Štev. 22.	V Mariboru L junija 1882.	Tečaj XVI.
Husma.
List ljudstvu v poduk.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravnlštru v dijaškem semenišču (Enabenseminar). — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po o kr. —
Kokoplsl se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne «nkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr
Kaj bi hranilnice morale biti pa niso.
Naši slovenski poslanci dr. Vošujak, Klun pa Tonkli združeni z nemškimi konservativci so tudi upozorili ministra grofa Taaffeja na sedanje hranilnice, ki so pozabile na to, kar bi po svojem prvotnem namenu biti morale. Prvotni íamen hranilnicam (šparkasam), v pravilih izražen, je: Io navajati delavce in sploh menje premožne ljudi k varčljivoeti in štedljivosti, da svoje male prihranjene denarje tudi lehko tako nalagajo obreati-nosno, da si sčasoma pomorejo do nekolikega kapitala, in 2° da brez obresti v listnicah, omarah in kasab zaleženi kapital izvabijo v obrestinosen in sploh koristen promet. Toda pri tem posredovanji in delovanji bi ne smele z denarjem tako barantati, da bi se same črez mero bogatile ter le na lasten dobiček gledale. Samo toliko bi smele dobička za sebe pridržavati, kolikor uprava stane t j. uradniki, oskrbniki, davki itd. Vse drugo bi moralo ua korist obračati se kapital upotrebujo-čemu občestvu. Vsled tega bi se morali denarji v hranilnicah založeni zopet izposojevati zveČinoma in naiprvlje menjšim posestnikom in obrtnikom to pa pioti mogoče majhnim obrestmi in lehkim pogojem odplačevanja. Dolžnikom bi se moralo s posojili resnično pomagati, da si stanje zbolj-šajo! To je prvotni in pravi namen hranilnicam. Zavoljo tega so se osnovale in gledé na nja bile so od vlade dovoljene.
Temu lepemu namenu so se hranilnice zveČinoma izneverile. Postale so denarstveni zavodi, kateri gledajo le na lastni dobiček, na hitro ubo-gatenje. One ugajajo zlasti trgovcem, kojim pogosto posojujejo proti menjšim obrestim ali vsaj menjšim stroškom, kakor gruntnim posestnikom. Časih ne vedó kam z denarji ter kupujejo državna dolžna pisma, vrednostne papirje. Ravnatelji iščejo vso svojo čast v tem, ob konci upravnega leta svetu naznanjati, da so toliko in toliko prigospo-darili. Zlasti težijo vse hranilnice na to, da založijo mogoče velike reservne zaklade ali fonde. Redko kedaj pomislijo, koliko žuljev, trpljenja in skrbi da je stalo uboge delavce, obrtnike, zlasti
pa kmetske ljudi, preden so jim ovih denarjev nanosili. Marsikateri kmet dolžnik moral si je zadnji krajcar od ust proč vzeti, da je hranilnič-nega advokata vtolažil. Mnogo pa je tudi takšnih nesrečnikov, katere so hranilnični denarji popolnem odrli in po dražbi s posestva zapodili. Toda hranilnični reservski fondi se med tem množijo, da iz njih denarjev zajemajo in darujejo v raznovrstne nameue; le na uboge dolžnike nihče ne zmisli. Ti morajo zmiraj previsoke obresti plačevati in kot lačne vrane sitim jesti nositi. Ptujska hranilnica ima v reservnem fondu nakupičenih 92,142 fl., celjska 181,183 fl., mariborska blizu '/'s milijona. Slednja daruje po pravilih obresti tega fonda uže pet let Mariborskemu mestu, do sedaj vkup 101.540 fl. To so lepi denarji, pa bra-nilničnim dolžuikom ne koristijo nič. Koliko težav in koliko stroškov pa hranilnice delajo posestnikom, preden jim denarjev proti intabulaciji posodijo, to je obče znano in zlasti slovenske narodnjake prisililo skrbeti za posojilnice. Te bi veliko leži dobiodejno delovale, ko bi jim hranilnice in drugi denarstveni zavodi, zlasti pa av-stri)«ko-oger»ka nac jonalna banka, dajali denarjev proti nižjim obrestmi na razpolaganje. Toda tega ne storijo, dokler jih vlada ne prisili, kar so omenjeni poslanci tudi dognati nameravali.
Minister grof Taaffe je poslancem precej odgovoril in razložil, da tudi vlada pri posoiilnicah priznava namen pomagati menjšim posestnikom in obrtnikom z lehkimi posojili. Zavoljo tega je tudi po deželnih namestnikih ukazala obresti znižati. In res, od 327 hranilnic je 118 hitro obresti skrčilo na 5 procentov. [Med temi je tudi Mariborska hranilnica, ki je hvalevredno in hitro sklenola od vlog plačevati 4%, a jemati od posojil 5%.] Naposled je minister obečal v tej zadevi še dalje posredovati v korist gruntnim posestnikom in menjšim obrtnikom! S tem še prevažna reč ni vseskozi ugodno rešena, vendar sprožena. Za to pa gre hvala vrlim poslancem slovenskim in konservativnim ; liberalci pa se za kmeta pobrigajo samo ob času volitev!
Poročilo šolskega (naučnega) odseka o peticijah za vpeljavo slovenskega ličnega jezika.
III. Pripoznano je obče tudi v šolskej reči vedno potrjeno načelo, da je pouk le tedaj uspešen in plodunosen, če se vrši na jedinem naravnem temelji, na temelji pouka učencev v materinskem jeziku. Kako more slovenskim učencem, ki nemškega jezika ne umejo prav nič, ali pa jako nepopolno, koristiti pouk, ki se jim daje v tujem ali vsaj malo razumljivem jeziku ? Metodičen in po zdravih načelih uravnan pouk zahteva kot potrebno predsledico, da se poučno gradivo prav razmotri in razumeva. V nasprotnem slučaji je učenje le mučno vbijanje v glavo, in to vbijanje v glavo traja na škodo poučnemu smotru tako dolgo, dokler se učenec po lastnej moči in potem, ko je premagal vse ovire, ne popne do popolnega razumevanja. Pri takem pouku zgodi se često, in mora se nahajati pogostokrat, da nčenci, kateri bi pri v materinščini dajanem pouku napredovali neprestano in povoljno, zaostajajo in da veliko izmej njih opušča pričeto pot ne zbog pomanjkanja nadarjenosti, ampak zaradi neugodnih razmer.
A še nekaj druzega je pri tem jemati v ozir, namreč blagodejno vplivanje pouka v mate rinščini dajanega na razvoj jezika samega, na razvoj domače literature, na pomnoženje in razširjenje omike mej narodom. Narod sme po vsej pravici terjati od svojih omikanih in učenih krogov, da se mu ne odstranjujejo in potujčijo, marveč, da mu pomagajo pospeti se do blage nravi, da omike in s to v zvezi stoječega blagostanja, da mu dajo pomoč, varstvo prava, ponk, da ž njim občujejo kot duhovniki, uradniki, zdravniki, tehniki, učitelji v iistem in blagoslovnem jeziku.
Iz tega treba razlagati težnjo in zahtevanje, katero se izraža v mnogobrojnih peticijah tako točno in nepopačeno, zahtevanje, kateremu je izvor naravno hrepenenje naroda po omiki in kateremu je pravni naslov v državnih temelnjih postavah zajamčena jednakopravnost.
Iz takih razlogov sklenil je šolski odsek v seji 29. aprila 1882 obnoviti po zbornici poslancev dne 23. aprila 1880 uže skleneno resolucijo. Ob jednem pa se je šolskemu odseku dozdevalo prikladno, izreči svoje prepričanje, da se mora v Ljubljani ustanoviti samostalna gimnazija s slovenskim učnim jezikom po razmeri obstoječih učnih pripomočkov. To bilo bi tem možneje, ker so uže v Ljubljani na spodnjej gimnaziji slovenske paralelke, katere so jako obiskovane. Preustroj uže obstoječih slovenskih paralelk v samostalno podgimuazijo priporoča se nujno blagovoljnej pozornosti naučne uprave s tem zaključkom, da bi se ta spodnja gimnazija razširjevala v popolno gimnazijo tako, da bi se pri zaporednem napredovanji učencev ustanovljali novi razredi gorenje
gimnazije. V tem slučaji bi iz sedaj utrakvistično urejene gimnazije v Ljubljani nastal zavod samo z nemškim učnim jezikom.
Glede srednjih šol v Goriškej priporoča se od tamošnjega deželnega zbora in odbora zaže-leua naprava.
V Rudolfovem in v Kranji, kjer so učenci skoro vsi slovenskega rodu, mora se smatrati vpeljava slovenskega učnega jezika kot umestna, se ve, da po razmeri sočih učnih sredstev.
Na gimnazijah v Celji in Mariboru in na višjej realki vL;ubljani je rosolucija sklenena po zbornici poslancev leta 1880 le s tem izvedljiva, da se napravijo slovenske paralelke, ker se te srednje šole v dva samostalna po učnem jeziku ločena zavoda ne smeta deliti zbog tega, ker bi obiskovanje vsacega teh zavodov bilo prepičlo.
Kot samo ob sebi umevno zdi se šolskemu odseku, da bi se na vseh zavodih, kjer bi se uvel slovenski kot učni jezik, moralo tudi skrbeti za to, da si pridobe učenci popolno znanje nemškega jezika in spretnost, posluževati se ga. To je točka, katero poudarja slovenski narod sam (kakor je razvidno iz mnogih gori navedenih peticija, ker slovenski narod ne prezira velike važnosti nemškega jezika in po njem dosegljive omike, temveč je uverjen, da je šolskej mtadeži po končanih srednjih šolah znanje nemščine neobhodno potrebno. Kako radovoljno zastopniki Slovencev priznavajo važnost nemškega jezika, ravidno je iz tega, da je pri debati leta 1880 o drugej resoluciji poslanec Vošnjak predlagal do-stavek, naj se na učiteljiščih v resoluciji omenjenih skrbi tudi za to, da si učiteljski pripraniki pri-dobč popolno znanje nemškega jezika, da v ta namen predavajo učne predmete v tem jeziku.
Da se v prvej resoluciji 1. 1880 to ni posebno naglašalo, to ni nikak protidokaz; izrekoma se ta točka ni omenjala le iz tega uzroka, ker se je mislilo, da je potreba popolnega znanja nemškega jezika umevna ob sebi. In če sedaj v resoluciji, ki se naslanja na sklep od 1. 1880 in katero ravno šolski odsek predlaga visokej zbornici, ta točka ni izražena, konstatirati je na tem mestu, ka je bil odsek popolnen prepričan, da bode naučna uprava to smatrala kot samo ob sebi umevno.
Da se slovenskim dijakom omogoči pridobitev znanja nemškega jezika, treba je, da nemščina po vseh razredih na srednji šolah ostane obligatni učni predmet. Ko bi to ne zadostovalo, naj bi se še jeden predmet poučeval v nemškem jeziku, moida počenši od II. ali III. razreda. Tudi bi se pri prevajanjih iz latinščine in grščine utegnilo ponavljati v nemščini. A to so le migljaji, o katerih shodnosti bodo pretresovale in določevale kompetentne šolske oblasti.	(Konec prih.)
Gospodarske stvari.
Trebarji ali pivine tropine kot živinska krma.
Kolika nesreča se s pivinimi tropinami zgoditi more, kaže sledeča prigodba. Od 18 glav goveje živine, kterim so se pivine tropine pokladale, je 16 glav naenkrat zbolelo in 8 od bolenih je poginilo. Te so se razparale in našlo se je, da je bil vsem želodec zelo bolen. V njem so našli neko peščeno tvarino, ki je v bližnjavi požirav-nika za pest debelo plast delala in stene vampa za palec debelo pokrivala. V kapici je bila ta plast bolj tenka. Vsebina devetogubova je bila trda in peščnata, čreva so bila močno zožeua in prazna.
Ko so tropine, s kterimi se je živina krmila, preiskali, našl[ so peščeno tvarino, kakoršna je v želodci bila. Želodčna vsebina in tropine «o bile poslane kemikarju, kteri jih je kemično preiskal. Našel je v želodčevi vsebini zraven neprebavljenih travinih sort semenskih lupin, res itd. veliko množino težke peščene tvarine pa brez vseh strupenih primeškov, nasproti temu pa prav veliko prašna-tega peska v tropinah, ki se je pri prelivanji in izpiranji z vodo kot siva težka tvarina na dno vsedla. Posebna kemična analiza ali razkrojitev je pokazala 40°/« tujih primeškov, ki so bili bistveno ilovični pesek. Ta peščena tvarina je bila gotovo uzrok bolezni, vendar pa je brez vsakega zlobnega namena y tropine prišla. Morala je biti tropinam slučajno primešana. Ker so tropine vsakokrat več ali manj s prahom onesnažene, je toraj svetovati, da se pri pokladanji gleda, da so čiste. Dobro bi bilo, ko bi že pivarji skrbeli za čistost te govejej živini toliko priljubljene klaje.
Da lidovje ne moči in les ne gnjije.
Razgreje se 5 delov terpentinovca, kteremu se 10 delov navadne smole pridene. Ta se mora poprej zdrobiti in med vednim mešanjem terpenti-novcu pridjati. Ti zmesi se potem še prisuje 1 del drobno skozi sito prerešetauega lesnega žaganja. Zid, ki se hoče posušiti, se mora poprej dobro osnažiti, potem s plamenom najbolje z pomočjo navadno kleparske peči dobro pregreti in potem brž s prej povedano zmesjo prek in prek poma-zati, kar se najbolje s pomočjo kakega navadnega šopka zgodi.
S pomočjo kleparske peči je mogoče smolo v vsako špranjo in razpoklino v zidu vgnati, tako, da se stena s trdno odejo prevleče, skozi ktero voda ne vdarja. To se doseže, če se dosti skrbno ravna. Ko bi sem ter tje odeja smolnata ne bila posodi jednaka, se to poravna, ako se z vročim železom po smolnati odeji pogladi. Ta zmes se more počrniti, če se ji žgane koščene moke primeša. Mogoče ji tudi je drugo bolj svitlo barvo podati, če se ji svitlejše smole in očiščenega lesnega žaganja primeša. Ta zmes je tudi za leso-
vino, ki v zemlji leži, ravno tako dobra. Sicer ta pomoček ni ravno jeden najcenejših, vendar se pa more in sme povsodi rabiti, ker nima v sebi strupenih ali grdo smrdečih vsebin in ki se vse lahko pri trgovci kupijo.
Ima pa tudi še to dobro stran, da se les z njim pomazan brž, ko se je pomazal, že na dalje rabiti more. Kdor les, kterega spodnji del v zemljo pride, s to mažo trpežen storiti hoče, bode dobro storil, ako spodnje dele še pred na-mazanjem v ognji ožge in potem še toplega z mažo pomaže ali v njo pomoči. Ce se maža le za les nareja, žaganja ni treba.
Drugo sredstvo, s kterim sedaj na Francoskem posebno vinogradsko kolje napajajo, da bolj trpežno postane, je žajfnica, kteri se jo nekoliko žveplene kisline pridjalo. Poprej se je v to svrbo modri ali kuprovi vitriol priporočal, pa se ni dobrega skazal. Tudi naši listi so ga priporočevali. Pa z njim se to ni doseglo, kar se je hotelo. Les razpoka in v razpoke vdarja voda in sploh mokrota in gnjiloba se začne. Tega vitriol ni zabra-nil. Zato so si zdaj drugi pomoček izmislili. Žajfnica pa v les vdarja in ga z neko mastno snovjo prevleče, ki pre gnjilobo zabrani. Poskusiti ne škodi.
Zoper davico pri svinjah. Spomladi in jeseni, kedar se vreme naglo menjava iz hladnega v vroče in naopak, se svinjam dostikrat in silno žrelo vname, tako, da krmo in pijačo težko požirajo. Bolenice hripavo krulijo, kratko in suho pokaš-ljavajo in težavno dišejo. Najboljše sredstvo zoper to bolezen se priporoča gorjušičev flašter, kteri se bolenim svinjam okoli vratu ovije. Vzame 8e gor-jušične moke, ktera se z ostrim jesihom v testo namesi in z njim capica namaže in potem boleni živali okoli vratu zavije. Kot pijača se daje z vodo zredčeno kislo mleko, v ktero se nekoliko žveplenega cvetu natrosi.
Dopisi.
Od sv. Martina v Rožni dolini. (Inštalacija novega župnika.) Dne 24. majnika je naša žapnija slovesno in z velikim veseljem sprejela svojega novega gospodarja, župnika č. g. Jerneja Voh-a, kterega so nam prečastiti patron, kapitelj Strašburski, izvolili in visokočastiti gospod častni korar iu dekan Fr. Juvančič slovesno inštalirali ter v obilnem številu zbranim faranom predstavili. Novega g. župnika sicer že dobro poznamo, ker so delj časa v naši soseščini pri Novi-cerkvi službovali, pa prav za to smo jih s toliko odkritosrčnejšim veseljem sprejeli, kajti prepričani smo, da smo dobili razumnega, skrbljivega in vnetega dušnega pastirja, ki bodo nam radi svetovali, pomagali in za nas skrbeli, kolikor bodo mogli. Krepke besede veleiiastitega g. dekana in prijazni pozdrav č. g. župnika sta nas v tem prepričanji potrdila. Pri slovesni inštalaciji so g.
župnika počastili vsi duhovniki naše dekanije, izvzemši enega, ki je bil zadržan, in zraven še dva tuja gospoda, po njih pa je s tem bila po-češčena tudi cela župnija. Po cerkveni slovesnosti so se zbrali duhovni in še nekteri drugi gostje v farovžu, kder so pri žlahtni kapljici navdušene napitnice in prijazni pogovori vzbudili občno za-dovoljnost in radost. Bog daj, da bi novi gospod župnik pri sv. Martiuu doživeli še mnogokrat enako vesele ure!
Iz gomjeradgonskega okraja. (Izdajalcem.) Erjav kakor Judaž bodi, naj ga pes za plotom jč, ki tuj jezik bolj čisla od lastnega in s tem odobrava krivice, katere nam zadevajo zagrizeni protivniki našega naroda. Tako je pisal že pred 70. leti vrli naš pesnik Štefan Modrinjak. „Sram vas bodi pred vsem slovenskim svetom, kajti pljuvali ste v lastno skledo". S temi besedami časti „Gospodarjevo" pismo iz Dunaja vas, kteri ste proti Slovencem namerjene prošnje podpisali in šli v zanjke ptujskemu debelokožnemu doh-tarju, ki bi nas vse v žlici vode rad vtopil, če bi mu le bilo mogoče. Sto goldinarjev proti pre-vrtanemu krajcarju sme se staviti, ka vi zaslep-lenci, ki ste iz gomjeradgonskega okraja Mibali-čevemu Honzu v krošnjo hopnoli, vsi vkup ne veste, koliki razloček je med tem, kar sami svetli cesar nam, Njim vselej vrnim Slovencem, za naše narodno življenje kot neobhodno potrebno pripoz-najo in priželijo, in med onim, kar nam priželijo taki ljudje, kakoršen je tisti možicelj, ki vas zdaj po širokem svetu v svoji krošnji okoli nosi, da se vam pametni Nemci smejijo, pošteni Slovenci pa sramuiejo in vas zaničujejo. Rečem vam, ka je razloček tolik, kakor je med hlebom in kamnom, med ribo in kačo, med jajcem in žlaprdkom, med pečenim puranom in p aženim komarom. Zatoraj se vam naj roka posuši, s ktero ste podpisali ali podkrižali nemškutarske prošnje! Kar se tiče davkov, nosita Nemec in Slovenec jednaka bremena, tedaj je tudi v redu, da imamo glede narodnosti jednake pravice, kakor jih imajo Nemci, in svetli cesar hočejo, da se nam te pravične, v slovenskih prošnjah izražene želje izpolnijo. Narodni Slovenci želijo namreč, ka uraduiki na slovenske; zemlji morajo znati popolnoma slovenski govoriti, da njih ljudstvo lebko razumč, kajti ljudstvo nije zavoljo uradnikov na svetu, ampak uradnik vleče zato svojo plačilo, da posluži ljudstvu, ki ga plačuje. Svetli cesar to za prav spoz-naja, nemčurji pa bi toto prirojeno pravico radi na glavo postavili in zahtevajo: Slovencem se mora nemški dopisovati, da bo uradnike ležej stalo. Slovenski narodnjaki zahtevajo dalje: na Slovenskem se mora deca slovenski podučevati, to se pravi, deca morajo, razve krščanskega nauka v maternem jeziku dobro čitati, pisati in računiti umeti, poprej kakor se jim nemščina v glavo zabijati počne. Tudi to svetli cesar za pametno spoznajo in vsak, kdor ima v glavi možgane, pa
ne sena ali slame, lehko sprevidi, da se deca le ona čemu nauči, če popolnoma razume to, kar jim učitelj razlaga. Vkljub temu, ka je po štiri, pet, šest let vsak dan šiba pela, korbač žvižgal, in kečka se pipala, še se pri Negovi, Kapeli i. t. d. nikdor ni nemščine naučil in se nje ne bode, če pozneje ne gre v mesto v šolo, ali nekaj časa kam na nemško služit, kar je prav pametno. Ko bi, postavim, Lukovnjak ne bil hodil v Radgono in v Maribor v šolo, pri sv. Juriji bi se nemščino nikdar ne naučil, in moral bi z Muhičko slovenski govoriti, kar bi sicer ne bila ne sramota, ne greh. Brez lamanja polovičanske nemščine bi morebiti gde kak „Krucreberija" plužil, sejal in slovenski Boga molil, med tem ko z njo po krčmah pijan-čuri, razsaja in po nemški preklinja. — Kako pa sta suhi Pibl in debeli Puff med bregušarske nemškutarje zablodila, naj sam Bog ve, Egiptovski Jožef je prerokoval: sedem suhin krav pomeni sedem slabih let, in te bodo požrle one debele. Suhi je uemčursko prošnjo dvakrat podpisal, za Črešnjevce in za Orehovce; kaj pomeni to? Za zdaj toliko, če Bog da zdravja, še bomo se more biti večkrat videli.
Jtiri Žilavec, kmečki sin.
Iz Ljubljane. (Banka „Slavija.") Iz ravnokar razposlanega nam letnega poročila banke „Slavije" posnemamo naslednje številke: Leta 1881 znašali so skupni dohodki zavarovalnin in obresti 1,789.159 gld. 54 kr., skupni znesek škod pa 865.412 gld. 11 kr. Rezervni fondi znašali so dne 31. decembra 1881 5,303.547 gld. 65 kr. efektivno premoženje bankino pa 4,912.082 gld. 22 kr., tedaj za 478.705 gld. 48 kr. več ko koncem leta 1880. — To premoženje bilo je vloženo takole: 2,351.623 gld. 18 kr. v vrednostnih papirjih, 276.374 gld. 12 kr. v posojilnicah, 663.221 gold. 49 kr. v posojilih na zemljišča, 174.144 fl. 41 kr. v posojilih na lastne police, 758.279 gld. 65 kr. v posojilih na osebni kredit uradnikom in penzijonistom, 3300 gld. v posojilih na menjice, 520.518 gld. 7 kr. vrednosti lastnih hiš, ostalo pa je bilo v gotovini v blagajnicah. Za terjati imela je banka pri členih za neplačano zavarovalnino 322.637 gld. 2 kr., pri zastopnikih pa 305.331 gld. 99 kr.; kako je previdna glede svojih terjatev, dokazuje to, da imajo glavni in okrajni zastopniki pri njej deponiranih kavcij v gotovini 106.929 gld. 40 kr. — Glavna blagaj-nica prejela je leta 1881 145.310 postnih nakaznic za 1,398.549 gld. 9 kr., tedaj povprečno vsak dan 400 nakaznic. Ako omenimo konečno še, da je banka v 12 letih svojega obstanka plačala za cela za škode 6,326.305 gld. 77 kr., posneli smo v kratkem vse važnejše številke iz omenjenega letnega poročila in veseli nas. Zamoremo kon-štatirati od leta do leta veči in sijajnejši napredek tega velicega slovanskega denarnega zavoda, ki naj bode slovenskemu občinstvu najtopleje priporočen.
Iz Ptuja. (Narodni dom) kupili so si Slovenci in dne 29. maja so ga slovesno odprli. Hiša je velika, prostorna, dobro zidana. V prvem nadstropji nastanjena je sedaj čitalnica. Kraj dvorišča pozidan je mostovž, da se iz njega lehko vstopa v sleherno hišo. Ob konci je prostorna, krasna dvorana, zraven pa 3—4 hiše, vse je dobro popravljeno, okusno priredjeno in za sve čanost lepo nakinčano. Na ulico visijo 3 prekrasne zastave nad napisom z zlatimi črkami: Narodni dom. Gostov so napolnjene vse prostorije, da je sparica velika. Došli pa so od vseh strani, raznega stanu in spola, vsi veseli, da so Ptujski Slovenci toliki požrtvovalni narodnjaki. Iz Gradca so došli drž. poslanec Herman, profesorji dr. Krek, dr. Klemenčič, akad. društvo „Triglav" in več iskrenih Hrvatov in Srbov; iz Maribora: dr. Radaj, dr. Pekolj, v imenu čitalnice g. Simon, urednik Slov. Gospodarja in še 38 narodnjakov; iz Ormoža smo videli dr. Geršaka, iz Celja profesorja Kosija, iz Budimpešte dr. Turnerja itd. Kmetskih ljudij bilo je mnogo iz okolice. Blizu 9. ure zasvira dobro izurjena godba in potem pozdravi g. dr. Gregorič zbrane goste; zatem za-pojejo pevci: Molitev, Pozdrav. Potem pa razveseljuje po vsem Slovenskem znani iskreni narodnjak, izborni učenjak in govornik č. g. Božidar Rajč s svojim slavnostnim govorom občestvo tako, da je vse zavzeto in hvaležno pritrjevalo in ploskalo. Govor je treba čuti, opisati ga ni lehko; če ga dobimo, ga radi objavimo! Navesti hočemo le, da se je hvaležno spominjal blagih mož, ki so največ pripomogli, da imamo v Ptuji „Narodni dom", gospodov: dr. Cuček, dr. Gregorič, dr. Ploj, profesorji in uradniki ptujski, trgovec Jurca, in še posebno g. J. Urbanec. Okolo polnoči ko je program bil sijajno završen, začel se je ples. Mnogo gostov je se s polnočnim vlakom odpeljalo. Bodi za veseli večer prisrčna hvala ptujskim domoljubom, govorniku, pevcem, godcem, sploh vsem, ki so pomagali. Ptujskih nemčurjev ni bilo videti. Živela slovenska domovina!
Iz Dravinjske doline. (Letina, smrt.) V naši dolini je slana na Križevo po polji mnogo škode napravila, naj več je trpela sočiva, kojo so nekteri na novo posadili; pa kaj, da že prvo seme so marsikteri morali kupiti in zdaj ga je pa že težko dobiti. Kolikor je splošno znano, je slana zadela najostreje od Loč do Monsberga. K sreči ni vinskim goricam ravno kaj škodovalo, le kjer je nizko je nekaj osmodilo. Pa v zimskem času so nektere gorice bile hudo trpele, zlasti ktere so proti severnim vetrovom obrnjene ; te so po nekih krajih še celo videti, kakor je bilo o 8v. Juriji. Blizo železniškega tunela pod Lipoglavo je se 26. t. m. nek revež, Anton Pušnik, po domače Slamnjekov pintar, proti večeru na neko gruško obesil. Bil je že blizo 70 let star. Kaj je krivo njegove žalostne smrti, se prav ne more vedeti; kakor se lehko sodi, se mu je mešalo.
Bil je sicer vinu in žganju vdan, pa isti dan je dopisniku dobro znano, da ni bil pijan. Bog mu bodi milostljiv.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Pod vodstvom grofa Ho-henwarta so naši slovenski poslanci bili pri ministrih Taatfe in Pražaku in se zahvalili, da sta Slovencem djanski pripomagala do jezikovne jed-nakopravnosti pred sodnijami. Državni zbor je odložil zborovanje do novembra. Sedaj pridejo deželni zbori na vrsto ; štajerski je sklican na den 12. junija. — Med Nemci stopa na javnost nova stranka, imenovana „deutscbe Volkspartei"; ker obeta Slovanom prijazna biti, sovražijo to stranko vsi zagrizeni liberalci, čijib glasilo je „Tages-pošta". — V Pragi sešli so se češki in poljski zdravniki in naravoslovci ter se pobratili. Drugo leto hočejo zborovati v Zagrebu in pozneje v Ljubljani, da spoznajo brate Hrvate in Slovence. — Vojaške vaje se po nekod ne morejo vršiti, ker preveč razsajajo osepnice. — Ogerski poslanec Onody je v državnem zboru očital Judom, da so v Tisza Eslar, dne 1. aprila vgrabili 141etno deklico kristijanko, jo zavlekli v svojo molnico, zaklali in s krvijo zainesili presne kruhe. Mati toži judovskega duhovna. Magjari so vsled tega močno razjarjeni. — Ljubljanski mestni zastop je sklenil slovenski uradovati, prošnjo odposlati za vpeljavo slovenščine v srednjih šolah in za deželno nadsodnijo s sedežem v Ljubljani. — Svečanosti v Zagrebu prilično 2oletnice pevskega društva „Kolo" udeležilo se je blizu 200 Slovencev, ki so pod vodstvom dr. Tavčarja bili sijajno sprejeti. Na Jelačičevem trgu opravljal je kanonik dr. Rački slovansko sv. meso, katero je kardinal Mi-hajlovič vsied pritiska Magjaronov težko, a itak dovolil. Navdušenost bila je vseskozi velika. — Novačenje ali rekrutiringa v Bosni in Hercegovini je se redno vršila povsod. Novinci dobijo vseskozi modro ali plavo obleko in orožje, kakoršno ima cesarska vojska. Vojaška prisega se jim glasi: Prisegam pri Bogu vsemogočnem, da bodem zvest cesarju in kralju Franu Josipu in poslušen vsem ukazom svojih višjih, celo v nevarnosti življenja.
Vnanje države. Francozi in Angleži so nameravali s pomočjo vice-kralja Egipt pograbiti. Uže so poslali tje 12 mogočnih železnih oklopnic. Toda sultan je zvita buča, naščuva oficirje pod vodstvom Arabi-paše proti vice-kralju. Ob enem je Bismark, Avstrija, Italija in Rusija proti ang-leško-francozkemu vmeševanju v egitovske zadeve. V zadregi in smrtni nevarnosti prosi sedaj vice-kralj sultana na pomoč, ker mu Angleži in Francozi ne upajo vojakov izbarkati. No, in to je sultan ravno želel, pa Bismark tudi; sedaj gre Osman-paša v Egipt bržčas odstavljat nesrečnega vice-kralja; 10.000 turških vojakov se zbira na otoku Rod. Kaj bodo sedaj Angleži in Francozi
z dobljeno brco zaželi, to se ne da uganiti. — Nemški cesar Viljelm je naglo zapustil poletno bivališče in se vrnol v Berolin. Pravijo, da to ni brez pomembe. — Ruska vlada je sedaj Judom prepovedala stanovati zunaj mest in vasij, sklepati s kristijani nakupnih ali najemnih pogodeb, ob nedeljah in praznikih ne smejo Judje imeti odprtih prodajaluic. — Španjska vlada hoče vojaštvo pomnožiti do 450.000 mož in skušati Angležem izviti Gribraltar. — V Irskem je tajna zarota „feniških bratov" sklenola Angleže pobijati in nadlegovati, dokler ne bo Irska od Anglije neodvisna. — Perzijski šah je prijazen Avstriji, ter naroča iz našega cesarstva mnogo orožja in streliva, tudi več naših oficirjev še ima pri sebi, da mu urejajo vojaštvo.
Za poduk in kratek čas.
Črtica iz deželne komisije reklamacij ske zastran gruntnega davka.
Slovenski deželni poslanci, zlasti g. dr. Ra-daj, so dognali, da so za spodnji Stajer v deželno komisijo za reklamacije v zadevi gruntnega davka bila izvoljena g. Perko v Mariboru in g. Lipold v Mozirji. Da sta res prava moža, to kaže sledeči dopis, ki je bil objavljen v „Slov. Narodu."
„Da se nekoliko razvidi, kaj je temu krivo, da se je zemljiščni davek v ptujskem okraji tako velikansko pomnožil, prijavimo v sledečem izjavo gg. Lipolda in Perka, udov, c. kr. deželnega reklamacijskega odbora, v 4. seji tega odbora dne 6. ma:a t. 1. To izjavo naj bi si Ptujski neničnrji in renegatje in udje „fakcijozne opozicije", to je puntarskega upora zoper vlado, prav vestno prebavili in vzkliknili bi naj: grešili smo! Glasi se pa:
Ptujski okraj razdelil se je v dve okrožji. I. okrožje obsega 207 občin v višjem, II. okrožje pa 48 občin v nižjem cenilnem redu. Pri tej uvrstitvi nij videti nikake doslednosti; ni se gledalo na zemljo in njeno lego, ne na to, koliko imajo pridelki vrednosti in veljave; temveč meje so se postavljale kar svojevoljno in uvideti ni najmanjšega vodila, po kojcm bi se bilo ravnalo ; pozneje so se te meje zopet prestavljale, to pa tako čudno, da se nahajajo nekatere občine II. razreda, p. občini Dolena in Kosmince, kakor zagozde, občina Lašina ob hrvatskej meji pa čisto na samem v I. okrožji. Le tako se je moglo zgoditi, da se na občine I. okrožja, ki mejijo na severnej strani z II. okrožjem, dalje na nekaj občin, ki se na vzhodu hrvatske meje dotikajo, pri cenitvi ni toliko oziralo, kolikor bi se bilo moralo; če bi se premislilo, da se nahajajo v teh občinah precej visoki hribi in strmi bregovi; da niso te občine, kar se tiče zemlje in njene lege in tega, koliko se pridela in kako se pridelki pospravljajo in iz-
važajo, in v zadevah vremena, nič na boljšem, ka kor občine II. okrožja.
Dalje sta poročevalca v gospodarskih in gozdnih zadevah pridelke tega okrožja veliko previsoko ocenjevala. Pri reklamacijskih obravnavah se je pa poročevalec v gospodarskih zadevah na reklamacije in ugovore le malo, poročevalec v gozdnih zadevah pa čisto nič oziral, in naj so bili ugovori in prijavljeni vzroki še tako tehtni, temveč odločil je — to se razvidi iz sestavkov — po najbolj priročnem načinu, da je namreč vse ugovore in reklamacije kratko odbil.
Znano je, kako slabo je ptujsko polje; a cenilo se je tako, kakor da bi imelo na globoko rodovitne zemlje, da bi bilo zadosti vlažno in da bi se ugodni pridelki dobivali in ni se nikakor oziralo na to, da se nikakor ne morejo primerjati vzorna polja I. in II. vrste s plitp», prodno in suho zemljo ptujskega polja.
Posledek cenitve je torej tukaj neizmerno visok in če tukaj reklamacijski odbor ne pomaga: nevarni posledki nikakor ne bodo dolgo izostali.
Loke in otoke, ki niso drugo, kakor po Dravi nanesene prodne sipine, uvrstil je gozdni poročevalec v gozde, pri reklamacijskih obravnavah pa vse ugovore odbil.
Odsek se je torej v prvej vrsti oziral na te razmere in ocenjeval sestavke, pri katerih so mu krajne razmere znane, ter je stavil svoje predloge tako, da se davek v teh občinah nekoliko zniža, ker je očividno previsoko nastavljen. To se strinja tudi popolnoma s sklepom in ukazom visokega centralnega odbora, da se naj ostrosti polajšajo, kjer bi se takove nahajale.
Da so se pri cenitvi napake nahajale, razvidno je tudi iz tega, da se je ravno v ptujskem okraji cenjeni čisti dohodek tako znatno pomnožil proti katastralnemu čistemu dohodku.
Dalje je še omeniti, da se je cenitev v različnih Časih po različnih poročevalcih godila, da torej nikakor ni misliti, da bi se bilo pri jedna-kih razmerah jednako ocenjevalo, da torej cenitvi doslednosti manjka. Slednjič je še opomniti, da je cenitev in reklamacije vedno isti poročevalec opravljal in svoje službe nepristrano izvrševati ni zamogel, ter da se je skrbno ogibal pritožbe na mestu samem preiskovati.
Posledek tacega, odkritosrčno rečeno, nikakor ne opravičenega postopka, je: čisti dohodek tega okraja se je zvišal za več, kakor 300.000 fl., a pri reklamacijah znižal le za 2%- Vse to je tudi osvetil okrajni zastop ptujski s svojim vsa-kako resničnim poročilom od dnč 15. junija 1881."
Kako se bodo reklamacije tega okraja rešile, poročal vam bodem o svojem času. Omenim naj še samo, da so se cenitve vršile, ko so nemški (?) kolovodje v okrajnem zastopu večino imeli ter da se je zgoraj imenovano poročilo od 15. junija 1881 od večine zdanjega zastopa sklenilo.
Slovenci, kje so vaši prijatelji?!
Smešnica 22. Balaž sreča soseda Brcka, ki ima glavo obvezano, ter pravi: No, Brcko, so te pa natepli v nesrečnej krčmi? Brcko: se ve, da smo se nekoliko zmikali pa takrat sem res nesrečen bil. Balaž: so ti morebiti lobanjo prebili? Brcko: da, nekoliko! Balaž: je kaj možganov izteklo? Brcko: to pa ne, ker ni mogoče, kajti ko bi jaz kaj možganov v glavi imel, bi ne bil v krčmo med ravsarje šel.
Razne stvari.
(Slovensko društvo) osnovati je c. kr. namest-nija dovolila. Prvi občni zbor skliče začasni odbor dne 11. junija v Mariboru, ker so takrat naši deželni ^poslanci na poti v Gradec.
(Škof in pesnik.) Premilostljivi gospod knez in škof dr. Janez Križ. Pogačar pisal je te dni slovenskemu pesniku č. g. vikarju Simonu Gregorčiču lepo pismo, v katerem mu iz vsega srca čestita zaradi njegovih prekrasnih „Poezij". V pismu izreka tudi željo, da bi pesnika rad osobno poznal.
(h ljutomerskega okraja) se nam javlja, da so uže dne 26. maja našli grozde, ki so ocveli in se zbrisali; jagode so lepe, zdrave in uže za lečo debele. Sploh po goricah kaže dobro, po travnikih slabo.
(Znižanje gruntnega davka) nasvetovali so okrajni reklamacijski komiaijoni za Mariborski okraj 57.565 fl. za Ptujski 20.113 fl. za Radgonski 15.548 fl. za Ljutomerski 12.103 fl. za Brežiški 23.439 fl. za Celjski 37.032 fl. za Slov. Graški 19.243 fl.
(PireŠice pri Celji) morajo sedaj na svojo sramoto pred slovenskim svetom veljati kot nem-čurska srenja, čije prebivalci v lastno skledo pljuvajo. Zavoljo „šoterliferanta" Ješovuika, po domače „Vervega" podpisali so srenjski odborniki znano Slovencem sovražno Mihaličevo smrdljivo peticijo.
(Tabor celjski) bo dne 25. junija na baron Vasičevem travniku, se vč, če ga vlada dovoli; celjski narodnjaki so prošnjo vložili.
(Zoper Slov. Gospodarja) in sploh slovenske liste namerava celjski tiskar Rakuš in njegov nemčurski, liberalni in freimaureiski rep izdajati v slovenščini pisan list; 4000 fl. so baje skupili, ko je znani freimaurerski patron dr. Foregger zadnjič zavoljo „Parteitaga" v Celji bil. Nemčur-jem je tedaj vendar slovenščine treba, vsaj v za-peljevauje Slovencev.
(V Krapino) je do 23. maja došlo 195 top-ličarjev.
(Staj. buSelarsko društvo) je due 30. maja v Gradci obhajalo svoj očni zbor. Piedsedoval je g. plem. Hempl.
(„Narodni dom11.) Naznanili smo uže o svojem času, da je upravni odbor društva „Narodni dom" v Ljubljani sklenil prirediti veliko efektno
loterijo, katere čisti dohodek se ima porabiti za izvršitev velikega narodnega podjetja. V svojej seji dne 25. t. m. sklenil je isti odbor nadalje, da se ima prošnja za dovoljenje te loterije vložiti uže prihodnji teden, ter je za nakup dobitkov določil izdatno svoto 15.000 gld. — Natančneje bodemo o loteriji poročali v kratkem.
(f Umrl) nam je g. dr. Franc Rapoc, šo-štanjski notar, soutemeljitelj šoštanjske in mariborske posojilnice, v Mariboru, še komaj 41 let star. Ranjki je bil iskren narodnjak. V sijajnem sprevodu iz Maribora na goro Device Marije pri sv. Petru smo dragega prijatelja spremljali k zadnjemu počitku.
(Tržaška „Edinost"j štev. 21. ima na prvej strani lepo podobo poslopij Tržaške razstave. Meseca septembra se bode slovesno, bržčas, od samega cesarja, odprla.
(Iz Maribora preselil) se je kot narodnjak dobro znam g. dr. Pitamic s svojim tastom c. kr. majorom Gregorijem Marickijem, plem. Sremosla-vom. Nastanili so se v Postojni.
(Radvanjski grad) je kupil mlinarski podjetnik Pfannl iz Badena pri Dunaji.
(Gad) je pičil 181etnega fanta v Rabeljni vesi blizu Ptuja, v 10 minutah bil je fant mrtev.
(F ČreŠnovski fari.) pri Radgoni zboleva na ošpičkih mnogo otrok; tudi g. nadučiteljevi vsi otroci so zboleli: šolski poduk je za eden teden prenehal.
I *< »hI fino.
Od več strani naše slovenske domovine dohajajo poročila, da imajo rodoljubi Da-brane uže izdatne zneske za „Narodni dom". Ker je podpisanemu odboru na tein ležeče, da se nabrani denar neotegoma naloži na obresti in da ima vedno natančen pregled vseh prostovoljnih darov, obrača se s tem do vseh onih gospodov, ki so prevzeli nebiranje prostovoljnih doneskov, s prošnjo, da jih blagovolijo kar najpreje mogoče odposlati društvenemu blagajniku g. dr. Jos. Starehi, v prihodnje pa da vse doneske odpošiljajo konci vsacega meseca neglede na nabrane svote.
V Ljubljani, dne 26. maja 1882.
Za upravni odbor drušha „Narodni dom":
I v. H r i b a r, d r. AI f. M o s c h 6,
tajnik.	predsednik.
Loterijne številko:
V	Trstu 27. maja 1882: 10, 17, 18, 46, 87.
V	Linci „ „	45, 34, 23, 31, 90.
Prihodnje sročkanje: 10. junija 1882. 2—3	ij J| v 1
¡Muz bo
učiteljsko ali organistovo prevzame Jožef Mihelič, upokojeni učitelj in organist, samičen, v Rogači — Rohitsch,

t
Oglas in javna zalivala.
Dozvoljujom si tovarišem in prijateljem svojega brata
Franca Rapoca,
bivšega notarja Šoštanjskega,
naznaniti, da se je ta po Sdnevni bolezni na bin-kostno nedeljo 28. maja t. 1. v večnost preselil. Kateri so mu zadnjo pot li grobu na prijazni gori Device Marije pri sv. Petru posodili, tom izrekam najiskronojso zahvalo. Posebno pa še se zahvaljujem za krasne vence, katere so poslali: čitalnica mariborska, posojilnice: šoštanjska, celjska in mariborska, rndar J. Žužn, rodbina Vosnjakova, Brezina in Veseli. Bng jim plati!
V	Mariboru dne 30. maja 1882.
V	imenu vseh žalujočih
Jožef Eapoc,
meščan.
2-3
Mežuar,
ki uže 5 let služi ter ima pokazati najboljih spričeval, želi svoje mesto menjati. Adreso pove administracija „Slov. Gospodarja".
S čista nov glasovir,
obsezajoč 7 oktav, tako zvani „Stutz-Flügel" se proda za 230 fl. Več povd lastnik gospod Janez Sram, Gomilsko pri Celji (posta Braslovče — Frasslau.)	2—3
2—2
ItazglDi.
Od krajnega šolskega sveta na Rečici se naznanja, da se bode dne 7. junija t. I. ob 3. uri popolndne vršila v šoli zmanjšavna licitaciciia za oddajo razširjenja šolnkega poslopja. Prevdarek je na 1895 gld. narejen.
Prevdarek, načit in pogoji se pri kiajnem šolskem »vetu vsak dan vidijo.
Krajni šolski svet na Rečici,
dne 20. niajnika 1882.
Tone Tiirnšok,
načelnik.
2 2 Male orgle
prodajo se po nizki ceni, še čisto nove, prijetnega lahkega glasu, z dvema spremenoma, z lesenimi in tudi cinastimi pišalkami. Večpovt^ gospod Jožef Tojnko v Soštanji (Schonstein.)
ad N. 206 B. Oe. 1882.
Razglas.
Syndikat ali sodništvo nemškega vitežkega reda naznanja, kot razpravljalui ured o zapuščinah, vsem, kateri imajo kot upniki kakšno pravico do zapuščine č. g. Gašparja Majheniča, ki so zapu8tivši pisan testament umrli kot duhovnik nemškega vitežkega reda in oskrbnik župnije pri sv. Miklauži pri Otmoži, naj se oglasijo pri oskrbništvu v to svrho od syndikata pooblaščenem, slavne komende nemško-vitežkega reda v Veli-kej nedelji 11a spodnjem Štajerskem (Gross-Sonntag) ter naj dokažejo svoje tirjatve dne 15. junija 1882 ob ,9. uri popoludne ali osebno, ali naj svoje pismene vloge do tistega dne pošljejo; drugače zgubijo pravico do zapuščini, če bi ta bila uže izcrpljena z drugimi izplačili, razven če imajo ob enem tudi zastavno pravico.
Syndikat nemškega vitežkega reda.
Na Dunaji dne 9. maja 1882
3-3
Maks Bittner, l. r.
svetovalec nemšk. vitežkc komende.
F
Sesaljke
solidne izdelave za različne potrebe: pivovarne, fabrike,rude, vodnjake, dalje vodotočne cevi, sesaljke in spravo za kletarstvo, angleške cevi iz kovanega železa, cevi iz ko-nopnine in gumija,
kovinsko blago
vsake vrste, pipe za vsakojake potrebe in in razue podobe, vretenice, ventile zaporne, pozračne ventile vsake vrste, poprijemače železne za razne cevi, spravo za kopališča, izlijavnike, kotlje za narejanje plina, varovalno orodje, posode za kolomaz, bollžiuderje,
pipe za narejanje pen na pivu
naposled
blago iz lite kovnine in mednine
po obrazcih
priporoča po najnižjej ceni in s poroštvom za dobro robo
ALBERT SAMASSA
c. k. dvorni zvonar in fabrikant strojev in gasilnega orodja v
L j ii t> 1 j a 11 i.
Podrobne cenilnike dopoSilja brezplačno in franko.	4—4
K