PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 273 (8675) TRST, sreda, 21. novembra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. UPOR PROTI DIKTATURI Šest let in pol po državnem udaru, s katerim so atenski polkovniki zadali smrtni udarec majavi grški demokraciji in vzpostavili vojaško diktaturo, so se po idicah Aten spet pojavili tanki, prav tako kot ponoči 21. aprila 1967. Toda tokrat je tekla tudi kri: 11 mladih ljudi (po uradnih vesteh) je izgubilo življenje, nekaj stotin je bilo ranjenih, mnogo pa jih je bilo vrženih v zapor v pričakovanju, da jim bodo sodila zloglasna vojaška sodišča. Papadopulos je uvedel obsedno stanje in policijsko uro in s tem ukinil tudi tistih nekaj «svoboščin», s katerimi se je /ponašal, češ da pripravljajo obnovitev demokracije v Grčiji. Študentski upor ni mogel priti ob bolj nepravem trenutku za fašistični režim, samo nekaj tednov po sestavi nove vlade, iz katere so bili odstranjeni vojaški predstavniki in vsi najožji Papado-pulosovi sodelavci za časa državnega udara. Še več, upor je dosegel največji razmah prav na dan. ko bi moral novi premier Markezinis na tiskovni konferenci napovedati «liberalizacijo» v državi z obnovitvijo delovanja tradicionalnih strank (seveda razen levičarskih) in s sklicanjem parlamentarnih volitev, s katerimi bi si režim rad nadel krinko demokracije. Toda študentje in delavci, ki so se jim množično pridružili, so onemogočili izvedbo spretno pripravljenega Papadopulosovega načrta. Razumljivo je, da je Papadopulos pobesnel. Samo tako si namreč lahko razlagamo reakcijo režima, nastop padalcev it: tankov, oborožen napad na univerzo, izjemno stanje in policijsko uro, medtem ko bi upor nekaj tisočev neoboroženih študentov policija z običajnimi metodami z lahkoto zatrla. Režim pa je moral dati vzoren odgovor na upor. moral je pokazati, da n GrčUi ni mesta za kakršnokoli opozicijo, da je protest zločin, ki ga je treba strogo kaznovati. S tem pa je bil režim prisiljen pokazati svoj pravi obraz: in to je fašistični obraz, to so tanki, to je krvava represija, to je mučenje v zaporih, to so vojaška sodišča. Fašizem je pač danes to, kar je bil nekdai: negacija demokracije in svobode, teptanje vsakršne človeške in socialne pravice. S tem pa je režim tudi pokazal, da je bila nameravana liberalizacija samo pesek v oči svetovnemu javnemu mnenju, samo alibi za sklepanje koristnih trgovinskih sporazumov z evropsko skupnostjo in za utišanje tistih sil, ki tudi v samih ZDA zahtevajo ukinitev ameriške pomoči fašistični C-čiji. In tako so se morali tudi voditelji tradicionalnih grških strank prepričati, da ne more biti sodelovanja z režimom in da bi bila privolitev v udeležbo na bodoči*' volitvah samo podpora režimu brez vsakršnih resnih perspektiv za demokratizacijo političnega življenja v državi. V tem pogledu je študentski upor dosegel važen rezultat, da je marsikomu odprl oči. Upor pa je poleg tega še enkrat pokazal, da noben še tako teroristični režim ne more popolnoma zadušiti volje najbolj živega dela nekega naroda po svobodi, po demokratičnem življenju, po uveljavljanju osnovnih človekovih pravic. In danes se lahko prepričamo, da šest let in sedem mesecev po državnem udaru v Grčiji so še ljudje, ki so pripravljeni žrtvovati svoja življenja prav za tiste ideale, ki jih je hotela junta dokončno izbrisati iz grške zgodovine. Neki italijanski dnevnik je svoj včerajšnji komentar o atenskih dogodkih naslovil: «Grčija je blizu». Res je, in to ne samo z zemljepisnega vidika. Tudi v naši državi obstajajo namreč sile, ki bi hotele spraviti Italijo na raven pol-kovniške Grčije, pri tem pa uživajo materialno in politično podporo atenskih agentov. Skrajni čas je, da demokratična Italija dokončno pomete s temi ostanki žalostne preteklosti: prvi ukrep na tej poti bi moral biti takojšnji izgon Pa-padopulosovih agentov iz države. Italija pa ima tudi druge možnosti, da nekaj stori za tlačeno grško ljudstvo: kot članica EGS se mora odločno upreti sklepanju privilegiranih odnosov med Grčijo in skupnostjo, kot članica NATO pa ima dolžnost, da jasno obsodi uporabo tankov in orožja atlantskega zavezništva proti grškim demokratom in antifašistom. TOM MARC KMAIII STROGI UKREPI ZA ZMANJŠANJE PORABE PtTROLEJSKIH PROIZVODOV Vlada naj bi že ta teden sklenila podražiti bencin in gorilno olje Napovedujejo tudi omejitev hitrosti na cestah in zaporo bencinskih črpalk ob nedeljah in praznikih - Zaključeno zasedanje organizacije OPEP na Dunaju RIM, 20. — Po vsej Italiji se občuti veliko pomanjkanje bencina. Od Sicilije do naše dežele je veliko število bencinskih črpalk brez goriva. To pa ne pomeni, da bencina v Italiji ni. Petrolejske družbe so dejansko omejile dobavo črpalkam, ker pričakujejo, da bo vlada v najkrajšem času sklenila podražiti bencin, plinsko olje in go- rilno olje. V Rimu so prepričani, da bo vlada ta sklep sprejela že v teku tedna. V četrtek se bodo sestali gospodarski ministri, ki bodo razpravljali o vprašanju oskrbe s petrolejskimi proizvodi na osnovi poročila in predlogov, ki jih je sestavila posebna komisija za petro- lejski načrt. Kmalu nato se bo sestala vlada in odločala o novih cenah petrolejskih proizvodov. Govorijo, da se bo bencin podražil za 15 lir liter, in sicer od sedanjih 185 na 200 lir; gorilno olje naj bi se podražilo za 20 lir liter, od sedanjih 50 na 70 lir; plinsko olje za ogrevanje pa za 13 lir, in sicer od 33 na 46 lir liter. Vlada naj bi sprejela še druge stroge ukrepe za omejitev porabe petrolejskih proizvodov. Tako naj bi bile bencinske črpalke ob nedeljah in praznikih zaprte; uvedli naj bi omeiitev hitrosti na cestah do 80 ali 100 km na uro, na av- tocestah pa od 100 do 120 km na uro. Poleg tega naj bi omejili dobavo plinskega olja za ogrevanje baje do 40 odst. To naj bi prizadelo predvsem zasebne potrošnike. Razumljivo je, aa vse to vzbuja veliko zaskrbljenost v javnosti, še posebno pa med delavci, ki jih bodo ukrepi najbolj prizadeli. Dejstvo pa je, da v sedanjem položaju se tudi Italija ne more izogniti izrednim ukrepom za zmanjšanje porabe petrolejskih proizvodov, ne zaradi pomanjkanja surovega petroleja, temveč zato, ker postaja surovi petrolej vedno dražji, ker ga države proizvajalke ne morejo in nočejo več prodajati po nizki ceni, kot so ga bile prisiljene prodajati do sedaj. V resnici smo sedaj prišli v začarani krog, iz katerega se bodo zahodna gospodarstva s težavo izvlekla, ker so vso dosedanjo energetsko poli- fiimimiiiiiiiiHmiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiii|„m,mi,IIIImil|||||||||||||||||m||||'||||||||||||||||||||||llil|||||||||||| ANDREAS PAPANDREU NA TISKOVNI KONFERENCI V RIMU Evropa naj obsodi atenske polkovnike Papadopulos se poslužuje tankov in orožja NATO proti grškemu ljudstvu Mitterand v Beogradu BEOGRAD, 20. — Na vabilo rezne konference socialistične zve- > Jugoslavije je nocoj prispel v eograd tajnik socialistične parti- > Francije Francoise Mitterand. a beograjskem letališču so Mit-sranda pozdravili predsednik zve-ie konference socialistične zveze arodov Jugoslavije Veljko Milato-ič in druge osebnosti. RIM, 20. — Vodja grške opozicije v izgnanstvu Andreas Papandreu je imel danes popoldne na sedežu vodstva PSI v Rimu tiskovno konferenco, da bi seznanil italijansko javnost s položajem v Grčiji in z delovanjem antifašističnega odporništva. Grškega antifašista so pozdravili, poleg voditeljev PSI, tudi predstavniki KPI, PSDI in KD. Papandreu je dejal, da se boj grškega ljudstva razvija z vedno večjo močjo, da pa je ta boj zahteval že okrog 400 žrtev. Na atenskem stadionu, kot se je zgodilo septembra za stadion v Santiagu, je sedaj več kot tri tisoč jetnikov, medtem ko se val aretacij nadaljuje. Ranjencev ni mogoče prešteti, ker se mnogi izogibajo bolnišnic, kjer jih čaka mučenje, ki ne prizanaša niti zdravnikom, ki kažejo simpatijo do žrtev represije. Papandreu je tudi ugotovil, da imata ukinitev svobode v Grčiji in »golpe» v Čilu «skupnega mandatorja», in to je Pentagon in CIA. Grški opozicijski voditelj je opozoril na politično in moralno odgovornost Zahodne Evrope ob položaju v Grčiji. Evropske vlade — je dejal — morajo jasno obsoditi dejstvo, da Američani vodijo represijo in pokole borcev za svobodo v Grčiji in da se Papadopulos poslužuje proti grškemu ljudstvu tankov in brzostrelk NATO. Grška demokratična opozicija poziva zahodnoevropske vlade, naj politično in diplomatsko izolirajo atenski fašistični režim in direktno posežejo za pomoč ranjencem, za rešitev jetnikov in za prekinitev nečloveškega mučenja v grških zaporih. Vlade morajo tudi prispevati k okrepitvi neenakega boja grškega ljudstva proti bojevitim vojaškim silam. Papandreu je dejal, da je boj grškega ljudstva «stopil v novo fazo, v končno in odločilno fazo». Gre za brezkompromisni boj, ki se bo zaključil samo «s končno in popolno zmago ljudskih sil in z vzornim kaznovanjem vseh krivcev, brez izjeme». Edina možnost, da se prepreči prelivanje krvi, je prepustiti oblast ljudstvu, tako da bo ljudstvo zares suvereno, da bo vojska pripadala narodu in Grčija Grkom. Množične aretacije grških demokratov ATENE, 20. — V vsej Grčiji, razen v Atenah, so ukinili policijsko uro, ki pa je v prestolnici še vedno v veljavi od 22. do 5. ure zjutraj. Še vedno pa je v veljavi obsedno stanje, ki omogoča policiji, da aretira kogarkoli brez pooblastila sodnih oblasti. Aretacije se množijo, žrtve represije pa so predvsem predstavniki razpuščenih levičarskih strank. Med aretiranci je tudi voditelj grške KP Dimitros Partsali-des, ki so ga pred kratkim izpustili na svobodo po Papadopulosovi amnestiji. V zaporu je tudi žena tajnika grške KP Dracopulosa Tula, ki se je pred kratkim vrnila v Grčijo po izgnanstvu v Italiji., Policija išče tudi njenega moža, ki pa se je doslej izognil aretaciji. Med aretiranimi predstavniki grške KP so tudi Nikos Kiaia, Demetrios Doriatis, loannis Petropulos, loan-nis Karitos, Teodoro Koklamis in Kostas Stamatakis. Vladne oblasti govorijo o «normalizaciji» položaja, vendar pa tanki še vedno krožijo po atenskih ulicah, kjer so tudi danes zabeležili občasne spopade med demonstranti in policijo. Novi predsednik vlade Markezinis je danes dejal, da je bil poseg vojske nujen, ker da sta bila ogrožena «red in zakonitost». Vrhovni poveljnik grških oboroženih sil Zago-rianakos pa je ponovil tezo o «prevratniški zaroti» študentov, zaradi česar je morala poseči vojska. Po njegovih besedah so študentje ogrožali «obrambno sposobnost države», ker so med drugim zahtevali tudi skrčenje vojaškega roka in vojaških stroškov. Glede napada na univerzo je Zagorianakos dejal, da je šlo za pravo «utrdbo prevratnikov», ki jo je vojska zavzela «brez prelivanja krvi». tiko, kakor tudi politiko motorizacije, načrtovala na osnovi nizkih cen surovega petroleja v nerazvitih državah. Na Dunaju se je danes končalo zasedanje organizacije OPEP (držav proizvajalk in izvoznic surovega petroleja). Zaključnega zasedanja so se udeležili samo načelniki delegacij. Sporočeno je bilo, da so sklenili ustanoviti poseben gospodarski odbor, ki ima nalogo, da prouči vprašanje cene surovega petroleja. Odbor bo predložil izsledke svoje proučitve do 17. decembra, nakar bodo o novih cenah odločali pristojni ministri članic OPEP. Iranski minister za petrolej je izjavil, da do 17. decembra ne bodo sprejeli nobene pobude o spremembi cen surovega petroleja. Obenem je saudski minister za petrolej povedal, da bo skupno z alžirskim ministrom za energetsko industrijo kmalu odpotoval na obisk nekaterih evropskih prestolnic. Ministra se bosta najprej ustavila v Parizu in takoj nato bosta šla v London. Nocoj pa je saudski minister odpotoval v Kopenhagen na zdravniški pregled. Opazovalci na Dunaju pa pravijo, da je njegov odhod povezan predvsem z začetkom konference zunanjih ministrov gospodarske skupnosti v danski prestolnici in da se bo tam saudski minister za petrolej z njimi srečal in pogovarjal o vprašanju dobave surovega petroleja zahodni Evropi. Tudi v ZDA bodo v najkrajšem času sprejeli stroge ukrepe za zmanjšanje porabe petrolejskih proizvodov. Senat je izglasoval zakon, s katerim pooblašča predsednika Nixona, da lahko osebno sprejme ukrepe na področju energetske industrije. Zakon mora odobriti še predstavniška zbornica. Z njim bo predsednik dal lahko pobude za varčevanje z gorivom ter navodila krajevnim oblastem za izvrševanje njegovih ukrepov. Zakon ima enoletno veljavo. Kongres pa ga lahko prekliče po šestih mesecih, če ugotovi, da se je stanje izboljšalo. Demokratski senator Jackson, ki je predložil senatu omenjeni zakon, je poslal Nixonu pismo, v katerem ga poziva, naj čimprej izda ukrepe za zmarfjšanje potrošnje petrolejskih proizvodov. Na Japonskem so sklenili, da bodo zaprli vse avtoceste ob nadeljah in drugih praznikih, začenši s prihodnjo nedeljo. Tudi v Avstriji so danes sporočili, da je vlada sklenila zmanjšati brzino na vseh cestah do največ 100 km na uro, ter omejiti porabo petrolejskih proizvodov za ogrevanje. Kdor bo prekršil pravila o hitrosti bo kaznovan z globo do 30 tisoč šilingov. Prav tako se pripravljajo na varčevanje s petrolejskimi proizvodi v Veliki Britaniji, kjer je bil že pred-'ožen v poslanski zbornici zakonski osnutek, ki daje vladi vsa pooblastila na področju varčevanja s tekočimi gorivi. Kanadski zunanji minister v Moskvi MOSKVA, 20. Predsednik prezi-diuma vrhovnega sovjeta Podgomi je sprejel kanadskega zunanjega ministra Shorpa, ki je na obisku v Sovjetski zvezi. V poročilu tiskovne agencije TASS je rečeno, da se je po govorov udeležil tudi sovjetski minister Gromiko. Sharpovi pogovori potekajo v prisrčnem vzdušju, zadevajo pa mednarodna vprašanja obojestranskega interesa. Kanadski zunonji minister bo jutri zapustil Moskvo in odpotoval na krajši turistični obisk Leningrada in Kijeva. KOMENTARJI 0 NEDELJSKIH DEŽELNIH IN UPRAVNIH VOLITVAH Splošna ugotovitev: napredek levice in nazadovanje desnice Liberalci so pričakovali potrditev «sredinske politike» RIM, 20. — Vsi politični komentatorji so danes soglasno priznali, da je na nedeljskih deželnih volitvah na Tridentinskem - Gornjem Pcadižju in na upravnih volitvah v ostalih italijanskih pokrajinah levica napredovala, da je desnica nazadovala in da je nekoliko nazadovala tudi krščanska demokracija. Obenem pa poudarjajo velik uspeh socialistične stranke, ki je lahko povsod napredovala in je v okviru strank leve sredine dopolnila izgube krščanske demokracije, zraven pa še nekaj prispevala, da je levi center le zabeležil napredek. Poleg tega pa se strinjajo, da se je komunistična partija utrdila tam, kjer je imela že veliko moč, kar dokazuje, da so jo volivci nagradili za njeno dosedanjo politiko. To priznavajo tudi liberalci in socialdemokrati. Socialisti pa danes poudarjajo, da je zmaga na nedeljskih volitvah uspeh celotne stranke. Mancinijeva struja je objavila sporočilo, v katerem ugotavlja, da je PSI napredovala tako v krajih, kjer je na oblasti z ostalo levico, kot tam, kjer je v odborih s strankami leve sredine. Obenem pa je PSI izboljšala svoj položaj tudi na Tridentinskem -Gornjem Poadižju, kjer je vodila boj proti monopolu demokrščanske politike. Poleg tega mancinijevci poudarjajo antifašistično vrednost nedeljskih volitev, ki so prav tako pokazale, da večina italijanskih volivcev ne mara sredinsko desničarske vlade. Tudi Bertoldijeva struja z zadovoljstvom poudarja u-speh socialistov na nedeljskih volitvah, ki še bolj utrjuje politično moč PSI in njeno vlogo v taboru levice. Člani Bertoldljeve struje ugotavljajo, da so nedeljske volitve pokazale, da se volivci usmerjajo na levo. Zato mora PSI to dejstvo IUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllll|||inilllllllllliniilllllllllllllllllllllllllllllMlllllllll„lllllllll,1,l,„||lll„„|„„„,„|||||m||„„||T||,ll„||m||||1||||||„|„|ml||||||ia ZUNANJI MINISTRI EGS V KOPENHAGNU upoštevati, da okrepi svoj položaj v notranjosti delavskega gibanja. Član osrednjega vodstva PSI Labriola je napisal uvodnik za jutrišnji «Avanti», v katerem pravi, da se nedeljski volilni izidi istovetijo s politiko in perspektivami razvoja v vsej državi. Labriola ugotavlja, da so te volitve zabrisale vsako upanje zmernih sil, da bi se vrnile na oblast. Pri tem dodaja, da se demokratičnost sedanje levosredinske vlade krepi in izraža tudi v propadu vsakega upanja neofaši-stov. Z močnim nazadovanjem liberalcev pa je dokazano, poudarja Labriola, da sredinska in skrajna desnica izgubljata zaupanje med volivci, ki obsojajo njuno pustolovsko in reakcionarno politiko. Prav tako je danes član osrednjega vodstva PSI Labor izjavil v Bologni, da je socialistična stranka napredovala tudi v tako imenovanih «belih področjih», kjer je gospodarila krščanska demokracija in kjer je desnica imela uspehe zaradi zgrešene demokrščanske politike. Nedeljske volitve, je dejal Labor, so obsodile to demokristjansko politiko in pokazale, da je začela krščanska demokracija zasedati tisti prostor, ki ga izgublja skrajna desnica. Glavni tajnik liberalne stranke je danes priznal da so liberalci izgubili na volitvah, ki so jih razočarale, ker so računali, da bodo volitve potrdile «sredinsko politiko». Bignardi se je prepričal, da do tega ni prišlo, in da se utrjuje tako levica v okviru levosredinske koalicije, kot komunistična partija. Manjšinska struja liberalne stranke je danes zahtevala takojšnje sklicanje osrednjega vodstva in vsedržavnega sveta, da se proučijo volivni izidi, «ki so bili negativni za liberalce». Skupina «Rinnovamento» ugotavlja, da volilni izidi zgovorno s številkami dokazujejo šibkost politične strategije liberalne stranke. V Kopeniiagnu so se zbrali zunanji ministri devetih članic EGS za pripravo konference na vrhu, ki bo v danski prestolnici 14. in 15. decembra. Ministri so razpravljali tudi o položaju na Bližnjem vzhodu in o ženevskih pogajanjih o evropski varnosti in sodelovanju. Na sliki: zunanji ministri Schell (ZRN), Thom (Luksemburg) in Van Der Stoel (Nizozemska) pred začetkom zasedanja ......................I...nimi.mimi.....................mu......»m..............................................................um..................„„....................... TUD! JUŽNI JCMIN NAPOVEDAL SVOJO UDELEŽBO VLADA ZA VLAÈUJE REŠITEV SINDIKALNEGA SPORA Priprave na srečanje arabskih držav v Alžiru KAIRO, 20. — Izmenjava vojnih ujetnikov med Izraelom in Egiptom se nadaljuje brez večjih zastojev in incidentov. Egipčani so doslej osvobodili skoraj 200 od skupnih 247 izraelskih vojnih ujetnikov, Tel Aviv pa je dovolil odhod več kot 6000 Egipčanom, od skupnih 8.200, kolikor jih je bilo v izraelskem u-jeništvu. Prav tako se nadaljuje oskrbovanje mesta Suez in tretje egiptovske armade, medtem ko bo prihodnji uradni sestanek med izraelskimi in egiptovskimi vojaškimi predstavniki v četrtek, 22. t.m. Srečanje bo zadevalo v glavnem izvajanje 2. točke izraelsko • egiptovskega sporazuma, ki zadeva u-mik nasprotujočih si vojsk na po ležaje, ki so jih imele 22. oktobra. Zelo verjetno bo predmet razprave tudi oskrbovanje Sueza z bencinom. Znano je namreč, da so Izraelci doslej preprečevali dovoz goriva v obkoljeno mesto, češ da sporazum omenja samo hrano, vodo in zdravila. Prav tako je brez bencina 3. egiptovska armada, ker sodi gorivo v «vojaški material», ki je strogo prepovedan. Zelo verjetno bo četrtkovo srečanje zadnje, katerega se bo udeležil izraelski general Jariv, ki bo kaj kmalu začel volilno kampanjo kot kandidat laburistične stranke in bo zato moral odložiti uniformo. V Kairu medtem beležijo pomembne korake na področju družbenega in gospodarskega razvoja Egipta. V soboto bodo ponovno odprli univerze, predvidevajo tudi skorajšnji sprejem olajšav za vojake, ki so se udeležili borb proti Izraelcem. Gre predvsem za olajšave pri nakupu stanovanj in pri sprejemu v državne službe. Skratka opazovalci v Kairu se strinjajo z mnenjem, ki ga je izrekel ravnatelj dnevnika «Al Abram» Hejkal, ko je napisal; «Če bi moral izbirati med položajem 5. oktobra (dan, ko se je začela zadnja vojna) in položajem 22. oktobra, bi prav gotovo izbral sled njega. Mnogo boljše je biti v nevar nem položaju, kot v ponižujočem.» V okviru priprav na medarabski vrh, ki bo v Alžiru, je kralj Husein zaključil tridnevni obisk v Iranu, kjer je imel več pogovorov s šahom Pahlevijem. Južni Jemen je sporočil, da se bodo njegovi pred- stavniki udeležili srečanja v Alžiru in da se ne bo pridružil bojkotu, ki sta ga napovedala Libija in Irak. Južni Jemen se bo udeležil tudi srečanja zunanjih ministrov v Alžiru. V svojem poročilu zunanjepolitični komisiji senata je ameriški zunanji minister Kissinger izjavil, da se bodo mirovna pogajanja na Bližnjem vzhodu po vsej verjetnosti začela čez nekaj tednov. Obenem je dejal, da ni nobenih novih stališč arabskih držav do ZDA in do ukinitve izvoza petroleja. Ob koncu naj Danes in jutri stavka poldržavnih uslužbencev ZDA niso spremenile stališča do Grčije WASHINGTON, 20. - Glasnik •-meriškega državnega departmaja George Vest je zan kal, da bi wa-shingtonska vlada spremenila svoje stališče do atenskega režima po zadnjih krvavih dogodkih v Grčiji. Novi državni sekretar Henry Kissinger — je dejal Vest — ni spremenil politične linije, ki jo je začrtal njegov predhodn k William Rogers. Rogers je svoj čas izjavil, da si ZDA želijo obnovitev ustavnega reda v Grčiji, da pa je «razvoj političnega sistema v Grčiji notranje vprašanje grškega nareda», v katerega se Američani ne nameravajo vmešavati. RIM, 20. — V zvezi z vsedržavno stavko poldržavnih uslužbencev, ki bo jutri in pojutrišnjem, je tajnik sindikalne organizacije CISL Mariani izjavil, da bi vlada lahko preprečila stavko in tako prihranila državljanom nevšečnosti, ki jih bo stavka povzročila. Spor bi morali obravnavati v parlamentu, saj je komisija za ustavna vprašanja že odobrila zakonski osnutek, s katerim bi spor lahko rešili. Vsa zadeva je zadobila znaličen političen pri bi dejal, da bi varnost meja držav I zvok, ki bi lahko povzročil čelni na Bližnjem vzhodu utegnile žago-1 spopad med vlado in sindikalnimi toviti mirovne sile OZN. organizacijami. Vlada bo že ta teden spre- jela stroge ukrepe za omejitev porabe petrolejskih proizvodov. V Rimu so prepričani, da bo vlada poviiala ceno bencina za 15 lir liter, in sicer od sedanjih 185 na 200 lir liter. Poleg tega se bo podražilo tudi gorilno in plinsko olje za ogrevanje. Vlada bo skoraj gotovo odredila zaporo bencinskih črpalk ob nedeljah in praznikih, obenem pa omejila hitrost na cestah do 100 km in na avtocestah do 120 km na uro. Seja vlade bo baje v petek, v četrtek pa se bo sestal odbor gospodarskih ministrov, ki bo proučil sklepe in priporočila posebnega odbora za petrolejski načrt. Vladni sklepi naj bi stopili takoj v veljavo, kar pomeni, da bodo bencinske črpalke baje zaprte že v nedeljo. Vsi komentarji o nedeljskih volitvah v glavnem ugotavljajo. da so leve stranke napredovale in da je desnica dobila hud udarec. Zlasti so nazadovali liberalci, ki že sedaj zaskrbljeno razmišljajo, kaj narediti po tolikšnih volilnih porazih. $e poseben poudarek dajejo napredovanju socialistov, ki so pridobili v krajih, kjer so na oblasti s komunisti kot tam, kjer upravljajo občine in pokrajine s strankami leve sredine. Grški opozicijski voditelji Andreas Papandreu je imel v Rimu tiskovno konferenco, na kateri je pozval zahodnoevropske vlade, naj politično in diplomatsko izolirajo atenski polkovniški režim. Vlade morajo tudi obsoditi dejstvo, da se Papadopulos poslužuje orožja in tankov NATO za krvavo represijo proti grškim antifašistom. Grški študentje, ki študirajo na tržaški univerzi, so včeraj zasedli, v znak solidarnosti z atenskimi protifašisti, del medicinske fakultete. Medtem pa sta KPI in mladina PSI protestirala, ker je policija priprla sedem tržaških protifašistov, ki so pisali gesla proti polkovniški diktaturi. Na slovesnosti, ki se je je udeležilo več predstavnikov krajevnih in šolskih oblasti, je šolski skrbnik dr. Pericle Fidenzi včeraj dopoldne izročil šempolaj-ski osnovni šoli nagrado dobrote «Livio Tempesta». Ob tej priliki so domači učenci pripravili prisrčno prireditev z recitacijami in zborovskim petjem. Sindikalne organizacije podpirajo namreč zakonski osnutek, ki so ga odobrili v komisiji, kaže pa da mu vlada nasprotuje. Nedopustno pa je dejstvo, da vlada ni nikoli jasno izrekla svojega negodovanja spričo tega zakonskega osnutka, temveč se izmika in zavlačuje diskusijo v parlamentu. Marini je zaključil rekoč, da bi se za to vprašanje moral zavzeti predsednik vlade in začeti pogajanja o spornih točkah Po zaključku dvodnevne stavke bo na vrsti sestanek med enotno federacijo m posameznimi sindikalnimi organizacijami, da bi poglobili razpravo o sedanjem stanju spora ter da bi načrtovali bodoče korake za pozitivno rešitev tega perečega sindikalnega vprašanja. Po tem sestanku bo v petek, 23. novembra srečanje na ministrstvu za birokratsko reformo, na katerem bodo razpravljali o zakonskem osnutku za ureditev položaja poldržavnih u-službencev, ki jih je približno 200 tisoč. Srečanja bi se morali udele žiti ministri Gava, Bertoldi in La Malfa. Na sindikalnem področju je treba zabeležiti tudi poziv vsedržavnih tajništev organizacij spolovinarjev in kmetov, ki zahtevajo takojšnjo rešitev vprašanja kmetijskih najem nih pogodb. Zadevni zakon je senat že odobril in ga mora sedaj proučiti še poslanska zbornica, f ndi-kalne organizacije ugotavljajo, da je treba že končno rešiti negotov položaj kmetov, ki samo še bolj o-težkoča že tako dramatično krizo v kmetijstvu. Cedali sprejel arabske veleposlanike (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — Danes popoldne sta predsednik Tito in predsednik Libije Gedafi v Belem dvoru na Dedinju nadaljevala politične razgovore, na katerih so z jugoslovanske strani sodelovali tudi predsednik ZIS Džemal Bijedič, zvezni tajnik za ljudsko obrambo armadni general Nikola Ljubičič, zvezni tajnik za zunanje zadeve Mdoš Minič, jugoslovanski veleposlanik v Libiji Bora Rafailovski in predsednikov svetnik za zunanjepolitična vprašanja Miloš Melovski. Poleg tega sta predsednika imela danes tudi ločene razgovore, brez sodelavcev. Po razgovorih je Tito priredil kosilo, na katerem so bili vsi udeleženci razgovora in drugi jugoslovanski voditelji in člani spremstva libijskega predsednika. Tako današnji, kot včerajšnji razgovori so bili posvečeni pretežno mednarodnim vprašanjem, posebno krizi na Bližnjem vzhodu. Predsednik El Gedafi je danes dopoldne v spremstvu predsednika ZIS Džemala Bijediča in zveznega tajnika za narodno obrambo Ljubi-čica in drugih jugoslovanskih osebnosti obiskal tovarno «Krušik» v Valjevu, ki med drugim proizvaja tudi nekatere vojaške predmete. Tovarna «Krušik» poleg izvoza v Libijo sodeluje tudi v graditvi podobnih tovarn v Libiji. H Gedafi je danes popoldne v svoji rezidenci v dvoru na Dedinju sprejel veleposlanike a-rabskih držav v Beogradu. B. B. V poslanski zbornici razprava o univerzi RIM, 20. — V poslanski zbornici se je danes nadaljevala razprava o nujnih ukrepih v prid univerzi, medtem ko se je v senatu nadaljevala diskusija o proračunu. Odgovarjala sta ministra za proračun Giolitti in za zaklad La Malfa. RIM, 20. — Predsednik republike Leone je sprejel na Kvirinalu ministra za pošto in telekomunikacije Tognija. SE VEDNO PRIMANJKUJE GORIVA OB PRISOTNOSTI ŠTEVILNIH PREDSTAVNIKOV OBLASTI v v TRŽAČANI ZOPET KUPUJEJO BENCIN Prisrčna slovesnost v šempolajski šoli PRI ČRPALKAH ONSTRAN MEJE ob podelitvi nagrade «Livio Tempesta Skrčen tovorni promet zaradi pomanjkanja plinskega olja Nagrado je šolski skrbnik dr. Fidenii izročil učencu S. razreda Dariu Miliču Tržačani se ponovno oskrbujejo z gorivom onkraj meje. V zadnjih dneh je število prehodov čez mejo naraslo in jugoslovanski prodajalci bencina so prišli na svoj račun. To je edina novost v zvezi s preskrbo z gorivom. Pred tistimi bencinskimi črpalkami, ki še razpolagajo z majhnimi količinami bencina, so tudi včeraj stale dolge vrste avtomobilov. Le melokdo pa je lahko napolnil tank, saj so zaloge super bencina že skoraj povsod pošle in pri črpalkah je bilo moč dobiti le še manjše količine navadnega bencina. Najhujše pa je s tovornjaki, kajti plinskega olja skorajda ni. Večina cent-ali-ziranih ogrevalnih naprav, med katerimi vse novejše, delujejo namreč na plinsko olje. zaradi česar je popolnoma razumljivo, da ga je za tovornjake zmanjkalo. Tudi danes lahko le ponovimo, da ni večjih izgledov, da bi se stanje izboljšalo. Javnost sicer pričakuje vladni ukrep, ki naj bi omejil porabo goriva. Vendar pa gre nedvomno predvsem za porabo bencina. medtem ko bo težko omejiti porabo plinskega olja, ki ga potrebujejo izkliučno za ogrevanje in za tovorni promet. Na cestah lahko že delno opazimo posledice petrolejske krize. Na prvi pogled je promet tako gost kot običajno, vendar pa so avtobusi bolj natrpani. Razumi iivo je, da bo imela kriza posledice tudi na drugo tržaško gospodarstvo. Tržačani bodo namreč začeli ponovno zahajati onstran meje v trgovine, mesnice in gostilne. Po zadnji podražitvi bencina v Jugoslaviji se je marsikdo odoovedal poti onstran meje, sedai na izkoristi priliko, da se ob nakunu goriva založi tudi z mesom ni drugimi živili. • Jutri, 22. t. m. se ob 20. uri sestane rajonska konzulta za Sv. Jakob. Na dnevnem redu je poročilo predsednika, odobritev zapisnika prejšnje seje in razprava o organizacijskih vprašanjih hitre cestne povezave. Predstavniki SPZ pri odborniku Dal Masu Deželni odbornik za kulturo Dal Mas je v ponedeljek dopoldne sprejel predstavnike Slovenske prosvetne zveze. Predsednik prof. Klavdij Palčič ter tajnika Mundi Košuta in Mirko Kapelj so deželnega odbornika seznanili s poslanstvom SPZ, slovenskih prosvetnih društev, pevskih zborov, dramskih, folklornih io godbenih skupin, ki delujejo v deželi Furlaniji - Julijski krajini. 0-pozorili so ga tudi na potrebe, ki izhajajo iz čedalje bolj razvejane in kvalitetne dejavnosti ter na dejstvo, da podpora, ki jo je deželna uprava doslej dajala, ni ustrezala dejanskim potrebam in zahtevam. Odbornik Dal Mas je pokazal zanimanje za razna vprašanja. Pozitivno se je izrazil o kulturno - prosvetnem delu med najširšimi sloji slovenskega prebivalstva v deželi Furlaniji - Julijski krajini ter o sodelovanju s Slovenijo in Koroško, s katerima ima tudi deželna uprava dobre odnose. • Rajonska konzulta za Sv. Ano in Naselje sv. Sergija je napovedala javni sestanek, ki bo nocoj ob 17.30 v sedežu na Stari istrski cesti 43. liazpravljali bodo o načrtu za ureditev igrišča in vrta v Ul. Benussi. Sestanka se bo udeležil tudi odbornik Verza. • Krožek za socialne in politične vede «Che Guevara» priredi v soboto, 2‘i. t. m. ob 20. uri razpravo o «Sodobnih aspektih politične linije KPI». Govoril bo pokrajinski tajnik KPI inž. Antonino Cuffaro. Narodni dohodek v naši deželi Poprečni narodni dohodek na prebivalca je lani v naši deželi dosegel 1,476.000 lir. S tem je Furlanija-Julijska krajina zasedla peto mesto v lestvici italijanskih dežel. Pred njo so bile dežele Lombardija (ki je daleč pred drugimi), Ligurija, Piemont in Dolina Aoste. Po razvoju narodnega dohodka v primeri z letom -971 pa je naša dežela lani zasedla celo tretje mesto (povišek je znašal 10,8 odst.), pred njo pa sta bili na tej lestvici Dolina Aoste in dežela Abruci. Kakor že omenjeno, je narodni dohodek na prebivalca najvišji v deželi Lombardija, ki prispeva sama približno petino vsega narodnega dohodka v Italiji. Drevi ustanovni občni zbor Združenja maiih trgovcev V dvorani trgovinske zbornice v Ul. San Nicolò 5 bo drevi, ob 18.30, ustanovni občni zbor Združenja malih trgovcev («Confesercenti»), ki je na vsedržavni ravni povezano z naprednim in sindikalnim gibanjem. Uvodno poročilo bo prebral Bruno Nanin (deželni tajnik za beneške dežele). Prisoten bo tudi član osrednjega vodstva organizacije Vittorio Miatton. Pogajanja o «preverjanju» Včeraj so se nadaljevala pogajanja o preverjanju odbora leve sredine v tržaški občini. Nadaljevali so z razpravo o spremembah v občinskem odboru in o imenovanjih predsednikov pomembnih krajevnih ustanov. Šolski skrbnik izroča Dariu Miliču hranilno knjižico NiiiiiriiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniHitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiujiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii» FINANČNO STANJE KRAJEVNIH UPRAV V Furlaniji-Julijski krajini le 7 občin z bilančnim prebitkom V 15 občinah je proračun uravnovešen, vse druge občine so pasivne - Negativni tudi računi štirih pokrajin Finančno stanje krajevnih uprav v Italiji je že od nekdaj močno pasivno: proračuni posameznih občin in pokrajin izkazujejo leto za letom primanjkljaj, ki se stalno veča. Tudi krajevne uprave v naši deželi se nahajajo v istem položaju, kakor je razvidno iz pregleda o proračunskem stanju deželnih občin in pokrajin na dan 1. avgusta 1973. V tej zvezi velja pripomniti, da so morale občinske in pokrajinske uprave po zakonu (štev. 638 z dne 26. oktobra 1972, člen 22) predložiti proračune za poslovno leto 1973 do 28. februarja letos, vendar pa so nekatere občine predložile ustrezne račune šele z večjo ali manjšo zamudo. Vsekakor pa je bil 1. avgusta letos položaj naslednji: v Furlaniji-Julijski krajini je 219 občin, od tega 25 v goriški, 51 v pordenonski, 6 v tržaški in 137 v videmski pokrajini. Izmed omenjenih 219 občin je samo sedem takih, ki so predložile proračun za leto 1973 z večjim ali manjšim prebitkom. Gre za pet občin v pordenonski pokrajini (Bu-doia, Fanna, Frisanco, Spilimber-go in Valvasone) in dve v videmski pokrajini (Tolmeč in Verzegnis); poleg tega navaja pregled petnajstih občin v pordenonski in videmski pokrajini, ki so predložile proračun z osnovnima postavkama (dohodki in izdatki) v ravnovesju. Vse druge občine so predložile proračun s primanjkljajem^ ' Izmed «pasivnih» občin je 139 takih, ki nameravajo kriti primanjkljaj s tem, da bodo uvedle nove dodatne davke ali drugače izpolnile finančno vrzel v proračunu, ne da bi se zatekle k posojilom. Tako na primer občine Gradež in Sovodnje na Goriškem, Ahten, Kluže, Dre- Gospodarski primanjkljaj Devin - Nabrežina 136.955.140 Repentabor 21.622.822 Milje 120.393.000 Dolina 59.482.061 Zgonik 48.443.003 Trst 11.404.513.000 ka, Fojda, Grmek, Naborjet-Ovčja ves, Gorjani, Neme, Pontebba, Pod-bonesec, Šentlenart, Špeter Slove-nov, Sovodnje, Srednje, Tarčent, Trbiž in druge na Videmskem. Nadaljnjih 58 občin pa se bo moralo kljub vsemu zateči k posojilu. Takih občin je 23 v goriški, 6 v tržaški, 25 v videmski in 4 v pordenonski pokrajini. Za posamezne občine v tržaški pokrajini navaja pregled za letošnje leto naslednja posojila t Devin - Nabrežina 99 milijonov lir, Repentabor 19 milijonov, Milje 117 milijonov. Dolina 25 milijonov, Zgonik 38 milijonov in Trst 10 milijard 212 milijonov lir. Podrobnejši podatki za omenjene občine so naslednji: Razni izredni dohodki 37.955.140 2.525.277 3.719.000 34.264.005 10.278.700 1.192.127.000 Posojila 99.000.000 19.097.545 116.674.000 25.218.056 38.164.303 10.212.386.000 Med prisrčno slovesnostjo so včeraj dopoldne podelili šempolajski osnovni šoli nagrado dobrote «Livio Tempesta». Ta nagrada je vsedržavnega značaja in prejmejo jo razredi in šole v vseh pokrajinah Italije, ki so se v prejšnjem letu odlikovali zaradi dobrosrčnosti. Nagrada je precej pomembna; osrednji proslavi v Rimu prisostvuje običajno tudi predsednik republike, v drugih mestih pa podeli nagrado predsednik krajevnega apostolata za dobroto v šoli. Včeraj je številno občinstvo napolnilo vežo šempolajske osnovne šole. Mnogo je bilo predstavnikov oblasti, med katerimi smo opazili župana dr. Legišo, podžupana in odbornika za šolstvo Colombana, odbornico za šolstvo pri tržaški občini Bennijevo, šolskega skrbnika dr. Fidenzija, nadzornika za slovenske šole Boleta in več ravnateljev in učiteljev. Prefekta je zastopal dr. Vergone, prisotni pa so bili tudi predstavniki vojaških oblasti. Po uvodni pesmi je didaktični ravnatelj pozdravil vse prisotne, šempolajski otroci so nato zapeli «Glejte, že sonce zahaja» in «So ptičice zbrane». Učenka 4. razreda Vera Gulič je nato recitirala Gregorčičevo poezijo «Življenje ni praznik», učenec 5. razreda David Velussi pa v italijanščini «Himno prijateljstvu». Sledil je uradni del podelitve nagrade. Najprej je spregovoril predsednik pokrajinskega apostolata za dobroto v šoli Bertuzzo, ki je poudaril pomen nagrade «Livio Tempesta» in čestital šempolajski šoli k prvemu mestu; dejal je, da iz dobrih otrok zrastejo dobri ljudje, ki jih je v današnjem svetu, polnem vojn in sovraštva, vse pre- SOLIDARNOST Z GRŠKIM LJUDSTVOM Grški študentje zasedli del medicinske fakultete Tržaška policija priprla sedem mladincev: pisali so protifašistična gesla Včeraj so se na medicinski fakulteti tržaške univerze zbrali številni grški študentje, ki so na ta način hoteli izraziti zaskrbljenost zaradi čedalje ostrejše fašistične represije v njihovi domovini in o-benem dokazati svojo solidarnost študentom in delavcem, ki se v Atenah in drugih mestih Grčije borijo za zrušenje polkovniške diktature. V znak solidarnosti in protesta so grški študentje, skupno s tržaškimi tovariši, zasedli del medicinske fakultete. Univerza je sploh popisana z gesli. V zvezi s tem velja omeniti, n- los- žija gah ita- aja /eh na pereča vprašanja, tako da je moral rešitev nekaterih prepustiti posebni komisiji, oziroma je glede drugih razpravo prekinil. Izvršni od bor je najprej obravnaval proslavo obletnice goriške fronte, ki je bila v Gorici na pobudo krajevnih političnih činiteljev in borčevskih organizacij. Odbor je bil mnenja, da je važno, da se je v tej zvezi ustvarila zelo široka enotnost, ki odraža politično stanje na vsedržavni ravni in ki je v skladu s širokim okvirom odporništva. Pri tem pa je treba podčrtati specifiko slovenskega partizanskega boja, ki jo je treba v še večji meri upoštevati v prihodnosti, kar je naloga vseh naprednih sil in kar so očitno številni prisotni na proslavi tudi pričakovali, saj je slovenska govornica požela naivečji aplavz. Predsednik SKGZ Boris Race je nato poročal o delegaciji Zveze, ki je pretekli teden bila na uradnem obisku pri predsedniku dežele Co-melliju in odborniku za splošne zadeve Coloniju. Predsedniku dežele «o izročili spomenico, ki je bila v celoti objavljena v PD, poleg nje pa še številno dokumentacijo, tako da je celotnega materiala za zajetno knjigo. Comelli je sestanek zaključil z zagotovitvijo, da se bo razgovor nadaljeval, ker bodo material sedaj preued in da bo prišlo v roku meseca ini do ponovnega razgovora. Izvršni odbor je nato posvetil pre-1 težni del seje obravnavi nekaterih perečih vprašanj Slovencev v videmski pokrajini in je v tej zvezi ugodno ocenil občna zbora društa Ivan Trin-■ ko in beneških izseljencev v Švici. Končno je izvršni odbor še razpravljal o konferenci o manjšinah, o spomenikih NOB, proslavah odporniškega gibanja in drugih vprašanjih. Izvoljen nov odbor Združenja staršev na openski srednji šoli V prostorih nižje srednje šole «Srečko Kosovel» na Opčinah je bil včeraj popoldne roditeljski sestanek, na katerem so med drugim izvolili nov odbor Združenja staršev. Udeležba na sestanku je bila zadovoljiva, razprava sama pa se je preveč omejevala na osebne probleme, s katerimi se srečujejo posamezni dijaki ali starši in zanemarila širše probleme šolstva na tem področju od Opčin do Bazovice, ki jih gotovo ni malo. Posebno pozornost so vsekakor posvetili vprašanju prevoza dijakov, Id je še vedno odnrto kljub raznim posegom pri občinskih oblasteh. Šola namreč še vedno ne razpolaga s šolskim avtobusom, redna avtobusna proga med Opčinami in bližnjimi vasmi pa ima tako urejene umike, da morajo dijaki po končanem pouku po cele ure čakati na avtobus na cesti, tako da se nekateri raje odločijo za avto-stop. Po razpravi o letošnji razporeditvi pouka, o šolskem programu ter drugih problemih, so se starši spet dotaknili vprašanja poučevanja tujih jezikov, okrog kate rega so v zadnjih časih razvile številne polemike. Na nižji srednji dili tudi pouk angleščine, vendar je bil odgovor doslej vedno negativen. Na včerajšnjem sestanku je ravnateljica šole prof. Paulinova še enkrat obrazložila objektivne težave in prepreke, ki jih nalaga zakon glede tega vprašanja. Na koncu so izvolili nov trinajst-članski odbor Združenja staršev te" pri tem naglasili željo po večjem in boljšem sodelovanju s profesorskim zborom za uspešnejše reševanje številnih problemov. Obenem so izrazili željo, da bi bednči odbor deloval akti vnele kot je deloval do sedai. Novoizvolieni odbor se bo prvič sesta] v sredo, 28. novembra, ob 20. uri. Razpis nauvaja za štipendije «Motta» Tudi letos bosta založnika Anseimo in Virginio Motta podelila štipendije «Federico Motta». Nagrado lahko prejmejo dijaki prvega razreda nižjih srednjih šol, ki so se odlikovali z učnim uspehom v prvem tromesečju. Ravnatelji morajo poslati šolskemu skrbniku predloge do 16. februarja 1974. Štipendijo v znesku 60.000 lir lahko prejmejo tisti dijaki, ki so zaključili prvo trimesečje s poprečno oceno 8. Podelili jo bodo aprila prihod njega leta 123 dijakom, med katerimi bosta po eden iz tržaške in goriške pokrajine. Lansko leto je v Trstu prejela to štipendijo Milena Vrabec s srednje šole «I. Cankar» pri Sv. Jakobu, v Gorici pa dijak nižje srednje šole «I. Trinko» Anton Malič. V OSPREDJU ZAŠČITA ZAPOSLITVE 300 DELAVCEV Druge sintetične tkanine izpodrivajo «fiocco» Nalezljive bolezni v tržaški obéini Občinski zdravstveni funkcionar je v tednu od 12. novembra do 18. novembra zabeležil naslednje primere nalezljivih bolezni: 9 primerov škrlatinke, 5 primerov ošpic, 19 primerov noric (od katerih eden izven tržaške občine), en primer vnetja priušesne mrene, dva primera srbečice in tri primere nalezljivega vnetja jeter. liiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMi imiii iiiiiiiiiiiiimniiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiuiiiiiiiiiii V SESLJANU VES PREJŠNJI TEDEN Uspel seminar za učitelje na šolah s celodnevnim poukom Med udeleženci tudi 20 slovenskih učiteljev V nedeljo se je v Sesljanu zak'ju čil enotedenski rezidenčni tečaj za učitelje, ki poučujejo na štirih šolah s celodnevnim poukom. Tečaja -seminarja se je udeležilo nad 40 učiteljev, od teh polovica slovenskih. Kot znano, so na našem pod ročju štiri take šole. Dve italijanski (Milje, Zindis in Bane) ter dve slovenski (Zgonik in Ricmanje). Program tečaja je obsegal enaindvajset predavanj, ki so potekala v dopoldanskih in popoldanskih u-rah ter pogovore. Vsebinsko so si bila predavanja različna, saj so se dotaknila domala vseh pedagoško - didaktičnih - organizacijskih aspektov šole s celodnevnim poukom, se pravi take šole, ki je danes v Italiji sicer še eksperimentalnega značaja, ima pa vse pogoje, da postane v bližnji prihodnosti uzakonjena. Nekateri poskusi namreč jasno kažejo na to, da je tak tip šole v današnji družbeno - socialni stvarnosti edino veljaven. Otrokova osebnost in svobodnost, novi pogledi na didaktike, odprtost šole s posebnim sistemom upravljanja, pri katerem so v neki meri soudeleženi tudi starši otrok — to so postavke, na katerih sloni ali naj bi slonela taka šola. V tem smislu so bila tudi osnovana vsa predavanja, ki so jih podali univerzitetni profesorji, didaktični ravnatelji in učitelji. Naj omenimo še to, da sta na seminarju predavala tudi dva Slovenca. Dolinski didaktični ravnatelj Stanko Škrinjar je govoril o didaktiki lutk in lutkovnega gledališča v šoli s celodnevnim poukom, učitelj Sergej Verč pa o dramatizaciji in o gledališki vzgoji v prav taki šoli. Ob sklepu pričujočega poročila naj navedemo še misel, ki sta jo javno izrazila tako šolski skrbnik dr. Fi-denzi kot didaktični ravnatelj milj- ske šole dr. Zamola. Seminar ni bil pomemben le zaradi strokovnosti predavateljev in predavanj, niti ne toliko zaradi teoretičnega in praktičnega znanja, ki so si ga pridobili učitelji, ampak predvsem zaradi duha, ki je bil vseskozi prisoten v Sesljanu. Slovenski in italijanski učitelji so, mogoče prvič, premostili zid. ki jih je predolgo ločil in se duhovno in praktično združili v skupščino, ki naj bi skupno in brez vsakšnih narodnostnih in političnih predsodkov gradila tako šolo, ki bo po duhu in po delu za vzgled vsem ostalim. Takšno vzdušje, vzdušje prijateljstva in medsebojnega spoštovanja, je bilo vseskozi prisotno,- kar nedvomno pomeni velik napredek v odnosih med učitelji obeh narodnosti. Seminarja so se poleg učiteljev, udeležili tudi ravnatelji štirih šol s celodnevnim poukom, Škrinjar, Tavčar, Zamola in Menossi, tečaj pa je vodil italijanski šolski nadzornik dr. Cre-vatin. ZARADI GOSTE MEGLE Okrnjen promet na leiališču v Ronkah Gosta megla je tudi včeraj odela Furlanijo. Vidljivost je bila zelo slaba, na srečo pa ni prišlo do hujših nesreč. Zaradi megle je bilo skoraj ves dan zaprto letališče v Ronkah: včeraj sta odleteli le dve letali v jut-anjih urah, prispeli pa sta letali iz Milana in iz Rima v zgodnjih popoldanskih urah. Zvečer je bilo letališče zaprto in vse polete so odpovedali. IIMIIIMIIIIimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlilllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIiriinillllllMIIIIIIllillllllllllUlllllillllllllllllIllIllllIiillllillMIillIllllllill ALOJZ MARKOVIČ 0 KMETIJSKI ZADRUGI V TRSTU Z novimi prostori v industrijski coni bo KZ še v večji meri na razpolago kmetom Od težkega začetka do novih prostorov, ki /ih bodo odprli 1. decembra Predsednika Kmetijske zadruge v Trstu, Alojza Markoviča, sem našel zavzetega v Ul. Foscolo, ko je ravno razlagal kupcu, čemu rabi majhen vijak, ki ga je imel v rokah. Moj glavni namen je bil, da bi ga povprašal o novem objektu v industrijski coni, ki ga bo Kmetijska zadruga odprla v soboto, 1. decembra. Poleg tega me je zanimalo tudi, kako je zadruga nastala, kaj je delala od svojega začetka do danes. Razgovor z Markovičem je bil zelo kratek, saj je bilo okrog njega polno kupcev, ki so vedno ne kaj potrebovali. «Zadruga je bila ustanovljena leta 1945, takoj po vojni, vendar je začela delovati na podlagi ustreznega odiosa leto kasneje. Takrat so se zbrali vsi naši kmetje, ki jih že takrat ni bilo več dosti, da bi podprli zadrugo. Omeniti pa moram, da je bila to prva gospodarska u-stanova v Trstu. Najprej je tržaška zadruga delovala sama, nato pa se je leta 1947, če se ne motim, spojila z miljsko zadrugo.» Kakšne pa so bile glavne naloge zadruge? «Kmetov je bilo precej, sredste in materiala pa malo. Tako je zadruga začela nabavljati razne potrebščine, saj ni manjkalo problemov. Manjkala je modra galica, krme je bilo malo, nabavljali smo žito, umetna gnojila, semena, semenski krompir, pa kole za trte. Pri tem pa moram omeniti, da smo takrat imeli na Tržaškem kar tri mlatilnice za žito.» Prav gotovo ni bila začetna pot lahka, posebno v povojni dobi. «Za- druga si je zadala nalogo, da pomaga. Pobuda je bila zdrava in pozitivna, ni pa dobila dovolj zunanje podpore, da bi e lahko razširila. Glavna težava pa je bilo pomanjkanje ustreznih fondov. Edini finančni sklad je bil v članarinah — takratni delež članov je bil 500 lir. Za kmeta je bila ta vsota precej, za delovanje pa odločno premalo. Tako smo se morali zatekati k posojilom, ki so nas zelo bremenila, saj so bile obresti visoke in smo le s težavo delovali naprej.» Koliko časa pa ste vi na .krmilu’ zadruge? «Čeprav sem že prej deloval, sem postal predsednik zadruge okrog leta 1950, ko smo tudi dobili nova sredstva, da smo naše delovanje lahko oprli na solidnejšo podlago. Nekateri člani so osebno garantirali za posojila, s sredstvi na razpolago pa se je delovanje takoj razširilo.» Prej ste imeli trgovino v Ul. Mer-cadante. «... V Ul- Foscolo pa skladišče. Vendar pa smo kmalu vse premestili v ta kraj, saj so bili prostori v Ul. Mercadante neprimerni za naše delo. K temu pa je treba prišteti še trgovini — skladišči v Miljah in v Ul. Flavia. Danes pa se bližamo odprtju novih objektov, ki bodo prav gotovo služili za okrepitev našega kmetijstva, ne da bi pri tem merili na kakršnokoli špekulacijo. Tudi s tem novim objektom ne bomo iskali dobičkov, pač pa bo naš glavni cilj še vedno ta, da se naši kmetovalci na čim primer- nejši način poslužijo vseh možnih storitev.» Prav gotovo pa ste v stiku tudi z drugimi sorodnimi zadrugami. «Zadruga je šla izven ožje tržaške okolice, saj nas poznajo povsod, predvsem pa v Jugoslaviji, kjer smo se tudi udeležili sejmov Alpe - Adria, sejma v Zagrebu, pa «Primorska razstavlja» v Kopru. Sami pa že petnajst let zaporedoma pri-rejamo kmečki tabor na Opčinah. Poleg kmetovalcev s Tržaškega pri-hajajo k nam tudi z druge strani meje in se poslužujejo naših stori tev. Sodelujemo pa z zadrugami v Ronkah, v Gradišču in drugod v Furlaniji, smo člani vsedržavne zveze zadrug ter smo povezani z AICA iz Bologne, ki ima tudi svoje tovarne in nam nudi potrebno po izredno ugodnih cenah, predvsem krmila in gnojila.» Kako pa je kaj z organizacijo? «Od našega prvega predsednika Škrlj,- do danes se je marsikaj spremenilo. Naš odbor meri predvsem na to, da bi v delovanje vključil mlade sile, ki bi zagotovile kontinuiteto. Mladi bi morali priti v odbor kot tudi na druga vodilna mesta. Pri tem pa seveda ne smem pozabiti na starejše, ki so za razvoj zadruge dosti napravili in še vedno radi priskočijo na pomoč. Zadruga ima danes svojo strukturo, ki je precej solidna. Zavisi pa od dobre volje in od odnosov, predvsem z Jugoslavijo, da lahko mirno in perspektivno gledamo v bodočnost.» R. P. Predstavniki občinske uprave, sindikatov in lastnika oddelka «fiocco» v Podgori se bodo prihodnje dni ponovno sestali in preučili vprašanje onesnaženja zraka zaradi uhajanja strupenih plinov v luči stališč, ki so jih zagovarjali načelniki pohtičnih skupin. Takšen predlog je podal ob zaključku po-nedeljske občinske seje župan De Simone. Župan je bil mnenja, da bi bilo preuranjeno sprejemati resolucije o tem vprašanju, temveč je zagovarjal neposredne pogovore med najbolj prizadetimi dejavniki. V ostalem je takšno prakso uvajal tudi doslej. Iz izvajanj posameznih govornikov izhaja, da nihče nima namena prevzeti odgovornost za zaporo obrata, amoak je vsem pri srcu zanoslenost okoli 300 delavcev, ki delajo v «fiocco». Poleg župana in Chiariona. katerih govora smo objavili včeraj, so spregovorili tudi drugi svetovalci. Zucalli je rekel, da bi zapora povzročda' vzporedne kvarne posledice ih je sprejel na znanje pripravljenost ravnateljstva, da namesti filtre. Fomasir je rekel, da državni pravdnik ne bo mogel preganjati župana. Predlagal je sklicanje načelnikov skunin ter odobritev enotnega stališča. Pa-gura je dejal, da je treba poseči po zakonu, da se uredi to vprašanje, ter je pozval sodstvo, naj omogoči, da se v podjetju izvrši preobrazba. Sanzin je rekel, da sploh ni mogoče misliti na zaporo kemičnega oddelka. Hkrati je priznal, da je položaj takšen, da je nujno potrebno ukrepati. Predlagal je razčlenjeno načrtovanje in postopno odpravljanje vzrokov z izvajanjem zakonov. V vsakem primeru pa le pot”ebno podjetiu določiti rok, ki naj bo točno določen in tudi časovno kratek, da izvede napovedana dela in odpravi uhajanje plinov. Izmed vseh organizacij ima sindikalna federacija najbolj sprejemljivo stališče. Zanjo je prvenstvenega pomena zagotovitev dela v obratu in istočasna namestitev filtrov. Nespametno je vztrajati na zahtevi, naj podjetje to delo opravi do konca tega meseca. Če smo 18 let čakali in vdihovali smrad-Ijiv in celo zastrupljen zrak, lahko počakamo še nekaj mesecev, 5 ali 6. Kakor je povedal svetovalec Chiarion, proizvaja «fiocco» okoli 50.000 kg umetne tkanine na dan. Sprva, ko so imeli samo en tekoči trak, je znašala dnevna proizvodnja 15.000 kg. Na podlagi iste obrtni ce je gospodar namestil tri trake in s tem izredno povečal količino žveplenih sestavin, ki uhajajo v zrak. V zadnjem času je bil govor o tem. da bi v podjetju zgradili 60 metrov visok dimnik, s čimer naj bi po mnenju nekaterih odpravili neprijetnosti in onesnaženja. Na takšen način pa ne bi nič rešili, ker bi se zaradi zračnih tokov smrad lahko razširil nad vse mesto in v druge kraje, morda celo do Gradišča. Zaradi velikega napredka v izdelovanju sintetičnih tkanin je «fiocco» izpodrinjena tkanina in s težavo konkurira. Po nekaterih ocenah se lastnik obrata dobro zaveda tega dejstva in zato ni več pripravljen vlagati v obrat, amoak ga bo raje zaprl, če se bo izkazalo, da ni več konkurenčen. Še preden pa bi gospodar namestil filtre, lahko naredi marsikaj koristnega, da zmanjša količino strupenih plinov. Po sodbi odbor-rn’ka za zdravstvo Tomassicha bi zlahka omejil uporabo strupenih snovi v proizvodnem procesu. da se polkovnikom majejo tla pod nogami. Huda kriza, ki je zajela celotno grško gospodarstvo, predstavlja še en dokaz, koliko protislovij se je nabralo v tej družbi. Mladi goriški socialisti izražajo svojo podporo grškim študentom ter ugotavljajo, da demokratične zavesti nekega ljudstva ni mogoče zatreti. Ob koncu pozivajo vse študente in delavce, naj Z javnimi stališči podprejo boj grškega ljudstva, vlado pa pozivajo, naj prekine diplomat ske odnose z režimom fašističnih polkovnikov. Včeraj so stavkali deželni uslii/benci Tudi uslužbenci deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA so včeraj stavkali, kot vse ostalo deželno osebje, tako v uradih, ki so v Gorici, kot v Vidmu. Deželno osebje stavka, ker še niso rešena vprašanja osebja in ker deželni odbor zavlačuje reševanje položaja uslužbencev. Uradniki ERSA so se sestali včeraj zjutraj na izredni skupščini in dali mandat sindikalnim organizacijam CGIL, CISL in UIL, da proglasijo v najkrajšem času dve nadaljnji štiridnevni stavki. Podpora mladih socialistov grškim študentom Med demokratičnim prebivalstvom se vedno bolj širi odpor proti grškim polkovnikom, ki hočejo v krvi zatreti odpor študentov proti diktaturi. Z borbo vseh grških demokratičnih sil in zlasti študentov solidarizirajo tudi mladi goriški socialisti. Njihova federacija je sprejela resolucijo, v kateri obsojajo vsako nasilje, ki hoče zadušiti svobodno izraženo voljo nekega ljudstva. Odpor študentov postavlja na laž «normalizacijo» razmer v Grčiji po sleparskih volitvah in dokazuje, V soboto pobratenje San Vendemiano-Nova Gorica V San Vendemianu, občini v pokrajini Trevisa, ki ima že dolgo let stike z jugoslovansko občino Novo Gorico, bo v soboto uradna svečanost pobratenja. V Novi Gorici je bila taka svečanost prejšnji mesec, v San Vendemianu bodo v soboto to potrdili. Svečanost bo v tamkajšnjem hotelu «Prealpi», prisostvovali bodo tako člani domačega občinskega sveta in domačih organizacij in ustanov ter gostje iz Nove Gorice. Zjutraj bo uradna svečanost, po kosilu si bodo gostje ogledali vinski muzej. Delavci v Tržiču preprečili odhod avtobusa V Tržiču je včeraj zvečer približno 50 delavcev, zaposlenih v raznih tržiških tovarnah, preprečilo odhod Ribijevega avtobusa, ki bi moral odpeljati v Gradež. Ponovila se je namreč ista nevšečnost, kot pred dnevi v Gorici, ko niso avtobusi utegnili sprejeti vseh dijakov. Zanimivo predavanje o gobah v Štandrežu V Štandrežu so imeli prejšnji četrtek zanimivo predavanje o užitnih in strupenih gobah, ki ga je organiziralo domače prosvetno društvo ob sodelovanju Slovenske prosvetne zveze in delavske univerze iz Nove Gorice. Predavanje je imel dr. Hafner, profesor na delavski univerzi. Veliko občanov, predvsem gospodinj in domačih gobarjev, se je zbralo na društvenem sedežu. Kjer je z zanimanjem poslušalo strokovno predavanje profesorja iz Nove Gorice. Da bi bilo preidavanje še bolj nazorno je dr. Hafner prikazal barvne diapozitive o gobah, ki rastejo v naših gozdovih. Seveda je številne gospodinje zanimal način kuhanja in priprave užitnih gob. Predavatelj jim je ugodil z obsežnimi odgovori in se večkrat spušča! v zanimive podrobnosti; med druaim je gobarje opomnil, da morajo pri pobiranju gob paziti, da ne poškodujejo podgobja. Ob koncu predavanja so se vsi zbrali v domači gostilni, kjer je prof. Hafner dal prisotnim še nekaj navodil pri pobiranju in uporabi gob. S tem predavanjem se je v Štandrežu pričel ciklus kulturnih večerov letošnje sezone. Jutri pevski koncert v cerkvi na Travniku V cerkvi sv. Ignacija na Travniku bo jutri zvečer ob 20.30 pevski koncert — Cecilijanka, ki ga prireja EMAC. Na njem bodo sodelovali pevski zbori občinskih uslužbencev (vodi Franc Valentinčič), «Lojze Bratuž» (vodi S. Jerici jo). «I madrigalisti di Gorizia» (vodi O. Di-piazza), «Ufijei» (vodi G. Lasič), «Mirko Filej» (vodi Z. Klanjšček) in «S. Ignazio» (vodi S. Jericijo). PROBLEMI NASE SOLE RODITELJSKI SESTANEK NA GIMNAZIJI.LICEJU Prvi stik novega ravnatelja Tomažiča s starši - izvolitev odbora staršev za boljšo povezavo s šolo Preteklo nedeljo dopoldne je bil v risalnici v Ul. Croce v Gorici roditeljski sestanek za starše dijakov slovenske gimnazije in liceja. Bil je to prvi sestanek, ki ga je vodil novi ravnatelj šole prof. Boris Tomažič, ki je uvodoma pozdravil vse prisotne. V imenu staršev je pozdravil novega ravnatelja Ivo Marinčič ter mu želel uspešno delo v korist naše šole in njenih dijakov. Ravnatelj je nato poročal o stanju na šoli, kjer je v petih razre-|dih sedaj 41 dijakinj in dijakov in nižjih razredih je precej učencev. kar daje dobro upanje za irihodnja leta. Omenil je posredova-ija za potrebe šole pri krajevnih šolskih oblasteh, s čimer je bilo oseženo, da je končno fizikalni ka-inet šole izpopolnjen ter da smo prvič dobili tudi kemični kabinet. V tpku je akcija za izboljšanje šolske reme, predvsem klopi, ker so se-nje že davno dotrajale. Za pospešitev reševanja takih problemov je ravnateljstvo zaprosilo tudi za raz-gpvor z županom. Profesorski zbor se ne briga samo za učne uspehe dijakov, ampak tudi za druge njihove potrebe in zato med drugim bi^dno spremlja njihove zahteve za prevoze v šolo in druge, pri čemer je prišlo tudi do nedavne splošne stavke dijakov v Gorici. Ravnatelj je govoril nadalje o razrednem, disciplinskem in raznih drugih svetih, ki jih novi šolski zakon predvideva za profesorje, starše in dijake. Ta zakon sicer še ni dokončno v veljavi, vendar bi bilo treba že sedaj začeti misliti na njegovo izvajanje. Zato je predlagal, naj bi že na tem prvem sestanku starši izvolili iz svoje srede šolski svet, v katerem naj bi bil po eden ali več predstavnikov za vsak raz-rel Predlog je bil sprejet in starši so izvolili sedem predstavnikov ter ožji odbor petih članov. V šolski odbor staršev so bili izvoljeni: za predsednika Ivo Marinčič, za tajnika dr. Štefan Bukovec, za blagajnika Danilo Cotič ter odborniki dr. Danilo Rustja, Mira Čubej, Jožica Monti in Marta Sirkova. Odbor staršev bo imel svojo prvo sejo v petek popoldne ob sodelovanju vodstva šole in upamo, da bo njegovo delo plodno in uspešno. Na sestanku, ki je bil dobro obiskan, so se pogovorili še o drugih problemih šole in vzgoje na splošno ter ga zaključili z razgovorom staršev s profesorji o učnih uspehih posameznih dijakov. «iltiiiiiilliiiiiliiliiiiiliiuiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiriiimiiiiiiiniliiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KRIZA SE JE POJAVILA TUDI PRJ NAS V številnih črpalkah v mestu in okolici je včeraj zjutraj zmanjkalo bencina Avtomobilisti se zopet zatekajo k jugoslovanskim črpalkam Bencinska kriza je včeraj in del-1 Na avtocesti Trst - Benetke so no že v nedeljo in ponedeljek zajela tudi Gorico. V našem mestu so odprte le nekatere črpalke, ki pa prodajajo v glavnem samo navadni bencin, super bencina sko-ro ni. Črpalkarji so nam povedali, da so v zadnjih dneh prodali veliko večje količine bencina od običajnih. To je čisto razumljivo, saj so pričeli v Gorici kupovati bencin vsi tukajšnji avtomobilisti, ki so ga pred podražitvijo v Jugoslaviji kupovali onstran meje. Vendarle pa je ta izredni nakup trajal le nekaj dni; kajti že včeraj so številni avtomobilisti šli kupit bencin k črpalkam Petrola v Novo Gorico, kjer je dovolj goriva na razpolago. O-krog enajste ure se v Ulici Aqui-leia formirala dolga vrsta avtomobilov. Črpalka AGIP je namreč takrat dobila in prodajala super bencin. Na vseh dostopih na to črpalko je takrat čakalo na vrsto nad šestdeset vozil. Kmalu popoldne pa je bila tudi ta črpalka zaprta. Hujši je položaj v videmski pokrajini, kjer bencina skoro ni. Včeraj zjutraj smo na 40 kilometrov dolgi poti od Gorice do Vidma našteli le štiri odprte črpalke od skupno štirinajstih. Pred odprtimi črpalkami so bile dolge kolone avtomobilov in tovornjakov tudi z oljem za kurjavo in kerosenom je križ. Podjetja trdijo, da ga nimajo. Naftna kriza je torej pred vrati in marsikdo čaka, kaj bo sklenila vlada danes ali jutri. Vendarle pa so ljudje prepričani, da je bencina in gorilnega olja dovolj v zalogah, le petrolejske družbe ne dajajo blaga iz zalog, ker upajo v podražitev petrolejskih derivatov. bile včeraj vse črpalke odprte in tudi bencina je bilo dovolj Mladinski krožek Gorica priredi v petek, 23. t. m. v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13, kulturni večer. Odprli bodo slikarsko razstavo treh mladih zamejskih umetnikov. Sodelovali bodo Oskar Seccia iz Ronk, Hijacint Jussa iz Benečije in Marta Renar iz Gorice. Šolske vesti Ravnateljstvo učiteljišča «Simon Gregorčič» v Gorici sporoča, da bo v nedeljo, 25. novembra v risalnici učiteljišča. Ulica Croce 3 ob 10. uri roditeljski sestanek. Starši dijakov ali njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka u-deležijo. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča, da se vpisovanje v smučarski tečaj na Lažno zaključi danes 2t. novembra. Vpisovanje ie ra sedežu SPD, Ulica Malta 2. Slovenska prosvetna zveza prosi vsa prosvetna društva na Goriškem, naj cimprej dvignejo naročilsice za a-botiiraje Slovenskega stalnega gledališča za letošnjo sezono. Naročilnice je treba dvicniti na sedežu SPZ, Ulica Malta 2. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ulili Ml lil Hlinili II lil IIIIIIIIH mili Milil II IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Milil Iiiiiiiiiiiiiiiitin m IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIII Ul im mi m m Ululili il lil mil lin im SPRUELA JIH JE TUKAJŠNJA MLADINA Mladinci-novinarji iz vse Slovence so v nedeljo obiskali naše kraje V Doberdobu, Sovodnjah in Gorici so se pogovarjali z domačini Skupina tridesetih mladih informatorjev iz raznih občin Slovenije je v soboto in nedeljo obiskala Trst in Gorico. V soboto se je skupina mudila v Trstu (v nedeljski številki smo na tržaški strani poročali, da so informatorji obiskali tudi uredništvo Primorskega dnevnika) kjer Mladi «informatorji» iz Slove ulje ua županstvu v Sovodujah si je ogledala razna naša društva. V nedeljskih jutranjih urah pa je avtobus z mladimi iz Slovenije pripeljal v Doberdob, kjer jih je sprejel župan Andrej Jarc z nekaterimi občinskimi odborniki ter mladinci, ki so zastopali tabornike Rodu modrega vala. Po pozdravnih besedah župana Jarca so si mladi o-gledali spomenik padlim v NOB ter društveni sedež. Približno ob 10. uri so informatorji dospeli v Sovodnje, kjer so jih na županstvu sprejeli in pozdravili župan češčut, podžupan Cotič in predstavnik sovodenjske mladine Jožko Prinčič. Mladi informatorji so postavili županu in podžupanu ter podpredsedniku pokrajine Waltritschu, ki je bil prisoten na tem sprejemu, razna vprašanja. Nekatere mlade goste so zanimale predvsem socialne razmere v Sovodnjah in problem zamejskih Slovencev v naših vaseh. Ker so v nedeljo odprli obnovljeno poslopje rupenske osnovne šole in vrtca je župan češčut povabil mladince na ta praznik. Z velikim zanimanjem so sledili govorom in recitacijam otrok iz Rupe ter si vse to zvesto zapisovali. Pred kosilom, ki so ga imeli v Dijaškem domu, so si ogledali fotografsko razstavo ob 30-letnici goriške fronte, ki je odprta v razstavnih prostorih Espomega v Ul. Gadoma. Kot zadnja točka nedeljskega obiska našega mesta je bil na programu sprejem in razgovor s člani Mladinskega krožka Gorica. Predsednik MK je gostom na krat ko orisal enoletno delovanje gori-ških mladincev in jih seznanil s težavami, ki jih mladi srečujejo v zamejstvu. Po tem kratkem govoru se je razvila živahna debata, v ka tero so posegli številni informatorji, ki so članom Mladinskega krožka postavili razna vprašanja, čas je hitro minil in mladinci iz Slovenije so morah' odpotovati: poslovili so se od goriških mladincev z željo, po ponovnem srečanju. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v okviru akcije «planinstvo in šport za vsakogar» v nedeljo, 25. novembra pohod v Kromberk in na Ravnico. V Kromberku si bodo izletniki ogledali Goriški muzej v gradu. Zbirališče ob 10. uri pri gostilni Hrast v Komberku, kosilo iz nahrbtnika. V primeru slabega vremena izlet odpade. Prosveta člani novoustanovljenega mludinskc-ga zbora v Gorici vabijo prijatelje in mlade ljubitelje petja, da pristopijo k zboru. Vaje bodo ob četrtkih ob 17.15 na sedežu Mladinskega krožka na Svetcgorski cesti 84 (Dijaški dom). Gor,ca. Prosvetno društvo «Briški grič» U števerjana priredi na aruštvensra sedežu na Valerišču v petek, 23. novembre ob 20.30 predavanje o potovanju okrog sveta. Predavat bo Mi-ladin Černe, ki je letos poleti prepotoval zemeljsko oblo. Med predavanjem bo čeme prikazal nekaj barvnih filmov. EZSS33HHI Za krvouajalno sekcijo v Gorici so darovali: skupina prijateljev Ur 52.000 v spomin Eralda SimonetUja, bivšega člana krvodajalne sekcije; družini Trombetta in Visintin lir 15.00 v isti namen. Kino (, or im VERDI 17.15—22.00 «Una squillo per quattro svitati». J. Fonda in T. Sutherland. KORZO 17.15—22.00 «Le 14 amazzoni». L. Lu in I. L. Po. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 17.00—22.00 «Colpo rovente». S. Martinkova in B. Bou-chet. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. VITI ORIA 17.15— 22.00 «Colpo per colpo». H. Yaune in O. Juwey. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 17 00—21.30 «Il segreto dell'uomo sbagliato». A. Haywood in H. Anders. Barimi film. Prepovedano mladini pod 18. letom. / rži.' EXCELS10R 14.00- 16.00 «L'affare Dominici». Barvni film. PRINCIPE 14.00—16 00 «La stella di lata». Barvni film. AZZURRO 14.00—16.00 «Riuscirà Beppi a sventare le astute trame di Toni e sposare la bella Nina» (I due gondolieri) Barvni film. Aru«; I .urica SOCA «devolvei asice», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Cvetje v jeseni», slovenski barvni film ob 18 00 in 20.00, DESKLE «Tiger žre lepotice», ame-i iški barvni film ob 19.30. PRVAČINA «Idealna dojilja», ameriški barvni film ob 20.00. RENČE Prosto. KANAL «Pred milijon leti», angleški barvni film ob 20.00 DEŽURNA I.EKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči ie dežurna lekarna Alesam. Ul. Carducci, tel. ?268. Razstave V razstavni dvorani Esnomego v Ulici Gadoma bo jutri odprtje razstav-; o šolskih knjigah v naših šo lah. Razstavo prireja ustanova «Piccolo cinefonim», odprta no do ne delje vsak dan od 17. do 20. ure. V galeriji II Torchio v Ulici Ma meli je razstava slikarja Girnlama Pe St fi ani ja. Odprta bo do 30. no vembra. Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Federica Sandrig i, Lo-resa Dimitropuio, Gabriella Brumai, Roberta Blason, Orsola Margarita, Cristina Colla. Walter Buongiorno, Susar. Medeot. Caterina Secchi, Sonja Makuc, Francesca Popazzi, Ramon Pribaz. Tiziana Gratton, Cristian Balzarmi, Carlo Mazzolin. SMRTI: upokojenka 79 letna Caterina Visintm, vd. Medeot, dijak 17-letni Antonio Olivo, gospodisja 77 lefc na Carolina Ferrarese, vd. Introna, delavec 51-letni Angelo Dal Pio luogo, upokojenka 58 letna Emilia Mojk, upokojenca 68-letni Severino Condus. si, upokojenec 90 letni Giulio Tutoli, gospodinja 92-letna Marija Si ab, vd. Kopa«, in. DR. DRAGO STOKA NA PRIPRAVLJALNEM SESTANKU KONFERENCE 0 MANJŠINAH Manjšina ni velika po svoji številčnosti pač pa po svoj em vplivu na j avno živi j en j e Na pripravljalnem sestanku za mednarodno zasedanje o manjšinah je pretekli četrtek posegel v diskusijo tudi deželni svetovalec dr. Drago Štoka, ki je rekel: V mejah Italije obstajajo tri narodnostne manjšine (francoska, slovenska in nemška), ki jih razni sporazumi mednarodnega značaia kot take priznavajo de facto in de iure. So pa še razne etnične skupine. kakor tudi jezikovni otoki, ki pa so zelo spremenljivi bodisi po številčni moči, bodisi po zmožnosti etničnega življenja oziroma zavesti, kohkor so oni sami razpeti med dvomi, ali naj smatrajo svojo govorico kot dialekt, ki ga lahko uporabljajo samo med domačimi stenami, ali pa kot jezik, ki ga je treba spoštovati in razvijati. Italija je brez dvoma bogata, vsaj kar se raznoličnosti jezikov tiče; prav la-ko je bogata dežela Furlanija -Julijska krajina, saj nudi bivališče na svojem področju slovenski narodni skupnosti, furlanski etnični skupini in jezikovnim otokom nemške skupine. Otoki germanskega izvora (Sauris, Timau) in furlanska etnična skupina so vezani na folkloristične vrednote in ni še mogoče znaznati razvoja etnično -kulturno - historično - jezikovno -političnega značaja, tako da bi mogli govoriti o bistvenem preobratu na njihovi etnični poti, razen v primeru furlanske etnične skupine, ki se vedno bolj stvarno zaveda svojih vrednot. Slovenci, ki bivajo v Furlanih -Julijski krajini, se globoko zavedajo svojih jezikovno - kulturno - etničnih vrednot, so in hočejo biti narodnostna manjšina, kot sta nemška manjšina v Gornjem Poadižju in francoska v Dolini Aoste. Največ Slovencev živi v tržaški pokrajini in ščiti jih — nasprotno od Slovencev, ki žive v goriški in videmski pokrajini — mednarodni sporazum, tako imenovani Londonski memorandum iz leta 1954. V videmski pokrajini živi slovenska manjšina v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini; v Kanalski dolini je kulturna dejavnost slovenske skupine posebno razvita, čeprav je skupina manj številčna. Precej globoko je zakoreninjena ljubezen do zborovskega petja, katere priča sta dva visoko kvalitetna zbora. Mešana pevska zbora «Višarski zvon» in «Planinka», ki imata za seboj veliko opravljenega dela, znatno bogatita kulturno življenje ne samo Slovencev, temveč vsega krajevnega prebivalstva. Božja služba, ki mora zaradi logičnih razlogov ugoditi duševnim zahtevam slovenskega prebivalstva, se v Kanalski dolini vrši v slovenskem jeziku; na ta način nudi nov doprinos k rabi slovenskega jezika v-javnosti, ki pa mu ni še dovoljen vstop v učilnice. Prav tako obstajajo v Beneški Sloveniji zbori in slovenske kulturne organizacije, ki pri; čajo o pomembni stvarnosti. Razni zbori, mašni obredi v slovenskem jeziku, časopisje v slovenščini, dokazujejo, da narod lahko napravi čudeže za svoj jezik, čeprav je ta prepovedan v šolah in ga v lavnem in v zasebnem življenju močno ovirajo sile, ki še danes pojmujejo državo z enim samim jezikom in z eno samo narodnostjo, ker so mnenja, da katerikoli jezik, ki ni u-raden, lahko škodi državi kot tal.i in njenemu ustroju. To so popolnoma zgrešeni pojmi, ki so jih podedovali od preteklosti, o kateri ne moremo trditi, da bi bila demokratična. V resnici je čisto nasprotno: države ne šibi prisotnost, v njenih mejah, različnih jezikov, temveč zadušitev le-teh. kar povzroča nesoglasja, mržnjo. ki prej ali slej pridejo na dan. večkrat z nepredvidenimi posledicami. V videmski pokrajini razpolaga slovenska manjšina z Matajurjem, ki izhaja vsakih 15 dni. in z Domom, ki je periodično glasil j. Poleg tega prebira slovensko prebivalstvo ves slovenski tisk, ki izhaja v Trstu in v Gorici. Vsako leto izide zbornik Trinkov koledar, ki obširno obravnava družbene in jezikovne probleme beneških Slovencev. Dve sta Kulturni društvi, ki delujeta med slovenskim prebivalstvom: Rečan in Ivan Trin-ko. Prvo ima sedež v občini Grmek, drugo pa v čedadski občini. Slovenci, ki bivajo v goriški in v tržaški pokrajini, razpolagajo s šolo v materinem jeziku in sicer z osnovno, nižjo in višjo srednjo šolo; v sklopu tržaške univerze vztrajno zahtevajo ustanovitev stolice za slovenski jezik. Obstaja pa v Vidmu fakulteta za tuje jezike, na kateri poučujejo tudi slovenščino in zgodovino slovenskega slovstva. Obstoj šol v materinem jeziku lajša življenje narodnostne manjšine, zato so med prebivalstvom tržaške in goriške pokrajine posebno žive kulturna, politična in ekonomska dejavnost in druge. Šole, ki so namenjene slovenski manjšini (vključno otroški vrtci) so bile v tržaški in v goriški pokrajini ustanovljene in nato potrjene od zavezniške vojaške uprave leta 1945 in kasneje. Z mirovno pogodbo leta 1947 so prešle šole na Goriškem pod neposredno italijansko upravo, šole na Tržaškem pa so ostale pod zavezniško upravo do sklenitve londonskega sporazuma leta 1954. ko je tržaško ozemlje prišlo pod Italijo. Treba pa je bilo počakati šest sicer do leta 1961 m nadalinjih trinajst let za izvršilne norme te,a zakona, ki ga parlament te dni odobrava. V zvezi z obiskovanjem sioven-skih šol je za manjšino razveseljivo dejstvo, 'da število slovenskih učencev stalno narašča. V šolskem letu 1973/74 se je v tržaški pokrajini vpisalo v slovenske šole sktiono o tisoč 883 učencev (vštevši tiste, ki Zbori in društva v Reneški Sloveniji in Kanalski dolini - Šolstvo na Goriškem in Tržaškem ■ Slovenski tisk in slovenski kulturni domovi so bili vpisani v otroški vrtec), oziroma 149 več od lanskega šolskega leta. Učenci so v posameznih šolah tako razporejeni: otroški vrtci 800 (lani 776); osnovne šole 1313 (lani 1.293); srednje šole 703 (653); industrijska strokovna šola 44 (36) ; učiteljišče 79 (55) ; trgovski tehnični zavod 200 (192); znanstveni licej 175 (163); klasični licej 69 (lani 66). V goriški pokrajini je stanje sledeče: otroški vrtci 299 (lani 288); osnovne šole 503 (475) ; srednje sole 288 (285) ; trgovski zavod 53 (44) ; učiteljišče 31 (29) ; gimnazija - licej 41 (31). Slovenske šole na Tržaškem in na Goriškem obiskuje tudi več dijakov iz videmske pokrajine (Beneška Slovenija in Kanalska dolina), kjer ni šol s slovenskim učnim jezikom. Skoraj vsi dijaki se odločijo za študij na tržaški univerzi in sicer na znanstvenih in na humanističnih fakultetah, takoj po vojni pa se jih je mnogo vpisalo na univerze v Padovi, v Bologni, v Rimu in v Milanu, ker ni imela tržaška univerza vseh fakultet. Mnogo je še tistih, ki se vpišejo na ljubljansko univerzo in sicer zlasti na slavistiko. Posebno občutena je danes potreba po ustanovitvi višjih strokovnih srednjih šol, kakor tudi strokovnih šol za vajence, ki naj ravno tako bodo slovenske. Kakor smo že omenili, razpolagajo Slovenci v Trstu s Primorskim dnevnikom, s slovensko radijsko postajo Radio Trst A v sklopu italijanske RAI TV in vedno več je govora o potrebi po televizijskih oddajah v slovenščini, ki jih slovenska manjšina že dolgo zahteva. Poleg omenjenega dnevnika redno izhajajo sledeči slovenski časopisi: Katoliški glas (Gorica), Novi list (Trst), Gospodarstvo (Trst), dve strankarski glasili Beseda Slovenske skupnosti (Slovenska skupnost) in Delo (izdaja ga KPI vsakih 15 dni) in sledeče kulturne revije: Mladika (Trst), Most (Trst), Žali v (Trst), Dan (Trst), mesečnika za osnovnošolsko mladino Pastirček (Gorica - Trst), Galeb (Trst) in mesečnik, ki je namenjen dijakom nižjih in višjih srednjih šol Literarne vaje (Trst); poleg tega je treba omeniti zbornika Mohorjev koledar in Jadranski koledar. Kulturnih, .gospodarskih, športnih, dobrodelnih, glasbenih organizacij, knjižnic in podobno, ki delujejo med slovensko manjšino, je nešteto in so zelo aktivne. Težko je navesti podroben seznam, tudi zaradi tega, ker stalno nastajajo nove organizacije in vsako toliko izginejo ali nehajo s svojim delovanjem že obstoječe. Mnogo kulturnih organizacij zvesto ponazarja ideologijo tistih, ki so v njenih vrstah, večji del pa je nastal v obrambo etnično - jezikovnih potreb in deluje na kulturnem področju manjšine s poglavitnim namenom, da ohrani etnične, jezikovne in narodnostne značilnosti slovenske manjšine. Slovenci Furlanije - Julijske krajine so politično ločeni; del slovenskega prebivalstva zagovarja namreč potrebo po samostojnih političnih strankah, zaradi česar jr na stala Slovenska skupnost, stranka, h kateri pristopajo samo državljani slovenske narodnosti Slovenci pa, ki so marksistično usmerjeni, težijo h KPI in k PSI. Organizacije in združenje kulturnega, ekonomskega značaja in druge, o katerih sem govoril prej, odražajo to stanje. Edino izjemo predstavlja Stal no slovensko gledališče, ki je doslej edina kulturna ustanova, oziroma združenje, h kateremu so pri stopili vsi Slovenci ne glede na politično pripadnost, oziroma na no-litično prepričanje. Slovensko stal- V KROŽKU KASTA PLAYTIME «komični film za pametne ljudi» V petek, 16. t.m., je krožek KASTA vrtel v mali dvorani Kulturnega doma «komični film za pametne ljudi» PLAYTIME. Prav je, da o njem kaj napišemo, Gotovo je. da je dandanes največji heroj tisti, ki zmore toliko poguma, da se samemu sebi posmehuje zaradi pogojenosti od o-kolja, ki mu veleva, kako živeti. In prav zato menimo, da je Jacques Tati izreden režiser in igralec. Njegova dela so venomer o-draz življenja slehernika, ki hočeš ali nočeš, je v svojem okolju. To okolje ga pogojuje, le redkokdaj pa nasprotno. In prav tisti redki momenti, ko se okolju postavimo po robu, zaživimo človeka vredno življenje. Film «Playtime» (1968) — scenarij, režija in protagonist: Jacques Tati — je pravzaprav tragična komedija človeka v današnjem ritmu življenja, v današnji standardni organizaciji dela, zabave, turizma itd. Ta ritem nas žene sem in tja, tako da smo na robu »razosebljenja». In vendar je v nas iskra, ki nas reši iz tega brezosebnega vegetiranja, tako da kdaj pa kdaj zaživimo kot osebki ter naša čustva sprožijo verižno reakcijo v ljudeh, ki nas obdajajo. Rešitev je pravi Tati, ker rešitev je v nas. Lahko torej vremagamo svet tehn’ke. svet ljudi, ki so le številke ali uniforme. Filip Fischer no gledališče deluje v Kulturnem domu, ki je bil zgrajen pred desetimi leti tudi s prispevkom vlade. To naj bi bila delna odškodnina za požig leta 1920 osrednjega sedeža slovenskih kulturnih društev in sicer Narodnega doma (danes hotel Regina). Obstaja še mnogo drugih kulturnih domov, tudi novejših, v raznih predelih Trsta in Gorice. V tržaški pokrajini je raba slovenskega jezika (ki ga ščiti londonski sporazum) dovoljena v javnem upravnem življenju, kjer je slovenska manjšina v večini (občine Dolina, Repentabor, Zgonik, Devin - Nabrežina). Tukaj so seje občinskega sveta praktično dvojezične, na občinskih in tudi na nekaterih pokrajinskih cestah pa so postavili dvojezične napise. V tržaški in v miljski občini, kjer ni slovenski jezik praktično priznan de jure (razen v kaki rajonski kon-zulti, ki je bila pred kratkim ustanovljena), je bilo postavljenih nekaj dvojezičnih napisov v predelih, kjer so Slovenci v večini. V goriški pokrajini je stanje pravzaprav enako. V občinah s slovensko večino in sicer v Števerjanu, v Sovodnjah in v Doberdobu, so občinske uprave postavile na cestah dvojezične napise, goriška občina pa ni v tem smislu še ničesar storila, razen v primeru ustanovitve občinske konzulte za probleme, ki tarejo slovensko manjšino. Slovenskega jezika ne priznavajo v sodstvu, kolikor je v veljavi norma zakonika o civilnem in kazenskem postopku, ki prepoveduje u-porabo slovenskega jezika v sodnih aktih za tiste, ki poznajo italijanski jezik. Samo tujci lahko dobijo na razpolago tolmača. Nastanek leta 1964 Furlanije -Julijske krajine in sicer dežele s posebnim statutom, ni prinesel pravnih in praktičnih rešitev te situacije, kajti država odločno odreka deželi zakonodajno pristojnost v zvezi z jezikovnimi manjšinami. Na začetku sem omenil številčno moč Slovencev v Italiji, ki istočasno povzroča nemalo d'skusi j bodisi s strani manjšine bodisi s strani večine. Glede številčne moči razpravljajo v nedogled. Ker ni prišlo do objektivnega in mirnega jezikovnega štetja, je težko izračunati to število. Znanstvenik G. He-roud navaja skupno vsoto 125.000 v vseh treh pokrajinah. V resnici se je v Evropi pr javila zahteva po odpravi starih sistemov etnične in jezikovne zaščite, k' se je v glavnem opirala na število etničnih in-jezikovnih pripadnikov. Te kriterije danes močno zavračajo in odklanjajo. Vsaka manjšina ima pravico, da je zaščitena v vseh svojih pravicah, ne glede na število in na njeno politično moč in treba jo je ščititi, tudi če ona tega ne zahteva izrecno: šibke je treba ščititi (in s tem mislim osebe, družbene sloje, kakor tudi etnične in jezikovne skupine), kjerkoli in kadarkoli. Vsaki manjšini je treba nuditi, prav zaradi tega. ker je manjšina, zaščito in zagotovljene pravice, ne glede na njeno šibkost ali na njen vpliv v javnem iti v političnem življenju. Razlikovanje med velikimi in malimi manjšinami se naslanja — pravi Pizzorusso na str. 140 — na precej reiat'vne osnove, «kajti ali je manjšina velika ali majhna, ni mogoče določiti na podlagi analize statističnih podatkov». Pizzorusso trdi (prav tako v delu Manjšine v notranjem javnem pravu), da lahko kljub temu rečemo, «da je manjšina majhna, ko trenja, ki jih povzroča njena prisotnost, neznatno vplivajo na javno in socialno življenje države, kakor tudi na njeno juridično ureditev; velike pa so tiste manjšine, ki niso samo številčno posebno močne, temveč so v takem položaju, da lahko konkretno vnli-vajo na javno življenje.» Po mojem mnenju se to razlikovanje naslanja na relativne osnove, kolikor velikosti, oziroma ne-znatnosti manjšine ni mogoče določiti niti na podlagi trenj, ki jih lahko ona sproži, v odnosu s svojim vplivom na javno in državno življenje. Zavest, da pripadamo narodnosti. etnični in jezikovni manjšini, označuje v različnih trenutkih in okoliščinah nešteto nians, 'i so skrajno spremenljive in jih je težko zaznati; zelo lahko je dokazati, da manjšina niha v svoji ce-javnosti z ozirom na gosto zaporedje političnih in kulturnih dogodkov in neredko v zelo kratkem časovnem presledku. Včasih zadostuje kak zgodovinski dogodek, ki je za manjšino posebno važen in ki lahko vpliva na razvoj in na zavest pripadnosti le-te. 55 milijonov pripadnikov raznih etnično - jezikovnih manjšin v Evropi dobro pozna te pozitivne in negativne trenutke svojega obstoja. V zvezi s slovensko manjšino, ki živi v Trstu, je zgodovinsko potrje- no, da se je leta 1945 ko je bilo negotovo, komu bo tržaško ozemlje pripadalo, velik del prebivalstva ne samo trudil, da bi govoril v slovenščini, ampak tudi, da bi dokazal svojo pripadnost manjšini. Leta 1954 je prišlo do obratne situacije: mnogo Slovencev, ki se je zbalo vrnitve Italije (fašistični režim je bil še živ v spominu Slovencev), se je izselilo (glej velike emigracije v Avstralijo), ali pa so pristopili k etnični večinski skupini, tako da so vpisali svoje otroke v italijanske šole. Danes je življenje slovenske manjšine v tem oziru različno in boljše, čeprav obstajajo še nerešeni etnično - jezikovni problemi. Danes se vedno bolj razvija — in to velja tudi za slovensko manjšino v Italiji — zavest, da je jezikovna raznoličnost vir bogastev in da pri zaščiti te raznoličnosti ne gre samo za zaščito posameznika, temveč za kulturno bogastvo, ki koristi celotni Evropi in vsemu človeštvu. Strela z jasnega? Nikakor ne, pač pa sled, ki jo je v nedeljo ob zatonu pustilo za seboj letalo, ki je letelo od zahoda proti vzhodu. «Sled» je lepo «odsevala» tudi na morski gladini niiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiifniiiniiiiiiiiifniiiuiiiiiiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiimiiiiiiii PROBLEMA PARKIRANJA V SZ ŠE NE POZNAJO Sistematična priprava na večjo motorizacijo Motamo vozila so zelo draga ■ Politična cena ■ Vozač je privilegiran pred pešcem ■ Težko prideš do avtomobila • Pomanjkanje servisnih delavnic V sovjetskih mestih, tudi v samem glavnem mestu Moskvi, imajo pešci še vedno glavno besedo. Ob določenih urah je sicer v središču mesta avtomobilski promet zelo gost, toda bolj se odmikamo v periferijo, manj je te gneče. In vendar je danes neprimerno drugače kot pred desetimi leti. Tedaj so ljudje kar brezskrbno prečkali ceste in ulice, vtem ko je danes to ne le strogo prepovedano, pač pa nemogoče, ker je promet že gost, vrh tega drvijo po moskovskih ulicah taksisti, avtobusi in zasebni avtomobili z veliko naglico. In tega prometa je vedno več, ker je zasebni avtomobil danes, v primerjavi s stanjem še pred nekaj leti, številnejši, zelo veliko pa je tudi v vseh sovjetskih mestih tovornja- kov, in drugih industrijskih avtomobilov, kolikor jih ne srečaš nikjer drugje v svetu. V Moskvi in v drugih sovjetskih mestih torej ne moremo še govoriti o posebni gneči, lahko pa govorimo o naraščanju motorizacije. Večji promet pa je povzročilo strožje policijsko nadzorstvo, ki pa pešcev ne zadovoljuje. Piščalka miličnika je z njimi neusmiljena in kaznuje tudi manjšo napako, dokaj popustljiva pa je z nemarnimi šoferji. Ti so dobili potuho za prevzetnost tudi po pravni poti. Sodišča so v nekaterih primerih kaznovala tudi na zaporne kazni pešce, ki naj bi bili krivi za prometne nesreče. Uradne statistike krivijo pešce za kar dve tretjini nezgod. Privatni avtomobil pa je v SZ Kurt Marek - Cerarti : PRVI AMERIKANCI Znani nemški faktografski pisatelj Cerom, (s pravim imenom Kurt Marek), ki ga poznamo tudi pri nas po knjigi Pokopane kulture, je neposredno pred svojo smrtjo, leta 1972, objavil knjigo o arheoloških najdbah na področju Severne Amerike. To knjigo z naslovom PRVI AMERIČANI, ki je v nemškem originalu izšla v Hamburgu leta 1972, smo zdaj dobili tudi v slovenskem prevodu. Delo je poslovenil France Pipan, knjigo pa je izdala Cankarjeva založba, ki je delo u-vrstila v svojo znano zbirko Bios. V standardni opremi te zbirke, ki jo je zasnovala Nadja Furlan, prihaja torej na naš knjižni trg še eno zanimivo delo svojevrstnega pisatelja, čigar nekatera dela, čeprav niso znanstvena, so vzbudila pozornost po vsem kulturnem svetu. Kot pravi v svojem predgovoru avtor knjige sam, je knjiga Prvi Američani knjiga o zgodovini severnoameriške arheologije. Obenem pa naj bi bila to tudi knjiga s prikazom severnoameriških indijanskih prakultur. Kot pojasnjuje avtor, njegova knjiga ni poljudnoznanstvena, temveč je delo angažiranega pripovednika. Ceramova knjiga Uidi ni znanstveno delo, ker se Ceram z znanostjo ne ukvarja. Znanstvena dela so namenjena ljudem, ki se za stvar že zanimajo. Njegova knjiga Prvi Američani pa hoče šele buditi zanimanje ljudem in odpreti oči za zaklade preteklosti neštetim, fct o njih vedo le malo ali nič. V zadnjem času se je arheologija v Ameriki močno razvila, je pa ta veda vseeno še mlada. Od- stvari in na podlagi svojih izsledkov že lahko precej rekonstruira kulture severnoameriških Indijancev, torej kulture, ki so živele na tem kontinentu pred naselitvijo Evropejcev. In tako nas v svoji knjigi tudi Ceram vodi v daljno indijansko preteklost Severne Amerike, tja do tiste deklice, ki naj bi živela pred 17.000 leti in katere lobanjo so odkrili pri izkopavanjih leta 1933. O vsem tem, kdo so bili prvotni prebivalci Amerike, odkod so prišli, zlasti pa o tem. kakšne so bile njihove kulture, o tem predvsem nam govori Ceram v svoji knjigi. Seveda pa je to tudi knjiga o zgodovini arheologije Združenih držav Amerike, ki je sicer mlada veda, je pa zlasti v zadnjih desetletjih dosegla velike uspehe. Če si ogledamo vsebino knjige, lahko ugotovimo, da se prepletajo poglavja, ki odkrivajo bralcu stare indijanske prakulture, s poglavji o arheologiji nasploh in še posebej o ameriški arheologiji. Glede na to je morda knjiga za širši poprečni krog manj privlačna, čeprav ria drugi strani tudi našim ljudem odkriva doslej povsem neznano kulturo severnoameriških Indijancev. Knjiga bo torej koristna za našo izobrazbo in za širjenje naše splošne kulture, pa čeprav govori o stvareh, ki so nam ne samo časovno, temveč predvsem krajevno močno odmaknjene. Njena posebnost, vredna omembe, pa je izredno razgiban in zanimiv pripovedni slog, ki bo tudi slovenske bralce pritegnil. Zlasti velja to za nekatera poglavja iz zgodovine ameriških Indijancev. Sl. Ru. Horoskop krila pa je že mnogo dragocenih ||||MI|||IIIIIIIIIIII,l„il„„iiiiiiifiiiiH"i,HMiii|i"iM|".i.mulili...................... novih odgovornosti. V novih ču-stenih odnosih veliko sreče. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne spreminjajte cilja, da vam ne bi šlo po zlu, kar ste že dosegli. Imejte razumevanje do ljubljene osebe. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne glejte na besede, če hočete izpeljati svoj načrt. Za one. ki imajo prosto srce, važno srečanje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne računajte le s srečo. Samo z trdim delom boste dosegli uspeh. Posvetite večer čitanju. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaš realizem bi utegnil biti pretiran. Vprašanja rešujte enostavno. V družini mir in sodelovanje. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Sklenili boste dober posel. Vaša ne-pristranost vam bo zagotovila spoštovanje vplivne osebnosti. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ugoden dan za finančne in trgovske posle. Ne ugodite vsem željam najmlajših DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Vaše zamisli bodo naletele na ugoden odmev. Napačno bi bili soditi neko osebo samo po prvem vtisu. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne spreminjajte že sprejetih načrtov. V čustvenih pogledih sreča in mir. LEV (od 23.7. do 22.8.) V nekem prepiru med vašimi kolegi bodite nepristranski. Pri reševanju nekega srčnega vprašanja pokažite treznost. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pokazali boste v poslu dejavnost in podjetnost, toda pazite se nasprotnikov. Prejeli boste darilo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Zaradi premajhne spretnosti je v nevernosti doslej dobro izpeljan posel. Mir v družini. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Nastopil je trenutek za prevzem tudi politični in ideološki problem. Po ostrih razpravah se zdi, da so se zagovorniki zasebnega prevoznega sredstva tudi teoretsko uveljavili. Avtomobil ni proizvodno sredstvo in o kapitalizmu zato ne more biti govora, če državljan uporablja avtomobil le za lastne potrebe in ne za organizacijo «trgovskih» poslov, je lastnina povsem v skladu s socialistično miselnostjo. V resnici so v Moskvi tudi avtomobilisti z lastnimi trgovskimi posli. Tako so vozniki — taksijev. Skupno jih je okoli 15 tisoč. To je veliko, vendar še vedno premalo. Povečati njihpvOj število pa je težko, ker ni na razpolago šoferjev in oblasti zato zatisnejo oko, ko vozniki prevažajo ljudi izven delovnega časa tudi na lastno pest. Nakup avtomobila je v Sovjetski zvezi povezan s potrpljenjem. Cene so visoke in naročila sprejemajo le v določenih obdobjih. Pred leti je bilo treba čakati tudi po tri leta, sedaj pa naročniki že po letu dni dobijo vabilo za prevzem avtomobila. Predvidoma se bo stanje v letu 1974 izboljšalo do take mere, da bodo na avtomobil čakali le nekaj tednov. Določene kategorije državljanov imajo pri nakupu avtomobila prednost. To so znanstveniki, umetniki, izumitelji, vojaški in vladni funkcionarji, invalidi, narodni heroji in drugi zaslužni državljani. So pa tudi taki, ki prej pridejo do avta tudi brez zgoraj omenjenih rekvizitov. Zelo se baje pri tem izkažajo Gruzijci, ki so rojeni mešetarji. Glede na poprečne mesečne dohodke so avtomobili zelo dragi Poprečna mesečna plača naj bi bila okoli 130 rubljev. «Moskvič», ki je najbolj priljubljen pa velja 5200 rubljev (3.600.000 lir), «žiguii» (sovjetski «124») 5800 rubljev, «volga» (ali sovjetski mercedes) pa nad 9000 rubljev. Seveda gre za politične cene. Javne ustanove dobivajo iste avtomobile po dvakrat nižji ceni. Poieg nakupne cene morajo lastniki letno plačevati davek «lastnikov prevoznih sredstev» v znesku največ 12 rubljev (8400 lir), šoferski tečaj pa velja 40 rubljev. še slabo razvita mreža mehaničnih delavnic je povzročila pravo poplavo strokovne literature, s pomočjo katere se mnogi vozniki izučijo v prav dobre mehanike. Po izgradnji tovarne v Togliattigradu je izšel tudi italijansko - ruski tehniški slovar z 20.000 izrazi. Gorivo, ki na primer nam povzroča skrbi, je v Sovjetski zvezi nekoliko cenejše: «super» velja 75 lir liter, navadni pa kakih 50. V škodo avtomobilom pa govorijo še vedno javna prevozna sredstva, ki so zelo pogostna, hitra in zelo poceni. Podzemska železnica na primer nudi za samo 40 lir neomejeno dolg prevoz. Večja motorizacija povzroča tudi večje število nezgod. Sodne razprave o prometu so po številu že na tretjem mestu. Glavni vzrok je — pijančevanje. To desetletje bo verjetno za Sovjetsko zvezo pomenilo prehod na množično motorizacijo. Izvedenci so za svoja načrtovanja gotovo vzeli v poštev izkušnje iz zahodne Evrope. Do kakšne mere pa so upoštevali dejstvo, da avtomobil začenja povzročati več problemov kot jih pa reši, se bo videlo ko maj čez kakih 10 let ali več. V Sovjetski zvezi še ne poznajo pre polnih cest, hrupa, onesnaženja zraka, pomanjkanja parkirnega prostora. Se bodo načrtovalci in tudi koristniki pravočasno zavedali teh nevarnosti? Bruno Križman SREDA, 21. NOVEMBRA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost Evropski nacionalizem 13.00 OB 13. URI 13.30 DNEVNIK 14.00 O vzgojnih problemih: Življenje v šoli in Vzgojno okolje 15.00 do 17.00 Šola 17.00 Spored za najmlajše 17.30 DNEVNIK 17.45 Slikanice za mladino 18.15 Pustimo jih živeti 18.45 TV razprave V današnji oddaji pod tem naslovom bodo obravnavali problem zaporov. Strokovnjaki in ljudje, ki se s tem vprašanjem ukvarjajo, si bodo izmenjali mišljenja v zvezi s potrebo, ki je vedno bolj živa in ki nalaga ustreznim krogom, da bi čimprej omogočili drugačen način prestajanja kazni, kajti v splošnem se je uveljavila teza, da naj prestajanje kazni ne bo več s strani obsojenca nekakšno «vračanje družbi», pač pa naj zapor služi za prevzgojo jetnika, kriminalca za ponovno vključitev v družbo 19.15 Poljudna znanost Narodna pesem in družbene spremembe 19.45 ŠPORTNI DNEVNIK Kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.30 DNEVNIK 21.00 PROBLEM VESTI KO JE ČLOVEK SAM Kakšne probleme, kakšne duševne borbe, poleg fizičnega trpljenja mora človek prestajati, ko se zave, da mu ni rešitve, ko ve, da se ga je lotila takšna rakasta bolezen, proti kateri ni sredstva? In je bolje, če prizadeti ve ali ne ve za svojo bolezen? Tisti, ki z njim živi, naj mu to pove ali ne? Je morda primerno tudi pospešiti konec ali pripomoči k blagemu «prehodu»? Na ta in še na druga podobna vprašanja bodo skušali odgovoriti nekateri ljudje, ki so sami doživljali vse to, kot na primer umetnik Van Johnson, čas-nikar Stewart Also, komediograf Robert Anderson, in drugi 22.00 Športna sreda 23.00 DNEVNIK DRUGI KANAL 21.00 DNEVNIK 21.20 Quaranta pistole Film je režiral Samuel Fuller, v glavnih vlogah pa igrajo Barbara Stanwyck, Barry Sullivan, Dean Jagger, Robert Dix, Eve Brent, itd. Film. izhaja iz leta 1957. Film «Štirideset samokresov» povzema zgodbo bogate ženske Jessice, ki živi v Tombstonu. Ta bogatašinja ima svojo telesno stražo, ki jo sestavlja štirideset oboroženih mož. Zvezni policaj Glenn Barrel pride s svojima dvema bratoma v Tombstone, da bi raziskal nekaj novejših nasilnih dejanj. Mlajši brat bogate posestnice Jessice rani nekega meščana in Glenn prisili krajevnega šerifa Logana, da «objestnega» fanta spravi pod ključ. Toda sodišče Morrisa izpusti, ker je ta našel sebi primerno «pričo». Glenn se potrudi, da bi resnica prišla na dan. Toda zaman. Morris celo umori enega izmed njegovih mlajših bratov. To gre preko meja. In Glenn ga zato ubije. Več pa ne bomo povedali, ker bomo to zvedeli iz filma. 22.40 Skulptura v tovarni JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.20 in 11.00 ŠOLA Gorski kotar, Kristali, Obdelava lesa. Jure Kaštelan, Matematika, Marksizem, Juraj Dalmatinec, Šibenik, Glasbeni pouk 16.40 Otroci naše šole Serijski film 16.55 Nogometna tekma - Hajduk — crvena zvezda Prenos iz Splita 17.45 OBZORNIK 18.50 Marksizem 19.20 Kaj hočemo Ob ustavnih in kongresnih razpravah 19.45 Kozmetično ogledalo 20.00 DNEVNIK 20.40 FHm tedna VSE ALI NIČ Po vsebinskem izhodišču je film podoben znanemu delu «Pot v visoko družbo». Kot v tistem, gre tudi v tem filmu za prikaze ambicioznega človeka, kj bi rad uspel mimo svo-j:h rerinih soosobnosti in možnosti. Če je «Pot v visoko družbo» psihološka erama z velikimi ambicijami, je film «Vse ali mč» prav tako kvaliteten, lahko rečemo uspel film, le da se bolj približa kriminalki, saj mora glavni junak na svoji poti k uspehu tudi moriti. Prav ta umor pa ni. .. preveč bi odkrili če bi vse povedali, 22.20 POROČILA 22.25 Rokomet Jugoslavija —■ Vzhodna Nemčija KOPRSKA BARVNA lELEVIZIJA 20.00 Risanke 20.15 POROČILA 20.30 Boj z morjem Film 22.00 Zabavno - glasbena oddaja TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Spored za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.30 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.50 Nove knjige; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.30 Deželne kronike; 15.10 Glasbeno-govorni spored; 16.15 Smareglia: «Istrska svatba»; 19.30 Deželne kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30. 14.30. 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.30 Jutranja glasba; 9.10 Dva orkestra; 10.10 Otroški kotiček; 11.15 Prisluhnimo jim skupaj; 11.45 Orkester Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Samoupravna praksa; 14.10 Plošče; 15.00 Mala znanstvena enciklope -dija; 15.15 Simf. skladbe; 15.45 Plošče; 16.40 Vrstijo se pevci lahke glasbe; 17.00 Mladi izvajalci; 16.20 Vokalni kvartet in trio; 17.30 Okrogla miza o minulem delu; 18.00 Popevke; 19.00 Iz priljubljenih oper; 19.00 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru: 20.45 Ritmi za godala; 21.00 Literarna oddaja; 21.15 Pisana glasba; 22.00 Jazz; 22.35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža: 11.30 četrti spored; 13.20 Poseben program; 15.10 Spored za mladino; 17.05 Popoldanski glasbeni spored; 17.55 Nadaljevanka «Trije mušketirji»; 18.10 Straussova «Arabella»; 18.40 Program za mladino: 19.10 Kro- nike Juga; 20.20 Ponovno na sporedu z Mino; 21.15 Radijska drama; 22.10 Operni koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.50 Trije mušketirji; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Opravljivci; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 20.10 Sestanek petih; 21.00 Pio- SC0 lil. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.40 Čajkovski, Simf. štev. 5; 12.20 Sodobna ital. glasba: Arrigo in Gentilucci; 13.00 Glasba skozi Č£is; 14.30 Schumannov oratorij za so- lo, zbor in orkester; 16.00 Bartok, Busoni in Debussy; 17.20 Strani iz albuma: 17.30 Glasba izven programa; 18.00 Simfonije za godala; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.15 Zahodna filozofija in moderna Kitajska; 21.30 Bachovi koncerti. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Otroške igre; 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja; 10.15 Urednikov dnevnik: 1.15 Z nami na poti; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Puccini: «Madame Butterfly»; 1540 «Odskočna deska»; 16.00 Loto vrtiljak; 17.45 Jezikovni pogovori: 18.00 Aktualnosti; 18.15 Pop ansambli; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Ko-mornoglasbeni studio: 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Jug. pevcev zabavne glasbe. SPORT SPORT SPORT NOGOMET IZ TEKMOVANJA ZA SP Danes Sovjetska zveza tudi uradno izločena? Kaže, da tudi Jugoslovansko posredovanje ni omajalo nerazumljivega stališča FIFA MLADINCI Breg — Aurisina 1:1 BREG: Jež, Zobec, Košuta, Žafran, Slavec, Sovič, Štranj, Lovri-ha P., Strnad, Lovriha M., Ferlu-ga, 13 Gabrielli. Brežani so sprejeli v goste Auri-sino, ki sodi med najboljše enajsterice te skupine. «Plavi» so nastopili v okrnjeni postavi. Manjkal je vratar Ota (katerega je dobro nadomeščalo levo krilo Jež) in Bržan. Brežani so kljub nepopolni postavi odigrali svojo najboljšo tekmo. Prišla je do izraza lepa skupna igra, ki je od vsega začetka spravila v težave Nabrežince. «Plavi» so prvi potresli mrežo po prostem strelu Slavca, ki je bil pravi steber Bregove obrambe. Gostje so že pet minut kasneje remizirali s srednjim napadalcem Negrinijem, ki je izkoristil nesporazum v obrambi domačinov. Nekaj kasneje bi lahko «rdeči» še podvojili, vendar je Lonza pol metra pred vrati neverjetno poslal žogo čez prečko. Po tej akciji niso Nabrežinci pokazali nič drugega. Vajeti igre so prevzeli Brežani, ki so do konca srečanja napadali. Ustvarili so si več pri- lllllllllllllll..............................................Illllllllllllllllllll.. ZUERICH, 20. — Jutri bi morali odigrati v Santiagu v Čilu povratno nogometno tekmo med Čilom in Sovjetsko zvezo za vstop v finalno skupino svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Zah. Nemčiji. Kot je znano, se je prvo srečanje v Moskvi zaključilo neodločeno 0:0, nato pa je prišlo do krvavih pokolov v Čilu, zaradi česar so sovjetski predstavniki zahtevali, naj menjajo kraj srečanja. Čilenci so se seveda temu uprli, močno podporo pa so našli v predsedstvu mednarodne nogometne zveze, ki je stalno zahtevala, naj se sovjetski nogometaši predstavijo prav na stadionu v Santiagu. Tu niso hoteli menjati kraja srečanja, medtem ko je do nečesa podobnega pred časom že prišlo na Irskem. Kaže pa, da je padla v vodo tudi pobuda jugoslovanske nogometne zveze, ki je predlagala, naj bi se sovjetski in čilski predstavniki srečali 5. decembra v Zueri-chu in skušali najti pot iz te neprijetne zadeve. Po drugi strani so sovjetski nogometni predstavniki zahtevali z brzojavko takojšnje sklicanje izvršnega odbora FJB'A, vendar pa predsednik Rous in tajnik Helmut Kaeser te brzojavke še nista prejela. Čilska nogometna reprezentanca se bo tako jutri redno predstavila na igrišču v Santiagu, kjer bo odigrala prijateljsko tekmo z nekim brazilskim klubom, da bi tako proslavila svojo kvalifikacijo na SP. V mehiškem glavnem mestu pa se medtem nahaja izbrana vrsta sovjetskih nogometašev, ki nastopajo pod imenom «selekcija sovjetskih nogometnih klubov». Ta e-kipa še ni nastopila, odpovedala je tudi prijateljsko tekmo, ki bi jo morala odigrati jutri v Mehiki in ni sporočila, zakaj je do tega prišlo. V mehiških nogometnih krogih so nekateri prepričani, da bo ta ekipa pripravila veliko presenečenje. Po nekaterih vesteh naj bd se namreč jutri predstavila na igrišču v Santiagu in tako vsem zmešala štrene. NOGOMET V MLADINSKIH PRVENSTVIH Naše enajsterice so v zadnjem kolu iztržile v šestih tekmah 3 točke Zmagala ni nobena ekipa, tri pa so bile premagane NAMIZNI TENIS V PRVENSTVU MOŠKE C LIGE Sokol si je v nedeljo pribori! prve točke Kar dva nastopa v 12 urah Sokol — Montedison 0:5 Proti enemu izmed favoritov so naši igralci v soboto v dvorani «Igo Gruden» v Nabrežini gladko klonili. V opravičilo pa moramo takoj povedati, da so se gostje iz Porto Marghere pokazali kot homogena in zelo dobra ekipa. Izkušenega Samba je tokrat zamenjal prav tako dober Scarpa (II/4), poleg njega pa sta igrala še Reberschak, ki je zelo izboljšal svojo igro, in Tieuli, ki nam je bil sicer neznan, je pa v e-dini tekmi gladko odpravil Fabjana in s tem dokazal svojo veljavo. Nabrežinci torej letos igrajo precej slabo, čeprav so bili v začetku prvenstva precejšnji optimisti. Dobro, da letos ne bo izpadla nobena ekipa iz C lige, sicer bi bil sam obstanek v tej kategoriji v dvomu. Po našem mnenju igrata zlasti Pertot in Fabjan pod svojimi sposobnostmi in prevečkrat prepuščata šibkejšim nasprotnikom točke. Manjka jima vztrajnost, saj smo prepričani, da imata izkušenj dovolj. Tretji igralec, tako Sanna kot Milič, pa sta nas doslej še najbolj zadovoljila, saj sta za svoje znanje igrala zelo srčno in sta vedno odšla z igrišča z dvignjeno glavo. O sobotni tekmi nimamo kaj povedati, saj ni bil izid nikoli v dvomu. Še najzanimivejša je bila igra med Fabjanom in Reberschakom, katero je gost osvojil s tesnim 2:1, ker je naš igralec proti koncu precej popustil. Sanna je klonil prav tako Reberschaku in nato še Scarpi, kljub temu pa je njegova igra zadovoljila. Pertot je edino tekmo odigral s Scarpo, proti kateremu bi lahko v drugem setu tudi zmagal. IZIDI Sanna — Reberschak 0:2 (16, 19) Fabjan — Tieuli 0:2 (15, 18) Pertot — Scarpa 0:2 (13, 20) Fabjan — Reberschak 1:2 (—16, 18, 19) Sanna — Scarpa 0:2 (13, 14) Sokol — Winterthur 5:2 Komaj 12 ur po srečanju z Mon-tedisonom, so nabrežinski predstavniki osvojili prvi par točk v letošnjem prvenstvu, proti šibki ekipi iz Padove. V nedeljo zjutraj sta se tako v nabrežinski telovadnici srečali ekipi, ki sta bili še brez točk. Igra V srečanju Sokol — Montedison (namiznoteniška moška C liga) nabrežinski igralec Valter Pertot na levi) ni pokazal vseh svojih sposobnosti je bila temu primerna in nas kljub zmagi domačinov ni zadovoljila. Tokrat je kot tretji igralec Sokola nastopil Robert Milič, ki je več kot zadovoljivo opravil svojo nalogo. O-bakrat je sicer klonil, vendar le zaradi neizkušenosti. Prikazal je lepo obrambo, v napadu pa še ni dovolj gotov samega sebe. Vidi se, da ne trenira z boljšimi igralci, to pa zato, ker zaradi oddaljenosti ne more hoditi v Nabrežino in je raje le «sparing partner» sestri. Vsekakor pa je pokazal velik napredek in škoda je, da se bavi tudi z ostalimi športi ter se tako ne more dovolj posvetiti namiznemu tenisu. Fabjan in Pertot sta tokrat osvojila vse tekme, vendar nas njuna igra (in predvsem podcenjevanje nasprotnika) ne more zadovoljiti. Gostje so, kot smo že omenili, skromno moštvo, sestavljeno iz tret-jekategornikov, ki pa so pokazali veliko voljo do igranja in bi z dobrim trenerjem verjetno lahko precej napredovali. Posamezne tekme so bile precej napete, bodisi zaradi podcenjevanja nasprotnikov s strani Fabjana in Pertota, ki sta večkrat zapravljala točke brez potrebe in to bi se jima lahko maščevalo, bodisi zaradi enakovrednosti nasprotnikov, ko je za mizo stal Milič. Prav njegovi dve tekmi sta bili najzanimivejši in sta si bili na las podobni. Obakrat je Kraševec gladko osvojil prvi set, v ostalih dveh pa je klonil po ostri borbi za vsako žogico in s tesnim izidom. S to zmago se je torej Sokol o-tresel repa lestvice in upamo, da bo odslej igral bolje ter se bodo vsi igralci bolj potrudili in dosegli v nadaljevanju prvenstva boljši položaj na lestvici. IZIDI Pertot — Peggion 2:1 (—20, 15, 15) Fabjan — Rossi 2:0 (10, 8) Milič - Righetti 1:2 (—18, 20, 18) Fabjan — Peggion 2:1 (—14, 10, 15) Pertot — Righetti 2:1 (—20, 14, 14) Milič — Rossi 1:2 (—14, 26, 21) Fabjan — Righetti 2:0 (19, 16) n. k. KOŠARKA BEOGRAD, 20. — Jugoslovanska košarkarska kluba Crvena zvezda in Radnički, ki nastopata v turnirju za pokal prvakov in pokal pokalnih prvakov, sta v velikih škripcih. Igrati bosta morala proti nevarnima nasprotnikoma Bagnoletu in proti švedskim prvakom, vendar pa sta oba kluba brez svojih najboljših igralcev, ki nastopajo z jugoslovansko reprezentanco po ZDA. Tekem ne morejo preložiti, spomi igralci pa so daleč in je tudi težko, da bi se odrekli reprezentančnim obveznostim. ložnosti za gol, v eni od katerih je Strnad zadel vratnico. Vse igralce Brega je treba pohvaliti, ker so se zelo prizadevali in borili od prve do zadnje minute. Izid serčanja je dokaj pravičen, verjetno pa bi naši nogometaši zaslužili kaj več. Jolo Campanelle — Primorje 1:1 CAMPANELLE: Depansher, Mar-zari, Dionis, Riva, Losar, Lonza-rì, Lati. Milosà, Ausilio, Bergoma-sco, Moko, 13 Sedi. PRIMORJE: Capun, Blažina, S. Štoka, Timeus, Černjava, V. Husu, S. Husu, G. Husu, Milič, Guštin, Castellani, 13 E. Štoka. STRELCA: v 20. m n. d.p. Blažina, v 35. min. d.p. Moro. Po dveh zaporednih porazih je mladinska enajsterica Primorja na domačih tleh računala na zmago. Nasprotnikom pa je uspelo odnesti točko, in to zasluženo. Prosečani so napadali v prvem polčasu. Najprej je lepo streljal Guštin, nato pa S. Husu, toda vratar Campanell je s težavo ubranil. B drugem delu igre so Prosečani precej popustili, kar so izkoristili nasprotniki, ki so zaigrali učinkovito le na sredini igrišča. V napadu pa so bili precej pomanjkljivi. V 15. minuti je Černjava ustavil žogo z roko v kazenskem prostoru. Sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki je Losar ni znal izkoristiti. Primorje je povedlo z hitrim protinapadom takoj po zgrešeni enajstmetrovki nasprotnikov. V nadaljevanju so se «rdeče-rumeni» uspešno branili. Samo 5 m;nut pred koncem srečanja so gostje izenačili z lepim prostim strelom z roba kazenskega prostora. V domače moštvo je po dveh zaporednih odsotnostih nastopil branilec Blažina, ki je ob tej priložnosti poskrbel za edini zadetek pro-seškega moštva. Napadalna vrsta se ni preveč izkazala, posebno, ker napadalcev niso preveč upoštevali in niso prejemali podaj iz ozadja. Enajsterici sta si bili med seboj enakovredni in izid srečanja je v bistvu točen. H. V. Lib. Sv. Marko 6:2 Gaja LIBERTAS: Grassi, Apollonio, Vil-alta. Marchesan, Biasi, Velari, Ceibe, Marchesan L., Conni, Ravenna in Bencich. GAJA: Ghezzo, Grgič, Milič, Milkovič,, Brass, Kalc, Kralj M. in D., Davanzo in Guštin. KOTI: 6:5 za libertas. GLEDALCI: okrog 40. "Tudi prvo kolo povratnega mladinskega prvenstva je bilo usodno za Gajevce. Torej, porazi se nadaljujejo, kljub požtrvovalnosti ekipe. Poraz proti Nabrežincem je bil bolj ali manj predvidevan, toda od «zeleno-rumenih» ni nihče pričakoval, da se bo Ghezzova mreža zatresla kar šestkrat. Za visoki poraz sta bila odločilna prva zadetka, ki ju je Gaja dobila že v začetnih udarcih. V nadaljevanju, pa je gajevcem uspelo najprej zmanjšati rezultat z M. Kraljem, proti koncu pa je Brass zapravil ugodno priložnost za remi, ko je po nepotrebnem zastreljal 11-metrovko. Po odmoru so domačini še bolj pritisnili, kajti Gajina obramba je bila zmedena. To so seveda spretni napadalci izkoristili in nasuli kar pol ducata golov v mrežo gostov. Drugi zadetek za goste (in s tem tudi končni rezultat) je postavil minuto pred koncem tekme Brass s strelom od daleč. Naj omenim, da so «zeleno-rume-ni» tudi tokrat nastopili nepopolni, kajti manjkal jim je prvi vratar Škabar. Darko Grgič NARAŠČAJNIKI Tergeste — Union 1:1 UNION: Čepar, Ballarin, Del Bosco, Benčič, Deros, Stulle, Ancona, Koc, Sassi, Colja, Hrevatin. Naraščajniki podlonjerskega Uniona so imeli v nedeljo res smolo, shj jim je točka ušla prav v zadnji minuti srečanja. Podlonjerski fantje so prevladovali skozi oba polčasa, prikazali so odlično igro, kjer je prišlo do izraza sodelovanje med raznimi sektorji. Predvsem pa je zadovoljila sredina igrišča, ki je imela vajeti srečanja stalno v svojih rokah in se ni pustila presenetiti. Na žalost pa so naraščajniki Uniona v zadnji minuti, potem ko so bili že prepričani o svoji zmagi, nekoliko popustili, kar jih je na koncu drago stalo. Nedeljski izid pa dopušča vseeno upanje, da se je Union popravil in bo odslej igral tako, kot v prvih prvenstvenih tekmah. Mauro Breg — De Macori 0:1 BREG: Krmec, Polese, Grizonič, Novello, Žerjal, Krevatin, Kuret Dino, Klun, Penosa, Kalin. DE MACORI: Colussi, Montillo, Conte, Bonazzi, Zucca, Daris, Burlo, Zwar, Estollo, Sinigoi, Madotto, 13 Renco. Neuspešen izid srečanja je predvsem plod neresnosti nekaterih i-gralcev, ki jemljejo preveč na lahko športne obveznosti. «Plavi» so začeli tekmo v devetih, vendar je Klun dospel nekoliko kasneje in so Brežani nato igrali v desetih. Gostje niso znali izkoristiti svoje številčne premoči, saj so imeli naši fantje v prvem polčasu valeti igre v svojih rokah. Dolinčani niso končali polčasa v desetih zaradi izključitve Dina Kureta. Po odmoru so Tržačani zavihali rokave in so se pogostoma spuščali v napad, tako da je imela Bregova obramba polne roke dela. Šele proti koncu srečanja je De Macoriju uspelo povesti z lepim prostim strelom Zwara. «Plavi» so se tedaj pognali v napad v upanju, da bodo remizirali in so v zadnji minuti dvakrat za las zgrešili vrata, najprej s Klunom in kasneje z Novel-lom. Lahko mirne duše rečemo, da bi se srečanje s popolno postavo Brega drugače izteklo. Manjkala sta namreč branilec Mauro Kuret in napadalec Ferluga, ki je tokrat nastopil z mladinci. Jolo ZAČETNIKI Breg — Op. Supercaffè 0:1 BREG: Mauri, Kocijančič, Sancin, Lovrečič, Klabjan, Divis, Šker jan, Grizončič, Prašelj, Kralj in Viola. OPICINA SP ER CAFFÈ: Furia- nich, Morterra, Piccini, Melon, Dell’Oste, Castro, Dagri, Milani, Dosa, Rumiz, Degrassi. Najhilajša postava Brega je doživela še èn spodrsljaj, vendar izidu srečanja ni kaj oporekati. Opici-na Suprecaffč je ustvaril več " priložnosti za gol, tako da bi lahko bil izkupiček golov še izdatnejši. Pri «plavih», ki so bili v skoraj popolni postavi, je odpovedal predvsem napad, saj od začetka ni znal izkoristiti vetra, ki je v prvem polčasu pihal Bregu v hrbet. Gostje pa so se v drugem polčasu znali okoristiti z burjo. V deseti minuti so povedli z avtogolom Divisa. llllllllMIIIIIIIIIIIIUHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllIlllimitlllt OBVESTILA SPDT obvešča, da so treningi na Nabrežinski progi v sledečih dnevih: jutri, v četrtek, 22. t.m. v torek, 27. in v četrtek, 29. t.m. Vsaka ura treninga stane 800 lir. « « « SPDT vabi v nedeljo, 25. novembra na 5. JESENSKI SPREHOD na Grmado. Zbirališče ob 9.45 na železniški postaji v Trstu, od koder bo odhod z vlakom do Vižo-velj (prihod ob 10.30). Od tam v Cerovlje itd. « • • SPDT obvešča, da se je v soboto zaključilo vpisovanje za smučarski tečaj. Če bodo še prosta mesta bo pod to rubriko objavljen datum za naknadno vpisovanje. • « • SPDT obvešča, da bo v četrtek, 22. t.m. zadnji dan vpisovanja za smučarski tečaj v telovadnici v Dolini od 18. do 19. ure. Prisoten bo odbornik Planinskega društva. Po vpisovanju bodo vrteli film o snegu in smučanju. O igri sami lahko rečemo, da ni bila slaba, čeprav sta Prašelj in Kralj igrala pod svojimi sposobnostmi. Precej dobro sta se odrezala Škerjan in Viola, poznala pa se je tudi odsotnost borbenega Ražmana. IST ODBOJKA DUNAJ, 20. — Odbojkarji Partizana so v prvem kolu pokala odbojkarskih prvakov premagali tudi v povratni tekmi dunajski DTJ s 3:0 in se tako uvrstili v drugo kolo, kjer bodo imeli za nasprotnika prvaka Sovjetske zveze CSKA. Tekmi bosta 5. decembra v Beogradu in 19. januarja v Moskvi. * * * Znani slovenski odbojkar Adolf Urnaut, ki nastopa že vrsto let na Reki pri Kvarnerju, se je nameraval vrniti v Slovenijo in v prvem kolu letošnje 1. moške jugoslovanske lige zato niti ni nastopil za svoj reški klub. Kasneje pa se je očitno premislil in je sklenil še nadalje ostati na Reki. Moška odbojkarska C liga: zgoniški Kras je zaradi slabe igre nepričakovano podlegel ekipi GMT liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiim KOŠARKA POLET V PRVENSTVU «POMLAD» V zaključnem delu tekme preveč zgrešenih podaj Pri Opencih sta zadovoljila le Ivan Sosič in Rudi Taučer Lloyd A. — Polet 76:46 (34:20) POLET: Ivan Sosič 4. Andolšek, Danev. Taučer 16. Marko Sosič 10, Škabar 8, Rismondo 2. Kalin 4, Ferluga, Valter Sosič 2. PROSTI METI: 8:18. Vse preveč zgrešenih podaj proti koncu tekme in slabo zapiranje prostora v obrambi je poletovce drago stalo v tekmi z Lloydom. Openski košarkarji niso zaigrali tako kot v zadnjih srečanjih, ko so premagali Italsider in Ricreatori. Res je, da je Lloyd homogeno moštvo (z dobrim metom na koš), res pa je tudi, da bi lahko poletovci zgubili z manjšo razliko,- če ne bi zagrešili toliko napak. Med posamezniki bi tokrat lahko pohvalili Ivana Sosiča, ki je morda edini'zaigral v običaj*-ni formi, in strelca Rudija Tau-čerja. NARAŠČAJNIKI Lloyd A. — Bor 56:39 (22:23) BOR: Udovič 9, Mazzucca 2, Race 10,. Dovgan 6, Koren 6, Bufon 2, Gombač, Čok 4, Slobec, Trevisan. PROSTI METI: 1:12. Proti Lloydu Adriaticu so borovci odigrali svojo najslabšo tekmo v tem prvenstvu. V prvem polčasu so bili celo v vodstvu in tudi v drugem delu tekme so bili gostom povsem enakovredni. Ko pa si je več Borovih košarkarjev nabralo pet osebnih napak in so tako morali zapustiti igrišče, so Uoydovci dosegli zanesljivo vodstvo in so tudi zmagali. Borovci so v tem srečanju nedvomno pokazali napredek, skupno so dobro igrali in v obrambi so marljivo zapirali prostor. Paziti pa bodo morali na osebne mete, saj so dosegli le eno točko v 12 metih. PRIJATELJSKA TEKMA Bor — Sokol 109:23 (54:15) SOKOL: Devetak 7, D. Pertot, B. Gruden, Gattonar 4, V. Gruden, Okretič, Gabrovec 2, Peric 10. Vižintin. Stanisa. BOR: Mazzucca 15, Siega 23. Per-co 10, Košuta 24, Simčič 6, Paro-vel 35. SODNIK: Lakovič. PROSTI METI: Sokol 1:4. Bor 2:6. V prijateljski tekmi v Nabrežini so borovci z visoko razliko premagali košarkarje Sokola, ki so bili mlajši ne le po letih, temveč tudi po «košarkarski starosti». Tekma je bila koristna za obe ekipi, saj so v Borovih vrstah igrali nekateri košarkarji, ki bolj malo nastopajo v prvenstvu, za Sokol pa je bila tekma koristna za preverjanje znanja, ki ga je pridobil na treningih. Bor 1957 — Bor 1958 112:111 V zelo izenačeni in tehnično veljavni tekmi so Borovi košarkarji letnika 1957 premagali letnik 1958 le s točko razlike. Vatovec, Edi Košuta za Bor 57 in Žerjal ter Siega za Bor 58 so bili med posamezniki najboljši. b. 1. STRELJANJE MELBOURNE,. 20. Italijanski strelec Garagnani in Sovjet Andrejev vodita p» prvem dnevu svetovnega strelskega prvenstva v skeetu, ki se je danes pričelo v Avstraliji. Začetek tekmovanja je oviral močan veter z dežjem in meglo. BOKS BUENOS AIRES, 20. - Svetovni prvak srednjetežke boksarske kategorije Charles Monzon se pripravlja za srečanje 8. decembra v Parizu, ko se bo pomeril z Napele-som za podelitev naslova svetovnega prvaka. HOKEJ NA LEDU LJUBLJANA, 20. — V slovenskem hokejskem .i eroi ju med državnim prvakom iz Jesenic in ljubljansko O-limpijo je zmaga zasluženo pripadla prvim. Tekma je bila ena najbolj korektnih v zadnjem času, bila pa je kvalitetna na nekohko nižji ravni. Igralci obeh ekip, ki sestavljajo o-grodje jugoslovanske hokejske reprezentance, bodo kmalu igrali skupaj, saj čakajo Jugoslavijo prijateljske mednarodne tekme z Avstrijo in Komunijo, konec decembra pa bo odšla na turnejo po Kanadi. Te tekme bodo služile kot priprava za svetovno prvenstvo B skupine, ki bo prihodnje leto v Ljubljani sredi marca). LONDON, 20. — V mednarodnem srečanju v rugbyju v Londonu je Anglija premagala Avstralijo z 20:3. Avstralija se bo v sredo pomerila v Aquili z Italijo. PRVI SLOVENSKI OLIMPIJEC Rudolf Cvetko ima 93 let Znani slovenski sabljaški strokovnjak in prvi slovenski olimpijec polkovnik Rudolf Cvetko je v teh dneh praznoval svoj 93. rojstni dan. Cvetko je kljub visoki starosti še vedno aktiven, saj še danes štirikrat tedensko trenira ljubljanske sabljače. Čestitkam bardu slovenskega športa ob njegovem visokem življenjskem jubileju se pridrižuje tudi naš dnevnik. NOGOMET Zaradi kritike njegovega dela Boškov odstopil (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — Zvezni trener nogometne reprezentance Jugoslavije Vujadin Boškov je danes zaradi kritike njegovega dela v zvezi s pripravo državne reprezentance za Vujadin Boškov, dosedanji trener jugoslovanske državne nogometne repi ezentance, ki je včeraj odstopi) kvalifikacijsko tekmo s Španijo s strani nekaterih članov izvršnega odbora nogometne zveze podal o-stavko. Boškov je bil zvezni trener od jeseni 1970. leta. dr * * BEOGRAD, 20. — Stane Dolanc, tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ, bo kot odposlanec predsednika Tita na finalni tekmi za pokal Jugoslavije med Crveno zvezdo in Hajdukom, dne 28. novembra v Beogradu izročil zmagovalcu pokal. Prva tekma med Crveno zvezdo in Hajdukom bo 21. novembra v Splitu, a povratna 28. novembra v Beogradu. B. B. SPECTATOR: MAFIJA VČERAJ in DANES Ostalih sedem «rodbin» vodijo naslednji vrhunski gang-»terji : V mestu Detroitu in na širšem območju mesta: Joseph Zerilli, v Philadelphii: Angelo Bruno, v Chicagu: Sam Giancana, v Buffalu: Stefano Magaddnno, v Providencl in Bostonu: Raymond Patriarca, v Clevelandu: Joseph Scalish, v Pittsburghu: Sebastian La Roča. Sleherna «rodbina» deluje na svojem terenu, toda pogosto se dogaja, da prihaja do nasprotstva in sporov zaradi prehajanja neke «rodbine» na teren druge. Tako prihaja tudi do hudih obračunavanj pa tudi do umorov. Takšne spore naj bi reševala vlada dvanajsterice pod vodstvom Genoveseja. Tedaj se zbere vseh teh dvanajst apostolov. Vlada določa tudi splošno politiko, splošno linijo v določenih situacijah. Vsi se morajo pokoravati sklepom kolegija. Vlada odobrava, da v kako rodbino sprejmejo kakega novega člana, oziroma, da nekoga «očistijo» in vržejo ven, kar je isto kot smrt V gangsterskem žargonu šefe v vladi, to je šefe «rodbin» naziva j o tudi bosses (bos) ah «šefe režima». Imajo tudi neki rang, bi mu pravijo consuleri, to pa so nekakšni svetovalci. Obstajajo tudi «šefi enot». Navadnim gangsterjem, tistim brez ranga, pravijo soldati ah buttonmen (ljudje gumbi). Če naj verjamemo Josephu Valachiju, potem se ne pride zlahka v gangstersko organizacijo Cosa nostra, rekrutacije pa niso pogostne. Dve večji rekrutaciji sta bili 1930. in 1954. leta. Med omenjenima datumoma so tudi bili pristopi, toda v manjšem številu. Člani «rodbin» se vsi ne poznajo med seboj. Nikomur na čelu ne piše, da je gangster, obstaja pa tudi konspiracija, nujna v podzemlju, ker policija nenehno poskuša vriniti svoje ljudi v organizacijo. Kadar pa se gangsterji vendar morajo seznaniti, se predstavljajo s pomočjo nekih formul. Kadar gangster predstavlja drugemu gangsterju novinca, to je kandidata ah «aspiranta», bo dejal: «Moj prijatelj je.» če pa mora predstaviti resničnega starega prijatelja, bo rekel: «Naš prijatelj je.» Disciplina je železna. Ko je novi gangster sprejet v «rodbino», priseže «na življenje in smrt». Od tega trenutka dalje postane resničen suženj hierarhije. Valachi pripoveduje, kako je svoječasno prisegel. To je bilo v prostoru, ki ga je «rodbina» imela za neko trgovino, ki je bila videti čisto poštena. Tu so bile po zidovih slike raznih ubitih gangsterjev in nekakšni simboli. Valachija je moral akreditirati neki znani gangster iz te «rodbine», to pa je najmočnejša newyorška «rodbina», Usta, na čelu katere je sam Vito Genovese. Prisega je s krvjo. Z nožem izcedijo nekaj krvi iz kazalca novinca in tistega, ki ga je uvedel, pri tem pa premešajo. V prisegi je rečeno, da bo slepo poslušal šefe in brez ugovorov izvrševal ukaze, da nikoli ne bo izdal niti najmanjše skrivnosti, da ne bo obiskoval žena in ljubic svojih kolegov gangsterjev, da bo, če mu zaukažejo, ubil tudi kakega človeka ah pa celo več ljudi. Valachi je moral sprožiti dlan, na katero so po- ložili papir in ga zažgali in moral je izgovoriti: «če se ne bom držal te prisege, naj zgorim kot ta papir.» Kako to, da imajo skoraj vsi gangsterji, ki jih omenjajo zdaj pred senatno komisijo in o katerih obširno govori Valachi, italijanske priimke? To je zato, ker je bila Cosa nostra ali mafija svoječasno presajena v Ameriko s Sicilije. Skozi desetletja so bili vrhunski gangsterji New Yorka ah Chicaga rojeni v Italiji, na primer Al Capone, Frank Costello, Lucky Luciano ali Vito Genovese. V novejšem času je precej tistih, rojenih v Ameriki od staršev italijanskih emigrantov. Rekrutirali so vedno iz istega okolja. Prej je bilo potrebno, da ima novi član za seboj vsaj en umor, zdaj pa to ni več pogoj. Tako je izpovedal Valachi pred senatno komisijo. Potem ko je prikazal samo organizacijo, je prešel nase in svojo gangstersko preteklost. Ni, kot se vsaj zdi, ničesar prikrival. Ah lahko verjamemo tistemu, kar je pred senatno komisijo povedal profesionalni gangster Joseph Valachi, imenovan Caco? So tudi komentarji, ki pravijo, da bi ne bilo potrebno jemati vsega za res, kar pripoveduje ta človek iz podzemlja, kajti ni čisto normalen. Lahko bi se zastavilo vprašanje, ah so gangsterji, zlasti večkratni morilci, normalni ljudje. Kar pa zadeva starega Valachija, so ga odvetniki poskušah v poslednjem primeru, ki ga je bil pripeljal pred sodišče (to je, zaradi umora v jetnišnici) prikazati kot norega, da bi bil blaže kaznovan. Psihiater Herry L. Lipton, ki ga je opazoval, da bi podal ekspertizo njegovim zagovornikom na procesu, je ugotovil julija 1963, da je Valachi «paranoik s preganjalno manijo». Govoriti o maniji preganjanja pri gangsterju, ki je vse življenje na preži in čaka, da ga nekdo zgrabi ali ubije, ni prav umestno. Toda imamo tudi druge podatke, ki ilustrirajo o-kolje, iz katerega je bil Valachi prišel. Je sin nekega italijanskega emigranta, ki je družino komaj preživljal kot potujoči trgovčič, umrl pa je uničen od alkohola. Joe je odrastel v najsevernejšem okolju New Yorka, v Brooklynu. Imel je brate in sestre, toda eden izmed nje-to»ui oraiov je preživel 31 let v norišnici, dve njegovi sestri pa sta bili večkrat v norišnici za daljši ah krajši čas, babica pa mu je umrla v norišnici v Italiji. Joe pa v norišnici vendar nikoli ni bil. Komaj je dokončal osnovno šolo in bil še deček, je prispel v jetnišnico in odležal prva štiri leta. Zato tudi lahko zdaj reče: «Svojo kulturo sem si pridobil v Sing-Singu in nikar ne zahtevajte od mene preveč!» Leta 1924 je bil ranjen v glavo in to precej hudo (ranil ga je neki policaj) in pol leta ni imel spomina. V poročilu doktorja Liptona je za potrebe obrambe zapisano tudi tole: «V teku devetih let je bil Joseph Valachi najpogosteje pijan, zdaj pa boluje za sladkorno in nezavestjo v neki obliki. Toda v glavnem je njegov spomin dober in kot se zdi, doumeva, kaj počenja. Samo kadar se spomni resničnih ali imaginarnih sovražnikov, ki mu strežejo po življenju, kot da izgubi moč razsojanja, čim težje je stanje paranoje, tem laže je, da človek z vso svojo močjo napada tistega, v katerem vidi svojega preganjalca.» Temeljni podatki utegnejo biti točni, toda za uporabo obrambe namerno spreobrnjeni v nepreračunljivost. Iz izkazov, ki jih Valachi sedaj daje pred senatno komisijo, ne bi mogli reči, da je abnormalen ali nepreračunljiv človek. Preden je Robert Kennedy sklenil, da se bo poslužil Valachija v boju proti gangsterstvu, je zahteval nasvet tudi drugih izvedencev - psihiatrov. Ko je pripeljal Valachija pred senatno komisijo, ni mogel lahkomiselno tvegati. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, oprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 1ir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 21. novembra 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/M nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst DR. FAIS PRIŠEL NA SLED MANDATORJEM? Preiskovalci napovedujejo pomemben razplet preiskave o delovanju litrskih prevratnikov ZanLmvo poročilo karabinjerjev o delovanju «črnega princa» Valeria Borghese ja v Genovi PADOVA, 20. — Preiskava o črni sledi, ki povezuje LiguAjo s Padovo, genovske prevratnike s Frede in Venturo, je v polnem teku in kaže, da so sodniki prišli do pomembnega dokaznega gradiva. V tej zvezi je padovski državni pravdnik dr. Fais izjavil časnikarjem, da bodo v prihodnjih dneh priča pomembnemu razpletu. Kaj je imel v mislih seveda ni povedal, da si ne bi sam metal polen pod noge. V Padovi se je medtem razširila vest, da bo v prihodnjih dneh verjetno izpuščen na začasno svobodo fašistični zdravnik Porta Casuari, ki je dal povod za preiskavo, ko je izročil policijskim organom La Spezie zajeten dosje o naklepih genovske vetrnice. Kaže, da naj bi ga sodniki osvobodili, ker je s svobm pričevanjem znatno pripomogel k napredku preiskave. Dr. Fais je danes soočil Porto Casuccija z bivšim sindikalistom faš;stičnega sindikata CISNAL Robertom Cavallarom, ki so ga preiskovalci aretirali včeraj. Med zasliševanjem naj bj Cavallaro zavrnil vse zdravnikove obtožbe. Njegova funkcija — vsaj tako t-di — naij bi se omejevala le na deljenje letakov, ki iih po navadi niti ne bi prebiral. Pozneie je dr. Fais soočil zdravnika tudi s Sandrom Rampazzom: kai sta obtoženca izjavila pred sodnikom pa ni bilo mogoče izvedeti. Zanimivo je vsekakor ravnanje mladega Cavallara. Moški je kot njegov pajdaš Rizzato pravočasno zavohal nevarnost in izginil preden so mu preiskovalci prišli na sled. Včeraj pa je pripravil pre-senečen’e: ko so agenti potrkali na njegova vrata, je mimo odprl in pustil, da so ga aretirali, ne da bi protestira' Dejstvo, da sta Cavallaro in Rizzato pravočasno izginila dokazuje, da nista majhni ribi, saj sta imela za sabo obveščevalno mrežo, ki ju je obvestila o nevarnosti. Vprašanje pa 'è, zakaj sta se pozneje vrnila (Rizzato v vas, kjer je kot povelinik saloj-ske vojske moril in strahoval prebivalstvo, Cavallaro oa kar domov). Iz strahu pred kameradi? N'kakor ne. saj iu branita odvetnika, ki sta vidna predstavnika MSI, medtem ko se mora zdravnik Porta Casocci zadovoliti z brezplačnim odvetnikom, ki mu ga je dodelilo sodišče. Da so ju fašistični veljaki vrgli v zobe preiskovalcem, da bi jim zmešala štreno ZAHTEVAL 1E DRUŽINSKI LIST IN DOBIL... POTRDILU 0 SMRTI «Umrli ste 15. aprila 1973 v bolnišnici v Reggio Calabrii,» tako je povedal uslužbenec občinskega matičnega urada v hocriju 48-letnemu težaku Giu-seppu Femii, ki je pred nekaj dnevi zahteval družinski list. Kljub protestu presenečenega težaka, mu matičar ni hotel dati zahtevanega dokumenta in mu je izročil potrdilo o njegovi smrti. Femia pa se ni hotel vdati evidenci in zato se je pritožil na sodišče. hitra pošta Obvestilo, ki ga je osrednji poštni urad iz Mester poslal Minu Anniju tudi iz Mester, naj dvigne priporočeno pismo, je prepotovalo nekaj borih km razdalje med pošto in Annovim stanovanjem v 22 mesecih. Ko se je Anno zglasil na uradu, da bi lahko končno dvignil pismo, pa so mu odgovorili, da so pismo že vrnili pošiljatelju. REKLAMA Newyorški nadškof kardinal Cooke je že dalj časa zaskrbljen spričo pomanjkanja novih duhovnikov. Kaj narediti, da bi zadostili povpraševanju po duhovni hrani? Sveti možje so dolgo razmišljali, dokler niso prišli do zaključka, da bo najbolj učinkovita rešitev široko zasnovana reklamna kampanja na vseh občilih. V ta namen bodo potrošili okrog sto tisoč dolarjev (60 milijonov lir). Posredno pa jim bosta priskočila na pomoč tudi afriška misijonarja, Jerry Kkosi in njegova soproga, ki sta se preselila iz irne Afrike v Dallas da bi ustanovila prvi evangelijski misijon na ameriškem kon- nega dokaznega gradiva. Zanimiva vest o prevratniškem delovanju fašističnih organizacij prihaja tudi iz Rima, kjer je v teku proces proti časnikarjem lista «Paese Sera» Giuliu Glorii in Giu-seppu Biancu, ker ju je Riccardo Garrone obtožil obrekovanja. Vest je a-cer povezana le posredno s preiskavo o prevratniškem delovanju genovske vetrnice, saj zadeva poročilo karabinjerjev o dejavnosti «črnega princa» Valeria Borghese-ja. Ne gre pozabiti, da je odvetnik De Marchi, ki so ga pred nekaj dnevi aretirali na ukaz dr. Faisa, vezni člen med vetrnico in Borghe-sejem. Poročilo, ki so ga orožniki sestavili leta 1969 zadeva sestanke, ki jih je Borghese sklical v Genovi za ustanovitev krajevne sekcije njegove organizacije «Fronte nazionale». Govor pa naj bi bil tudi o domnevnem poskusu državnega udara. Po naštevanju udeležencev in datumov sestankov poročilo govori o naklepih prisotnih. «Njihov namen je — trdi poročilo — prevzeti oblast v primeru poskusa državne ga udara skrajne levice, ali pa zmage komunistov na volitvah in ustanoviti naconalistični režim po zgledu De Gaullovega. Podporo naj bi jim obljubili tudi domnevni vojaški oddelki, ki naj bi si prevzeli nalo- go zasesti glavna mesta in ključne državne urade.» Sestanka naj bi se po poročilu orožnikov udeležili vidni genovski industrijci, katerih glavna naloga naj bi bila zagotoviti finančna sredstva. Zanimivo je tudi, da so padovski preiskovalci našli prt dr. Porti Casucriju seznam tistih, ki so podpirali vetrnico. Navedene vsote naj bi bile vse s šestimi ničlami, podporniki pa naj bi bili o-značeli le z začetnicami. Kljub temu kaže, da naj bi nekatere identificirali in naj bi šlo za pomembna imena. Drzni akciji čilskih gverilcev SANTIAGO DE CHILE, 20. — Kljub zverinski represiji čilska vojaška jun-ta ni zatrla ljudskega odporniškega gibanja, ki se je organiziralo v vojaški odpor proti zatiralcem. Dejstvo ne morejo prikrivati več niti golpisti, ki so sporočili, da so snoči gverilci napadli mornariško radijsko, postajo, ki je oddaljena le nekaj km od prestolnice. Skoraj istočasno je druga partizanska enota napadla vojaško orožarno v Copiapu, 800 km severno od Santiaga. •iiiiiiiiiiiitmiim»iimiiiimiiiiiiHiiiiiiiimi|flinn,mill,,,,llll|„,|||,|mi|ll|mi|lllll|||l||(||||||mi<1||||||,l,|j DRUGI DAN ZASEDANJA POROTNIKOV V MARSALI Obravnava odkriva temno ozadje zločina Obtoženec Michele Vinci ni bil navzoč na procesu TRAPANI, 20. — Danes se je pred in pobijala izjave zdravnika Porte Casuccija? V zvezi s preiskavo o odgovornosti bivšega načelnika padovskega političnega oddelka dr. Molina je dr. Fais izjavil časnikarjem, da gre za preiskavo, ki je vzporedna tisti o črni sledi. Molina je notranje ministrstvo začasno suspendiralo, ker je, kot smo že poročali, osumljen, da ni izročil sodstvu pomemb- daj sedi na zatožni klopi, kot sokri- porotnim sodiščem v Trapaniju nadaljevala obravnava proti Micheleju Viniciju, ki je obtožen, da je umoril sestrici Marchese in Antonello Valenti. Na današnji obravnavi obtoženec ni bil navzoč, ker je sporočil, da ne mara priti pred porbtne sodnike. Do sedaj se še ne ve, če ta njegova odločitev zadeva samo današnje zasedanje, ali pa če bo veljala tudi v bodoče. Njegov zagovornik je pozneje izjavil, da ga bo skušal prepričati, naj pride na obravnavo. Današnje Vincijeve odločitve, da ne pride pred sodnike, so bili najbolj veseli karabinjerji, ki so imeli pred dnevi, po prvi obravnavi največ o-pravka glede njegove osebne varnosti. Množica ljudi je namreč hotela linčati domnevnega morilca treh malih deklic. Le z veliko požrtvovalnostjo se je karabinjerjem posrečilo da je Vinci ostal pri življenju. Obravnava je danes kljub obtožen-čevi odsotnosti, potekla povsem normalno in je tudi utegnila prikazati navzočim podobo okoliščin, v katerih je bil izvršen ta strahotni zločin. Predvsem je prišla do izraza osebnost Micheleja Vincija, ki je svojih izpovedih od zasliševanja, ki ga je vodil državni pravdnik iz Maršale Terranova, pa tja do zadnjih izjav, bil vedno v protislovju. Preiskovalni organi so si najprej zastavili vprašanje, če je Michele Vinci prišteven, ali ne. O tem vprašanju sta razpravljali dve komisiji zdravnikov: nižja in višja stopnja. Ni-žjestopna komisija ni bila soglasna glede tega vprašonja, medtem ko je druga komisija bila mnenja, da je bil Vinci v trenutku zločina popolnoma prišteven. Današnji poročevalec na obravsavi je vestno prikazal vse pomisleke zdravniških strokovnjakov glede duševne uravnovešenosti obtoženca. S tem seveda vprašanje nadaljnjega poteka procesa in usode obtoženca ni rešeno. Michele Vinci podaja izjave. ki so skoraj vedno protislovne. Te izjave so posebno izrazite, ko gre za vprašanja, kako se je znebil mladih žrtev. Včasih trdi, da jih je vrgel v 25 metrov globok kamnolom, potem pa spremeni tezo ter pravi, da je prvo žrtev spustil na dno z vrvjo. Kako je pa potem spravil na površje vrv, ne ve povedati ter se spet oprime teze, da je žrtve odvrgel. Na koncu pravi še, da je spustil vrv na rno, ko je opazil, da so žrtve še žive. Nikakor pa ne more pojasniti, zakaj so Antonello Valenti našli v neki opuščeni šolski zgradbi. Kdo jo je pripeljal do tja? Vsa ta vprašanja so še vedno nepojasnjena, prav tako kot so nepojasnjena vprašanja, ki zadevajo temno ozadje tega dogodka na siciljskem o-toku. Preiskovalci so skušali zvedeti kaj več o človeških, družbenih in morda celo ljubezenskih odnosih, ki so povezovali ljudi pri tej tragediji. Vinciju so postavili celo vprašanje, če ni morda on oče Antonelle Valenti (Vinci je svak Antonelline matere), toda obsojenec je te trditve vedno ostro odbijal. Vse kaže pa, da je ozadje tega strašnega dogodka, ki je terjal življenje tre ma lih deklic, zelo temno in skrivnostno. Morda Vinci skriva hujše odgovornosti ter prevzema nase breme umora treh deklic. Jutri zjutraj bodo porotniki zaslišali Giuseppeja Guarrata, ki že se- vec zločina. Obtožnica namreč trdi, da je Guarrato, ki je lastnik zemljišča kamnoloma, kjer so našli dve deklici, vedel kaj se dogaja v kamnolomu, če bi obtožbi uspelo dokazati, da je to res, potem bi Guarrato moral odgovarjati sorazmerno za zločin. Takoj po zasliševanju Guarrato bodo porotniki poslušali pričevanja 106 prič, od katerih so mnogi preiskovalci. PARIZ, 20. — Kitajska vlada je danes sklenila sporazum s francosko letalsko industrijo Aerospatiale za nakup 13 helikopterjev «super-frelon». RAZSODBA VIDEMSKEGA SODNIKA DE LIDDA Ni zločin prispevati za obnovitev Vietnama Misovec inž. Bottega je prijavil sodišču videmski in oglejski občinski odbor zaradi poneverbe javnega de-nar ja, ker sta prispevala simbolično vsoto za Vietnam VIDEM, 20. — Prispevati k ob-. popolnoma oprostil občinska odbo-novitvi Vietnama ni prekršek. Ta- ra in pokrajinski nadzorni svet. ko je danes razsodil videmski pre-1 Sodnik je menil, da je bil sklep iskovalni sodnik dr. Vittorio De Liddo, ki je oprostil videmski občinski odbor, oglejski občinski odbor in svet ter videmski pokrajinski nzidzomi odbor obtožbe poneverbe javnega denarja. Dr. De Liddo je oprostil nadzorni odbor, ker sploh ni zagrešil prekrška, občinska odbora iz Vidma in Ogleja pa, ker dejanje, katerega so ju dolžili, ni prekršek. Zadeva, ki se je zaključila danes z razsodbo preiskovalnega sodnika, je letos spomladi dvignila precej prahu in je bila povod za žolčne polemike med naprednimi in reak-ciomarpimi silami. Po podpisu mirovnega sporazuma v Parizu, ko je bilo postavljeno vprašanje obnove Vietnama, sta videmski in oglejski občinski svet izglasovala resoluciji, s katerima sta pooblastila odbora, da nakažeta določeno vsoto kot Prispevek za obnovo Vietnama. Ukrep je seveda zbodel najbolj reakcionarne italijanske kroge, ki so zagnali veliko gonjo proti videmskim in oglejskim občinskim upraviteljem. V bivšemu videmskemu misovskemu občinskemu svetovalcu inž. Antoniu Bottegi so našli človeka, ki se ni bal osmeši ti se pred javnostjo. Leta ie prijavil občinska odbora in pokrajinski nadzorni svet, ki je nakazili odobril, sod»šču zaradi no-neverbe javnega denarja po členu 312 italijanskega zakonika, ki določa, da občinska um-ava lahko ukrepa le v korist svojih občanov. Preiskavo so zauoali namestniku videmskega državnega pravnika dr. Driganiiu, ki je zahteval od tržaškega državnega nravdništva. naj arhivira obtožbo. Tržaško pravdni-štvo pa je bilo nasprotnega mnenja in je odredilo nadal’°vanje preiskave. V tei zvezi je bila v dleželnem svetu zelo ostra razprava. med katero je komunistični svetovalec Baracett; zelo ostro napadel tržaškega državnega nrav-drvjta dr. Pontrellija. Branilci ob-tožerih pa so zagrozili, da bodo v primer« obsodbe prijavili sodišču vso itali'apske občine, ki so prispevale za Biafro in za InčMio, ko .ie nred nekai let! smrt kosila na vebko po državi zaradi pomanjkanja. Tožilec dr. Dri ga n: je nred nedavnim zakliučil preliminarno preiskavo in zahteval oprostitev obtožencev, zaradi p'-man'kan'a dokazov o prekršku. Preiskovalni sodnik De Liddo pa je šel še dlje in občinskih odborov popolnoma pravilen, saj je zadostil popolnoma upravičeni moralni zahtevi prebivalstva. «S sodnega vidika — utemeljuje nadalje sodnik razsodbo — tudi ne moremo govoriti o poneverbi zaradi nepazljivosti. Če stvarno preučimo vprašanje vidimo, da manjka element tujega profita, ker gre za simboličen prispevek glede na realne potrebe vietnamskega ljudstva in torej upravi nista kršili določil člena 312 italijanskega zakonika.» Beneški delavci množično stavkajo proti onesnaženju, za svoje pravice Šest otrok zgorelo v Buenos Airesu BUENOS AIRES, 20. — Šest otrok je izgubilo življenje v požaru, ki je izbruhnil danes ponoči v njihovem stanovanju v neki buenosaireški predmestni četrti. Stanovanje je postalo za nesrečne otroke prava past, ko je izbruhnil požar, ker so starši zaklenili vhodna vrata, ko so se nekaj ur prej odpravili na poročno gostijo. aillllllllllllllllllllUHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIltllllllllllHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIlllllllUlllllIllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllililU HONGKONG IN IZVAŽANJE HEROINA PO SVETU Vloga glavnega mesta kolonije v svetovni trgovini z mamili Obtožbe kalifornijskega pravosodnega ministrstva - Komisar Ralph zanika izvažanje mamil iz LR Kitajske HONGKONG, 20. — V glavnem mestu angleške kolonije v jugovzhodni aziji je vzbudila veliko nezadovoljstvo vest iz ameriških virov, da v Hongkongu deluje organj^aqjj^. ‘ ki bi bila na las podobna zloglasni «Cosa nostra» v ZDA in ki bi se ukvarjala s proizvodnjo in razpečavanjem mamil posebno v Evropi, Kanadi in ZDA. Obtožba izvira iz ameriških uradnih krogov ter je bila objavljena v uradnem biltenu kalifornijskega pravosodnega ministrstva. Poročilo o trgovanju z mamili je izšlo pod naslovom «Triade, mafijske organizacije na Daljnem vzhodu». Poroči- BRISBANE, 20. — Danes so pripluli do avstralske obale člani mednarodne znanstvene odprave, ki so pod vodstvom španskega kapitana Vitala Alsara prepluli s splavi v šestih mesecih Tihi ocean. Cilj odprave je bil dokazati, da bi se ekvadorsko pleme Hauncavillas pred 500 leti lah- ko naselilo na Polineziji. Na sliki: odprava ob prihodu avstralsko pristanišče Baliina. lo trdi, da so organizacije «Tung» v ZDA in v Kanadi 'navadne podružnice združenja «Triad». Poročilo v biltenu kalifornijskega pravosodnega ministrstva"'^ povzročilo veliko razburjenje med Ameri cani in Kanadčani kitajskega rodu. Bilo je kot da bi nekdo dregnil v sršenevo ali osje gnezdo. Kitajci se čutijo prizadete, ker poročilo obtožuje eno od njihovih nacionalnih organizacij, to je «Tung», da se u-kvarja z razpečavanjem mamil. Organizacije «Triad» so stare že več kot 370 let ter so nastale v boju proti mančujski dinastiji, ki je strmoglavila cesarja dinastije Mmg. Ameriški in kanadski Kitajci so tudi s finančno pomočjo hongkonških Kitajcev začeli akcijo proti kalifor nijskemu pravosodnemu ministru in drugim funkcionarjem. Hongkonška policija priznava, da so se nekatere skrivne organizacije, ki so se ohranile v Hongkongu ter drugih krajih jugovzhodne Azije, izrodile v pravcata kriminalna združenja, toda odločno izključuje možnost, da bi v Hongkongu delovala kaka večja organizacija tipa «Cosa nostra», ki bi skrbela za tihotapstvo z mamili proti zahedu. Komisar oddelka za mamila v Hongkongu Rolph je dobesedno izjavil: «Da v Hongkong prihajajo ljudje, da bi tu kupili heroin, je prav gotovo, toda osnova tega trgovanja je individualna. Tu ne obstaja neka mafijska organizacija, ki bi bila specializirana v proizvodnji in izvažanju heroina.» Rolph je nadalje z vso ostrino pobijal teze, da del heroina prihaja iz LR Kitajske. «Ne — je dejal — to se absolutno ne dogaja.» V poročilu kalifornijskega pravosodnega ministrstva se navajajo tudi podrobnosti o izvažanju mamil iz kolonije. Največji posrednik tega izvoza je sindikat pomorščakov, ki pa bi bil sicef tudi leglo političnega in drugega vohunstva. Nadalje ministrstvo priporoča ameriškim policijskim organom, naj posebno strogo nadzorujejo kitajske mornarje na tujih ladjah, ter naj upoštevajo dejstvo rastoče vloge Kitajcev na svetovnem trgu mamil. Ameriškrrin kanadski Kitajci so ogorčeni, ker te izjave ustvarjajo vtis, da so Kitajci kot narod osumljeni kriminalne dejavnosti. Vse te polemike niso brez podlage. Nobeden ne oporeka, da je Hongkong eden od glavnih centrov razpečavanja mamil na svetu. To pa ni čudno, saj nekatera plemena v Indckitajski proizvajajo velike količine mamil. Ameriška vlada je že skušala prepričati te kmetovalce, naj bi proizvajali druge kmetijske pridelke ter je v ta namen tudi do-Icčla precejšnje denarne sklade. Uspeh pa ni bil zaznaven. BENETKE, 20. — Danes je bila v Benetkah splošna stavka, ki so jo organizirale tri velike sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. Stavka je zadevala predvsem vprašanje zdravstvenih razmer znotraj in zunaj delovnih mest ter zahtevo po zdravstveni reformi, boju proti onesnaženju ter smotrnejši ureditvi tovarniških obratov. Delavci so nadalje zahtevali drugačno politiko gospodarskega razvoja, obnovo delovnih pogodb ter ohranitev sedanjega nivoja zaposlitve. Razen uslužbencev mestnega prevoznega podjetja, ki so stavkali le eno uro so vsi drugi delavci zapustili svoja delovna mesta za štiri ure. Velik sprevod delavcev pristanišča Marghera, steklarn v Muranu irt študentov je odšel s Piazzale Roma ter se podal na Trg sv. Marka, kjer jim je spregovoril konfederalni tajnik CISL Manlio Spando-naro. N sliki: manifestanti na Trgu Sv. Marka. TURIN, 20. — Neki turinski sodnik je obsodil torinsko občino na delno povračilo globe odvetnici Adi Rosso. Mestni redarji so odpeljali odvetnici avto, ker je bil parkiran na prepovedanem kraju. Vozilo so ji vrnili proti plačilu globe in 9.000 lir za stroške. Sodnik pa je bil mnenja, da skupno z globo, če lastnik dvigne odpeljan^ avto že isti dan, omenjena vsota ne sme presegati 2.900 lir. PEKING, 20. — Predsednik ki tajske komunistične partije Maoce-tung je danes sprejel delegacijo južnovietnamske začasne revolucionarne vlade, kateri je zagotovil kitajsko podporo v boju proti imperializmu in za osvoboditev Južnega Vietnama. MOSKVA, 20. — Danes je v moskovski prestolnici po dolgi in mučni bolezni umrl sovjetski minister za petrolej Kortunov. Pokojnik je bil heroj Sovjetske zveze, dobil pa je še vrsto drugih visokih odličij za hrabrost v boju proti nacistom. LONDON, 20. — Londonska vlada je danes sporočila, da bo britanski ministrski predsednik Heath na obisku na Kitajskem od 4. do 12. januarja prihodnjega leta. — HUDA SUSA PRIZADELA SEVERNE POKRAJINE NIGERIJE V Štirje milijoni Nigerijcev brez hrane in vode Nekoč rodovitna polja so se spremenila v puščavo - Pridelek dišav za polovico manjši Kmalu povišanje dodatkov k vozovnicam brzovlakov RIM, 20. — Upravni svet državnih železnic je pripravil odlok o podražitvi dodatkov za prevoze z brzovlaki. Brzci bodo odslej razdeljeni na tri kategorije: najdražji bodo luksusni brzci (TEE in «treni bandiera»). Za brzce z obvezno rezervacijo sedežev bo treba plačati 1.000 lir namesto sedanjih 500, dodatek pa bodo zvišali od 25 na 33 odstotkov. Za ostale brzce, ki razpolagajo tudi s sedeži 2. razreda, bo treba odslej plačati le dodatek v višini 33 odst. celotne vozovnice (doslej 25 odst.). Po teh poviških, bodo državne železnice zaslužile dve milijardi letno več. LAGOS, 20. — Suša, ki je že tako hudo prizadela prebivalstvo držav Sahela, terja velik človeški davek tudi v Nigeriji. Štirim milijonom prebivalcev te države grozi smrt zaradi lakote in pomanjkanja vode. Bliža se čas, ko bo morala ta država plačati najhujši obrok davka, ki ga je vsilila suša, ki je že izterjala hud predujem človeških živlenj in živali. Najbolj prizadeta so področja na severu nigerijske federacije, kjer je suša preobrazila nekoč rodovitna polja v prašno puščavo, posejano z okostnjaki poginulih živali. Še letos poleti, ko je suša v Sahelu dosegla višek,, je kazajo, da bodo klimatske razmere prizanesle Nigeriji. Izkazalo pa se je, da je domnevni privilegij Nigerije le utvara. Poročila o resničnem položaju v državi so bila objavljena z veliko zamudo in prebivalstvo je drago plačalo to zamudo. Po zadnjih vesteh iz Lagosa kaže, da v severnih pokrajinah u-mrejo trije ali štirje ljudje vsak dan zaradi lakote in žeje. Gre po večini za otroke ali starejše ljudi, ki so najbolj šibki. Izkušnja kaže tudi, da nesrečneži obnemorejo, ko so prepešačili na stotine kilometrov poti v upanju, da bodo prišli prej ali slej do vode in do hrane. Področje je posejano z mrhovina mi domačih živali. Sonce,, ki. pri- peka z neustavljivo močjo, spreminja v prah nekoč rodovitno zemljo, ki že tri leta ni vsrkala kapljice vode. Hektarska renta še obdelanih polj je izredno nizka. Najbolj prizadeto je pridelovanje dišav, ki so bile glavno nigerijsko izvozno blago. Za letos predvidevajo pridelek 350.000 ton, kar je polovico manj kot lani. Lagoška vlada je pripravila načrt za boj proti suši. Nakupila je velikanske količine živeža, ki ga razdeljuje med priaadetim prebivalstvom v meri, ki ga dopuščajo slabe prometne zveze. Ekipe tehnikov so že na delu in vrtajo zemljo v u-panju, da bodo prišli do. še neizko- riščenih izvirkov, druge ekipe pa širijo vodnjake, ki so jih izkoriščali do sedaj. Lagoška zvezna vlada, ki je poleti priskočila na pomoč prizadetim državam Sahela s finančnimi sredstvi, je že nakazala 12 milijonov nairov (nad 10 milijard lir) za prvo pomoč. Naročila pa je tudi poglobljeno hi-drogeološko študijo severnih področij za dolgoročno reševanje vprašanja suše. V tej zvezi je ugledni list «Daily Times» v uvodniku opomnil: «Ne smemo dovoliti, da pridejo mednarodne organizacije za pomoč in naredijo to, kar lahko naredimo sami.» Zaradi domnevnega primera kolera V karanteni posadka indijske tovorne ladje v pristanišču v Augusti AUGUSTA, 20. — Pokrajinski zdravnik v Augusti (Siracuza) je postavil v karanteno posodko indijske ladje «Indian Sicurty» zaradi domnevnega primera kolere med indijskimi mor-narji. Zdravnik je pregledal posadko na zahtevo kapitana, ker je eden od mornarjev trpel za črevesnimi motnjami. Ista usoda je doletela tudi pristaniškega pilota Cassio, ki je vodil ladjo v pristan. ----------- .'j i Še nobene vesti o ugrabljenem Christianu Toushu PARIZ, 20. — še nobene vesti o malem Christianu Toushu, ki sta ga neznanca ugrabila v nedeljo ponoči v porodnišnici mesteca Moyeuvre - Grande v okraju Moselle. Policijski organi so prebedeli vso noč ob radijskem sprejemniku in ob telefonu v upanju, da se bosta ugrabitelja oglasila, a zaman. O usodi malega Christiana ni nobene vesti. Dete ima nujno potrebo zdravniške nege in primerne hrane, saj se je rodilo le pred nekaj dnevi in tehta samo dva kg. Zdravniki so zato zelo zaskrbljeni za njegovo usodo, saj bi mu bilo pomanjkanje zdravniške oskrbe in materinega mleka lahko y nekaj dneh usodno. Dete sta ugrabila moški in ženska v noči od nedelje na ’ ponedeljek. Malo pred polnočjo se je ženska javila v porodnišnici in izjavila, da je dobila porodne popadke. Medtem ko- je bolničarka spremljala neznan, ko v sobo, je njen spremljevalec stopil v jasli, kjer je spalo 15 otrok in ugrabil malega Christiana. V zibelki je pustil pismeno sporočilo, v katerem zahteva šestdeset tisoč frankov (okrog 9 milijonov Ur) odkupnine. Moški je neopazno izginil z detetom, kmalu nato pa jo je pobrisala tudi ženska. Preiskovalci so prepričani, da sta se ugrabitelja zmotila pri izbiranju žrtve, saj je oče malega Christiana navaden delavec, ki ne more plačati odkupnine. NOVI DELHI, 20. - Sovjetska zveza je danes uradno prosila indijsko vlado za pristaniške olajšave za njeno vojno brodovje na Pacifiku. RIM, 20. — Predsednik Gabona Albert Bernard Bongo je prispel na uradni obisk v Italijo. Spremlja ga številna delegacija, v kateri je več ministrov gabonske vlade. Popoldne je afriškega gosta sprejel predsednik republike Leone.