Ko se jim je bližala smrt, so "bili tega veseli, ker so zaupali v Njega, katerega so na tem svetu bolj in bolj 'spoznavali ni bolj n bolj ljubiili. Sv. ^Jeromn imenuje smrt svojo ljubo sestro, svojo drago tovaršico, svojo sladko tolažbo.—"Moja duša"—tako piše isti svetnik — "se je naveličala sv-ta in hrepeni po tebi krasni Jeruzalem, mila mi domovna, ti začetek, in konec mojih misli, mojih želja."—Ko je slednjič prišel čas, ko so se imele »polniti želje svetnikov, ko ga jeh uda 'mrzlica potolažila na smrtno posteljo, tedaj so jokali njegovi prijatelji in njih isoize so napredovale velikemu Jero-minu, da je zanj prišel čas, tedaj je zbral svetnik vse svoje moči in smehljaje jim je rekel: "Prijatelji, oznanju-jete mi veselo novico, da prišel čas, da se odpravim na pot. Bog vam plačaj to veselo novico; veselite se z menoj in bodite priče mojega veseljal Prišel je zadnji trenutek mojega življenja: srečni trenutek! sladki in mirni senj pravčnih pridi in zatisni mi očil O smrt kako si lepa, kako si prijetna! Kako krvično ravnajo ljudje, da te slikajo s tako temnimi bojamil Ti nisi strašna, strašna si le hudobnim! Bratje čujte 'n molite in razumeli bote kako sladka je smrt njemu, ki se je naučil pravični živeti!" — Komaj je svetnik izgovoril te tolažlne besede, je zdhnl svojo na zaslugah tako bogato dušo v roke svojega Stvarnka, katerega je vedno premišljeval tukaj na tem svetu in kateri je postal njegovo obilno plačilo v večnosti. Tako umirajo oni srečni, ki so v veri natančno poučeni in ki vestno po njenh za-povedh žve. Ako se pa ne zmeniš, drag bravec, za vero v srečnih dnevih, tedaj ti ne more postati tolažilna v bri'Mh dnvih nesreče. Vprašaj /k, ljub bravec, ali bi imel ti poguma tako govoriti, kakor je govoril sv. Jero-min, ko bi se tebi danes približala tvoja zadnja ura? Vse tolažbe sv. cerkve Si£ne in politične razmere še bolj za-so prazne njemu, k cerfcve noče iju-[motane- Posebno velja to za Mace-biti, ki je ne mara imeti za svojo ma- j donijo, ki tvori nekako središče na REV. J. P. I Balkanu. P^ed obema ba'lkan'skiimia [vojnoma je bila Macedonija pozorišče h voljo celokupnega naroda in ki gleda zbirali prostovoljne prspevke. Goto-na to, da se povisod upoštevajo velika1 vo se ne bi tudi nihe protivil, ako bi naela francoske revolucije: svoboda krajevna društva na svojih sejah do- enakost in bratsvo. Borba in ogromne žrtv^e našega naroda morajo imeti za posledico njegovo popolno svobodo in zjedinjenje v demlkratični državi, v kateri bodo vsi člani enakopravni in enakovredni. Za-i toraj velja njegov boj t ud proti onim, ki delajo v narodu samem za svoje koristi ali za koristi kake obstoječe vlade ali dinastije, zavedajoč se, da ne sme meti nihče nkakih predipravic, nikdo Večjih svoboščin in da se nihče ne sme slaviti nad voljo' naroda. Zaradi tega tudi vidmo, da je slož-nost in enoten nastop našega naroda v starem kraju odvrgel politike in diplomacije, ki so delovali na to, da bi se okoristila Sibja na račun Slovencev in Hrvatov. Pred odločnostjo Jugoslovanov pod bivšo Avstrijo se je moral ukloniti tudi Pašič, glavni zagovornik Velike Srbije ter prstati na njih zahteve. Se ve. Pisati je moral na to, da se izvoli skupni kabinet vseh Jugoslovanov, tako onih, ki o bili do sedaj pod tujm gospodstvom, kakor tudi onih v Srbiji n Crngori. In v tem kabinetu ni g. Pašiča, pa trije zastopniki iz Srbije n Črne Gore in trije iz jugoslovanskih pokrajin, en Slovenec, en Hrvat in en Srb. Člani tega, v resnic jugoslovanskega kabneta, ker so v njem zjedinjeni zastopniki Slovencev .Hrvatov in Srbov, pod bivšo Avstrijo in iz Srbije ter Črne Gore, se mude sedaj v Parizu, kjer se posvetujejo z zastopniki ostalih slovanskih narodov, kakor tudi z zavezniki. Ta kabinet je bil določen na konferenci v Ženevi začetkom novembra ter je z njim vred odpotoval v Pariz tudi dr. Korošec, predsed/nik Narodnega Sve'a ^ Zagre. W Toje najboljši dokaz, kako da jim je pot proti vz]lodu f vanov, še bolj pa federaciji balkan-droslovje. i odprta, dokler so Jugoslovani in drugi skjh narodov. V interesu svetovne Koliko tolažbo nam ponuja v nadlo-i narodi na Balkanu razkosani in jih ne ] demokracije pe je, da se ti narodi na ga h, križih in težavah že sama misel, I vežejo nobeni interesi med sabo. Če ozemlju, na katerem geografično tvo-ila unxmo mi pravo vero. Vero, k de-1 ostane na Balkanu status quo ante la dragocene v Gospodovih očeh naše belium, bodo imperialisti hujskali na-• solne in zaslužljive za nebesa naše te-| rode na Balkanu poslužujoči se ondot- t€ (S WAR Savings Stamps CENA TEKOM DECEMBRA Ena znamka stane $4.23, poln certifikat z 20. znamkami pa $84.60. Leta 1923 bo vredna ena $5.00. Kupite jin lahko vsepovsod. Pri nas lahko kupite eno znamko ali več do 200. Več kot 200 znamk ne prodamo eni osebi. Pism enim naročilom je pridejati denarno nakaznico (Money Order) in še 16 centi za priporočeno Vam pismeno pošiljatev znamk. Pišite po nje na: Amerikanski Slovenec 1006 North Chicago Street .JOLIET - - ILLINOIS s m m is s is s si m a si IS s se i 00 si BI BISISEiaBIISigiSfflBlijEIiaiafflliBiisiiii)^^ S! žave. A'li pa moremo postati deležni teh tolažb, ne dabi bili natančno poučeni v veri? Ne, to ni mogoče! Le naša korist je torej, ako še skušamo poučiti natančno v sv. veri. Tu in ,lam pridejo nad nas uie britkosti in teziv morda v tako velki meri, da nikjer ne bo tolažbe za nas lazun v -eri, ki nam v takih slučajih briše naše soUe. Sv. vera, naša dobra inati nas tudi v zadnji uri ne zapusti. Takrat, ko nas ho zapuščal svet, ko bodo vsi od nas berali, tedaj nas ne bo zapustila sv. vera. V zadnji uri nam bo stala na stwvni. dajala nam bo pogum, dajWa nam bo m.oč, da bomo nioafli Bogu, darovati svoje trpljenje v zadoščen«« «a svoje grehe. Tolažila nas nih dinastij drugega proti drugemu, "kakor sta to storila Nemčija in Avstro-Ogrska pred izbruhom prve in druge balkanske vojjie in sedanje svetovne vojne. Nemčija si je hotela zgraditi most za svoje :nterese proti Vzhodu, Avstro-Ogrska pa jc stremila ia povečanje svojega ozemlja na Bal-l Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet. HI. I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, ID II. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St, Pittsburgh, Pa Tajnik.................JOSIP KLEPEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway. Joliet, 111 Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr.. 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet. Illinois. MATH OGRIN. 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois'. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. satrajo ljudje na raznih delih sveta 5-"1 isto stvar ali za grdo ali za lepo. Za nas velja le tisto za lepo in dobro, kar smatra večina Evropevcev za tako. A tudi v Evropi se sčasoma izpremenja j marsikaj grdega v lepo. Tako n. pr. so smatrali še 1. 1824 v Parizu valček za zelo nedostojen ples. V listu '"Ileur de Lys' je izšel 4. junija 1824 članek "Ža lostno pomankanje čuta za dostojnost", in se je glasil: Ples, zvan valček ali valse, ki je prišel z Nemškega, je dosegel v veliki meri simpatije vi-vjih pariških krogov, Nedavno je bilo mnogo balov, pa tudi v salonih plemstva, kjer so dame, da celo matere ple sale valček v naročjih kavalirjev, ki so jim bili povsem tuje osebe. Možje so morali gledati, kako se jim drage in spoštovane žene nesremno in prosto vrte z moškimi, ki jih pravzaprav niso prav nič mari. Mi se niti ne upamo ta namoralni in pogubni ples opisovati najtančneje, nego le z žalostjo pribi-jemo, da je ta ples všeč moškim in celo ženskom, dasi bi morale biti baš one narodu vzor dostojnosti in kreposti. Duhovščina je v ostalem že dobila naročilo, da s prižnic prekolne valček, ki duhove le bega, srca razjeda in duše zastruplja." — Danes pa se pleše valške že povsod brez zgražanje. Ta ko se zgodi pač tudi drugim novim plesom, ki rozibuja današnje konservativne duhove. NAZNANJA SVOJO JARUGOLETNO BOŽIČNO V KM RAZPRODAJO Naš namen je, da zdaj prodamo čevlje, ko jih vsakdo rabi in ko jih vsakdo kupuje. Zdaj je čas za razprodajo ko se je zimska doba šele pričela, kaj bi kasneje čakali, zdaj kupite ko čevlje rabite. Ce- neje jih ne boste dobili nikdar in nikjer. Božično darilo—par čevljev. To pa bi bilo primerno in pa tudi prekoristno. Požurite se dokler je zaloga še neprebrana Spod. cene veljajo za nedoločen čas Mens Dress Shoes, button and lace $4 and $5 values at______ $3.35 512S]!=1I=IE A B GO m a s Z OGNJEM IN MEČEM. HISTORIČNI ROMAN. POLJSKI SPISAL SIENKIEWICZ POSLOVENIL PODRAVSKI Bsl Is! S Issl Q Esl Issi] (Dalje.) Tudi knez v žalnej obleki se je peljal za krsto, v pozlačenej kočiji, v katero je bilo upreenih osem, kakor mleko belih konj, ki so imeli grive in repove rudeče pobarvane in šopek črnih nojevih peres na glavah. Pred kočijo je stopal kot knežja straža oddelek janičarjev; takoj za kočijo pa pažeti po špansko opravljeni, sedeč na težkih konjih; dalje visoki dvorni uradniki, dvornik službojoč n v pokoju, naposled hajduki in pajuki. Sprevod se je vstavil najpoprej pri cerkvenih vratih, kjer je duhovnik Jas-kolski pzodravil krsto z nagovorom, začenjajoč b besedami: "Kam'tako hitiš gospod Zakrevski?" Potem je govorilo še nekoliko tovarišev in med njimi tudi gospod Skretuski kot načelnik n prjatelj ranjcega. Naposled so nesl truplo v cerkev in tu še le je začel govoriti najzgovornejši izmed zgovornikov: duhovnik-jezuit Muho-vecki. Govoril je tako lepo in vzvišeno, da se je celo sam knez razjokal. Bil pa je nenavadno občutljivega srca in vojakom pravi oče. Ljubil je red nad vse drugo, toda naklonjenosti in ljubezni, kaokršno je skazoval ne samo svojim vojakom, marveč tudi njih ženam in otrokom, ni se mogel nihče meriti ž njim. Puntarjem stra-šan in neusmiljen, bil je vendar pravi dobrotnik ne samo plemstvu, marveč vsem svojim ljudem. Ko so 1646. L kobilice uničile setev, odpustil je vsem najemnikom za celo leto najemščino, poslužnikom pa ukazal razdjati zrnje iz svojih žitnic. Po požaru v Horolu je vse meščane cela dva meseca iz svojega živil. Najemniki in oskrbniki zemljišč so trepetal, boječ se, da bi knezu ne pršla na ušesa kaka krivica, provzročena ljudem. Sirotam je bilo zagotovljeno varuštvo, da so jih na aZdnepru v obče le knežje sirote imenovale. Cula je nad njimi sama kne-ginja Grizelda s pomočjo očeta Muho-veckega. Po vsem knezovem zemljišču je torej vladal red, izobilje, pravica, mir, pa tudi strah, ker v slučaju najmanjšega upora ni poznal knez mere v srdu in kaznovanju, ako se je v njegovej naravi družila dobrosrčnost s strogostjo. Toda v onih krajih je le na hvalo tej strogosti moglo se razvijati delo in življenje človeško. Le pod takimi pogoji so mogla naraščati mesta in vasi. Kmet se je popel nad "hajdamaka" (rokovnjačaj, kupec lahko. mirno spečcval svoje blago, sovražnik ni smel prestojati meje, cele tolpe tolovajev so gnile na vešalih, ali pa so jih vzeli v vojake, n pusti kraj se je razcveta!. Dvjej krajini in divjim prebivalcem L.Io je treba take roke: Na Zadncprje so šli iz Ukrajine najmirnejši ljudje. Tjc so se selili naseluiki, ki jih je vabila plodna in obdelzfna zemlja; zbirali se kmetje z vse Poljske, zločini uteka-- joč iz ječ; z jedno besedo, kakor bi rekel Livij: "Pastirji in ljudje, pribe-žavš iz sredšča svojega naroda." Vz- j držat jir na uzdi, napraviti iz njih j mirne naselnike, prislti jih k pravilom naselniškega življenja, mogel je le ta-j kšen lev, na čegar rjovenje se je vse treslo. Gospod Longin Podbipeta, ugledav-ši kneza prvokrat pri pogrebu, njti lastnim očem ni mogel verjeti. Ker j je slišal poprej tiloko o njegovij slavi domišljeval si je, da mora biti kak velikan, za glavo višji od drugih ljudi. J A knez je bil bolj majhne rasti in dosti medel. Bil je še mlad,— imel je še le trideset let — toda na nje- j govern licu se je videl vojaški trud. j Dasi je živel v I.jubnu kakor kak kralj, je vendar ob času vojske in po-' hodov prenašal vse nezgode svojihj tovarišev. Užival je črne kruh, spal na golih tleh, in ker je več časa v svojem življenju prebil pri delu v bojnih taborih, — pustili so mu ti sled na licu. Vsekaka pa je obličje kazalo že na prvi pogled nenavadnega človeka. Odsevala je raz njega železna in neupogljiva volja in veličanstvo, kateremu se moral vsakdo nehote k- ^ lanjati. Bilo je vodeti, da ta človek poznasvojo moč in velikost, in ko. bi mu položil jutr kraljevo krono na glavo, nc b čutil bi sečudnega, niti bi ga ne potlačila njena teža. Oči je imel velike, mirne in prijazne; toda zdelo se je, da blisk šviga iz njih; čutiti je bilo, da bi bilo gorje temu, ki bi ga hotel vznemiriti. Nihče tudi j ni mogel prenesti' mirno bleska nje-1 gcvih oči. Videl si poslance, ki so osiveli v svoji službi, katerim, stoječi pred Jeremijo, se je zapletel jezik, da ni30 mogli začeti razgovora. Bil je na svojem Zadnepru pravi kralj. Iz njegove pisarne so prihajali privilegiji in na3lovi:"Mi po božji milosti knez in gospodar itd.," N mnogo_ gospodov je fpršteval 3(>bi enakim; knezi krvi davnih vladarjev so bili njegovi mar- šal. Tak je bil v svojem času Hele« nin oče, Vasil Bulih Kurčevič, čegar rod je, kakor smo že omenili, izhajal od Korijata in po njem od samih Ru-rikov. Po materi Valahinji je podedoval belopolt — ono belino razbeljenega železa, od katerega sije žar — in kakor vranovo perje črne lase, ki so na ogoljeni glavi samo spredaj vjsipa-vali se mu bujnejše nad obrvi ter za7 krivali mu polovico čela. Nosil se .ginjico, sreča gospoda Skretuskega, prišedšega ravnokar iz spalne čumate. ;Naletela je nanj kakor burja, da ga je skoro butnila v prsi; odskočivši maglo, reče: "Oh, kako sem se prestrašila! Dober dan gospod!" "Dober dan, gospodična Anica! Sem mar že res tako strašilo, da sem tako preplašil gospodiično Anico?" Dekle je stalo s pobešenimi očmi, vrteč v roci konce svojih, kit, prestopajoč z nogice na nogico. Vsa zmešana odgovori z nasmehom: "Ej ne! to ne... nikakor ne... kakor sem živa!" Naglo pogleda poročnika in zno-vič takoj pobesi oči. "Se mar jezite na-me gospod?" "Jaz? Saj se je gospodična Anica tudi ne brigate za mojo jezo!" "Res, da ne. Čemu tudi? Nemara ;si celo domišljujete, da se bom ta-kaj jokala? Gospod Bihovec je vljud- je po poljskem kroji, toda za opravo . .... Ce je pa tako, ne kaze mi druzega, ni preveč maral, ter samo pri večejih svečanostih oblačil dragoceno obleko, da se je ves lesketal zlata in drazega kamenja. Gospod Longin je bil nekoliko dni poznej navzzoč na takšnej svečanosti, ko je knez zaslišal poslanca Rozvana Uršo. Zaslišanja so se vršila vsikdar v tako imenovanej "ne-beškej' dvorani", kjer je bil na stropu upodobljen nebesni obok z zvezdami s čopičom slikarja Helma iz Gdanske Takrat je sedel knez pod nebom od žameta in hermilinskih kož na vzvišenem prostoru, tronu podobnem, čegar vznožje je bilo obito z pozlačeno ploščo. Za knezm je stal duhovnik Muhevecki, tajnik, maršal knez pažeti dvanajst trabntov s sulicami v španj-ski obleki. Globina dvorane je bila polna vitežtva v prazničnih oblekah in krojih. Gospod Rozvan Uršo je prosil v imenu "hopodarja", naj bi knez s svojim vplijivom in grozo imena zapretil pri kanu budzijaškim Ta-tarjem, naj jenjajo napadati Valahijo, kjer so vsako leto delali strašno škodo in opustošenja. Na t prošnjo je knez odgovoril v čisti latinščini, da Budzjanci cel kanu samemu nso pokorni, ker pa se nadja, da pride me-i seca aprila kanov poslanec, Čavs Mu-rij, hoče po njem spomniti kana na vlaške krivde. Gospod Skretuski je že poporej poročal knezu o svojem poslanstvu; ni zamolčal tega, kar je slišal Hmelnic'kem in o njegove begu na Sič. Knez je sklenil poslati nekoliko polkov h Kudaku, toda pesebne važnosti ni pripisoval temu pohodu. Ker se je torej zdelo, da ničesar ni, karb i znalo kaliti mir in moč zadne-provske države, začele so se v Ljubnem svečanosti in zabave. To pa radi prošnje gospodov Bodzinskega in Lassota, ki sta v imenu vojvode Prijemskega prosila za roko knegin-jice Ane; na to prošnjo sta dala knez n kneginja Grizelda povoljni odogovor Le jedini mali Volodijevski je močno žaloval radi tega. Ko ga je Skretuski skušal tolažiti je odogovoril: "-Tebi je dbro, če le hoečš, ti Anica Brzobohata ne odide. Ona se te je tukaj ves čas jako naklonjene spominjala. Mislil sem s početka, da se godi nega na naredim prostor gospodu Bi-hovcu ter se umaknem vam izpred oči za zmiraj." "Če pa ja zzabranjam?" To rekši, vstopi se mu na pot. "Ste prišli iz Krima?" vpraša. "Da, iz Krima!" "Pripeljal sem vam gospoda Pod-bipeto. Vsaj ste ga že videli, gospodi-čina Anica? Jako ljub n vrl plemič je." "Prjaznejši gotovo, nego vi! A po kaj je prišel?" "Da bi imela gospodična Anica nad kom poskušati svojo mičnost. Toda svetujem vam, da se ga čvrsto lotite, ker vem za neko skrivsost tega junaka, vsled katere je nepremagljiv..., torej celo gospodična Anica nič ne bode opravila pri njem." "Rad česa je nepremagljiv?" "Ker se ne sme ženiti?" "Kaj to meni mar! Nu, čemu se ne sme ženiti?" . Skretuski se sklone k ušesu gospodične ter reče glasno: "Ker je de-vištvo obljubil." "Prismojeni ste, gospod!" reče naglo in odfrči kakor preplašena ptica. Vendar .pa si je ogledovala ta večer prvikrat bolj resno gospoda Longina. gostov tega dne ni bilo malo, ker je knez pripravil slavnosten banket na čast gospodu Bodzinskemu. Naš Lit-vin, oblečen čedno v bel atlasov župan in v temno-modro žametovo suknjo, bil je jako zal, to,pa še tem bolj, ker mu je pri boku, mesto velikega meča, visela kriva sablja v pozlačenej nožnici. Aničine oči so streljale v gospoda Longina ndkoliko na kljub gospodu i Skretuskemu. Namestnik bi tega niti ne bil opazil, ko bi n/c bilo Volodi-jevskega, kateri podrezavši ga z laktom, reče: "Naj me v sužnost odženo, če se Anica nesladkatemu hmeljevemu litev-skemu drogu?" "Povej to njemu samemu." "Gotovo mu povem. Bodeta zali par." "Lahko jo bo nosil namesto zapone nil @ si aa a a a a a ® a a a a es a a g si n Abstracts of Title to all Real g] le zato, da hoče vzbujati'v Bihovcu »a žuPanu' takšna je uPrav razlika nevošljivost; toda sedaj vidim da ga je le hotela vloviti na trnek; najbrž le do tebe jedinega goji v srcu živejše občutke.'" "Kaj? Anica! Le vrni še k njej, ne branim ti! Toda opusti pa mise na kneginjico Ano, ker to bi bilo prav tako, kakor bi hotel s kapo pokriti feniksa v gnezdu.' "Znano mi je, da je ona feniks, in zato umrjem brčas žalosti po njej." "Živel boš in se takoj zaljubil, vendar ne v kneginjico Barbaro, ki ti jo drug vojvoda izpred nosa odpelje." med njima." "Ali namesto kitice na čapki." Volodijevski je stopil k Litvnu. "Gospod", je dejal, "še le pred ne-davnm ste dospeli semkaj, toda vidim, pravi čarovnik ste." "A zakaj brate dobrotljivi, zakaj?" "Ker ste nam zbegali e vse naj-odličnejše dvorske gospodičine." "Gospod!' odvrnil je Podbipeta, sklenivši roke; "kaj vendar pravite?" "Poglejte no, gospod, gospodičino Anico Brzobohato, v kater sm vsi zaljubljeni, kak sledi danes za vami se IS ® Estate in Will County. Joliet Title and | Gaurantee Co. 1 00 Kapital $50,000.00. [*] (*] Kadar kupite HIŠO ali ZEM-H LJIŠČE, pridite, da Vam ure- 11 dimo abstract. H Phones: 421 and 422. dO S! CHAS. N. HOSSACK, Mgr. H m ii ® 114 N. Chicago St., Joliet, Ills. II ® m aamsaaaasaaaaaaaaaaB is TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA !N DOMAČIH SMODI« Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5i Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 10» Jefferson Street, JOLIET, IL1 C. W. Robson, Jr. Real Estate LOANS and RENTING INSURANCE OF ALL KINDS. Phone 297. Prodajam lote v Rockdale in okolici. 204 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL. Michael Terdich. Math. Terdich. Chicago Phone 2502. Terdich & Terdich STARA SLOVENSKA GOSTILNA Pivo, žganje, vino in vse vrste pijače dopeljemo na dom. 203 RUBY STREET, JOLIET, ILL. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, A> NO, ZMLET KAMEN. OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOO. Chicago telefon 50 N. W. telefon 215 ..Geo. Svetlečič.. RUBY & HICKORY STS., JOLIET. slovenska-hrvatska gostilna Kadar se mudite na vogalu Ruby in Hickory Sf. Vstopite k nam za okrepčila vseh vrst. DOBRODOŠLI! Ako Vam spadajo lasi ali ste jih mogo?.e že z g bili poten rabite ALPENTINKTURO od katere Vara v 6stih tednih krasni in gosti lasje zrastejo, moškim, ženskam in otrokam. Za moške, ako želite imeti krasne goste in dolge brke potem rabite ALPEN'POMADO od katere Vam v 6stili tednih krasni brki popolnoma zrastejo Imate li REUMATIZEM ali trganje v rokae, nogah ali križieah potem rabite Wahčič Fluid najuspešnejši lia svetu od katerega si najstareši Reuma-tizem v 8smih dneh popolnoma odstranite in se ne povrne več. Rane, opekline, hraste, bnle turove it grinte odstrani Elza pomada v par dneh popolnoma tako, da se ne pozna kje je bilo. Potne noge, kurja očesa, bradovce, ozebline in de-bolo kožo na nogah v par dneli popolnoma odstra nim popolnoma- Ako imate sive lase potkm rabite Broslin tinkturo, od katere postanejo lasje popolnoma naturni kakor v mladesti. Pišite takoj po cenik ga pošljem zastonj. KRASNI KOLEDAR za leto 1919 vsakemu zastonj Ipošljite 3« stemps za poštarino. Kedor bi moja zdravila b~ez uspeha rabil mu garantiram za $.00 JAKOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, O. Rojaki in rojakinje 1 Kadar imate kaj moške ali ženske obleke ali perila za očistiti in gladiti, ne pozabite na našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St. Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne ia delo garantiramo. Joliet Steam M Honse Profesional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cast Chicago Phone 4444, N. W. 483. aaaaaaaaaaaaaaaaaafflB Oscar J. Stephen g< 3 Bobe £01 In 202 Barber Bldg JOLIET, ILLINOIS NOTAR H Kupuje in prodaja zemljiiča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeiuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. S) IB g) 11 B a is a 03 "[*] g] Govori nemiko in angleiko. gj saaasiiisiaaaaaaaasBaffia J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL. Kadar se mudilo na vogalu R uby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najboljša vina in umodke. Wm. Metzger Ruby and, Broadway JOLIET .it >• . - , *, j . * , ' svojimi pogledi. Skrbite samo, da še Je-li tnar srce služabnik, kateremu a> J1"" v 6 ' , t u • vas ne spelje tako na led, kakor je je moči ukazovati? Je mar moči zab-j■ a "c "t"-'* _ raniti očem, da ne bi gledale tako že nas druge.' zalo bitje, kakor je kneginjica Barba- To rekši- ^"ce olodijevski na pet. ra, ki bi ganila lahko divje zverine?", otidc> L°ng"a "Cvoje muhe imaš," odvrne gospod .^mšljenega. Ta n takoj pogledal A- Skretuski. -Vidim, da se boš tudi brez »icei čc le čcz »ckaJ caSa obrae nena" moje pomoči potolažil' toda ponavljam ti: vrni se k Anici, ker radi mctie ne boš imel nikakc zapreke. Anica ni resnobno mislila na Volo-! no dijevskega. Nasprotno pa jo je dra- j. , - t i ci . i ' devš v drugi kot dvorane, žila mlacnost gospoda Skretuskega, ucv . . ... , , , . , , , , • - Toda 'skusujava je bila huda. ta ki jo po tako dolgej odsotnosti se • , . . . , ... ., ,,,.... , čarovnica, gledujoc izza kneginjinih pogledal ni. Ko je zvečer knez s 1 & ' .. . • ,. ........ , .. 1 oleč. imela je toliko micnost; njene svojimi veljavnimi častniki in dvornik i"1-1-' " 1 ' doma na njo oči; — pa takoj osupne. Izza ramen knegjsje Grizelde ste gledali nanj dve svetli očesi res radoved-in !srpo. Beži »proč, skušnjava! misli si Litvin ter kakor dijak zaru- zahajal v kneginjino zabavno sobano da se nekoliko pošali in razvedri, jq Anica gledala izza pleč svoje gospe | ^ker kneffinja je bila visoka, a Anica majhena) se svojimi črnimi očmi v namestnikovo lice, hoteč razvozlati to zagonetko. Toda oči Skretuskega .kakor misli njegove, so blodile nekje drugje; — ko je enkrat slučajno pogledal dekle, bil je ta pogled mračen an steklen, kakor da ne gleda njo, katerej je nekoč prepeval: "Kot tatarska orda, Jemlješ v sužnost. srca!.. . "Kaj se mu je pripetilo?" povprašala se je pomehkužena dvorska lah-jkoživka, in zacepctavši z drobno noži-co, je sklenila priti tej stvari do i\-'■vega. Ni ljubila sicer Skretuskega, ' toda privajena poklonom, ni mogla lotje' to »,a šc le PrveSa aPriIa- Ker ■prenašati, da bi bil kdo njej nasproti se ->c 1>a močno zanimal za to, vpraša j {malomaren ter bila pripravljena iz' namestnika dalje: 'trme se sama zaljubiti v preziralca. I ~ ' ! Necega dne, noseč sukanec za kne- ; (.Nadaljvanje na 7. strani.) oč so se svetile tako jasno, :da je gospoda Longina kar vleklo nekaj tje, da bile samo enkrat šc pogledal vanje. Toda med tem se spomni obljube. Pred oči mu stopi Zervikaptiir, prednik Stovcjsko-Podbipeta, tri odsekane glave, — in strah ga spreleti. Prekriža se iti ta večer nc pogleda včč Anice. Druzega dne zarano gre v stanovanje Skretuskega. "Gospod namestnik, pojdemo li že skoraj od tod? Kaj se sliši o vojski?" "Je-li vam že dolg čas? Potrpite vendar, da stopite pod prapor." Gospod Podbipeta ni bil šc vpisan v polk namesto pkoojnega Zakrev-ikega. Moral je čakati, da mine četrt- Zaupno zdravilo dela čudeže Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v-sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče dragiijji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjero Ameriško Zdravilno --=Grenko Vino— torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene .snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobota, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob pretnembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizmg, nevralgije, lum-— bago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. I^bite je v vseh lekarnah. w Trinerjev Antiputrin nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kož- NAJNOVEJE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER, __--^Manufacturing Chemists 1333-1343 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Z OGNJEM IN MEČEM. rad tega mu je bilo težavnejše kakor (Nadaljevanje s 6. strani.) kakemu drugemu, sedet v Ljubnem -----ter roke križem držati. "Mar še njegova svetlost, knez, ni Sklene torej delati. Imel je streža-govoril o tej stvari?" 'ja Redzijana, ki je bil plemenitaškega "Ni! Kralj do svoje smrti ne jenja misliti na vojsko, toda Poljska je noče." "Pa so govorili v Čehrinu, da _reti kozaška vstaja?" , "Videti je, da pripisujete tej govorici dosti veljave. Kar se vstaje tiče, znajte, da je pred pomladjo ne bo; če tud je letos zima kaj mila, je ven-dar le zima. Imamo-še le 15. febru-| varija; mraz more še vsaki dan priti- , sniti; Kozak pa se ne poda na bojno polje, dokler se ne more okovati z ^ rovi. Za napisi se kruto bijejo, na ra-vani pa ne vzdrže." "Torej ni treba čakati celo Kozake?" | "Premislite, gospod, še nekaj. Ko ( ;bi ob času vstaje tudi našli svojih treh glav, — vendar se še ne ve, če boste oproščeni svoje obljube. Vse drugo so križarji ali Turki, a zopet drugo domačini, — kakor bi rekel, o-troci jedne matere." "O veliki Bog! S tem ste mi še le zabili žebelj v glavo. Kar obupati mi je! Naj me duhovnik Muhovecki oprosti teh dvomov, ker drugače ne bom imel trenutek pokoja." "Gotovo vas jih reši, saj je učen in pobožen mož; toda gotovo tudi on ne pove nič druzega. Boj med ržavljani je vajska med brati." "Č pa vstajnikom pride tuja sila na pomoč?" __ "Takrat bi bilo za vas. Sedaj vam pa le to morem priporočiti: čakajte in bodite strpljivi." Vendar gospod Skretuski sam ni znal porabiti tega sveta. Prevzemala ga je edalje večja tesnota; dolgočasile so ga dvorske svečanosti, katere so mu bile nekdaj tako všeč. Gospodje Bodzinski, Lassota in Rozvan Uršo so naposled odšli: po njih odhodu je bil knec veselic. Življenje je postalo kaj jednolično. Knez je imel opravilo z najemjšifinami ogromnih zemljišč. Vsako jutro se je zaprl s komisarji, ki so dohajali iz vse Malo-rusije in Sandoitierja, — da so se celo vojaške vaje le redko mogle vršiti. Hrumeče oficirske veselice, pri katerih so govorili o prihodnjih vojskah, so neizrekljivo doligoasile Skretuskega. a to je z lovsko puško na ramenih hodil na Solonico, tja kjer je Zolkovski tako strašno pobil Nale-vajka, Lobovo in Kreskega. Sledovi te bitke so ginili, tako v spomin« ljudi, kakor na borišču. Le sem ter tje so se še nahajale obeljene kosti, ki so štrlele iz nasipa, za katerim so se tako obupno branili Zaporožci Lo bode in Nalevajkovi pritaši. Nasip je že zaraščalo grmičje. am je bil Skretuski v zavetji pred dvorskim hrupom; z. namesto, da bi streljal ptice, se je zamišljal. Tam mu je prihajala pred oči njegove duše nepozabljena podoba, ljubljene deklice; tam je sredi megle, šuma trsičja in otožnosti kraja dobival tolažbo v lastnej malosrčnosti. Poznej je nastopilo obilno, pomlad napovedujoče deževje. Solonico se je spremenila v pravo barje in težavno je bilo pomoliti glavo izpod strehe. Torej je prišel gospod namestnik še ob to jedino tolažbo, ki je je našel v tej samoti. Med tem je njegov nemir ne brez vzroka mono naraščal. Nadjal se je s početka, da Kurčevičevi, kakor hi tro se posreči odpraviti Bohuna, pridejo s Heleno vLjubno; a sedaj mu je še to upanje splavalo po vodi. Nalivi so ugonobili pota, stepa se je nekoliko milj na okrog spremenila v. veliko močvrje. Na prehod bo tre-ne posuši preobilne vode. Ves ta ba čakati, dokler spomladansko soln čas je imelall Hlelena še ostati pod varstvom, kateremu Skretuski ni upal v pravem volčjem gnezdu, sredi neo tesanih, divjih in Slcretuskemu nepri ljubljenih ljudi. Res, če so si hotel dobro, bli so primorani, da ostaneja. zvesti obljubi; drugače tudi ravnati ni so mogli; — toda kdo more vedeti, kaj si vse izmislijo, kaj vse si predrz nejo. zlasti ker jih je trahoval oni strf »n roparsk naelnik, katerega so brž ko ne ljubili in se ga bali ob jed nem? Lahko bi mu bilo prisiliti jih da mu dajo dekle; saj podobni slučaj niso bili redki. Tako je v svojem času tovariš nesrečnega Nalevajke, Lobode — prisilil gospo Poplinsko, d mu je dala za ženo svojo rojenko, a koravno je bila deva plemitaškega r»-x vse druge pedmet«. ki spadajo v področje mesarske in gro cerijske obrti. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Spoštovanjem Dobro sredstvo za vtretfe ■ t: ne sme manjkati pri nobenem dobro urejenem domu. Dr. Ricbterjev PAIN-EXPELLER imaže nad 50 let vellio priznanje med Slovenci n» celem .svetu. Jedino pravi s varstveno znamko sidra. £6 n 65c v lekarnah in naravnost od F. AD. R1CHTER & CO. * a Si si SI * SI SI iS 11 iS g) 33 iS iS SI m SI is E iš is is na si SI @3 ffi [S IS 00 ffl SI IS ® SI S) SI ffl IS S) iS IS »1 LS iS ffi IS SI IS si SI SI SI IS IS SI BO IS IS S OB 03 Podajem vse vrste URE iij ZLATNINO. Primeni dobite vsako reč 20 odsto ceneje kot kerkoli drugje. Prodajem samo jamče-no blago. Popravljam vse vrste amerikanske in starokraj-ske ure in zlatnino za vsako delo jamčim SLOVENCI ill HRVATI po celi Ameriki. Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pilite meni kaj bi radi pa vam poi|jem ceno. Vsaka reč vas koita 20 od sto cene je, kol bi plačali drugje. JOS. SPOLARICH 901 N Hickory St. JOLIET, ILL IPS 1P l/LEPEC Javni Notar 10 let. skušnjo John IT. Pas&ertz Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, IQ STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. l ChL Phone 376 N. W. 927. 120 Jefferson St. JOLIET, ILL Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI ♦ "BELLADONNA" OBLlZl REVMATEMtf HROMOSn BOLESTI . KOLKU BOLESTIH . ČLENKIH NEVRALQJI PRcmNu OTRPLOSTI MAC JLABOTTOI KKOV <* SLABOSTIH r &ENKM Pljučnih m frsnh r MRAZENJU T ŽIVOTU VNETJU 0FR9« MB! PREHLAJENJU BOLESTIH » LBDJBf BOLESTIH . KJOtU 9 KA&JU Special Special Po želji vlade zapremo našo proda-jlno:: Ob nedeljah — zaprto ves dan, Ob sobotah odprto do 11. ure zvečer. Ostale dneve odprto do pol 8. ure zvečer. izdelpje vse pravno in postavnoveliavue listine ■ Da bo mogoče cene držati, se bo za vse slučaje. Ce vam kdo plafo etrnigira; . . , , , Ako imate «ikoua v drugem mestu plačo xa tit- | prodajalo pri nas vse le za gotov de- ^".ic4ce.r», MS I da se Purani nam in vam nepo- vnrza urediti tukaj ali v stari domovini obrnite ' trebno delo in sitnosti, se na mene !c106N. Chicago St., Joliet,lil i*)®®g!®®®®a®B®®®@®®gii*]s si FRANK ZlGAR KROJAČ 1 SI SI Pennuto Bros. 808 Collins St. ® Joliet, Illinois Pri prehladih »drgnite Trat in pras, kakor tudi stopala •