Št. 7- V Gorici/v soboto dne 23. januvarija 1904. TefcaJ XXX|y„ Izhaja dvakrat na teden, iu sioer v sredo in toboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letn vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6 60 pol leta ........ 6 , 60 , , , 3-30 četrt leta.......3 ,_ 40 . , , 170 PosamiSne Številke .stanejo ld^vin.— - : '-"• Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici 3tv. 7. v Gorici v »GoriSki Tiskarni* A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah, pa o!* 9. do i~ —e. Na naročila brez doposlsne aaro&ilne te ne _ ,«». 0@f«al la poslu »Ica se ritčtmijo po pejit-vratali^ če tiskano J-krat 8 kr., i-kra» 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka*** vrsta. Večkrat po pogodbi. — Wfje Črke po prostom. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obuko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Vse za omiko, svobodo in napredek!« Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici Si. 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se. nahaja v Gosposki ulici žt. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Haročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi n toanje pisem, poslanih grofu Wardesu, sporazumljenje &a mestu, ob vsaki uri prost vstop v Kettyno sobo, toeječo na gospodinjino. Kakor je lahko videti, je brezvestnik že tedaj žrtvoval ubogo deklico, da doseže miiadv prostovoljno ali s silo. ^Poslllšaj, moja ljuba Kettv,« reče mladi deklici, »ali hočeš dokaz za ljubezen, o kateri dvojiš ?« »Za katero ljubezen?« vpraša mlada deklica. »Za ljubezen, ki jo pričenjam čutiti do tebe.« »In kakšen je ta dokaz?« »Ali hočeš, da prebijem nocoj pri tebi čas, ki ga prebijem sicer pri tvoji gospodinji?« »O, da,« odvrne Kettv in ploskne z rokami, »kako vesela bi bila tega!« »No, prav, moje ljubo dete,« pravi d'Artagnan in sede na stol, »torej pridi in si daj dopovedati, da si najzalša sobarica, kar sem jih kdaj videl.« In reče ji tolikokrat in tako lepo, da res veruje uboga mala, ki ne želi nič boljšega, nego da veruje... Vendar se brani mala Kettv v veliko d' Artagnanovo začudenje s prejšnjo odločnostjo. Čas mine hitro, če mineva med napadanjem in branenjem. Polnoči bije, in skoro isti hip se začuje zvonec v miladvni sobi. »Veliki Bog,* zakliče Kettv, »to je moja gospodarica, ki me zahteva. Proč, hitro proč!« D'Artagnan vstane in vzame klobuk, kakor bi nameraval oditi; toda mesto da bi odprl vrata na stopnice, odpre vrata velike omare ter počene v nji sredi miladvnih oblek in domačih sukenj. »Kaj vendar počnete?« vsklikne Kettv. D'Artagnan, ki je vzel ključ s seboj, se brez odgovora zaklene v svojo omaro. »No!« zakliče miiadv s svojim ostrim glasom, ali spiš, da te ni, ko zvonim.« In d'Artagnan sliši, kako se s silo odpro vrata, vežoča Kettvno in miladvno sobo. »Sem že tu, miiadv, sem že tu,« kliče Kettv in hiti nasproti svoji gospodarici. Obe stopita v spalnico, in ker ostanejo vrata odprta, more d'Artagnan slišati, kako zmerja miiadv svojo služkinjo še nekaj časa. Končno se pomiri, in pogovor se obrne nanj, dočim slači Kettv svojo gospo. »No!« pravi miiadv, »našega Gaskonca ta večer nisem videla.« »Kako, madame,« pravi Ketty, »on ni prišel! Ali je pobegnil, prodno je postal srečen?« »O ne, zadržal ga je pač gospod de Treville ali gospod Des Essarts. To razumem in tega tu, tega držim.« »Kaj napravite ž njim, madame?« »Kaj napravim ž njim!... Bodi brez skrbi, Kettv, med tem človekom in menoj je nekaj, česar on ne ve. Spravil me je ob ugled pri Njegovi Eminenci... O maščujem se!« »Mislila sem, da ga ljubite, madame?« »Jaz, da bi ga jaz ljubila! Meni se studi! Norec, ki je imel v rokah življenje lorda Winterja in ga ni usmrtil, da s tem izgubim jaz rente tristotisoč frankov!« »To je res, reče Kettv, »vaš sin bi bil jedini dedič svojega strica, in do njegove polnoletnosti bi bili mogli uživati obresti njegovega premoženja.« D'Artagnan se zgrozi do mozga svojih kostij, ko čuje, kako mu očita to ljubeznivo bitje z donečim gla krči, ampak množi se, množi, zato Te je strah! Tvoja pobožna želja, da ga uničiš, se nikdar ne zgodi. Nam je zašel preveč v mozeg VaS strup. To Ti prerokujem že danes, da ob prvi priliki, ko bo treba nastopiti, bos videl, koliko nas je, da se Ti bodo lasje jezili. Konečno Se to bi Te prosil, dopisnik ,iz okolice*, ne vzemi si za zlo, če je v .Soči* beseda .politični sleparji*, ker to ime pristoja tistim, katerim je namenjeno. V svojih dopisih pa vlačiš vedno naprej tisto godijo s .preljubi moj*, .predragi moj prijatelj«, tisto je tako zoperno, da se kar gabi, kakor sploh cela »Gorica«, kajti to nas vedno spominja na Kristusove besede: Glejte, s polju-bovanjem me je izdal! Ce že veš, in si tako gotoVt kakor^ge^am hvalit, da mir tržeš doli kožo s svojimi dopisi, čemu ga potem tako hinavsko imenuješ ? Vidiš, že s tem zgube tvoji dopisi ves okus, in ti kažeš sebe in svojo gardo v celi nagoti. Znabiti, da se vidimo se, Cene boš bolj trezen. I* Doberdoba. — (Dalje.) -- Končno se je gospod nune pogodil s starešinstvom in dosegel toliko, da mu je starešinstvo odpustilo, povrniti občini one zneske, toda s pogojem, da bo bolj pridno, kot doslej, maše val oni dve stari tedenski maši za občino. Gosp. nune je na to pristopil in — ker pa je v istem času tudi tajnikoval, -— spisal je sam o tej pogodbi protokol. Bil je potem nekaj časa mir ali ne dolgo. Kajti zopet je zasumelo po vasi: naših mas ni več, kje so nase maše P Gosp. nune je zopet prenehal maševati. In tu so zopet pričeli hudi prepiri med njim in občino, kateri so nam veliko gorja prinesli, veliko pohujšanje med nami povzročili. Ko je gosp. nune videl, da raste ne-volja ljudstva vedno huje proti njemu, začel se je zopet pogajati s starešinstvom. Zavezal se je, zopet maSevati oni dve maši, samo da mu vaščanje obzidajo vrtova. In to je oznanil tudi na oltarju. Bom maSeval ob petkih in nedeljah, oznanjal je gosp. nune. In ljudstvo je verjelo božjemu namestniku in obzidalo mu vrtova 1 No, gospod nune ni maSeval! Ge navaden človek v krčmi neresnico govori, reče se mu lažnjivec. Kakd bi se naj pa to imenovalo, če namestnik samega Boga na mestu, kjer se ima le resnica oznanjevati, ravno nasprotno oznanja, to naj razsodijo častiti bralci sami. In gosp. nune se je pogajal dalje. Hotel je Se dalje izkoristiti potrpežljivost in nevednost ljudstva. Zopet se je pogodil za 60 gld. in postavil še pogoj, da mu županstvo p o ti rja njegovo plačo tudi od Amerikan-cev, t. j. onih revežev, ki so s trebuhom za kruhom odšli služit v Brazilijo. Županstvo je te zneske potirjalo, a naš g. nune se je zopet umaknil, ni mu neslo, maševati 100 maš za 60 gld., saj so ga pobožni Doberdobci pridno zalagali z mašami po enem in poldrugem goldinarju. Niti tedaj se ljudstvo ni izpametovalo, ko je gospod dekan iz Devina cel6 na prižnici zagovarjal gosp. nunca, rekoč: Kaj mislite vi, Doberdobci, da Vas bedo mase spravil ev nebesa? Še-le v poslednjem času, ko je gospoda nunca preSernost zgrabila naše ubogo ljudstvo uprav za grlo, ko si s kmetskimižuljihočezidati krasno palačo, začele mu je ljudstvo očito obračati hrbet. O tem bomo poročali prihodnjič. Za one maše prepiri Se niso potihnili. Gospod nune je izdal parolo ;jihnisem maSeval in jih ne bom. Toda le počasi, duhovni gospodi Ljudstvo je bilo res začelo že na pol obupovati, misleč, da stoje duhovni gospodje takč visoko, da jim ni mogoče priti do živega, toda toliko moči ima ljudstvo Se vedno v sebi, da ž njimi o svojem času temeljito obračuna. (Dalje pride)* Z Gradišča. — Gospod urednik l Blagovolite sprejeti v VaS cenjeni list nastopne vrstice: Neprijetno se mi zdi, baviti se zopet z gosp. nunčkom Lojzkom in njegovo ban-dico, ali potrebno je, ker se ta zaslepljena bandica na vse kriplje trudi podaljšati neljubi nunčka Lojzeka odhod, ali ga celo za-braniti, ko bi bilo le mogoče. Upam pa, da tega ne doseže, ker zaupam na možati značaj vis. cest. ordinariata in premil. kneza in nadškofa. Gosp. Lojzek zna tudi imenitno farbati. — Da svoj neprijeten odhod podaljša, je dal nekje razumeti, da vpokojeni č. g. vikarij v Mavhinjah ne more se njemu umakniti iz tamošnjega farovža zaradi stanovanja, ali mi vemo, da oni gospod ima že 13 let sezidano lastno hišo. Verjamem, da iz višine v nižino je, kakor iz gradiča v mavho, kaj neljubo, zato pa se gosp. Pavlinček brani in se trdno drži tukaj, kakor klop kože. — Imel je baje že 13. t. m. odlaziti, a brani se še vedno od tod in noče se umakniti novoime-novanemu gosp. vikariju ne na pismeno niti ustmeno zahtevo svojega kolega. Preteklo soboto se mu je bilo pismeno naznanilo, da pride novoimenovani gosp. na Gradišče, in tudi njega obiskat, a gosp. Lojzek jo je popihal v Gorico. Preteklo nedeljo je naznani, izpred oltarja naslednega dne blagoslovljenje hiš, seveda s pobiro jezikov. No, jeziki, jeziki so mu še na srcu, — potem pa se morda odloči za odhod, kar pa še ni prav verjetno, ker je za prihodno nedeljo naznanil sv. mašo po navadi; odslovil se ni še. Novoimenovani gosp. vikarij je v Mirnu brez službe, ker tam je že drugi nastopil njegovo prejšnje mesto 13. i. m., zato pa je določil nastopiti tukaj službo prih. četrtek t. j. 21. t. m., a moral bode drugod najeti stanovanje, ker gosp. Pavlinček se mu noče umakniti. Tudi novi kaplan v Mirnu baje mora stanovati pri č. g. župniku, ker kaplanija ni Se prazna. Koliko nereda napravi trmoglavost, je tu očividno. Preteklo nedeljo sem doživel nekaj, kar Se nikdar. — Po navadi je bila ta dan slovesna peta sv. maša, a letos pa tiha brez petja — pevci stari in mladi in organisti (imamo tukaj tri) stavkajo. Po sv. maši je po navadi blagoslov z izpostavljenim, torej tudi pretečeno nedeljo; a ko je gosp. ircnček intoniral .Tantum ergo\ ni sTu^5^,'ko,"Bf^b od slovenske strani krepko postavilo v bran, prav majhen. Tako bi bilo lahko, pa ne bo, dokler bomo imeli take deželne odbornike!! Te reči spoznavajo ljudje vedno bolj in bolj, in kadar jih spoznajo, utegne res zapeti pasji bič, o katerem govori dopisnik v »Gorici*. Da bi bil le prav izdaten! Lažni ki po poklicu. — V zadnji številki smo povedali, kako grdo se je zlagal »Slovenec*, glasilo ljubljanskega škofa, da smo mi pisali o Koroški Beli ter se veselili neke zmage narodnih nasprotnikov, dočim je istimi, da mi nismo pisali o Koroški Beli ter o tamkajšnjih volitvah niti besede, in, umevno samo po sebi, se nismo veselili nikake zmage narodnih nasprotnikov. »Slovenec* si je vse to Izmislil ter nam podtaknil, da je le mogel udariti po »Soči* ter nam odrekati celo na-rodnjaštvo. Tako nečedno klerikalno glasilo, kakor je »Slovenec*, ki je prevzeto ultra-montanstva, ki je brcznarodno, ker je v službi klerikalizma, kateri proklinja narodnost, se drzne nad »Sočo* obregniti se radi na-rodnjaštva, nad »Sočo*, ki je radi narodnostnega boja pretrpela toliko, kolikor noben drugi slovenski list. In da udarijo na to stran po „Soči", so si gospodje okrog »Slovenca* izmislili nekaj o Koroški Beli ter nam podtaknili. To je pač vrhunec časnikarske nepoštenosti J Tak list, ki tako dela, je laž-njiv in nepošten. In tak list je »Slovenec*, glasilo ljubljanskega škofa. Morda je bil kdo tako naiven, da je mislil, da »Slovenec* prekliče, kar narn je podtaknil. Ako je bil kdo, je videl, kako se je varal; tako pa so je ob jcdnom prepričal, da katoliškim listom ni do nikake resnice. Sama laž jih je l Včasih lažejo tako, da zavijajo reči, v tem slučaju pa so kar nekaj iz zraka vzeli ter nam podtaknili t Tega ne pozabimo ter zategadel še večkrat primemo za dolga ušesa »Slovenčfve* lažnjivce. Naši čitatelji pa iz tega slučaja docela jasno lahko razvidijo, kje je resnica in kje laž! — »Smrad iz pekla* — so taki katoliški lažnjivci. Bok xa vlaganje napovedIJ o osebni dohodnini poteče s koncem tekočega meseca; o tem se obveščajo kontribuenti, ki so podvrženi osebnemu davku, da se izognejo posledicam, označenim v §§ 205. in 250. postave z dne 25. oktobra 1896. (1. drž. zak. št. 220.) Dovozna cesta na kolodvor na Blandl. — Tukajinji magistrat je izbral odsek, ki se ima baviti z vprašanjem dovozne ceste na novi kolodvor. V tem odseku so dr. Pinavčig, inž. Luzzatto, inž. Bonavia in jeden železniški inženir. Ti imajo podati poročilo, koliko bi stal nakup hiš in zemljišča v omenjeno svrho. »Primorski list" In krčme. »Prim. K t*, ki ne more nobenega človeka pustiti na miru, se je zaletel v g. Budina iz Zalošč, ker je prevzel vožnjo gradiva za novo železnico in ker je otvoril krčmo za delavce. Spodtika se ob njega edino le za to, ker mu ne privošči zaslužka. Ako bi bil dobil to kak klerikalec, pa bi bilo vse prav, pa če tudi bi bil imel odprto krčmo med službo božjo, bi radi tega ne letele nanj strele iz dorn-berškega farovža. Ali ker je Budin, pa le po njem. Na drugem mestu pa priporoča, naj se zapre vsaj polovica krčem.... »Prim. list* se ni spodtikal nič nad očetom dr. Andr, Pavlice, ki se peha, da otvori v Rihembergu krčmo, pač I e zato, da odje" nekaj kruha tamkajšnjim krčmarjem. Tisto je pri »Prim. listu* vse v redu. Nad B. se spodtikajo, nad očko Pavlico pa ne, Ta sme imeti vse, in polovica drugih krčem naj se zapre, da jih more potem očka Pavlica toliko več odpreti. Dokler bo delal oče dr. Andreja tako, kakor dela, naj pusti ta druge ljudi na mirul Pred svojim pragom naj pometa! Za očeta mu je prav, da otvori krčmo, drugi, ki živijo od tega, pa naj jih zaprol Ta je lepal Blcinanje. — O Ricmanjih nismo culi že dolgo časa ničesar. Sedaj pa se je oglasil v »Slov. Nar.* dopisnik iz Trsta, ki piše o Ricmanjih tako-le: »Radovednost me je gnala na sv, Treh kraljev dan v Ricmanje, da poizvera, kako se je vendar le to vprašanje rešilo. Že preden sem prišel v vas, sem srečal mrtvaški izprevod, katerega je vodil vaški župan. Takoj sem si mislil, tukaj je še vse pri starem, Podal sem se na nato v vas in tam izvedel, kar podajam v naslednjih vrsticah. Dne 3, septembra 1903, je sv. stolica izdala neki odlok, s katerim ni dovolila Ricmanjcem prestopa na unijatstvo. [(malo potem, nekako sredi septembra, izdal je tržaški škof Nagi pastirsko pismo naslovljeno na Ricmanjce, katero se je baje razdelilo po celi škofiji. V tem pastirskem listu je škof Nagi v kratkem priobčil, da Rim ni dovoli) prestopa na unijo ter vabil k sebi tri može iz Ricmanj, naj pridejo k njemu, da se pogovore, kako bi se zopot uredilo versko življenje v Ricmanjih ter sploh rešilo i to vprašanje. Našla se je res trojica —• ogromna večina Ricmanjcev je za pravoslavje, ker nima in ne more imeti vsled dogodkov, izvršivšik se v Ricmanjih v pretečenem letu, do ka'irske hierarhije več nobenega zaupanja ter se je pismeno obrnila na škofa Nagla s prošnjo, naj jim pošlje celoten prepis odloka sv. stolice glede Ricmanj. Škof Nagi ga je poslal ali ne celega, nego le par stavkov. To, kar je bilo navidezno njemu v prilog, a to, kar mu je sv. stolica ukazala, da izvede v v Ricmanjih, to je izpustil. Tržaški škof Nagi je dobil iz Rima precizne ukaze, da ima takoj v Ricmanjih ustanoviti novo župnijo ter izročiti cerkveno premoženje, katero so dosedaj upravljali župniki dolinski, potem da ima zopet vpostaviti v riemanjski cerkvi staroslovenski jezik — glagolico -— katerega je on s tolikim aparatom in oboroženo silo odpravil. Od vsega tega ni škof Nagi do danes še nobene točke izvršil. Sredi oktobra je bila omenjena trojica s svojim legalnim zastopnikom pri škofu Naglu ter mu je izročila pisane pogoje. Škof Nagi je pri tej priliki tudi pripoznal, da mu je Rim glede glagolice v riemanjski cerkvi dal določno zapoved in nazadnje deputaciji obljubil, da odgovori čim prej pismeno na vse predloge. Ko so ti trije odposlanci mesec dni zastonj čakali na od— govor, obrnili so se koncem novembra v posebni spomenici naravnost na sedanjega papeža Pija X. ali do danes nimajo še nobe-noga odgovora. Začetkom decembra je škof Nagi omenjeni trojici sporočil ustmeno po tretji osebi, da jim misli poslati v Ricmanje latinskega duhovnika, dopustiti pa, da se sme v cerkvi med tiho mašo peti v slovenskem jeziku, kar je menda povsod na Slovenskem v navadi in kar se je tukaj od pamtiveka vršilo. Res, kako milostno! O novi župniji, o glagolici, sploh o ukazih rimske kurije — ni duha ne sluha! Mesto da so bili vsaj do božičnih praznikov izvršeni omenjeni ukazi Rima, so prišli kakor v zasmeh istih na viljo božično v Ricmanje štirje orožniki ter pohajali po vasi na Božič in na praznik sv. Štefana ponoči in podnevu! Značilno je tudi, kaj je c. kr. namestnik grof Gofin neki riemanjski deputaciji rekel, Ko mu je eden iz deputacije omenil ukaze rimske stolice glede Ricmanj, je c. kr. namestnik deputaciji v obraz povedal doslovno; »Tukaj pri nas ne ukaže sv. stolica rimska nič, tukaj ukažemo mi l* V Ricmanjih so še vsi otroci, rojeni leta 1903., nekrščeni, ali šest jih je umrlo brez krsta. Pogrebi in poroke se vršijo civilno. Ljudstvo v Ricmanjih je storilo vse potrebno za prestop v pravoslavje, ali tudi tukaj dela vlada vse mogoče zapreke in ovire, Tozadevni rekurz čaka že kmalo leto dan rešitve na c, kr. ministerstvu za uk in bo-gočetje na Dunaju. Večkrat so razne deputacije že urgirale rešitev tega rekurza, ali do danes vse zastonj! Že tri deputacije bo bile v tej zadevi v Zadru pri pravoslavnem škofu, kjer jim je vsprejem zagotovljen, čim bode omenjeni rekurz rešen. C. kr. tržaška vlada bi seveda najraje videla, da Ricmanjci prestopijo na luteranstvo, saj c. kr. orožniki so zato agitirali. Jaz dodam k vsemu temu samo • to: Gospodje, glejte kaj delate: Kdor seje veter, ta bo žel vihar!* Slovenska mladina v Gorici priredi dne 10. februvarja kostumeu venček v veliki dvorani hotela »Central* v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Kolikor moremo soditi po pripravah, obeta biti zabava zelo Živahna. Natanjčneja poročila slede. Vabila se razpošljejo v kratkem. *Kaj naj te skrbi to, Ketty! Ti veš, da ljubimi le tebe« »Kako je mogoče to vedeti?« i »Ker jo začnem zaničevati.« Ketty vzdihne, D'Artagnan vzame pero in piše: »Madame, do sedaj sem dvomil, že ste bili Vaši prvi pismitres namenjeni meni, tako nevrednim sem se smatral te časti. Sicer sem bil pa tako bolan, da sem bil itak nezmožen, da bi Vam odgovoril. »Danes pa sem popolnoma prepričan o Vaši do-brotljivosti, ker me ne zagotavlja le Vaše pismo, temveč tudi Vaša služkinja, da mi je sreča tako mila, da sem ljubljen od Vas. »Ni mi treba žele praviti, kako more galanten mož dobiti oproščenje. Zato pridem drevi ob jednajstih osebno k Vam, da si isto izprosim od Vas. Od zdaj zamuditi le Se en dan, bi se reklo v mojih očeh razža-liti Vas vnovič. »Oni, ki ste ga napravili najsrečnejšim med ljudmi. »Grof Wardfcs.« To pismo je bilo prvič laž, potem nenežnost, s stališča naših sedanjih navad celo nesramnost; toda v tem času ljudje niso bili tako tankovestni kot dandanes. Po svojem lastnem priznanju je vedel d'Ar-tagnan poleg tega, da je miladv izdala več odličnih vodij strank, in spoštoval je ni niti najmanj. In kljub temu majhnemu spoštovanju je Čutil blazno strast za to žensko. D'Artagnanov načrt je bil zelo priprost; skozi Kettvno sobo pride v gospodinjino; nato porabi tre-notek presenečenja, sramežljivosti, strahu, da si pribori triurni nad njo; lahko se ponesreči, toda nekaj so mora prepustiti tudi slučaju. D'Artagnan ni imel časa, da bi spletel pravo ijubimsko spletko do j konca. »Vzemi,« pravi mladi mož, izročevaje deklici zapečateno pismo, »daj to pismo milady, to je odgovor grofa Wardesa.t Uboga Ketty prebledi kakor smrt, uganila je vsebino pisma. »Poslušaj-moje drago dete,« ji pravi d'Artagnan, razumljivo ti je, da se mora to končati na ta ali oni način; miladv lahko odkrije, da si izročila prvo pismo mojemu mesto grofovemu slugi, da sem ostala, ki bi jih smel odpečatiti le gospod Wardes, odpečatil jaz. Potem te miladv zapodi proč, in kakor veš, to babišče v svojem maščevanju ne pozna meje.« »Žalibog,« pravi Ketty, »in za koga sem se izpostavila vsemu temu?« >Zame, dobro vem, draga moja krasotica,« odvrne mladi mož; »tudi ti prisegam, da sem ti zato zelo hvaležen.« »Toda kaj je v vašem pismu.« »Milady ti pove.« »Ah, vi me ne ljubite,« vsklikne Hetty, »in zelo sem nesrečna.« Pri takera očitanju imamo odgovor, pr! katerem se ženske vedno varajo. D'Artagnan odgovori na način, da ostane Ketty v največji zmoti. Kljub temu je bridko jokala, predno se odloČi, da odda pismo milady ; toda končno se odloČi, in to je bilo vse, kar je hotel d'Artagnan. Poleg tega ji obljubi, da zapusti svojo ljubico že zgodaj in pride od te Še k nji. Ta obljuba potolaži ubogo Ketty popolnoma. IV. Poglavje. Y katerem se govori o Aramisovi in Porthosovi opravi. Odkar je bil vsakteri izmed štirih prijateljev na lovu za opravo, se niso več shajali redno. Vsak je jedel sam tam, kjer je bil, ali boljše, kjer je mogel. Tudi služba je zahtevala od svoje strani dragoeeni čas, ki je mineval tako hitro. Le toliko so se dogovorili, da se snidejo enkrat na teden opoludne proti eni v Athosovem stanovanju, kajti ta je ostal zvest svoji prisegi in ni več prestopil praga svojih vrat. Istega dno, ko je obiskala Ketty d'Artagnana, se je imel vršiti tak sestanek. Komaj odide Ketty, se odpravi d' Artagnan proti rue Ferou. Tu dobi Athosa in Aramisa v filozofičnem po-menku. Aramisa je že zopet mikalo, da bi se vrnil k sutani. Po svoji navadi mu Athos ni niti odgovarjal niti prigovarjal. Athos je bil načela, da je treba vsakemu pustiti prosto voljo. Nikdar ni svetoval, če ga ni kdo prosil. Celo dvakrat ga je bilo treba prositi. »Spločno zahtevajo ljudje svet,« je rekal, »da mu ne sledijo, ali če mu sledijo, da imajo koga, ki mu njegov svet lahko očitajo.« Porthos pride trenotek za d* Artagnanom. Štirje prijatelji so torej skupaj. Štirje obrazi izražajo štiri različne čute; Por-thosov mir, d' Artagnanov upanje, Aramisov nemir, Athosov brezskrbnost. Po kratkem pogovoru, v katerem Porthos skrivnostno namigne, da ga hoče rešiti iz zadrege oseba visokega dostojanstva, vstopi Mousqueton. (Dalje pride.) Klerikallzem t Furlanlji. — V Flu-mičelu so zmagali pri občinskih volitvah te dni v vseh treh razredih klerikalci. Bil je hud volilni boj. V tretjem razredu so imeli klerikalci 165 glasov, liberalci 140, volilcev 315; v drugem razredu kler. 12, lih. 9; v prvem kler. 10, lib. 4. Vse je bilo na volišču. Konsuml pokajo, pa tudi klerikalna bralna društva. — Pišejo nam iz Volcjega-grada pri Komnu; »Pred nekimi malimi leti so ustanovili v Volčjeragradu konsum, ki ni bilo že sprvič nič kaj dobrega in koristnega spomina o njem. Sedaj pa je prišlo do tega, da udje konsuma niso hoteli več naložiti najemniku, da bi šel vino kupit, ker dosedaj ima najemnik dolgs okoli 1000K; in on sam ni mogel kupiti vina,_z_ato so ostali^rezvina v konsumu. Na dan 17. t. m. ni bilo vec »znamenja* nad klerikalnim konsumom, »berš-ljan* so potegnili doli, in ko sem vprašal, kaj da je, mi je odgovoril prijatelj, da se bliža — polom I Pred par meseci so izstopili nekateri udje, ker so se zbali in jim je dišalo, da ne pride nič dobrega. Torej klerikalni konsum pri nas diši dan na dan po polomu. Pri nas 89 nahaja tudi klerikalno bralno društvo »Domovina*, v katerem se je delalo od dobre strani na to, da bi bilo v drugafini obliki. Zahtevalo se je, da bi izhajala društvu tudi »Soča", in ne samo one prisraodarije. Ali kaj je bilo potem? Rekli s,- onemu, ki se je potegoval za to. da je brezverec, ateist itd. Kaj pa je zdaj v bralnem društvu ? Dan za dan se bliža polom. Predsednik je vse skupaj, tajnik, blagajnik, odbornik, in 2 leti je že minulo, odkar ni bilo nobene volitve. Vse molči. Propad, polom! Tako se godi s klerikalnim konsumom in s klerikalnim bralnim društvom pri nas v Volčjemgradu*. OkradenI jezuiti. — Jezuitom v ulici Leoni je ukradel neznan tat nekaj slanine in jestvin pa malo svoto denarja. Sumijo nekega mladeniča, ki je delal pri njih. Predsedstvo krčmarsko zadruge v Gorici je vložilo na obrtno oblast prošnjo, da naj se odvzame krčmarsko dovoljenje vsem onim, kateri ne izvršujejo sami krč« marske obrti. Odvzela bi se baje dovoljenja onim, na katerih imena se glasijo, ter dala potem tistim, kfres izvršujejo krčmarsko obrt, ali ne na svoje dovoljenje. Vineene Vončlna, ki je ubil svojo ženo ter je bil pred zadnjo poroto obsojen na smrt, je vložil utok proti tej obsodbi. Dnš 26. febr. se bo o tem obravnavalo pred kasacijsko sodnijo. Konja sta se »plašila. — V četrtek sta se splašila na Verdijevem tekališču dva vojaška konja, ki sta peljala stole in dn.r, reči v Lanthierijevo palačo, kjer bo častniški ples. Konja sta tekla, podrla stojalo za plin pred hišo št. 37, sta se zaletela pri kavarni »Teatro" v stebrišče ter naredila škodo. Ustavil jo je končno Ivan Lešnik, uslužbenec Kanarček. Najmodernejša amerikanska drama v samo petih kratkih ali Um osodepolnejših dejanjih ali v dveh podlistkih. Spisal — e — Osebe: Frank Carriage, notar, fotograf, gostilničar in gled. igralec, Mary, njegova četrta žena, Louis, njegov sin iz prvega zakona, Clair Rhode3, njena hči iz drugega zakona, A lice, sobarica, Sarah, stara kuharica, Bert Barron, režiser, John Goodman, sufier ali šepe-tavec, William Gollins, preds. gasilnega društva, družina Cotton v tretji loži na desni strani, Ne h Is, gledališčni sluga. Dejanje se vrši v amerikanskem gledišču od osme ure zvečer do polnoči. Prvo dejanje. Frank, Mary, potem Alice. (Precej elegantna soba. V ospredju na levi pisalna miza, na njej polno raznesenih aktov, dva fotografska aparata in nekaj izpraznjenih buteljk. Tik mize pljuvalnik, nad njim pa debelo tiskana prepoved: »Izhigije-ničnih ozirov je strogo prepovedano pljuvati na tla.* Na desni širok divan, na kojem leži že nekoliko priletni Frank Carriage. V v hotelu pri pošti. Jeden vojakov-topničarjev je bil padel z voza, pa se ni znatno poškodoval, drugi pa je čepel med stoli ter v strahu pričakoval, kaj se zgodi. Z gorko vodo ga je polil. — V St Ferjanu so se bili sporekli mladeniči v gostilni Maraževi. Vincenz Mužina je prijel Jos. Ma-kuca za vrat, ga vlekel v kuhinjo ter ga tam polil z gorko vodo. Po glavi, po vrata in prsih je vsled tega poškodovan, tako da je moral v tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov. Brez varoka, kakor pravijo, je metal Iv. Kovic iz Vrtojbe kamenje v hišo Štef. Gorkiča. Ko ga je ta prosil, naj odneha, je vstopil v Gorkičevo stanovanje ter ga tam udaril po glavi z nekim orodjem tako, da je moral v Gorico v bolnišnco. TaprelTsoliifle. — Sfefan Kodelja, 46 let star, iz Solkana, je bil obtožen javnega nasilstva. Na plesu 22. dec. se je obnašal proti dekletom tako grdo, da ga je dal župan zapreti. Redarji so ga spravili le z največjo težo v zapore, ker se je branil na vse pretege. Sodnija mu je prisodila 5 mesecev ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec. Jakob Quargnali iz Červinjana je vzel od tvrdke Primas v Gorici šivalni stroj na obroke po 6 K, skupno 88 K. Ko je pa dobil stroj, ga je hitro proda), ne da bi plačal Primasa ne takrat ne pozneje. Ker žena tudi ne zna šivati, se da soditi, da je hotel goljufati. Poskusil je nekaj takega tudi že pri nekaki tržaški tvrdki, pa se mu ni posrečilo. Sodnija mu je prisodila 2 meseca trde ječe s postom vsak mesec. Anton Simčič in Iv. Figar iz Kozane sta se stepla dne 4. dec. lani. Stari prepiri so bili med njima. Potem sta se še zopet pričkaia, in ko se je Simčič zopet približal Figarjevi hiši, je pričel pretep od kraja. Figar je hotel pobrati poleno, med tem ga je nekdo udaril po glavi, da je bil takoj ves krvav. Obtožil je A. Simčiča, ki je dobil pred sodnijo 4 mesece trde ječe, poostrene s postom vsak mesec. VenSek podčastnikov 2/5 domobranskega bataljona se bo vršil v hotelu »Central* dne 30. t. m. One družine, ki bi se rade udeležile tega venčka, pa niso dobile vabil, naj se blagovolijo zglasiti ali sporočiti svoje naslove naredniku g. Furlanu v domobranski vojašnici. Huda barja je podrla baš zgrajeno stavbo za shranjevanje kož g. K. P. v Ri-hembergu. K sreči ni bilo v bližini nikakega človeka. Rokodelsko podporno društvo t Lok&vcu priredi dne 31. t. m. velik društveni salonski ples v prostorih krčme »pri županu*. Svirala bo vrlo izvežbana društvena godba na pihala iz Lokavca pod vodstvom Stanislava. Vabi se k obilni udeležbi. Pevsko društvo »Nabrežlna* priredi svojo pustno veselico dne 14. februvarija t. 1., in sicer s petjem, igro in plesom. Raznovrsten program se objavi svoječasno. Kmetijska zadruga t Ročlnju bode imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 7. feb., ob 2. uri pop. z dnevnim re- desnici drži samokres. Iz cevi se še kadi, ker se je Frank ustrelil ravno pred tremi sekundami.) Mary (bleda, preplašena, plane skozi duri) «Oj groza! Slišala sem strel ! Kdo, kaj, kako?* (Opazi svojega soproga na divanu) »Torej on!" (Ihti in pade v omotico.) Frank (s slabotnim, komaj slišnim glasom) »Mary, Mary!* Mary (zdihuje). Frank (krepkeje) ,Mary, Mary!* Mary (se polagoma vzdigne, vsa začudena) »Frank, ali nisi mrtev?* Frank ,Ne!« Mary »Ali se nisi ustrelii?* Frank »Ne, samo streljal sem se!* Mary »Pa se nisi zadel?!* Frank »Pač, pa ne prav dobro!* Mary »In zakaj si se?* Frank »Čakaj, povem Ti, toda meni je slabo,* (skuša dvigniti glavo) »daj mi kozarček »Cognac-a* iz levega predalčka pisalne mize!* Mary (mu izroči zahtevano, in začne ihteti) »ZaHj si mi napravil tak strah?* Frank (izpije) »Zakaj? Da, da! Mnogo vzrokov sem imeli Čutim, da se mi bliža zadnja ura, torej poslušaj!" Mary »Oh, kako sera radovedna, povej, podvizaj se, da ne ponešes svojih skrivnostij v prezgodnji grob." Frank (vzdigne glavo) »Torej poslušaj! kot glediščni igralec vem, da mi postaneš v drugem dejanju nezvesta !* Mary »Ah!« dom : 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo b:2gajnikovo. 4. Predlogi. 5. Volitev odborništva in nadzorništva. Odbor. Y Solkanu so bili napadeni baje laški delavci. Lahi pravijo, da so jih napadli domačini. Dva Laha sta ranjena baje težko. Vsa stvar se je naznanila orožnikom. Vol utekel Iz klavnice. — Včeraj okoli poiudneva je ušel iz klavnice vol, katerega so pobivali. Utrgal je vrv, s katero je bil privezan, ter ušel, to je dobil udarec na čelo. Žival je bežala, da je bilo strašno, videti jo; pritekel je vol do pokopališča, tu pa postal minuto, ter se končno zagnal proti Grčini ter potem čez grmovje naprej čez njive in travnike navzgor proti Trnovemu. Mesarji so leteli z bati nekaj časa za volom, ali kje je že bil ta, ko so se mesarji vpe-hali. Udarec se je poznal volu. ker je bil krvav, za seboj pa je vleke! dolgo vrv. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli in Pontoni. Napačno prebavljanje je vzrok mnogih bolezni. — Stalno uravnavo prebavila uredi uporaba izvrstnega zdravnika Rosa balzama za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Isti se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! 1 Proti protluu In revmatlzmu, na kateri bolezni trpi na tisoče ljudij ob nastopu hude zime, je jedino in najboljše sredstvo Zoltanovo mazilo. Steklenica 2 kroni. Lekarna Zoltan, Budimpešta. Opozarjamo na novo delavnico pil in rašp v Gorici v ulici za Stolno cerkvijo št. 3. Razgled po svetu. Iz proračunskega odseka avstrijske delegacije. — Proračunski odsek avstrijske delegacije je razpravljal o okupacijskem kreditu. Finančni minister Burian je izjavil, da bo upravo okupiranih dežel vodil popolnoma v intencijah in duhu njegovega prednika Kal-laya in je kakor važen napredek v minolem letu omenjal delno zgrajenje ^eleznične proge Sarajeva do vshodne meje. Stroški za to železnico pokrivajo se z dohodki Bosne in Hercegovine. Govornik je povdarjal, da stališče monarhije v okupiranih deželah temelji na popolnem zakonitem varstvu vseh treh veroizpovedanj in na popolnej jednakoprav-nosti. Kar se tiče stremljenj vshodnih pravoslavnih kristijanov glede samouprave, meni minister, da je sedaj prišel pravi trenotek, ko se more tem težnjam ustreči. Minister meni, da bodo katoliki in pravoslavni stre-mili po jednakej samoupravi. Slednjič se je govornik bavil z vprašanjem industrije v okupiranih deželah. Nasproti pritožbam, izrečenim od več govornikov, glede konkurence bosanskega lesnega izvoza, katero občutijo posebno alpske dežele, izjavil je minister, da se Bosni ne more odrekati pravica izkorišče-vanja svojih pridelkov. Trditev, da je bosansko gospodarstvo neracijonalao, je ne-osnovana. Veči de! lesa se porablja v deželi sami. Kar se tiče konkurence, opozarjat je minister tudi na konkurenco oddaljenejših dežel, med katerimi je tudi Nemčija. Minister Frank »In jaz Te ljubim še vedno, dasi živiva v modernem zakonu. Ločiti se ne morem dati od tebe, golobičica." Mary (jokaje) »Eh!* Frank: »Radi tega, bi se moral spreti s Tvojim ljubimcem v tretjem dejanju. Poravnati bi se morala ta častna afera le potom amerikanskega dvoboja. Mary, še en kozarček !* Mary (ihte) ,!h!« Frank (pokrepfta se) »Četrtega dejanja se sploh nisem &>bro naučil. Pomisli sedaj blamažo za tako starega in lahko rečem dobrega in izurjenega igralca. Te bla-maže ne bi mogel prenašati !* Mary (tolaži ga) »Oh!« Frank (žalostno) »In slednjič se moram vsmrtiti v petem dejanju, naj se bla-miram v četrtem ali pa ne, ker potegnem v tretjem črno krogijo prt amerikanskem dvoboju s Tvojim ljubimcem.* Mary (obupana) »Uhl* Fran k: »Sodi torej sama, draga Mary, čs ni bil ta najboljša rešitev iz vseh teh dejanskih zagat, prepirov, nesreč itd. Sicer sem imel smolo, da se nisem zadel ravno v srce, toda-sape-mi-zm-zm-zm-anjk- anjk-uj-uj-je l* Mary (položi njegovo glavo na svoja kolena) »Oh, jaz resrečnica* (si briše svoje solze v nervoznosti s soprogovim rokavom) Frank (s pojemajočim glasom) »Ne joči, preskrbel sem Ti lepo, brezskrbno prihodnost. V sosedni sobi se naviva gramofon in jemlje vsako mojo besedo na svojo ploščo. To ploščo lahko prodaš za 10.000 dolarjev, je povdarjal, da je večina pogodb glede lesa sklenjenih na daljši čas, vsled česar ni mogoče na istih ničesar spremeniti. Slednjič je minister opozarjal na dejstvo, da gozdarstvo preživlja 20.000 oseb, da se okupirane dežele ne sme smatrati le kakor ekspertno, marveč tudi kakor konsumno ozemlje za monarhijo, vsled česar je v interesu monarhije, da se Bosno in Hsrcogovino vzdrži delavno in konsumno krepko. Na to bil je okupacijski kredit vsprejet. V razpravi proračuna ministerstva za vaanje stvari je izjavil v plenarni seji deleg. Kaftan, da Cehi kljubu vsej hirali ministra za vnanje stvari nikakor ne morejo uvideti koristi trozveze, posebno še radi ne tega, ker' delajo provizorična trgovina z Italijo in aspi-racije te države po Albaniji, kakor tudi nemško prijateljstvo v Turčijo in postopanje Nemčije na carinsko političnem polju, vsako korist jako problematično. Ako pa polaga minister za vnanje stvari tako veliko važnost na trozvezo, morali bi mi biti jednakopravni z drugima kompaciscentoma. V to pa sta potrebna kulturclni in gospodarski razvoj, ki sta brez notranjega miru nemogoča. Del, Baernreiter bavil se je s trgovinsko-političnimi vprašanji in je pozdravil provizorično trgovinsko pogodbo z Italijo, ki opravičuje nado, da postane ista definitivna. Del. Bian-kini je obsojal dogovor z Italijo in izrazil bojazen, da se v definitivno pogodbo z Italijo zopet sprejme vinska klavzula. Nadalje je govornik obsojal preojstre besede nasproti Srbiji in Bolgariji v ekspozeju ministra za vnanje stvari. Biankini je zahteval, naj minister — čeprav zaupno — poda pojasnila glede balkanskega dogovora z Rusijo. Govornik je želel energičnega varstva in skrbi za avstrijske izseljence, ki so večinoma Hrvati. Del, Marchet je izrazil zadovoljstvo na odpravi vinske klavzule in izrekel nado, da se ista tudi v definitivno pogodbo ne vsprejrae. Del. Verzegnassi je odobraval trgovinsko-politična izvajanja Baernreiterjeva in izjavil, da so vsi italijanski državljani Avstrije edini v prepričanju, da se more rešiti vprašanje glede italijanskih paralelnih kurzov edino z ustanovitvijo samostojnega italijanskega vseučilišča v Trstu in misli, da bo pametna notranja politika Avstrije vplivala na vnanjo politiko in la bo jačila naše zvezno razmerje z Italijo. Del. Delugan se je pečal z vprašanjem izseljevanja iz Trentina in je priporočal ministru, da se skrbi, da se uredi to vprašanje. On smatra izgon prof. De Gu-bernatisa iz Inomosta krivičnim in opozarja na svobodno vseučilišče v Solnogradu, kjer morejo predavati učenjaki iz Nemčije. Z zadovoljenjem italijanske zahteve po lastnem vseučilišču bil bi odstranjen vzrok nezadovoljstva Italijanov in boj z Nemci. —- Govornik je izrazil željo, da izostane vinski klavzula tudi pri defmitivnej trgovinskej pogodbi z Italijo, da se zavarujejo avstrijska vina. Z ozirom na lesno trgovino želi govornik, da se vzdrži status quo. Na to se je razprava pretrgala. ker dosedaj še ni noben umirajoči Ameri-kanec govoril v gramofon. Ostani mi zdrava !" Mary (proseč) »Ne še, ne še!* Frank: »Daj mi sem tintnik z one mize! (Vzame tintnik, odpre rano in si izlije vse črnilo vanjo, in izdihne svojo dušo vsled zastruplenja krvi rekoč) »Pozdravi otroka !* M a r y (se iztrezne) »Končano je !* (Gre k telefonu in upije vanj) »Hallo, tukaj Mary Carriage, št. 538.624. Prosim zveze s New-Yorkom, št. 625.710. (Počaka in ihti; v tem zazvoni) »Dragi Louis, izročam Ti pozdrave Tvojega očeta! Zadnji pozdravi so to! Pridi z avtomobilom koj sem. Sicer pa lahko približno naznaniš svoj prihod 1 Zdravo !¦ (Pozvoni.) »In sedaj, jaz naj bi igrala igro to konca brez moža, ne in ne!1 (stopi k pisalni mizi, vzame steklenico z žvepleno kislino napolnjeno, izpije dve in) »Adijo* svet!* (umre.) Alice (skozi vrata stopivši, zavpije) »Uhuuuu! Pa kar obal* Zagrinjalo pade. Drugo dejanje. Louis, Clair, Nehls. (Ista soba. Pet minut pozneje. Vse je že počiščeno po sobi. Niti sledu o tragediji iz prvega dejanja.) Louis (stopi v sobo, opravljen kot avtomobilist) »No, kako to, nobenega vspre-jema, saj sem celo brezžično brzojavil! Saj pač nisem prej prišel s svojim avtomobilom kakor pa brzojavka!" Laški tečaji z vseučilišča v Inomostu se prenesejo z novim Šolskim letom na Dunaj. Lahi se temu protivijo, ker stojijo dosledno na tem stališču, da mora stali laško vseučilišče v Trstu. Nekateri dunajski listi pa trdijo sedaj, da ni nič res, da bi se preložili tečaji na Dunaj. Slavljenje zaslužnega moža. -v V Ljubljani je priredilo slovensko pisateljsko društvo v »Narodnem domu* časten večer zaslužnemu slovenskemu politiku in narodnemu delavcu dr. Jos. Vošnjaku. Udeležilo se je večera obilo občinstva, pred vsem zastopniki literarnega in političnega živIjenjftKakor-^ posnemamo iz poročil o tem večeru, je moral biti res veličasten. Udeležil se ga je tudi jubilant, ki je povedal marsikako zanimivost iz svojega življenja. ,Akad. draštvo »Slovenija* ua Dunaju je priredilo v petek, 22. t. m, IV. redni občni zbor. Začetek ob 8, uri zvečer; lokal fZum Magistrat* I. Licbtenfelsgasse. Smrtni marš pri Bllekn. — Iz Sarajeva p >ročajo, da se je zaključna razprava proti polkovniku Grunzvveigu in soobtoženim častnikom v minolem tednu nadaljevala in zaključila. Po določilih vojaškega kazensko-pravdnejja reda se akti predlože sedaj vojaškemu višemu sodišču, ki jih predloži potem najvišemu vojaškemu sodišču. Ta ima spoznati o razsodbi in (začuvši pred voljo cesarjevo) odrediti, da prva instanca razsodbo razglasi. Dotlej utegne miniti dober mesec. Roman nadvojvode Ferdinanda Karla. —- Nadvojvoda Ferdinand Kari seje hotel poročiti s hčerko dvornega svetnika Gzuberja, O tem so listi obširno poročali. Dvorni svetnik Czuber je izpovedal nekemu poročevalcu, da je nadvojvoda dne 27, decembra res zaprosil roko njegove 23 letne hčerke Berte. Toda oče sam ne želi poroke, ker se boji, da bi se hči v tako visokih krogih ne čutila srečne. Nadvojvoda pa hi spoznal raladc dame šele v Pragi, temveč že pred leti na Dunaju, ko je bil poveljnik tirolskih lovcev. Njegova nevesta je le prišla na njegovo prošnjo v Prago, kjer sta občevala tako javno, da je po celem mestu razmerje znano. Iz tega vzroka se nadvojvoda ni hotel poročili, dasi so mu prigovarjali astursko princezinjo, hčer španske kraljice, ter rusko veliko kneginjo Heleno. O nadvojvodi Ferdinandu Karlu se pripoveduje, daje odločno nemškoliberalnega mišljenja ter ga nazivajo celo .Schunererjanca*, vsled česar je nekaka napetost med njim in njegovim bratom Franom Ferdinandom. Cesar je bil odločno proti temu zakonu. Ženitovanjski projekt nadvojvode Ferdinandu Karola je pokopan. Resnično je, da je nadvojvoda snubil hčer profesorja (Jsubra, a 20. t. m. ga je nadvojvoda Oton pregovoril, da je svoj namen opustil. Izpopolnitev telefonskega omrežja. "— Za 800.000 K, ki so se dovolile trgovin- j skemu ministerstvu kot naknadni kredit za j tekfonične naprave, se izvrše najprej telefonske zveze med Dunajem in Štajersko ter Koroško. Uporni tretjeletnlkl. — Iz Sopronja poročajo: V tukajšnji vojašnici konjiče so hjjzirj^jdrekli pokorščino, ker je njihova službena dobaže^potekia inlcfgjozili enemu štražmojstrov. Izgrednike so spravili v zapore. Žrtev sretovaclavske posojilnice. — V Pragi se je obesil hišni posestnik Vadav Faul. Izposojenih je imel namreč 16.000 K iz sveto^aclavske posojilnice. Ko je posojilnica prišla v konkurz, skušal je Faul prenesti svoj dolg na drugo posojilnico, toda vse so ga odbile. Nekega dne mu je odbor propadle posojilnice dal zapleniti vse premoženje ter ga prodal na javni dražbi. Faul se je v svojem obupu obesil. .UpelJaTRnJe* t Galiciji. V gališki vasi Borszowice bojkotirajo mlade matere ondot-nega župnika. Dosedaj je bila tam navada, kakor tudi ponekod na Slovenskem, da so m dere napravile prvo pot v cerkev, kjer so molile in izročile župniku dar. Župnik Lud- j kievvicz pa je povišaval vrednost takih daril < z vsakim letom, in ker je bil velik prijatelj j žganja, vpeljal je navado, da so mu kmetice po porodu prinašale steklenico žganja. Ustanovil si je v cerkvi pravcato klet za žganje. Ko se je to zvedelo do škofa, določil je župnik, da mu morajo mesto žganja prinesti 70 h. To pa je bilo za kmetice preveč, ker so si žganja naredile liter za 40 h. Prvo, ki se je uprla, je župnik kar lastnoročno vrgel iz cerkve. To je kmetice preplašilo, posebno še, ker je župnik naznanil s prižnice, da bodo vsako zadele egiptovske nadloge, ki bi sena enak način pregrešila. Ko pa se je pokazalo, da je »zamaševana* kmetica ostala zdrava, dobile so tudi druge pogum. Kmet Luzka Pavelko je dal svoji ženi le 4 vinarje ter jo poslal ž njimi v cerkev, češ, da tudi njegova mati ni več dajala, in da se ver * od takrat vendar ni podražila. Ker pa župnik dveh krajcarjev ni hotel vzeti, ne gre sploh nobena kmetica več po porodu k »upeljavanju*. MoJa ar o dnu Izložba t Plzuju leta 1904. — Prva mejnarodna izložba, katere častni predsednik je župan kraljevskega mesta Plzna g, dr. Viiclav Petdk in Častni udje mestni svetovalci, bo v Plznu od 1. julija do 1. avgusta 1904. Razstavišče meri več kakor L00.000 šlirjaških metrov. V izložbi bodo zastopane sledeče stroke: higijena, kuharstvo, redilna sredstva, pivovarska in žganjarska obrtnija, gostilničarstvo in šport. Na razstavišču bodeta dve veliki poslopji, razun tega si veliki obrtniki sami postavijo svoje paviljone. Kdor se za izložbo zanima, naj se obrne na predsednika L mejnarodne izložbe v Plznu g. V. Landa, ki na vsako vprašanje drage volje odgovori. N e h I s (pri vratih) »Oprostite, gospod, tu je brzojavka za gospoda Carriage !* L o u i s: »Komaj sedaj !* j N e h l s ; »Da, brzojavili sle Vi brez- ' žično, toda imeli ste smolo, ker med potjo se nahajajo žice. Ko je prišel brezžični br-zojav k žicam, je moral počasneje nadaljevati svojo pot, kakor pa po zraku, in radi tega se je zakasnil toliko, da ste prej prišli s svojim samogonoml* L o u i s (da Nehls-tt nekaj drobiža, vzame svojo posetnico in piše nekaj) »Samogon je res lepa bsseda, avtomobil že nekaj preveč obrabljena, vredno, da si zapomnimo besedico samogon 1" N e h 1 s: »Hvala, .klanjam se !* (izgine skozi duri.) C l a ir (vstopi v črni obleki v sobo, sede na stol, zvije si cigaretko in gleda zamišljeno v kolobarčke dimu) »Strašno, strašno !* Louis (stopi iz ozadja) »Gospodična, čemu zdihujete! Moje ime je Louis Carriage, poročnik pri zrakoplovnem polku. Prišel sem, ker me je pozvala (pogleda na uro) pred šestimi minutami moja mačeha semkaj!* Clair (puši dalje) »Vi ste torej sin mojega tretjega očima. Prišli ste prepozno, kajti ravnokar smo sežgali trupla obeh! Moje ime je Clair Rhodes, sem doktorica prava in sedaj avskultantinja pri tukajšnji sodniji !• Louis (veselo) »Torej Vi ste hči moje tretje mačehe? Castitam, kdo bi si bil mislili Vsaka rodbina naj bi v svoj prid rabila.!«....«...„.,, Kathreinerjevo Knetppovo sladno kavo kot primes vsakdanji kavni pijači. Sprejme se takoj trgovskega pomočnika za trgovino tkanin, veščega slovenskega, laSkega in nemškega jezika, — Ponudbe na naše upravništvo. Da se nisva prej poznala 1 (Napravlja si cigareto) Dovolite, da prisedem !• Clair: »Prosim!* Louis: »Gospodična, jaz Vas ljubim. Ali bi hotela biti moja žena do prihodnje ločitve zakona?" Clair: »Isto sem Vam hotela že jaz ponuditi, toda prehiteli ste me.** Louis (poskoči od veselja) »Kako sem srečen !* (postaja v tem trenutku žalosten in nervozen). Clair: »Kaj Ti je, dragi Louis?* Louis: »Policija me bode iskala!* Clair: »Zakaj?* Louis: »Pripeljal sem se sem z avtomobilom in pomisli, niti enega nisem povozil, in gotov sem, da me toži državna pravdnica radi motenja in kršenja navade amerikanskih avtomobilistov !* »Clair: »In jaz naj bi prisostvovala pri razpravi kot zapisnikarica!? Ne, ne! Raje umren s teboj!* (Oklene se ga). Louis: »Prav, pa umriva, sediva na avtomobil, kateri naju popelje pod mojo spretno roko v prvi vogal. Clair (joče se samega veselja) »Torej, moderna smrt naju čakal Bravo, dragi Louis, zdaj pa le na avtomobili* Louis (jo pritisne k sebi) »Živela modema smrt!* (Oba izgineta skozi duri. Sliši se še tef-tef-tef, iz daljine močan ropot in klice: •Ubila sta se 1* Zastor pade. (Dalje in konec prihodnjič.) „Škrat". ledini slovenski humoristično-sati-rični tednik, ki prinaša izključno originalne slike. Izhaja v Trstu vsako soboto. — Naročnina za vse leto 6 K, za \ leta 3 K. Posamezne številke se prodajajo po 10 stotink. Zahtevajte brezplačno številko na ogled. Pozor! Delavnica pil in rašp v Gorici, Vli del Ouoiiio štev. 3. Opozarja se kovače, ključarje, urorje, čevljarje itd. Slare pile in rašpe se zopet na novo nasečejo jako po ceni. Vsaka pila in rašpa se garantira. Izdelujejo se tudi nove pile in rsispe, kaljene na amerikanski način. Anton Potatzky v Corici. Na sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupoval Sče nlrnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. NajboljSe šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in ševijarje. Svetlnjiee. — Božni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pefmiho s in trgih tov rta itaSnll 6) OK o ter na deželi. 2 35 - Kerševani & Čuk v Gorici v ulici Riva Castello štev. 4 (konec Raštelja.) Priporočata slavn, občinstvu iz mesta in z dežele svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojev in dvokoles Is tovarna „Puch" las* drugih sistemov, Sprejemava vsako popravo in rekonstru-irnnje bodisi šivalnih strojev, dvokolea, pušk in samokresov. Vsako popravo, Šivalni stroj ali dvokolo jamfivo. Z oziram na najino dolgoletno skušnjo, zfigotavljnvo, da so izdelki najino suiloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi Šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno. Posojiijova tudi dvokotosa. Anton Pečenko Vrla?, tu.cu 8 — GORICA Via GiarcUni) 8 priporoča briških, dalmatinskih in tatarskih vinogradov, dom in razpošilja po Železnici na kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzore«. G«M*« srnam«. Poatraftka peitaaa, Cicjoj S Nemec voletržca z vini v Gorici, Passaggio Edling it. 5, Via Munlclpio 1 in 6. Priporočata svojo zalogo izbor-nih črnih In belih vin iz najboljših isterskih, vipavskih in briških kletij. — Aromaticna esenca (Mercantonio) Spiritozna tekočina, izdelana iz destilacije aramsliCnih alpskih zeljišC. Po dolgem raziskavanju je dokazano, da se isto vspešno in gotovo vporablja pri bljevanju In ogadnostf, pocr-hno v času nosečnosti, pri črevesnem trganju, glavobolu, živčnih in histeričnih boleznih ter obvaruje pred kolero. Lekarna G. B. Pontoni ppPrl dveh zamorcih" — Gorica, Raštoij. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načalstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilna vloga se obrestujejo po 47»$. Stalne vloge od 10.000 kron daljo z odpovedjo 1 leta po 5%. Kentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po 5l/*%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%, s y,% uradnino. Glavni deleži koncem leta 5lis%~, Stanja 31. dee. 1902. (v kronah): Članov 1853 z deleži K -129.026. — Hranilne vloge 1,479.006-70. — Posojila 1,443.03010 — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Res er v ni zalog 68,050.90. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon 8t. 79. pristna bala In črn* vina izvipavsklh, furlanskih, Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovratnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. ! Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjlnjoeimi se vplačili. Vsak filan ima po preteka petib let pravico do dividende. Od^v *m, —-— - — — — i vzaiemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi: 25,0004100 K. Izplačane odškaditae l> kapHallje: 75,000.000 K. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naie države z vseskozi stavaaako-aaroda« uprav«. Vsa pojasnila dale: Generalni zastop v Ljubljani, Segar pisarne 88 ? Ustnej faančnej m Gospodskih ulicah Štev, te. Zavaruje poBlopja in premičnine' proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši Bloves, koder poduje. | Dovoljuje iz čistega dobička izdatne j podpore v narodne in občnokoristhe namene. o** Mizarska zadruga *"> ____________vGorici - Solkanu ,„,., . ------. vpisana zadruga z omejenim jamstvom ------- tovarna s strajevnim obratom na parno in rodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva vseh slogov : ter aprejeraa v delo vsa večja stavbena dela. Podružnica v Trstu Via tfl Piana veechia 1. Zastopstva v Spljetu tor Orijontu. Cene zmerne, delo lično in solidno. I Zrn dam« s Krasne okraske za obleke, trakove, svile zadaje novosti za bluse, pajcolane, pasove, predpasnike, rokavice, nogavice, dežnike, solnčnike, bluze, Čevlje, vse potrebščine za obleke, kakor: podloge, sukanec, svilo, gumbe, vezenja, zaponke Ud, J. Zomik Boriea, gosposka ulica štev. 7. Priporoča toplo sorojakom svojo zalogo modnega blaga s Za gospoda: Raznovrstno belo in barvano perilo najbolje vrste, jopice za hribolazce, kolesarje, veslarje; zadnje novosti ovratnic, ovratnikov, zapestnic, nogavic, rokavic, hlačnikov, Čepic, čevljev, dežnikov itd. Opozarja prečastite dame, na svojo veliko zalogo obče priznano najboljih modercev vsake cene. : : Za blrmanco in otroke: rokavice, nogavice, pajčolane vsake vrste, obleke, čepice, razno perilo. ¦MF* Cene brez vsake konkurence. Za slavnosti in druge veselice; vsakovrstne narodne trakove, kojim preskrbi na zahtevo vsakovrstne napise. # • Ohranitev zdravega želodca # # obstoji glavno v ohranitvi, v pospeševanja in uravnavi prenavljanja in odstranjenju nadležne zaprtosti. Skušeno, iz najboljših in uspešnih zdravitskih zelišč skrbno pripravjeno, tek vzbujajoče, prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče d tako dobra, ne vzemi jo, ako jo tam ne dobiS — naroči po poŠti.