Pustnim platen« v gotovtnL
Leto XV., štev« 268
Ljnbljana, sreda 21« novembra 1934
^im

Cena 2.- Din
UpravniAtvo: Ljubljana Knafljeva ulica o. — Teieton tt. «122 3123, 3124. 3125. 8126
tnaeratni oddeletc: Ljubljana Selen« burgova in tt. - Tej 3492. 2492. Podružnica Maribor Gosposka ulica
§t 11 - Teieton flt 2455 Podružnica Celje. Kocenova ulica St.
2. - Teieton St 190 Računi pn pošt ček zavodih: Ljubljana 8t 11.842 Praga ttslo 78.180, Wlen 9t 105 241
Naročnina znaša mesečno Otn 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo* Ljubljana. Knafljeva ulica & relefon 3122 3123. 3124 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11 releton St 2440 Celje, Str^ssma.verjeva ulica St. 1. Telefon St 65
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p« tarifu
V interesu
kulturne Evrope
Za enkrat še ni podrobnih poročil o atentatorju, ki so ga v ponedeljek prijeli r Niči in ki je priznal, da je nameraval napasti in umoriti češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša. Raz* umljivo je, da francoska policija, ki je Atentatorja prijela in ga odvedla v Pariz, ni ravno gostobesedna o tem, kaj je pri tej priliki ugotovila in kaj vse je od aretiranca izvedela. Najprej mora pač sama izkoristiti svoja dognanja in prijeti še morebitne kompanjone. Tako se tudi še ne ve, ali je ime, ki ga je areti-ranec navedel, res pravo in ali njegov potni list ni morda ponarejen. Saj smo videli pri maršejskih zločincih, kako razmeroma kasno se je šele dalo definitiv-:ao ugotoviti, kdo in kaj so prav za prav. Vendar pa kažejo že dosedanji podatki, <ia je padel francoski policiji v roke zo-•pet nov član one zločinske bande, ki ima na vesti tudi umora našega kralja in ministra Barthouja.
Ce je bilo treba še novega dokaza, da marsejski streli niso veljali toliko Jugoslaviji, kakor današnjemu evropskemu stanju, proži ta dokaz aretacija v Niči. ;Beneš je uspešen tvorec miru, kakor sta to bila Velika kralj in Louis Barthou; :ra,to bi bilo treba tudi njega odstraniti, iia se zrahlja današnja mogočna mirovna fronta. Vedno bolj verjetna postaja a tega vidika tudi verzija, ki se je pojavila že takoj, ko se je pokazalo prvo ozadje marsejskega atentata, da namreč Barthou in general Georges nista bila le slučajno zadeta, marveč da je imel morilec direktno nalogo ustreliti tudi nju. Saj je bil Barthou eden najintimnejših sotrudnikov Velikega kralja pri delu za evropski mir, general Georges, ki je kljub nevarnim ranam na srečo okreval, pa velja za enega najiboljših francoskih generalov in ima že prihod* nje leto postati šef generalnega štaba.
Marsejski zločin je bil delo velike mednarodne zarote, ki je imela nalogo, odstraniti glavne nosilce borbe za evropski mir. Veliko nesrečo je pripravil Francozom, v še večjo je pahnil nas. Svojega cilja pa ni dosegel. Jugoslavijo je grozni udarec le še tesneje strnil, Francoze je izguba vodilnega državnika še bolj okrepila v prepričanju, da je njihova mednarodna politika prava, ves resnično kulturni svet pa je marsejski atentat resno opozoril na nevarnost, ki mu jo pripravljajo temni elementi Zato mednarodna javnost tudi v polni meri razumeva in odobrava našo zahtevo, naj Društvo narodov kot vrhovna svetovna instanca posveti vso svojo pozornost tej nevarnosti in že vendar enkrat reši Evropo zločinske teroristične zalege. Jugoslavija ne postavlja svoje zahteve samo v svojem imenu in ne samo v imenu zavezniških držav iz Male in Balkanske antante. Ona jo postavlja v imenu vsega kulturnega sveta ki mora v lastnem interesu vztrajati na težnji, da se zarota popolnoma razkrije in do temeljev iztrebi.
Mnogo bolj v interesu človeštva kakor v svojem lastnem zahteva naša država mednarodne ukrepe proti teroristom ter njihovim vidnim in nevidnim zaščitnikom. Zahteva jih zlasti tudi iz želje, da živi v doSrih odnošajih z vsemi svojimi sosedi. Tudi za Madžarsko velja to. Tudi napram njej je naša država prožila že nešteto dokazov, da si želi dobrega sosedstva in rkupnega dela za boljšo bodočnost narodov v Podunavju. Naleteli smo pri Madžarih vedno na gluha ušesa. Še več. Lota in leta imamo že dokaze, kako madžarske oblasti dajejo potuho navadnim zločincem, ki so se zatekli na Madžarsko pod krinko političnih emigrantov. Madžarski službeni organi so sistematično podpirali plačane ali zapeljane zločince, ki so pripravljali atentate v Jugoslaviji. Kadarkoli je kak tak zločinec prišel v roke pravici, vselej so sledi vodile preko meje in kaaale na madžarske organe kot sokrivce. Naša vlada je ponovno opozarjala madžarsko na te nevzdržne razmere, opozarjala na usodne posledice, ki lahko iz teh razmer nastanejo, in na nevarnost za mirno sožitje v Podunavj.u
Na žalost so vsa naša, po iskrenem miroljubju narekovana prizadevanja ostala brezuspešna Velik del krivde za ta neuspeh zadene brez dvoma tudi ono večino Evrope, ki je videla v tem le konflikt med Jugoslavijo in Madžarsko m se ni zavedala, da so ogroženi bitni mednarodni interesi, interesi vse Evrope. Marsejski zločin je končno odprl oči vsem, ki sploh hočejo videti. Zato so sedaj, ko stopamo pred Društvo narodov, na naši strani simpatije vse one mednarodne javnosti, ki^ hoče in želi v miru graditi lepšo bodočnost evropskih narodov. Ta javnost nam priznava, da nastopamo v njenem imenu, v Interesu kulturnega človeštva. Zato tudi ves ju-goslovenski narod trdno pričakuje, da bo Društvo narodov s potrebnimi ukrepi in sankcijami znalo doseči, da v bodoče zločinske zarote proti mini ne bodo več mogoče.
Pariz. 20 novembra AA Letalec Haeee-len predsednik zveze civilnih pilotov je sprožil v »Journalu« idelo o letalski tekmi okoli sveta, ki naj bi se vršila leta 1936.
ŽALNA SEJA DRUŠTVA NARODOV
Na včerajšnji plenarni seji Društva narodov se Je 60 narodov iz vsega sveta poklo*
nilo spominu velikega Jugoslovenskega vladarja
Ženeva, 20. novembra, č. Skupščina Društva narodov je danes izkazala svoje največje spoštovanje pokojnemu jugoslovenskemu vladarju. Viteškemu kralja Aleksandra I. Uedinitelju. Grandiozna manifestacija je napravila v vsej Ženevi najgloblji vtis. Na seji so bili zbrani zastopniki nad 60 držav iz vsega sveta.
Kralj Aleksander je padel na bojnem polju miru
Predsednik Društva narodov dr. Beneš je slavil kralja Aleksandra kot največjega pobornika miru in idej DN
V najgloblji tišini je predsednik sveta Društva narodov dr. Beneš otvoril sejo. Vse klopi so bile polne delegatov, eksper. rov in tajnikov, vse tribune polne novinar, jev, ki so vznemirjeno opazovali, kaj 6e dogaja v dvorani. Jugoslovensk) zunanji minister Jevtlč se je vsedel v zadnjo klop. Poleg njega sta sedela stalni delegat Fo-tič ln šef kabineta jugoslovenskega zunanjega ministra Markovič ter ostali funkcionarji naše delegacije.
Ko je dr. Beneš ob 16.16 otvoril sejo, so bili na svojih prostorih tudi že zastopnik Francije zunanji minister Laval rumunskl zunanji minister Titulescu, turški zunanji minister Ruždi bej, zastopnik Grčije Po-litis, angleški minister Eden, švicarski mL nlster Motta in ostali Kot predsednik Je minister dr. Beneš izkazal v Imenu Društva narodov čast in spoštovanje žrtvam ogabnega marsejskega atentata, kralju Aleksandru in ministru Barthouju z nasled. nJim govorom:
»Ne morem pričeti dela tega Izrednega zasedanja, ne da bi z grozo omenil dogodka, ki nas je poglobil v težko žalost To je gnusni marsejski atentat. Naša dolžnost je, da Izkažemo Iskreno spoštovanje spominu dveh slavnih državnikov, kralja Aleksandra in ministra Barthouja, ki sta se pripravljala, da izkrčita pot do zmage idejam, k| so naše in ki so osnova in ralaon d etre Društva narodov.
Velika figura jugoslovanskega kralja Aleksandra Uedinitelja bo ostala v zgodovini Povojne Evrope kot osebnost, ki je bila po svojem značaju in naravi, po svojem delu konstruktivna Zato bo spomin na to osebnost ostal trajen. Kralj Aleksander je Izšel Iz svojega naroda, živel z njim v popolnem smislu besede, sredi in v teku najtežjih dni svetovne vojne, je razumel svojo nacionalno Hi evropsko misijo, živel je samo za svojo junaško na. cijo, katero je osvobodil in uedinil, kakor je zahtevala evolucija prirodnlh razmer na Balkanu ln v Evropi. In tudi ni pozabil,
da za bodočnost naroda in njegov0 neodvisnost ne zadostuje samo njegovo uedi-n jenje. Bil je prepričan pobornlk evropskega in svetovnega miru. bil Je prepričan e potrebi mednarodnega organiziranega miru in lojalnega sodelovanja vseh narodov. Bil je stvarno miroljuben suveren In je »Prejel za svoja vsa načela Društva narodov. Bil je človek prvorazredne politične Inteli. gence, silnega značaja in velike, nedosež-ne državljanske hrabrosti. Po inspiraciji svojega kralja, ki je vedno kazal svoje največje zanimanje in simpatije za Društvo narodov, o iemer sem se sam neštetokrat prepričal, Jugoslavija nI nikoli prenehala delovati na našem terenu. Delo miru. ki se Je nedavno ustvarilo med balkanskimi narodi s posrednim sodelovanjem kralja Aleksandra in na drugem mestu prijateljski odnošajl med Jugoslavijo In Bolgarijo, bodo ostali trajen spomenik njegove slave. Njegovo poslednje potovanje je bilo. kakor znano, v tesni zvezi s politiko evropskega miru In bi bilo moralo pomeniti novo etaPo na poti k pomirjenju, sporazumu ln ojačenjtt solidarnosti ter so delovanja narodov v Hiaov-rhodnl Evropi. Velik) kralj, ki Je bil prisiljen delovati n? bojnih poljih, Je padel na bojnem polju miru. On je najbolje razumel, da Je največje dobro vedno le mir za va« narode in tudi za njegov lastni narod.
3-minutni molk
Dr. Beneš se Je v drugem delu svojega govora spomnil francoskega zunanjega ministra, ki ga Je tragična smrt združila s kraljem Aleksandrom /Co je zaključil svoj govor, Je zaprosil člane Društva narodov, novinarje ln publiko, da bi z nekaj trenutki molka iakazali spoštovanje velikima pokojnikoma. To je bil najganljivejšl trenutek današnjega dne. V dvorani Je zavladala religiozna tišina, ki Jo Je pretrgal le kak vadlh z delegatskih klopi ali diplomatskih lo«. Jugoslovensk! zunanji minister Je stal s sklonjeno glavo, zlomljen in gledal pred. se na klop.
predsedniku tudi svojo zahvalo za besede, la j h je izrekel v spomin na zunanjega ministra Barthouja.
S tem je bil prvi del današnje seje Društva narodov zaključen Vsri delegati, novinarji. vsa publika se je še ves večer vznemirjeno gibala po kuloarjih Društva narodov pod najglobljim dojmom žalne seje
Preden se je nadaljeval« seja. na katere dnevnem redu je bil problem Gran Cha-
cha, »o se po hodnikih zbirali min stri, dn-plomatje in novinarji ter se tiho pogovarjali o silnem vtisu žalne manifestacije. In še zvečer, ko se je v dvorani vršila sej« skoraj pred praznimi klopmi, je bik vs« mednarodna Ženeva pod najglob! j m vtisom spoštovanja, ki ga je Društvo narodov izkazalo pokojnemu vladarju, jugoslovenskemu kralju Aleksandru in francosko-mu zunanjemu ministru Louisu Barthou«"
Gran Chaco
Poročilo preiskovalne komisije Društva narodov zahteva takojšnjo ustavitev sovražnosti in pričetek mirovnih pogajanj
Jugoslavija bo ostala zvesta njegovim idealom
Zahvala jugoslovenskega zunanjega ministra je napravila na skupščino najgloblji vtis
Minister dr. Beneš je nato podelil besedo g. Jevtiču. Cim je stopil na govorniško trbuno in izpregovoril, je v dvorani spet zavladala grobna tiš:na. Vsd prisotni so ne-
Erestano gledali na državnika, ki mu j«
ralj še ob svoji smrtni uri izrekel velike besede: »Čuvajte Jugoslavijo!« In baš zato j« imela vsaka njegova beseda tem globlji pomen. Mnnister Je vtič je zares zastopal narod, ki je pokazal tolko moralno silo. ki je mirno prenesel toUko bol, ki je z ne-dosežnim dostojanstvom prestal trenutek, ki j« bil najtežjii v njegovi nacionalni zgodovini V svojem govoru je minister Jev-tič dejal:
»Gospod predsednik! Globoke in iskrene besede, ki ste j h izgovorili ob otvoritvi sedanjega izrednega zasedanja Društva narodov v znak spoštovanja in spomina slavnih žrtev gnusnega maršeiskega zločina, so posebno v sedaniem trenutku, ko so vznemirjeni mednarodna vest in vsi duhovi, za ves jugoslovenski narod velika uteha 'n dragocena tolažba. V imenu kraljevine Ju-golsavije, ki prenaša svojo bol z vzdignjeno glavo in moralno s lo, dostoino n lenega kralja mučenika, mi je čast, da vam izrazim s-vojo najglobljo zahvalo. Kralj, v'tez Jugoslavije, Aleksander L UedinPelj. bo ostal za vso jugoslovensko nacijo ono, kar je bil vse ž'vljenje, večni inspirator in veliki vodja, insp rator v službi človečanskih
idealov in jugoslovenske nacije, odločni voditelj v dneh velike izkušnje. Nihče se ni tako jasno zavedal opasnosti, ki mu je pretila pri izvajanju njegove velike mis je, kakor ta veliki vladar. Nikol se ni umaknil pred to nevarnostjo. Pri izpolnjevanju obveznosti napram mednarodni zajednici, kakor v službi svojega oaroda. je iel kralj Aleksander do kraja. Gnusni marsejski zločin, ki ga je izvršil profesionalni zIoč;-nec tuje narodnosti, zločin, ki je bil inspi-riran in organiziran, ki je zadel kralja Aleksandra In enega najboljših snov Francije, Louisa Barthouja, baš v trenutku, ko »ta se pripravljala, da izkažeta novo uslugo miru. je zadel tudi to visoko mednarodno ustanovo, ki sta jo vedno podp rala. Jugoslavija bo. kakor ste gospod predsednik izvolili omeniti, v spoštovanju napram največji žrtvi svojega kralja, nsplrirana po njem kot svojem velikem voditelju, pobožno čuvala njegov svetli spomin in nadaljevala n iegovo veliko delo, kateremu se je ves posvetil, za katerega je vse žrtvoval.
Govor jugoslovenskega zunanjega ministra je napravil na vse prisotne najgloblji vtis. Ko se je g. Jevtič vračal na svoj« mesto in je tolmač prevedel njegov govor, katerega je podal v francoščini, v angleščno, je še vedno viadala po vsej dvorani religiozna tišina in so bili vsi pogledi še vedno uprti v jugoslovenskega zastopnika.
»Ostanimo zvesti
igovi volji!"
Govor francoskega zunanjega ministra Lavala — Društvo narodov bo vedno čuvalo svetal sporni** velikega borca za mir in sodelovanje
Po prevedbi Jevtičeveg« govora je zavzel mesto n« govorniški tribun francoski zunanji minister Laval V svojem govoru ie med drugim deial:
Z bolestnimi simpati'ami se v imenu vlad? francoska repub"ke pridružuiem gan Ijlvetnu spo?tovanh» ki ga 5e preH«i«*Hnni dr Rone? 'rkaral spom nn	kral;n
Alelrsand'« T. ki ?e W uer*'*'*"!' s n:e Ho-movine, velik boievnik n miroliub-n sove-ren. Padel je kot žrtev gnusnega atentata
na bornem polju miru. To je najlepša zahvala, ki jo more Društvo narodov izkazati kra! »u-vitezu Ko je rekonstruiral svojo domovino, se je z vso silo posvetil deln za evropski in svetovni mir Velikega kra!<e ■■»biokuie ves n:egov narod ki bo zvest n tp fovnin »pomtnti 7^37*1 v'»H<ir;>j n«'vi*č''' i ♦em	»vest sme-'
i ViJnvf n.•»c•!or'q,n',	*ves* njegov'
vol'5. ria b; sode'ov»l » v«em. narodi
Francoski zunanji nvnister je -zraz:!
Žene i 20. novembra, r. V drugem delu današnje 9eje skupščine Društva narodov j je prišel v razpravo konflikt med Bolivijo ) in Paragvajem, ki že dve leti zaposluje Društvo narodov in ki ga vse doslej ni bi-I lo mogoče rešiti Vsa priporočila Društva i narodov so ostala brezuspešna in boji med j obema državama se še vedno nadaljujejo. Posebna komisija, ki je proučevala U spor, je sedaj sestavila končno poročilo in ga predložila skupščini Društva narodov v odločite**. Poročilo je tajništvo Društva naroaov natisnilo in že včeraj razdelilo delegatom posameznih držav. Ce bo Društvo narodov predloženo poročilo odobrilo. bo moralo izvajati tudi vse sankcije, ki jih določa pakt Društva narodov.
Poročilo obsega 10 tiskanih strani. Deli se v šest poglavij. Prvo poglavje obravnava potek in razvoj spora, drugo poskuse, da se spor mirno likvidira, ki pa so bili vsi zaman, tretje poskuse Društva narodov za likvidacijo spora, četrto navaja zaključke skupine Društva narodov, ki izhajajo tz okolščine, da med obema državama nikoli ni*o bile določene točne meje in da sta se Bolivija in Paragvaj že dolgo bojevali med sabo. ne da bi spor sploh prišel v razpravo pred Društvo narodov, ter da sta tako kršili določila 12. člena duštvenega pakta, ki nalaga vsaki članici, da takoj prijavi Društvu narodov sleherni konflikt s kako drugo državo. V nadaljnjem predlaga poročilo postopanje, po katerem naj se spnr poravna:
Poseben odbor, sestavljen 9 šestih nevtralni!) članov ter zastopnikov Argentine, Chila. Urugvaja in Peruja ter dveh drugih južno-ameriških držav naj nadzoruje prekinitev vseh nasprotstev med obema državama. Vladi Bolivije in Paragvaja naj šest dni nato. ko jima generalni tajnik Društva narodov snoroči. da je bilo poročilo na zasedanju Društv* narodov sprejeto, takoj umakneta svoje dete z meje. Vse sovražnosti morajo takoj prenehati. Vojski se morata umakniti 50 km daleč od frontne linije V 10 nadaljnjih dneh pa se uredi nevtralna zona med obema državama v širini 100 km na obeh straneh.
Odbor Društva narodov naj izvedbo vseh
teh sklepov strogo nadzoruje in ugotovi tudi vse prestopke oroti njim- Odbor ima svoi sedež v Buenos Aireeu. Mesec d m po ukinitvi sovražnosti se ima v Buenoe Aireeu pričeti mirovna konferenca. Nk* pričetek naj določi predsednik argentinske republike. Konference ee razen zastopnikov obeh sovražnih držav in Argentine udeležijo zastopniki vseh sosednjih držav, ki so se ude. ležili spravnih pogajani v VVashinfrtonu. Konferenca ima nalogo določiti definitmi«* meje med obema državama ter odrediti vse potrebne varnostne in gospodarske ukrepe Če konferenca ne izvrši svoje naloge v dveh mesecih, bo moralo določiti meje med obema državama mednarodno razsodišče r Haagu.
V petem poglavju poročila j« podaljšana prepoved izvoza orožja v Bolivijo in Paragvaj. ki velja za vse države, ki eo članice Društva narodov. Izvajanje te prepovedi in vseh ostalih zaključkov glede obeh držav na i nadzoruje poles že prej omenjeinega odbora še poseben posvetovalni organ Društva narodov, v katerem na i bi bilo zastopanih 23 držav, med njimi vse velesile Japonska. Nemčija in Zedinjene države kakor tudi Španija Portugalska in v^e južnoameriške države.
Po prečitanju poročila je govoril najpr-vo dr. Beneš. Poudaril je, da se morajo v bodoče v resnici ustaviti sovražnosti, da se ne bi, kakor že mnogokrat prej, ovirala mirovna pogajanja. Naslovil je na zastopnika obeh držav nujen apel, naj kot člana ameriške skupnosti in kot člana Društva narodov resno proučita priporočila skupščine in naj ne razočarata nade, ki jih stav-Ija svet v Društvo narodov.
Z« predsednika izredne skupščine Društva narodov je bil nato izvoljen mehiški delegat Najera, ki je že delj časa kot predsednik odbora za ureditev tega spora zasledoval to vprašanje. Tudi on je v svojem govoru priporočal, naj skupščina, zlasti pa obe stranki, sprejmejo poročilo ter je končno predlagal, naj odbor skupščine, ki je izdelal končno poročilo, nadaljuje svoje delo. Skupščina je bila nato do srede odgodena.
Rimski komunike
Po starem običaju komunike o razgovorih Mussolinija in Schuschnigga nič ne pove
Dunaj, 20. novembra. AA. Korbiro poroča: 0 razgovorih, ki iih je imel zvezni kancalar dr. Schuschnigg e predsednikom italijanske vlade Muasolinijem e sodelovanjem avstrijskega zunanjeea ministra Ber-ger-Waldenegga in italijanskega državnega podtajnika Suvicha ie izšel uradni komunike. ki naglaša popolno soglaeje med Italijo in Avstrijo v duhu prejšnjih razgovorov, ki so se vršili Se za pokojnega Dollfussa. in v smeri takrat določenih glavnih linij To pot so se te zlavne linije in soglasje vnovič potrdile. Razpravljali so tudi o pogojih, pod katerimi bi ee mogla Avstriia politično in gospodarsko koneolidirati na podlagi prijatel.stva z Italijo in Madžarsko tako da bi Avstrija mogla v bodoče ponovno zavzeti svojo vlogo raivnotežja v dunavski kotlini.
Dalje komunike z zadovoljstvom ugotavlja izvajane italijansko- avstrijsko- madžarskega protokola, sestavljenega meseca marca t 1., ki se tiče izboljšanja gospodarskih razmer. Prav tako naglasa, da nimajo sporazum med Italijo. Avstrijo in Madžar sko nikakega ekskluzFvnega značaja in ia se lahko razširijo tudi na druge države. Naposled ugotavlja komunike potrebo raz-viiania čim tesnejših kulturnih zvez med
Italijo in Avstrijo ter potrebo po ustanovitvi kulturnih zavodov v Rimu in na Dunaju.
Francoski komentarji
Pariz, 20. novembra d. Francoski tisk se danes nekoliko vznemirjeno bavi a Sehuschnig-govimi razgovori v Rimu. Po omembi avstrijskega zveznega kancelarja, da bi bilo želeti sodelovanje z drugimi državami, ki bi pristale na marčni protokol, sklenjen letos v Rimu med Italijo, Avstrijo in Madžarsko, je nastala najgloblja tišina. V Rimu so kakor namenoma prezrli ta stavek iz Schuschniggove zdravice na sobotnem banketu. V političnih krogih pa »e vedno b«lj zatrjuje, da *e je v Rimu po včerajšnjih in današnjih razgovorih med Mu^olinijom ta SehuSchniggom znova p°-javila madžarska revizioni^tična teza, ki je doslej onemogočala sleherno rešitev srednjeevropskih gospodarskih pa tudi p°llt|fr. nih vprašanj. Značilno Je poročilo »Intran. sigeanta«, da je SchuSohnigg v privatnem razgovoru z nekaterimi avstrijskimi novinarji dejal, da bo od^j madžarska zahteva po reviziji mirovnih pogodb todi za av-•trij^ko zunanjo politiko temeljna obnova.
Prestolni govor angleškega kralja
London. 30. novembra. w. Danes je bilo otvorjeno s prestolnim govorom za^ 'anje parlamenta. Prestolni govor prav- med drugim:
Ohranitev svetovnega miru je slej ko prej prva skrb moje vlade. Vlada bo nadaljevala to svoje stremljenje in bo podpora in razširjenje avtoritete Društva narodov ena glavnih točk njene politike. Vlada trdno upa. da se bodo splošna dela raz-orožitvene konference aktivno zopet lahko obnovila v politični atmosferi, ki bo ugod na za dosego povoljnih rezultatov Med rem se bodo energično nadaljevala priza devania da se doseže mednarodn' dogovor lledc vprašanj k' so nrimerna za 'očeno -aznravo Kralj ie nato omeni' ustavno reformo rnd'jo ter je nadaljeval: Čeprav iMtojajn faktorji. ki nasprotujejo popol ni obnov mednarodne trgovine, je vendar le moja globoka želja, da bo prihodnje
leto označeno z nadaljevanjem duha zaupanja in podjetnosti, ki sta omogočila Veliki Britaniji prevzeti vodstvo pri zo-petni obnovi sveta.
Italijani groze Abesiniji s kazensko ekspedicijo
London. 20. novembra- d. >Dsilv Herald« norofa v ivezi i vestmi, da s« Abesiaei napadli italijanski konznlat v Gendarn. da «« priMp italijanske oblasti v Eritreji in So mali koncentrirati svoje fete vidolž abesin-«ke meie. V Gondarn «o ubili enega samf ga italijanskega vojak« domačina a h zato croze Italijani « kazensko ekspedirii«.
Korporacijski sistem na Portugalskem
Lizbona 20 novembra AA Portugalski listi priobčujejo uredbo o bodoči korporacijski ?kup?51ni DelPa se bo na 23 odsekov. ki bodo predstavljali posamezne stanove in skupine poklicev.
Vedno večji strah pred marsejsko razpravo
Italija In Madžarska se na vse načine trudita, da bi preprečili ali zavlekli razpravo o marsejskem zločina
Pariz, 20. novembra, r. »Ecbo de Pariš« poroča o položaju v Ženevi in opozarja na io, da so se že začele plesti na vss stran-i intrige proti Jugoslaviji in Mali antanti. Jugoslovenska pritožba na svet Društva narodov zaradi mednarodne teroristične akcije, ki jo je razgalila preiskava o marsejskem atentatu, je gotovim krogom skrajno neprijetna. Zato so napeli že sedaj, ko vsebina jugoslovenske note še ni znana, vse sile, da bi preprečili razpravo pred najvišjim mednarodnim forumom, ali pa jo vsaj zavlekli toliko časa, da bi najhujši očitki, ki so izzvali pozornost vsega sveta, prišli malo v pozablienje.
Ker ne morejo odrekati Jugoslavig pravice, da se kot članica Društva narodov obrne na to najvišjo mednarodno institucijo in zahteva razčiščenje te za evropski mir kočljive zadeve, s! izmišljajo vsak dan nova pota Iti načine, kako bi se izognili neprijetnim razkritjem, zavedajoč se, da so že doslej znani rezultati preiskave take narave, da jih ni mogoče ovreči z nobenim manevrom.
Ženevo odklaajajc
Madžari so najprvo napovedali, da bodo sami tudi vložili pritožbo proti Jugoslaviji, češ da neupravičeno preganja madžarske državljane iz Jugoslavije. Kaj hitro pa so spoznali, da svetovna javnost takim manevrom ne naseda več, zlasti še, ker se je že zadnja madžarska pritožba izkazala kot iz trte Izvita. Zato skušajo doseči sedaj svoj cHj na drugi poti. Sedaj namreč dokazujejo v zakulisnih razgovorih med državniki, ki so se zbrali v Ženevi, da bi Lilo nujno potrebno, da svet Društva narodov ne razpravlja o marsejskem atentatu v Ženevi, češ, da je Švica sama kompromitirana, ker so se tam zbrali atentatorji pred odhodom v Francijo. Zato naj bi se svet Društva narodov sestal kje drugje. Predlagajo Rim ali Dunaj.
Italijani za razpravo v Rima
Iz jstih krogov se doznava. da je tudi prošnja predsednika posaarskega odbora trojice, italijanskega delegata Aloisia glede odgciitve sestanka sveta Društva narodov v zvezi z akcijo. Baron Aioisi je utemeliil svoj predlog s tem, češ da odbor ni mogel pravočasno sestavki svojega poročila. Predsednik sveta Društva narodov dr. Beneš je ustregel njegovi želji in odgodil zasedanje sveta Društva narodov do sobote. Prvotno bi se imel sestati že jutri. Sedaj pa je Aioisi stavil nov predlog, k! gre za tem, da bi se svet Društva narodov sestal v Rimu, češ, da so tam zbrani potrebni izvedenci za posaarska vprašanja, o katerih bo treba razpravljati. Sestanek nag bi se vršil šele v ponedeljek.
Tako bi hoteli branite!?! profektoriev
teroristov vedno znova pridobiti na ča-
su, da bi se stvar čim bolj zavlekla. Med tem pa bi bHe seveda na delu talne sile, ki naj bi popravile porazen vtis dosedanjih razkritij ln znova pridobile izgubljene simpatije za Madžarsko. V krogih Male antante in Balkanske zveze se tem načrtom energično upirajo. Kakor se doznava, je bila jugosloveoska spomenica danes dopoldne po posvetu zunanjih ministrov Male antante hi Balkanske zveze s francoskim zunanjim ministrom deiinitivno redigirana hi bo po sklepu tega bloka miroljubnih držav predložena svetu Društva narodov, ki se sestane v soboto.
Solidarnost Male antante Lit Balkanske zveze
Pariz, 20. novembra AA. Odločno in dostojanstveno zadržanje Jugoslavije je še dalje predmet pohval pariškega tiska. Današnji jutranjiki so v svojih dopisih iz Ženeve polni podrobnosti o včerajšnjih razgovorih jugoslovenskega zunanjega ministra g. Jevtiča in {»osebno poudarjajo eno-dušnost držav Male antante in Balkanske zveze, ki so odločene napraviti konec mednarodnemu terorizmu. Obenem priporočajo simotrenost pri postopku in zmernost v obliki.
Francozi priporočajo previdnost
zirnost. Po njegovem mora biti akcija usmerjena v smislu čim učinkovitejših stvarnih rezultatov. Podobno piše tudi »Petit Parisien«: Protest Jugoslavije bo naletel v Ženevi na tem večji odmev, v čim bolj mirnem duhu bo sestavljen in čim bolj bo streme! po tem, da omogoči mednarodni sporazum, ki bi mu bil cilj prepreče-nje bodočih mednarodnih političnih zarot terorizma in zločinov. List dokazuje, da imajo vse države interes, da se prepreči početje mednarodnih teroristov in se vprašuje, kaj bo, če bi se ponovila takšna vrsta zločinov, kakor jih beležimo doslej. Drugače pa »Petit Parisien« priznava, da jugoslovenski runanji minister ne more opustiti stališča, ki ga je zavzel. To je pravilno in odločno stališče, ki nikakoT ne po. meni agresivnosti. Naposled pravi list, da bosta razen jugoslovenske spomenice izročeni tudi še dve drugi noti. Eno bo izročila Rumnoija, drugo pa češkoslovaška, ki bosta podiprli jugoslovensko tezo. Ministri Male antante pri svojem delu stalno gledajo na to, da ravnajo v popolni solidarnost s Franci io.
Nameravan atentat
na dr. Beneša
Niča, 20 novembra d policijske oblasti so aretirale v Niči krojača Vladl^ava Kisa, ki je češkoslovaški državljan, pristojen v Buti v bližini Bratjsiave In star 41 let. Kis je osamljen, da je nameraval izvršiti atentat na češkoslovaškega zunanjega ministra dr. B«neša. v Nico je prišel iz VI-chyja. Francoske oblasti bile nanj °p°-zorjene od policijskih oblasti v«eh evropskih dežel. Pred dnevi je prispel v Nic«, kjer »i je v ulici Algier naje! opremljen® sobo. Oddejefc policije ga je davi odvedel v Pariz v »vrho nadaljnje preiskav«.
zaveznikov Jugoslavije
Konference zunanjih ministrov Male antante, Balkanske zveze in Francije v ženevi so pokazale popolno
soglasje
Narod roma dan za dnem na grob Kralja-Mučenika
Včeraj 90 se poklonile na kraljevem grobu na Oplencn velike depatadje železničarjev iz Subotice
Ženeva. 20. novembra, r. V teku včerajšnjega dne sta prispela v Ženevo tudi zunanja ministra Titulescu in dr. Beneš in se prvič sestala z Jevtnčem o priliki skupnega kosila na stanovanju ministra Jevtiča v hotelu »Dean Rivasec.
Minister s. Jevtič je obrazložil vse podrobnosti spomenice, ki izpopolnjuje noto jugoslovenske vlade svetu Društva narodov in so v niei navedeni vsi dokazi odgovor, nosti za marsejski zločin. Rumunski zunanji minister Titulescu je Po konferenci izjavil novinarjem, da so države Male antante in Balkanske zveze popolnoma solidarne z Jugoslavijo- Glede akciie za zatretie zločinske teroristične organizacije ie minister Titulescu dejal: »Ce vam povem, da so tudi mene že šestkrat obsodili teroristi na smrt. boste razumeli, da smo docela solidarni z Jugoslavijo, da se mora temu početju z energičnimi mednarodnimi ukrepi napraviti konec. V tem oogledu ne moremo in ne bomo popuščali Hvaležni morajo biti Jugoslaviji vsi iskreni prijatelii mim. da tako energično sahteva. da se napravi terorizmu in vsemu, ^ar je z njim v zvezi, neizprosen konec.«
Danes ob 8.30 je prispel v Ženevo franco-
Ženeva, 20. novembra. w. Predsedstvo razorožitvene konference je imel danes dopoldne pod predsedstvom Arturja Hender-sona sejo. na kateri je predsednik poročal o sedanjem stanju konference in opozarjal. da sedanji položaj v Evropi onemogoča ustvaritev splošne, vsa vprašanja obsegajoče mednarodne konference Bila ra bi težka pogreška. ako bi se dopustilo, da bi se konferenca zaradi teh tfržkoč zialovila in predlaga zato nove delovne metode, ki obstojajo v tem. da bi se izdelali posamezni ločen' protokoli, v katerih bi se uredila ona vprašanja, ki so že dovolj pojasnjena. Pri tem gre v prvi vrsti za rroblem mednarodne kontrole 'zdelovanja orožja in trgovine z orožjem, dalje za javnost vojaških prora-
ski zunanji minister Laval. Pred svojim od. hodom ie imel v Parizu še dolgo konferenco s predsednikom vlade Flandinom ter je bij tudi v avdiienci pri predsedniku republike Lebrunu. Obema ie podrobno poročal o vseh zadevah, ki pridejo na dnevni red v Ženevi ter dobil odobrenje za svoje predloge. Takoi po prihodu se je sestal i zunanjimi ministri Jugoslavije, Češkoslovaške, Rumuniie. Turčije in z zastopnikom Grčije ter je z njimi konferiral vse dopoldne. Na sestanku so podrobno proučili in odobrili predloge in zahteve, ki bodo iznešeni v jugoslovenski noti svetu Društva narodov. V načelu so se sporazumeli tudi o postopku ter 6e zedinili na to. da se bo na tem zasedanju no kratki splošni debati, v kateri bodo posamezni predstavniki podali načelne iziave. sklenilo, da pride podrobnejša razprava o jugoslovenski pritožbi na dnevni red prihodnjega zasedama sveta Društva narodov, ki se sestane v januarju.
Opoldne ie priredil Laval kosilo na čast zunanjim ministrom Male antante in Balkanske zveze. Kosila »o ee udeležili jugoslovenski delegat pri Društvu narodov a-Fotič, francoski delegat Masigli in višji uradniki zunanjega ministnstvn
čunov in končno za ustanovitev stalne mednarodne delovne komisile.
Ameriški delegat Wilson je poudarjal, da mora ustvaritev splošne razorožitve slej ko prej ostati cili konference. Ameriška vlada polaga posebno važnost na ustvaritev mednarodnega dogovora o kontroli državnega in zasebnega zdelovanja orožja in trgovine z orožjem.
Ob koncu današnje seje je predsednik Henderson predlagal, naj se komite za kontrolo izdelovanja orožja in trgovine z orožjem. komite za javnost vojaških proračunov in komite, ki se bavi s splošnimi vprašanji. zlasti z 'meno varnem stalne razorožitvene komisije, skliče k zasedanju za mesec januar 1935 v Ženevo. Zastopnika
Tranctte fe Aajffje sta prestala m ta prt4-
log. Italijanski zastopnik Porodna je ponovil gotove ie prej predložene pridržke, ki se nanašalo na to, da se pred rešitvijo gotovih političnih problemov ne more misliti Ha resno omejitev oboroževanja. Avstrijski delegat baron Ptliigel ]e izjavil, da zahteva Avstrija enakopravnost na polju oboroževanja. Avstrija ni pripravljena podpisati nobenega dogovora o razorožitvi, dokler ne bo Izpolnjena ta zahteva pravice in mira.
Sovjetski zastopnik Litvinov ie opozoril na svoj že znani predlog, naj se razorožit-vena konferenca izpremeni v stalno mirovno konferenco, ki bi imela velik praktičen pomen. Končno je predsedstvo konference v smislu predloga Hendersona sklenilo, sklicati imenovane komiteje za mesec januar v Ženevo.
Dimo Kazasov nastopi se ta teden
Beograd. 30. novembra- r. Imenovanje Dima Kazasova za bolgarskega poslanik« v Beogradu je izzvalo v vs*»h tukajšnjih političnih krogih veliko zadovoljstvo. Dimo Kazasov ie ugleden novinar in publicist in ie bil leta 1923. prometni minister. Bil ie tudi predsednik bolgarskega Novinarskega Udrir ženia, razen tega ie pa načeloval tudi mnogim uglednim korporaciiam. Med drugim je tudi predsednik bolgarsko - jugoeloven. ake in bolgarsko • poljske lige. Kazasov Pride £e ta teden v Beograd, da nastopi svoie mesto
Iz prometne službe
Beograd, 20 novembra p. Z odlokom prometnega ministra sta imenovana za prometna uradnika pri ljubljanski direkciji dosedanja uradniška pripravnika Janez Lorenc in Jernej šlibar.
Zopet povodnji
Sremska Mitrovica, 20i novembra. Nevarnosti poplav v Srerrm, o katerih je »Jutro« že včeraj poročalo, še niso minule.
V	zgornjem svojem toku do blizu Slavonskega Broda se Sava sicer polagoma znižuje, proti Zemunu pa stalno narašča. Višina vode je znašala včeraj v Sisku 568, danes zjutraj pa 5S4, cm, dočim je dosegla pri Sremskii Rači včeraj 662, danes ziutrai pa 666 cm. Pritoki Save se znižujejo, narašča pa močno reka Drina, ki je bila včeraj pri Zvorniku visoka 214, danes zjutraj pa že 370 cm. Drina v največji meri ograža bosutsko področje, ker se baš tam izliva v Savo. Vodstvo velike vodne zadruge je prepričano, da bodo nastopile nevarne poplave, če se danes in jutri vodovje Drine ne bo znižalo. 2e nekaj dn: je uvedena stalna služba pri vseh napravah velike bo-sutske vodne zadruge.
SpHt, 20. novembra. V mak a rski okolici' so močni nalivi sprožili velike plazove, ki so na večje razdalje pokvarili cesto. Načelnik tehničnega oddelka banske uprav« iz Splita je v makarski okolici pregledal področje ter odredil potrebne varnostne ukrepe. Banovinska cesta od Dubice do Makar-ske ie popolnoma razOrana.
Na tej cesti je sedaj cela gora zemlje jo bo trajalo precej časa, da bo zveza i Ma-karsko spet urejena. Zemlja, ki jo je lavina nakopičila na cesti, se bo najbrž spustila proti morju. Pri tem bodo hudo trpeti vinogradi in druge kulture. Ko se je plaz srro-žil, se je drevje pod hribom naenkrat pomaknilo za kakih 200 metrov n žje in sedaj lahko vedno po tem drevju zasledujejo stalno premikanje sproženih plasti zemlje.
Mo6tar, 20. novembra. V nedeljo proti večeru je besnelo skoraj nad vso Hercegovino strašno neurje, ki je povzročilo ogromno gmotno škodo. Najhujše je bilo v okrajih Konjic, Mostar m Nevesinje. Med nalivi so vsi pritoki Neretve tako narasli, da ie reka sama dosegla včeraj že 10 m nad normalo. Višek neurja je bil v nedeljo od 9 do 10. ure zvečer, ko je Neretva že nosila na svojih razdivjanih valovih dele roru-šenih hiš ter velike količine lesa iz žag v okolici Konjiča. Gas lei so preprečili, da ni bilo večje škode tudi v samem Mostarju.
V drugih krajih pa je škoda ogromna. Sicer še ni ocenjena, znašala pa bo več milijonov dinarjev. V LTlogu in Glavatičn je voda odnesla mostove, v B jeli pa je porušila že pri prvem navalu nekaj hiš. Mesto Konjic je bilo popolnoma pod vodo. S Pro-zorom je prekinjen vsak promet ker je drugače tako mirna rečica Rama v toliki meri narasla, da je razorala ceste in porušila tudi nekatere mostove. V Biijelem polju so tudi razorane ceste, hudourniki pa so opustošiH tudi več vinogradov in njiv.
V	Blagaiu je voda odnesla 6 hiš tako temeljito. da drugo jutro ni bilo videti, kje so stale. Tudi v Dretelju je uničenih nekaj h š.
V	Stocu je zaradi nalivov reke Bregave zalitih okrog 300 hiš. a tudi del Capljine je pod vodo
Sarajevo, 20. novembra, n. Na železniški progi Trebinje - Dubrovnik je prek njen ves promet, ker je poplava zasula tir * velikimi masami peska, kamenja in drugih naplavin.
Mitrovica, 20. novembra, n. Sava je de danes opo dne narastla za 6.78 m nad normalo. Zato grozi mestu velka nevarnost Ce se voda dvigne še za 20 cm, se razlije po mestu in okolici.
Split. 20. novembra, n. Podban Zdravko-vič je že nekaj dni na potovanju po primorski banovini, »lasti pa po krajih koder teče Neretva, katere poplava je povzroč:la ogromno škodo. Oblasti so uvedle akcijo, da se ljudem čimprej pomore.
Megla ovira promet v Angliji
London. 20. novembra AA. V prestolnici in v precejšnjem delu Anglije je včeraj vladala gosta megla, tako da so morali večkrat ustaviti ves promet. Več ladij je moralo odgoditi odhod. Vlaki so vozili z minimalno hitrostjo, prav tako tudi tramvali in avtobusi v londonskih predmestjih Vzlic temu je bilo v Londonu več karambolov Nekaj ljudi je ranienih Letala s kontinen ta niso mogla pristati v Croydonu. temveč so »e morala spustiti na ia v Kentu
ČUVAJM0 JUGOSLAVIJO
Topola, 30. noveertbra. Davi J« prišla na Oplenac delegacija »ubotiSkih železničarjev, skupaj 1680 oseft>, pod vodstvom ravnatelja Inž. Vlade Markoviča. Do Arandje-lovca ae je delegacija peljala v dveh ipoeeb-nih vlakih, dalje na Oplenac ca 300 vozovih, avtobusih tn avtomobilih. Ko si je ogledala zadužtiino, je ob 9. prota Marko Protič opravil parasto«. Z delegacijo Je prišlo tudi sufootiško peveko društvo »Gra-ničar*, ki je odgovarjalo med žalno svoča. nostjo. Kripta je "bila premajhna, da bi mogla sprejeti vse. Prota Protič je odslu-kratJko molitev, ki »o nanjo odgovarjali člani pevskega zbora »Oraničar*. Potem pa Je pred kraljevim grobom govorH voditelj delegacije iož. Markovič, ki Je ponovil prisego železničarjev, da bodo s svojimi skromnim; močmi podpirali ln pomaeali mlademu kralju Nj. Vel. Petro IT., da ohrani Jugoslavijo, božansko delo Viteškega kralja, žalna svečanost se Je končala i falostinko, ki Jo Je za-pelo društvo »GranL čar«.
OkoH 10. Je prispelo na Oplenac «0 članov te Sremske Kamenice t občinskim načelnikom na čelu, ki Je položila na kraljev grob velik srebrn venec * zlatim trakoen in napisom: Očetn in tvoren Jugoslavije njenemu najvišjemu čuvarju in branilcu, nosilcu svetovn^sra miru, ljubezni in prija-Jateljsrva — Viteškem« kralju Aleksandru T. Uediitelju.
fe Nove.era Sada Je pri»>ela dermtactja 150 železničarjev pod vodstvom Milorada Radojčiča. postajenačelnika tn šefa kurilnice. Z njo Je prišel tudi pevski zbor no-vosadskih železničarjev pod vodstvom svo.
Odhod Glasbene Matice v Bolgarijo
S snočnfan beograjskim brzovlakom je odpotoval pevski zbor Glasbene Matice na daljšo koncertno turnejo po Bolgariji. Pevce 60 pospremili na postajo številni prijatelji in sorodniki, med drugimi tudi direktor državnega konservatorija Betetto. predsednik Hubadove pevske župe dr. Švigeij. in nevovodia Prelovec. skladateli Pavčič. profesor Lovše. med člani zbora, ki ne morejo iti z njimi pa med drugimi tudi predsednik odvetniške zbornice dr- 2irov" nik Turneio Glasbene Malice vodite predsednik dr. Vladimir Ravn;har. predsednik zbora Pečenko in pevovodja zbora, direktor opsre dr. PoW. Potni maršal le ravna-tell Mahkofa. Mimogrede ee bodo ustavili v Beogradu, odkoder se denutacija 25 članov popelje z avtobusom na Oplenac,
Jega dirigenta. Zbor Je sapel na<! kraljevim
grobom ganljivo žalosticko »SpL, plemeniti naš kralj!«
Ii Vinkovoev ]m priapela delegacija 1«
železničarjev Tudi oni »o položili na kraljev grob venec te prtrodnega cvetja.
Poklonitev Avtoklnba
Okoli poldne je prispela velika delegacija Avtoklnba kraljevine Jugoslavije. Oto groba se Je v imenu Avtokluba poslovil od vladarja predsednik dr. Velizar Jarkovič, poslanec in bivši minister. V svoj«m govoru je poudaril Junaštvo in viteštvo Velike, ga kralja in naglasil, da je bil *igled osefrne požrtvovalnosti in hrabrosti ter tako postal legendami Viteški kralj. V zsgodovini bo z vso pravico nosil naziv UedinitelJ Jugoslavije. Kralj - vitea Je obenem pm-r! kralj mirotvorec. Levji delež pri konsolidacij: Male antante v slnžtoi mim Srednje Evrope in pri ustanovitvi Balkanske rve. ze pripada blaeopokojfienm kraiju. Na poti i>acifikacije srednje ln vzhodne Evrope ter Balkana je kralj Aleksander šel k veliki iaščitnici svobode in miru, k nesmrtni Franciji. To je imelo pomeniti mir za w vznemirjeno Evropo — toda na tej pot! je pokojni vladar padel kot irtev ntekot_ neea atentata. Avtoklnb krallevine Jugoslavije se klanja svojemu velikemu kralj« in obžaluje te glofoine <*uše preaeodnjo in trasrlčno smrt svojega kralja.
Po govora g. Jankoviča eo člani klnfea dve minut! prebili r globokem molka tn molitvi. Avtokhrti Je položil venec na grofe Velikega kralja.
da tam položi venec na kraljev grob. nato pa se bo v Mladenovcu pridružila ostalim. Dievi prispejo v Sofijo, kier bodo v četrtek zvečer koncertirali, ntfto pa slede še koncerti v raznih drugih večjih mestih Bolgarije, kakor v Plovdivu. Stari Zag(?n, Trno-vu. Vami, šumenu, Rušah in Plevnu.
Vremenska naooved
Zagrebška rremenska napoved »a danes: Oblačno in hladno vreme, ponekod padavine.
Novosadska vremenska napoved za sredo: Oblačno to hladno vreme, nekoliko dežja in SDega v srednjem delu ter v severnih in vzhodnih krajih države. V Slove, nlji bo deloma oblačno in vedro vreme. Orračje se bo še oh;adilo.
Dunajska vremenska napoved sa sredo; Menjajoče se oblafrio. zjutraj elana. podnevi temperatura nad 5 6topinx.
Avstrija zahteva kanone
Sledeč zgledu Nemčije, sedaj tudi Avstrija na razoroži-tveni konferenci zahteva enakopravnost v oboroževanju
Theunisova vlada v Belgiji
Ker so socialisti odklonili sodelovanje, je Theunis sestavil vlado iz zastopnikov katoliške in liberalne stranke
Bruselj, 20. novembra, d. Theunis je »noči sestavil novo belgijsko vlado. V novem kabinetu, ki je sestavljen iz zastopnikov katoliške in liberalne stranke. Ker so socialisti kljub prizadevanju kralja, da bi se usvarila glede na resne čase koalicije vseh strank, odklonili sodelovanje, sta obe stranki zastopani skoraj po enakem številu ministrov. Kabinet je sestavljen takole: Ministrski predsednik in minister brez portfelja: Theunis, notranji minister: P/er-/of, zunanji minister: Hymans, minister za državno obrambo: Deveze, pravosodni minister: Bovesse, prosvetni minister: Hier-naux, finančni minister: Gutt, gradbeni minister: Cauvelaart. minister za deio in socialno politiko: Rubbens, gospodarski minister: van Is&aker, prometni minister
in ministr za po$to: de VTamaffe. kolom
jalni minister: Charles, in minister brez portfelja: Fraqui. Nova vlada je bila danes zaprisežena in so novi ministri, koii-kor niso že prej imeli isti resor, v teku dneva prevzeli svoje posle.
V v5eraj5nii tfvdnik se j* vrinila napak*, ki lahko &tatelia moti, čeprav bi morali pri pozornem čitanju sami popraviti. Namesto >nemogo5a p« se zdi tudi koalicija med klerikalci in liberalci«, bi ee moralo pravilno glasiti >med socialisti in liberalci«. To izhaja tudi takoj iz naslednjega stavka, ki je rekeL da je >edinsi izhod iz krize obnova dosedanje koalicije«; ta koa-_ licija pa je bila klerikalno - ^beralna
Devet let za mmr očeta
Žalostna družinska slika pred novomeškim senatom
Novo mesto, 20. novembra
Pred velikim senatom novomeškega okrožnega sodišča je bila danes dopoldne razprava proti 261etnemu Francu Žabkar-ju iz Seča pri Crmošnjicah, ki je v noči na 27. septembra t l. ustrelil svojega lastnega očeta. Obtožnica navaja, da je 27. septembra ponoči Žabkarjeva Elizabeta, obtoženčeva sestra, prijavila orožnikom v Crmošnjicah, da je njen oče Franc izvršil samomor. Ko so prišli orožniki v Seč, »o takoj »poznali, da je samomor izključen ter da je moral Franca Zabkarja ubiti morilec, ki je zavrgel lovsko puško in umor-jenčevo praznično obleko na stopnjicah v hiši. Franc Žabkar je ležal v postelji in je bil na glavi tako razmesarjen, da bi ne bil mogel odložiti svoje puške in obleko zunaj, sam pa se nato vleči v posteljo.
Orožniki so izvedeli, da sta se oče in »in štiri dni prej sprla in da je moral obtoženec na očetovo zahtevo od hiše. Zato »o ga takoj osumili in ga prijeli. Obtoženec ni znal pojasniti, kje je bil nekaj ur pred umorom, dasi je spočetka trdovratno tajil dejanje. Šele. ko so mu dopovedali, da je samomor izključen, se je udal in -riznal, da je očeta usmrtil s strelom iz njegove puške. Pojasnil je. kako sta se prejšnjo nedeljo z očetom hudo sprla in kako ga je oče spodil od hiše. Prenočil je pri sosedu Pečaverju, naslednji dan pa je vzel od domačih slovo in se odpravil k »vaku Ferdinandu Retlju v Ribnik. Tam je ostal do četrtka in pomagal *>ri gospodarstvu. Ker pa je imel preveliko domotožje, se je vrnil proti večeru 27. septembra spet domov. Najprej se je skril za vodnjak Ko pa sta njegovi sestri pričeli dreti zajca, ki ga je bil oče prinesel z lova domov, se je vtihotapil skozi vrata v podstrešje, v prazno sobico, kjer »e je vlegel in malo zadremal. Na postelji je ležala očetova puška. 2e štiri dni je resno premišljeval, kako bi se iznebil nasilnega očeta. Proti polnoči je vzel puško, obenem pa očetovo praznično obleko, v katero je puško zavil, da ne bi morda kdo v veži. če bi ga srečal, uganil njegovo namero. Stopil je v sobo, kjer je dremal oče. Gotovo je slišal sina, ker je zamolklo vprašal, kdo je. Obtoženec je stopil k postelji, nameril puško nara\most proti očetovi glavi in ustrelil. Nato je ta-koj zbežal iz sobe, se vlegel pri vodnjaku na tla in se zjokal.
Niti orožnikom, niti preiskovalnemu sodniku spočetka ni hotel priznati zločina, ker ga je bilo sram. Nato se je izgovarjal , da je hotel očeta le onesposobiti, da ne bi ravnal tako kruto z njim in z vsemi domačimi, posebno ne z materjo, ki jo je mučil vse življenje, da je na stara leta živčno popolnoma izčrpana, da se niti ne gane in skoraj vedno leži. Skelelo pa ga je tudi to, da je moral že od rane mladosti delati, a se oče zanj ni nikdar zanimaL
Obtoženec »e dobro zaveda zločina in je pripravljen sprejeti vsako kazen. Spomnil se je vseh podrobnosti od trenutka, ko ga je oče zapodil od hiše. do aretacije. Po zločinu se je vrnil v Ribnik k svaku in je noč prebdel na senu. Preiskava je ugotovila, da na obtoženčevem domu res niso vladale dobre razmere. Pokojni oče je bil svojčas natakar in vratar, vajen boljšega življenja in lahkega raslužka Ko se je priženil na kmetijo, mu ni bilo do trdega dela in je prepustil vse breme spočetka ženi, pozneje otrokom. Sin Erik je izpovdal, da je odšel zdoma zato, ker pri očetu ni imel nikake veljave in ni mogel dobiti od njega niti dinarja, čeprav je z vsemi močmi pomagal pri domačem gospodarstvu.
Obtoženec je čitanje obtožnice mirno poslušal. Dejanje je skesano priznaL V svojo obrambo je navedel neznosne družinske razmere, ki jih je povzročil pokojni oče. Zlasti ni oče mogel trpeti njega. Večkrat ga je podil okrog hiše z revolverjem v desnici. Ob vsaki priliki mu je grozil, da ga bo ustrelil. Priči orožniški kaplar Jug in posestnik France Arbič nista v ničemur izpopolnila obtožnice, niti razbremenila obtoženca. Pač pa je brat Erik potrdil, da je oče pretepaval vso družino. Ob nedeljah so morali ostali že odrasli sinovi doma, ker jim je zaklepal praznične obleke.
Nato je bilo prečitanih več oradnih spisov. Državni tožitelj je zahteval najstrožjo kazen, dočim se je branilec zavzemal za čim bolj milo sodbo. Ko se je kazenski senat umaknil k posvetovanju, je obtoženec padel na kolena in s povzdignjeni-mi rokami prosil sodnike za milo kazen. Sodišče je vpoštevalo vse olajševalne okol-ščine ter je Franca Žabkarja obsodilo na 9 let robije in trajno izgubo častnih državljanskih pravic.
Maši kraji in ljudje
Arheološka Izkopavanja v okolici Šmarja pri Jelšah
Dosedanja zgodovinska odkritja prof. dr. Fr. Lorgerja
##»NiVwi't®
»Mirdb CeltU'Rebri*
Šmarje, 29. novemba
Fokrejhrtki čar ta lego Šmarja pri Jel-lah m okolice mo mali ceniti že stari Rim-Qut Pokrajina j« valovita z lahko nagnjenimi griči, kateri so, kakor nam kažejo izkopanine, odgovarjali okusu razkošnih Rimljanov.
Skozi Šmarje je vodila lepa. 4 m široka enaka cesta, ki je posredovala promet med Gelejo tn Petovijo. Da je cesta rimskega izvora, nam pričajo ogromne plošče m robovih, mestoma s površino 1 m*.
7jb leta 1907. se je posrečilo prof. dr. Frani Lorgerju odkriti prve sledove, ki Izvi-wjo is rimske dobe. Odkril je kar 6 med-•eboj 1 do 8 km oddaljenih rimskih prebivališč: prvo v Grobelcah, drugo ▼ Mali Pristavi, tretje * Podbregu, četrto ▼ Sp. Mesti n ju, peto ▼ Veliki Pristavi in šesto pri železniški postaji Grobelno. Vse to je znanstveno opisal v I. m III. zvezka dunajskega Jahrfeuch fur Altertumskunde <1907. 1909).
Grobelce ležijo pol kilometra oddaljene od prijaznega trga Šmarja. Iznad dvorskega potoka te položno dviguje lepa rodovitna njiva površine svojih 3000 m* in je last posestnika Grobelška. Mnogokrat se je fe zgodilo, da je plug marsikaj dvignil aa dan. Tako so tudi našli novec Gordia-na L, ki je vzbudil veliko pozornost K sreči je dobil ta novec naš rojak, kar mu je dalo povod za nadaljnja raziskovanja.
Prve izkopanine
Že i* leta 1907. imamo prve izkopanine, ki so ležale komaj dobro ped pod zemljo.
Najznamenitejši iz te dobe so deli brušenega marmorja (Gesims). robniki imenovani, ki so služili stenam v okras. Iz grobe strukture marmorja se da sklepati, da je brez dvoma • Pohorja. Pod vrhnjo plastjo »o izkopali večjo množino izredno dobro ohranjene strešne opeke, ki je štiri-oglata, 52 cm dolga Med seboj je bila naj-brže vezana * žlebno opeko. V tem kompleksu so vidni sledovi požare, ki jasno pričajo o usodi zgradbe. Nadaljnja raziskovanja «o bila odložena, ker se je raziskovalec lotil dela na Mali Pristavi, ki leži ne daleč od tod. Tu je odkril cel kompleks »tavb. Izkopavanja so bila omejena, ker leži velik del poslopij v gozda, Id je seveda ovira za raziskovalca.
Razkošna rfmska vtt&
Letos v poletju se je prof. dr. Franu
Lorgerju nudila prilika, da je začel s smotrnim delom pri izkopavanju na Grobelcah. Pri obravnavi tlorisa vidimo, da je bila stavba pravokotne oblike. Stavba ni ni-kako gospodarsko poslopje, temveč tip vile, bolje rečeno: nekako letovišče premožnega Rimljana. To mnenje potrjujejo vsi prostori in dragocene umetnine. Poslopje ni veliko. Dolžina je 18 m, širina 8 m, stavba je pritlična. Zanimiv je praefurnium, prostor, kjer se je kurilo. Da /e bila tm centralna kurjava, jasno pričajo glinaste ce* l, tubuli imenovani, katerih srednji deli »o bili med seboj vezani.
Dalje vidimo hipokavstne prostore, kjer so btla tla dvignjena in so slonela na tako rvanih hipokavstnih stebričih, ki so še danes vidni. Domnevo, da je bila t« kopalni-ea, nam potrjuje dejstvo, da se je našlo ▼ teh prostorih najmanj zidnih slikarij. Dalje so bilj prostori z mrzlo vodo in manjši prostori, ki so služili za masažo m negovanje telesa z raznimi balzami. Kakor rečeno je bilo ▼ teh prostorih najmanj umetnin. Vse, kar se je našlo važnega, je bilo r prostorih, ki so ležali v zgornji polovici zgradbe. Tu zasledimo vhod, ki je se posebno zanimiv zato ker je bil na nasprotni
strani pročelja. Dalje so bili tu gotovo stanovanjski prostori. Vse, kar se je našlo tu, nam priča o veliki razkošnosti teh mo-gočnežev Stene so bile okrašene s krasnimi freskami dvojne vrste- gladka, lesketajoča se slikarija, podobna oljnatim barvam, in groba, na hrapavo steno slikana. Občudujemo krasno izbiro živih barv Zasledimo rumene barve s stiliziranim vencem, ki je kombiniran črno in zeleno. Loči ga lističem podoben bel rob Od tu dalje je živo rdeča barva. Dalje so lepo ohranjeni rastlinski ornamenti; ozadje temno, listi v temno- in svetlo-zelenem cinobru. Mnogo je tudi stiliziranega cvetja v odlično izbranih barvah.
Stene so v stropih krasili frizi, umetniško izdelani iz stuka ali marmorja, ki so še zelo dobro ohranjeni. Pri enem vidimo v ritmični izmenjavi amforo, antično vazo z dvema delfinoma ob bokih Tega krasi na spodnji strani zobni rez Drugi nam predstavlja stiliziran spiralni rastlinski or-nament. Pri tem je značilno, da nima zobnega reza, ampak se nadaljuje v modro barvano stena
Ostale zanimive najdbe
Od ostalih izkopanin omenjam glinasti vrček z enim ročajem, ki sliči naši majoli-ki. Poleg tega je mnogo glinastih koščkov posod Važna je tudi najdba številnih mozaičnih kamenčkov, ki so enobarvni, beli. Zelo zanimiva je tudi zidna opeka, ki je pravokotne oblike in je izmenoma vezana med seboj z zobčastimi nastavki. V prae-f urni ju so našli več živalskih kosti in pasjo glavo.
Vse kaže, da so to ostanki bogate rimske rile. Čeprav je g. prof. dr Fran Lorger odkril že več takih stavb, vendar pravega tipa ril ni bilo mogoče dognati To bo možno le z nadaljnjim sistematičnim raziskovanjem. Za nasprotje tej stavbi je zanimivo, da je izkopal prof. dr. Fran Lorger leta 1916. na Rožnem griču pri Celju, kar pa še ni bilo objavljeno, podobno rimsko stavbo z mnogo večjimi prostori, ki pa je z umetniškega vidika neprimerno manj dovršena.
Podaljšek poslopja tvon 20 metrov dolg, 45 cm širok zid. ki se dviguje v smeri vzpona pobočja. Pravokotno na tega je bil odkrit drogi, 5 m dolg in 70 cm širok prečni zid Od tega vodi vzporedno prvemu 1 m širok in 50 m dolg tretji zid, ki je zgrajen r južno zapadni smeri Na koncu zasledimo četrti zid, ki je na slednjega naslonjen približno pravokotno in je kakih 100 m dolg. Izven navedenega zidov j a leži vzporedno nov, 70 cm širok, 8 m dolg zid, ki bo domnevno pripadal k drugi stavbi. Pričakovati je, da se bo z nadaljnjim odko-paranjem odkril okvir edotne naselbine. Opazovalcu se zdi čudno, da je zid kar I m širok. Kakšen je bil razlog?
O starost! stavbe
si mnenja strokovnjakov nasprotujejo. Nekateri sodijo, da je vse to iz tretjega stoletja po Kristu, kar nam priča najdba norca Gordiana L, ki je iz leta 238. V tretjem stoletju je rimsko cesarsro bilo že na robu propada. Ves razkošni značaj stavbe pa priča nasprotno. Zato sodi prof. dr. Fran Lorger, da je stavba starejšega datuma. Za to govore tudi plasti zidnih slikarij, ki ležijo druga pod drugo.
Vse sterilne umetnine — saj je samo fresk reč sto — je poklonil arheolog mariborskemu muzeju, ki ga vodi znani strokovnjak prof. Baš. Ktiorkoli poseti Maribor, naj si po možnosti ogleda te znamenitosti. Mariborsko Zgodovinsko društvo je pridobilo znanstvenika za svoj »Časopis za zgodovino in narodopisje«, v katerem bo v kratkem izšlo izčrpno znanstveno delo
o vseh dosedanjih izkopaninah na Grobelcah.
Nadaljnje izkopavanje je za sedaj onemogočeno, ker je delo težavno in zamudno. Saj leži zid mestoma 160 cm globoko in kopanje zelo ovira talna voda. Ob vseh težavnih prilikah želimo prof. dr. Franu Lorgerju pri njegovem marljivem m nesebičnem delu čim večje nove uspehe! R. J.
Regulacija Obrha in Golobine v Loški dolini
Stari trg pri Ložu, 20. novembra
Letošnje velike pomladne povodnji v Loški dolini, ki so spet hudo oškodovale letino, so dale povod, da se je ustanovila Vodna zadruga v Starem trgu. Nova zadruga se je lotila z vso odločnostjo regulacijskih del Velikega Obrha v njegovem spodnjem toku, pri Golobini, ki požira njegove vode v podzemlje. Dela so letos prav povoljno napredovala. Uredil se je v prvi vrsti glavni kanal pri Danah, ki naglo odvaja vso visoko vodo v Golobino in tako preprečuje katastrofalnejše povodnji, ki so letošnjo pomlad dosegle pri požiralniku Golobini vodno stanje do 10 m.
Iz banovinskega gradbenega fonda je zdaj dovoljen Vodni zadrugi še nov kredit 75.000 Din za nadaljnja regulacijska dela. Vsa že izvršena dela pa so zahtevala 115 tisoč Din stroškov. Od tega je država prispevala 50.000 Din, 15.000 Din je bilo nakazanih iz banovinskega bednostnega fonda, a posebej je bil nakazan še kredit 50.000 Din kot izredna podpora.
Kadar je povodenj v dolini, tedaj zlasti okoli Nadleska in Podcerkve ovirajo odtok nizki mostovi. Potrebno bo, da se nadleški in podcerkovski most čim prej preuredita in razširita. Poleti izvedena regulacijska dela so se že letos jeseni prav dobro obnesla ob zadnjih hudih nalivih. Vode so se naglo odtekale in letošnja jesen navzlic deževju ni prinesla nikakih velikih povodnji, dočim je lani bila dolina spremenjena v pravcato jezero.
Sedaj v mrzlih dneh potrebuje človek izdatnejše in krepkejše hrane, da ostane telo odporno proti prehladom in boleznim. Zato je priporočljivo, da zajtrkujete Mirim ka-kao, ki Je zelo hranljiv in okrepčujoč. Zavitek Mirim kakaoa za Štiri oeebe velja samo Din 1.—.
Ravnatelj Matej Dolenec je odšel v pokoj
Maribor. 20. novembra Pretekle dni se je poslovil od Ti^ovske akademije v Mariboru njen ustanovitelj in 151etni ravnatelj g. Matej Dolenec. Skromno in tiho je bilo njegovo slovo od mladine in tovarišev, kakor je skromen on sam, ki je zoral globoko brazdo r našem strokovnem šolstvu.
Po večletnem službovanju r Trstu ta ▼ Gorici, kjer je ostavil sloves strogega, toda pravičnega m skrbnega vzgojitelja, )e prispel M- Dolenec L 1916. v Maribor na moško učiteljišče. Zaradi njegove odločne narodne zavesti so tedanje avstrijske oblasti dolga leta zavlačevale njegovo stalno namestitev, zato pa se je tembolj prilju-
bil nal mladini, k! JI )• M svetal vzgled
kremenitega značaja.
Po rezsulu Avstrije je čakalo naje prosvetno skrbstvo ogromno delo. Marioor, dotlej nekako predmestje Gradca, kamor je odhajal stoletja naš najboljši moralni kapital, je bilo treba tudi r šolstvu iztrgati iz tega narodnostno pogubnega sožitja in ustvariti iz prirodnega središča našega Po-dravja tudi živo prosvetno torišče. In najslabše je bilo preskrbljeno za naše strokovno šolstvo, dotlej vseskozi v rokah tujstva, ki je vzgajalo pokolenja renegatskega meščanstva. Naš strokovni naraščaj je bilo treba zbrati pod domači krov, hkrati pa se je moral zabraniti udor tujih zasebnih nameščencev v novo se snujoča industrijska podjetja. Tisti čas so sklenili naši boliši možje, izgraditi strokovno šolstvo na severni meji, in g. Matej Dolenec je s svojimi izkušnjami na tržaški trgovski šoli to delo prevzel in ga častno opravil. Z odlokom takratnega Poverjeništva za uk in bogočast-je v Ljubljani je 1. oktobra 1919 otvoril dvorazredno trgovsko šolo s slovenskim
FLORIDA
m Ima smatrati kot prolrrod ki ae dodaja ranim ti vi lom. To ]e torej dopolnilo daaaiaje enostranske bran«. Znano J« a. pr., da aima kava alkake hranila« vrednosti. Ce pa Ji dodaste Floride, postane visoko redila«!
Prof. dr. Hammer, Heidelberg, piie:
Florida vsebuje poleg velike količine beljako-vine m mineralnih soli tudi ie vse vitamine Florida ie zelo dragoceno redilno sredstvo ki ima neprecenljivo vrednost za prehrano Hrtih slojev naroda.
Za postavitev bolnišnice za tuberkulozne
Ljubljana, 20. novembra
Narodna protituberkulozna liga je dala iniciativo za postavitev spomenika blago-pokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju v obliki humanitarno-zdravst-vene ustanove: bolnišnice za tuberkulozne v Ljubljani.
Občni zbor Narodne protituberkulozne lige je v nedeljo z velikim odobravanjem sprejel ta sklep, kateremu se je pridružila tudi ostala javnost z mnogimi izjavami, ki jih je liga prejela z vseh strani. Občni zbor je pooblastil upravni odbor, da organizira vse potrebne tehnične in materialne pripomočke, zlasti ustvaritev posebnega odbora iz zastopnikov najbližjih intresentov in splošne javnosti. Do nadaljnjega obvestila naj se prispevki za spomenik pošiljajo na poštno-čekovni račun št 15331: Narodna protituberkulozna liga.
Strašna smrt dveh otrok
v plamenih
Maribor, 20. novembra Pretekli petek popoldne je nastal v vi-ničariji posestnika Ludvika Fluherja v Polički vasi pri Št. Ilju v Slovenskih goricah požar, ki so ga sosedje opazili šele, ko so plameni že objemali vinsko stiskalnico in hlev. Prihiteli so takoj na pomoč in poskušali vdreti r stanovanje, kar *e jim oa posrečilo, ker se je že vdrl strop in je bila viničarija vsa r ognju. V riničariji sta bila otroka viničaria Kristla. nrvi star leto. dru-di pa 6 mesecev.
Sosedje niso slutili, da sta otroka, ki sta postala žrtev ofinja, sama doma. Šele ko fe prihitel domov oče, je bila razkrita strašna nesreča. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Pesnice, ki so ogenj lokalizirali in obvarovali ostale objekte. Izpod ruševin so potegnili zogleneli trupelci obeh nesrečnih otročičev. Skoda, ki jo je povzročil ogenj, je ocenjena na približno 30.000 Din in je le delno krita z zavarovalnino. Kako je požar nastal, se ne ve, domnevajo pa, da ga je zanetila zločinska roka požitfalca.
Pred 14 dnevi je prevzel posestvo, pa ga je ugrabila smrt
Ljubljana. 20. novembra V Devici Mariji v Polju se je vršil včeraj žalosten pogreb železniškega desetarja Irana Rometa, po domače Piševega iz Velike Kostrevnice pri Litiji, ki »e je bil smrtno ponesrečil blizu čuvajnice pri Zalogu. V soboto okrog 16JO se je stiril na progi železniški vagon, ki je zaprl en tir. Ves promet se je vršil po levem tiru. O sprem ;mbi na progi so telefonsko obvestili tudi desetarja Rometa. Odšel je na progo posvarit delavce, pri tem pa je privozil za njim tovorni vlak. Strojevodja ni mogel preprečiti nesreče. Lokomotiva je pograbila Rometa in ga povlekla s seboj. Ko je kakih 100 m od kraja nesreče vlak ustavil,* so potegnili Rometa izpod koles mrtvega. Lokomotiva
učnim jezikom. Naval na nori zarod je bil
izreden, do konca šolskega leta je štel razred preko 60 učencev.
V	teku šolskih let 1919-25 se je Maribor razvil v naše prvo industrijsko mesto, ki je potrebovalo veliko zasebnega uradništva. Tedaj se je g. M. Dolenec odločil, da razširi dotedanjo dvorazredno trgovsko šolo r trgovsko akademijo. Tu se je pričel šele pravi križev pot njegovega delovanja. Razširjenju trgovske šole v Mariboru so se uprli zaradi nepoznanja krajevnih razmer tudi nekater odlični gospodarstveniki in g. M. Dolenec je moral zastaviti ve6 rvoj vpliv, da je uspel. L. 1926. se je končno ustanovila trgovska akademija r Mariboru. V boju za svoj zavod in v delu zanj so potekala g. M Dolencu njegova najboljša moška leta. Zanj je žrtvoval ves svoj čas in svoje zdravje Dan mu je bil prekratek, delal je v pozno noč, opravljajoč organiza-torno delo, prevajajoč strokovne knjige iz nemščine, sestavljajoč predavanja, ki jih je imel drugi dan po polprečuti noči. Vzlic krepki telesni konstituciji ga je sredi napornega dela napadla zavratna bolezen, ki mu je ostavila za dolga leta lahno živčno razrvanost. V službi je vztrajal do začetka letošnjega šolskega leta, ko je odšel v 15. letu ustanovitve zavoda v zasluženi pokoj.
G. M. Dolenec je užival sloves odličnega vzgojitelja Hvaležno se ga spominjajo bir« ši njegovi učenci in učenke iz Trsta, Gorice in Maribora. Mladina se je poslovila od njega s solzami v očeh. Nič manj ni bilo težko slovo profesorskemu zboru, ki ga je visoko čislal kot neumornega delavca m taktnega predstojnika. Saj ga je pri vsem njegovem delu vodila misel, da je vzgoja mladine mogoča le ob popolnem, prisrčnem soglasju med vodstvom in profesorskim zborom. Bil je prvi med enakimi, goreč a*-mo za prospeh poverjenega mu zavoda.
V	njegov zasluženi pokoj ga spremljajo iskrene želje nejgovih bivših učencev, tovarišev in znancev: da bi v zavesti pošteno opravljenega dela preživel še mnoga leta v sreči in zadovoljstvu.
mu je odrezala nogo, mu zlomila obe roki ter mu utrla črepinjo. Kdo popiše strah in grozo Rometovih delavcev, posebno pa še njegove žene, ki je bila tisti čas ob čuvajnici, kakih 60 m proč od mesta prežalost-nega dogodka!
Truplo ponesrečenega železničarja k» prenesli po komisijskem ogledu v mrtvašnico v Polje, kamor ga je prišlo v nedeljo kropit veliko ljudi, domačinov kakor tudi iz okolice Litije. Včeraj, ko so ga ponesli na zadnji poti, se je zbrala na pokopališča spet velika množica. Pri pogrebu je sodelovala železničarska godba in pevci.
Tragičnost dogodka povečujejo še nekatere okoliščine. Janez Rome je bil v železniški službi 20 let. Poročil se je z domačinko iz okolice Šmartna pri Litiji. Njegova mati, ki je vdova, je bila na svojega sina in njegovo ženo zelo navezana. Pri sebi je imela skoro vedno oba vnuka, ki sta zdaj izgubila dobrega očeta. Mati je Janezu pred 14dnevi izročila posestvo v Veliki Kostrev-nici in je bil Pišov Janez ves prevzet misli, da »e bo na stara leta preselil v svoj rojstni kraj. Zdaj pa ga je iztrgala iz objema domačih smrt, ko je bil star šele 38 let
Ogromen zemeljski plaz
Ptuj, 20. novembra Zaradi zadnjih močnih nalivov se je pod-sula zemlja na banovinski cesti Bori - Sv. Florjan. Kakih 500 m pred Sv. Florijanom se je zrušil velik plaz v dolžini 25 m v globino. Zaradi plazu je banovinska cesta v nevarnosti, da se zruši. Sreski cestni odbor v Ptuju je ukrenil vse potrebno, da se cesta zavaruje; dela so že v teku in promet ni oviran. Drug zemeljski plaz je potegnil nekaj nižje v dolžini 15 m. Tudi tu so odstranjene vse ovire. Veliko škodo je nadalje napravil potok Tisovec v bližini Koz-mincev, kjer je poplavil vso dolino ter zelo poškodoval banovinsko cesto Ptuj • Djurmanec. Na cesto je voda naplavila mnogo zemlje, odnesla pa ves gramoz.
Dve žrtvi ponocnega divjaštva
Ptuj, 20. novembra Divjaštva podeželskih fantov še ni konec. Ne mine skoraj teden, da ne bi poročali o žalostnih pretepih na deželi in divjaštvu, ki ga uganjajo razni podivjanci, ki celo napadajo mirne ljudi na cesti. V noči na ponedeljek so spet pripeljali v ptujsko bolnišnico dva hudo ranjena moška, ki sta bila napadena od neznanih napadalcev.
Ko se je v nedeljo zvečer vračal lSletni sin kočarja France Čuš iz Stojncev domov, so ga napadli na cesti neki fantje iz Ga-jevcev ter ga pobili z noži in koli, da je obležal s počeno glavo nezavesten na cesti. V takem stanj« so ga našli domači, ki so ga takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa leži še vedno v globoki nezavesti. Kakor so ugotovili zdravniki, je rana na glavi smrtno nevarna. Drugi primer podivjanosti se je zgodil na Hajdini, kjer so takisto neznani lopovi napadli z noži 21 letnega čevljarskega pomočnika Klajnška Ignaca ix Hajdine. Tudi on ima hudo poškodbo na glavi in leži nezavesten v bolnišnici.
KULTURNI PREGLED
Dre zbirki lirike
Tiskoma zadruga j« izdala t zbiriri >Skr poti« pesniško knjigo Mila Klop* JSiia »Preproste pesmi«. Avtor je nedvomno eden najnadarjenejSh pesnikov mlade jfcn^rsci i©.
Nase je opozoril že z odličnim prevodom Blokove pesnitve »Dvanajste in nekaterih pesmi Sergeia Jesenjina.
»Preproste pesmi* niso značilne ntno lani. ki kaže v svoji zbirki čisto posebno pesniško noto. marveč tudi za okolje in čas, v katerem so nastale. Pesnik je doma i« našega »črnega revirja« in kai ie naramej-šega. kakor da izraža težavno, skrbi polno življenja rudarja in sploh delavca? Rk>pfi. geve pesmi imajo socialno obeležje, vendar si rajši osvajajo litateljeva čuvetva s človeško toploto in e pesniškim realizmom svoje vsebine, nego e tendenčnim poudarkom.
Ta knjiga, ki bo zavzela v naši liriki ča stno mesto. ie razdeljena » oet ciklov »Doma« »Medklici« »Srečanja«. »Veliki otrok« »Deževm čas« Litografiie Franceta Miheb ča niso samo v okras »ei okusno opremlje o; knjigi mlade poezije, marveč so tudi t>a me nekake »pesmi v risbi« ki se povsem prilegajo značaju Klon*ičeve lirike. II.
France Borko, avtor zbirke »Pesem i* Slovenskih goric«, ie znan fe te ali one re-
ri}e, vendar ee ni mkjer toliko uvedel, da bi bila ta samostojna zbirka upraričena. Slej ko prei ostane v naših razmerah literarna revija prvo m nujno zori&če mladih talentov. Po vojni 90 skušali nekateri prezreti to nenapisano pravilo in eo izdajali nedozorele, neprečiščene pesmi v samostojnih knjigah. Kai ie ostalo? Z neznatnimi izjemami — nič.
France Borko je tedni nov začetnik, ki ee |e opogumil za samostojno pesniško zbirko-Z avtorjem »Preprostih pesmri« se ne more meriti ne po originalnosti pesniške forme, ne po stvarjalni sili. Klopčiča lahko priznaš ali odkkniš. toda pri njem veš: ta pesnik ima svoto osebno noto. svoi korak, svojo pot Pri Francetu Borku tega ni. Nič zate, da je njegov svet drugačen: nasproti Klopcičevemu pesniškemu neorealizmu bi prav z veseljem postavili kontrast Borkove novoromantike Toda avtor »Pesmi iz Slo-verskih goric« mi zrela in dovršena pesni ška osebnost Pri niem »e vse boli nakazano ko začrtano boli tipajoče ko oprijemljivo boli megleno ko lasno Romantična osnova njegovega pesniškega 6tremljenia je rodila skupa- t eksnresionističnimi vplivi nedo-nošeno zbirko A v kniigi najdeš tudi verze ki zvene, ki imajo barvo, ki kažejo, da so potekle iz nravega pesniškega občutia ško.
da, da avtor ni še zorel in dozorel preko stopnje, ki so ro drugi abeolvirali v revijah. Zakaj: knjiga ie strožji sodnik. Ona daje ali trajnejše življenje, ali pa zgodaj ubija. Francetu Borko bi želeli, da bi kmalu prebolel večji del svoje prve knjige.
Zbirko je izdala »Zveza mladih intelektualcev« v Mariboru. Požrtvovalnost do mlade literature, ki je vredna vsega priznanja!	—
Najnovejši iveeek »Življenja in sveta« pri-občuje na uvodnem mestu članek Iv. Lapaj-neta »Priroda in človek«, mikavno kramljanje o raznoterih vplivih prirode na človeka. Sestavek je obilno ilustriran. O kemiji umiranja jesenske prirode piše C. S. pod naslovom »Listje je odpadlo«. Janko Kač seznanja čitatelje z ruskim rastlinskim čarodejem Ivanom Vladimirovičem Mičurinom. ki ie vzgojil 312 novih sadnih vret. Literarno "zainteresirane čitatelie opozarjamo na beležke o Kolicovu. o Brebmu, o rodilniku ali tožilniku v naši nisavi. o Pirandellu, o Henryju de Montherlantu- Članek »Človeška čuvstvovania v živalskem svetu« najde nedvomno mnogo hvaležnih čitateljev. kakor iib že ima potopi? »Divji paradiž« Številne in obilne rubrike zaključujejo ta ži vahno ilustriram in vsebinsko *elo zanimiv zvezek naše naiceneišp revire Številka sta ne v trafikah samo 2 Din.
Slavka Osterca Sonato ta riolo ia klavir so izvajali včerai na koncertu v Čeških Budjejovicah. prvega decembra bo na pro-
gramu bratislavskega radia. 11. decembra pa na koncertu komorne glasbe društva »Pfitomnost« v Pragi.
Prof. Vlad. Petkoviča »bornik >La peiir ture serbe du Moren age« je pravkar dosegel drugi zvezek, ki obsega 64 strani besedila, 53 fotografij in risb v tekstu in 208 prostih tabel. To je največja in najpopolnejša publikacija o srednjeveški srbski umetnosti, knjiga, ki ima veliko znanstveno vrednost
Spis • jugoslorenskem s ur realizmu. V
Beogradu »o nad realisti ali surreali6ti uganjali še nedavno velik hnrp s svojimi literarnimi in kulturno - filozofskimi teorijami ter z napadalnimi kritikami. Dr. Milivoje Milenkovič obračunava v spisu >Nadreali-zam u svetlosti biologije ili ireahzam u iu-goslovenskoi književnosti« z našimi nadre-aJisti in z drugimi slovstvenimi skrajneži (futurieti. zenitisti). Pisec kritično razčleniš njihove teorije in jih označuje za metafizike, mimike, somnabuliste in irealiste. ki nimajo normalnega človeškega občutja in tudi ne povprečnega zdravega razuma.
»Srpski književni glasnik« priobčuje v pravkar izišli šesti številki članke: Knez Miloš in Njegoš (dr. J Toškovid) kirurško delo Vladana Gjorgieviča (dr M. N Čorid) Mistična in tragična ideia pri Grkih (A Sa vič-Rebac) Arhitektura in dekoracija (Bra nislav Koiič) Stanje v Ameriki t>red Roose-veltom (dr Li Popovič) Omeniti je tud" daljši referat dr Ks. Atanasijeviča o srbskem prevodu Croeejeve »Estetike«.
Viri sa zgodovino južnih Slovanov. Srbska kralj, akademija je izdala prvi in drugi zvezek zbornika »Dubrovačka akta i povelje« v redakciji Jovana Radoniča. Nov zbornik iz bogatih dubrovniških arhi>vov predstavlja pomembno zeodovinsko-znanstveno novost.
Ii francoske literature. Ferdinand Bae je objavil nov zvezek svojih spominov z naslovom »Promenadee dans la vieille Europe«. V njem opisuje Monakovo v teku zadnjega pol stoletja: nemški politični razvoj od Ludvika IL do Adolfa Hitlerja. Tudri ta knjiga pričuje, kako se Francozi zanimajo za nemške razmere. — Pri Lerouzu je izšla Hane-sa »Histoire de la Litterature roumaine«, ki seznanja tuji svet s slovstvenim razvojem r deželi, s katero druži tudd nas zavezniška zvestoba, čije intelektualno in umetniško življenje pa ie pri nas neznano. Francoski priročnik, ki mu ie član Instituta Mario Ro. Ques napisal predgovor, utegne zanimati tudi mareikogar pri nas — Camille Mau-clair je izdal o Grčiji, starem snu vseh estetov in oboževalcev preteklosti! daljši esej »Le pur risage de la Grece«. — Pri Grassetju je izšla nova kniiga esejev An-drča Mauroiea »Sentiments et Coutumes«. O avtorju so že ponovno pisale nekatere naše literarne reviie. A Orvirk pa je ▼ knjigi »Razgovori« objavil o Mauroisu daljši esej z intervipwom. V novi zbirloi je objavljenih pet Mauroisjevih predavanj: O zakonu, o starših in otrokih. o prijateljstvu, o poklicu in mestu, o sreči. — Švedinia Aima Soderhjelim ie obdelala in izdala v po-
Samo še danes ob 4., 7.15 bi 9.15 itri monumen talni vclefilm
TIKA
LA BATAILLE
Po svetovnoznanem romanu slavnega francoskega pisca Claoda Fanšn
V glavnih vlogah:
Anabella, Inkišinov, Ch. Boyer
Predprodaja vstopnic od 11. do %13.
ELITNI KINO MATICA
Domače vesli
♦ 700 letnica amrti sv. Save. V začetku prihodnjega leta bo preteklo 700 let, odkar je v Trnovu v Bolgariji na povratku iz Jeruzalema umrl s v. Sava, največja osebnost srbskega naroda v srednjem veku. Srbska pravoslavna cerkev bo vse leto 1935. po. svetila spominu svojega velikega organizatorja. Društvo sv. Sava pa pripravlja tri pose-bne knjige, ki bodo opisovale življenje in delovanje velikega narodnega prosve-titelja. Med drugimi bodo v teh knjigah naslednje velevažne raaprave: Politično udejstvovanje sv Save od dr. Stanojeviča. Sv. Sara in naša cerkvena književnost od dr. Lazarja Mirkovima, Kulturni pomen sv. Save od Stevana Dimitrijeviča ter Slike sv. Save v stari cerkveni umetnosti od dr. Vlade Petkovima.
ČERNETOV POSLOVNI KOLEDAR
1 » i 6
Din 27'
♦ Spomenik na Vižmarskl tabor iz I. 1869. — sokolski dom Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Na pročelju spomenika bo marmorna plašča, kjer bo vklesana posvetitev na ta znameniti tabor. Tu-Xaj todo tudi vklesana imena vseh korpo. racij, organizacij in posameznih dobrotnikov z znepki, ki jih bodo v ta namen darovali. Na poziv akcijskega odbora se je od-zvalo že lepo število dobrotnikov. Med prvimi je daroval narodni borec in dobrotnik br. "prof dr. Ed0 šlajmer. Tudi znani sokolski dobrotnik br. Fran Dolenc, indu-strijec iz Škofje Loke, je podprl akcijo s precejšnjo vsoto. Br. ?uman Anten, staro, sta Sokolske čete Sv. Marjeta oh Pesnici, je poslal prispevek za spomenik z naslednjimi vrsticami: »Na bratski poziv nošljem skromen prispevek za. gradnjo sokolskega doma v spomin na blasopokcinega kralja Aleksandra I Uedinitelja z željo, da prispeva vsak Slovenec, ki se čuti Jugoplove-na!« Posnemajte!
DAMSKE PLAŠČF
r odličnih kvalitetah in prvovrstnih krojih kupite od Din 350— dalje
pri FRAN LUKIČ
Stritarjeva ulica
Oglejte si pred nakupom
MODN® SUKNJO
te kvalitetnega dubla. prvovrstno izdelano
▼ gladkih in diagonalnih vzorcih kupite za
Din 590.—
pri FRAN LUKIČ
Stritarjeva ulica	Velika izbira
♦	Univerzitetna knjižnica. Poročajo nam:
V proračunskem predlogu za leto 1335-3" >i ga Je včeraj predložila vlada Narodni skupfčini, je kakor smo že poročali, anuiteta za zgradbo univerzitetne knjižnice v Ljubljani v znesku 500.000 Din. V predlogi! finančnega zakona pa je pooblastilo, da sme prosvetni minister v sporazumu s finančnim ministrom najeti pri Hipotekam' banki posojilo, ki je potrebno za zgradbo univerzitetne knjižnice v Ljubljani S ter je v*.ada priznala potrebo zgradbe univerzitetne biblioteka. Da se je prva etapa v re-fiitvi tega važnega vprašanja tako srečno zaključila, je predvsem zasluga s ministra dr. Novaka, ki je dose-srel pri prosvetnem ministru in et finančnem ministru pristanek za dotično postavko v proračunskem predlogu in v predlogu finančnega zakona. Zato je rektorat univerze sporo, čil g. ministru dr Novaku pismeno zahvalo, g-g prosvetnemu in finančnemu ministru pa se je brzojavno zahvalil Isto je storila tudi Akademska akcija za univerzitetno knjižnico.
♦	Seja sreskecja odbora JNS v Gornjem gradu je bila v nedeljo popoldne in so Ji odborniki prisostvovali skoro polnoštevilno Navzočen je bil tudi g. narodni poslanec Pasto Pustc-slem-šek Dr Pak je kot posle-vodeči podnredsednik podal poročilo ekse.
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšan ju, bledici obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franz Jose-fova« voda izDorno toli važno delovanje črevesa
kutive, slasti se je dotaknil davčnih zadev, za katere vlada v sre<zu največje zanimanje. Obravnavale so se razne organizacijske zadeve. Po tem poročilu je bil razgovor glede volitev senatorjev in so se določili kot delegati odnosno namestniki za zadevno konferenco gg. dr. Rak Janko, žnider-šič Venčeslav in dr. Mejak Ervin, ki so do. bili potrebna navodila. Narodni poslanec Kasto Pustoelemšek je nato podal obširno poročilo o notranjem in zunanjem političnem položaju, ki so ga prisotni sprejeli i velikim zanimanjem in odobravanjem. Po teh poročilih se je razvila živahna debata in so se obravnavale tudi nekatere slučajnosti, tako n. pr. postavitev spomenika bla-gopokojnemu kralju Aleksandru Uedinite-Iju, postavitev sreske bolnišnice, propaganda za naše nacionalno časopisje itd. Občni zboT sreske organizacije se bo vršil šele Januarja 1935 Zborovanje Je trajalo skoro 4 ure in je dalo nove pobude našim javnim delavcem pri delu med ljudstvom
♦	Občni zbor Zvez« mest se bo vršil 9. januarja v Kragujevcu. Predsedništvo Zveze mest je že sestavilo dnevni red zborovanja, ki bo obsegal 11 točk. Po zaboro-vanju bodo predstavniki naših mest obi. skali grob blagopokojnega kralja Uedinitelja Poziv predsedništva k udeležbi priporoča včlanjenim mestnim občinam, ki same ne bi mogle poslati svojih delegatov na občni zbor, da poverijo svoje zastopstvo delegaciji kakega drugega mesta.
♦	Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani ima v petek 24. t. m. ob 15. v predavalnici intemeara oddelka obče državne bolnice znanstveni sestanek. Predavala bosta dr. Valentin Meršol o atipičnih oblikah difterije in asistent zdravilišča na Golniku dr. Tomaž Furlan o novih vidikih pri tuberkulozi. Vabljeni vsi gospodje zdravniki.
♦	Izjava. Univ. pirof. g. dr. Ivan Vurnik nam je poslal naslednjo izjavo: V začetku t. m. se ie zglasM pri meni g. urednik beograjske »Politike« in želel od mene izjav o naši šoli za arhitekturo in o nameravani zgradbi univerzitetne biblioteke. — Vse, kar sem mu govoril, je bilo kratko in glede osebnosti do skrajnosti obzrno Ko j« gospod odšel, sem imel vtis da gospod z mojimi izjavami ni bil zadovoljen, ker mi je pred odhodom iziavil. da za svoj list potrebuje senzacionalnih stvari ki mu jih nisem mogel nuditi. — To morem rn moram pripomniti k njegovemu »senzacionalnemu« poročilu, ki ga je napisal za »Pol ti-ko« od 19. t. m. o naših pril;kah. — Ivan Vurnik.
♦	Iz sodnoplsarnlfcke službe. Za dnevni-čarja - zvaničnika je imenovan pri sre-ske.m sodišču v Ptuju Gcrstič Milan lz Ljubljane. — Premeščen je poduradnik-zvaničnik Josip Wagner iz Krškega v Radeče. Dnevničarka-zvaničnica Ana Poček
v	Brežicah je imenovana za zvaničoico ITI. skupine. Sodni služitelj Tome Jernej je premeščen lz Velikih Lašč v Kr&ko. — Za sodna služitelja sta imenovana: Samec Karol v Črnomlju ln Josip Zadnik v Velikih Laščah — Za dnevničarko.zvaničnieo je imenovana Sem rov Hema pri sreskem sodišču v Ljubljani, za dnevničarja-zvanič-nika pa Bolka Ernest v Murski Soboti
♦	Zanimiva razstava. V Beogradu se Je 18. t. m v prostorih francoskega kluba otvorlla razstava slik in risb Ivice Fila-kovca, učenca prvega razreda osnovne šole. Razstavljenih je kakih 20 oljnatih slik, pokrajin in kompozicij, kakih 25 akvarelov in okoli 80 raznih risb, ki predstavljajo vrtove, plotove hiše, zlasti pa kar najraz-novrptnejše živali. Mali umetnik ni bil navzoč pri otvoritvi, ker je nekaj bolan Razstavo je otvoril znani književnik Oskar Tartaglia. ki se v zadnjih časih največ ba-
vi	z mladinsko knj;ževnostjo ln je otvoritvi prisostvovalo vePko število najboljših beograjskih umetnikov in drugih, ki se zanimajo za likovno umetnost. Mali Ivica kaže res izredno nadarjenost za slikarstvo, ustvarja pač po svoji otroški zamisli, toda s polnim smislom za dimenzije in za skladnost barv. Majveč črtežev in slik je brez podpisa, ker Ivica tedaj ni znal pisati, a vidi se na njih, kako je postopno napredoval v zamisli in tzvedbi. Vsi, ki so si doslej ogledali to nenavadno razstavo, zlasti pa strokovnjaki, se Izražajo kar naj-pohvalneje o delih malega Ivice.
♦	čudna oporoka. Pred tedni Je umrl ▼ Ameriki varaždinski rojak 3? letni Josip Maršič. čigar oporoka je zelo presenetila ameriške oblasti in naš konzulat. Mož je namreč določil tudi 50.000 Din za one svoje sošolce iz zadnjega razreda varaždinske
DANES 8UE CAROL, V FILMU
ČETNIK OSAMLJENE ZVEZDE
Divji zapad ▼ vsej grozoti in veličini
ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9. Vstopnina
Din 4.50 in 6.50
ljudske šole letnika 1905, ki »o t nJim vedno lepo ravnali in ga niso nikdar pretepali. Zaradi izvršitve te nenavadne opo. roke se je zasrebški ameriški konzulat obrnil na varaždinsko občinsko upravo, ki je že pregledala arhive varaždinske osnovne šole. V zadnji razred te šole je leta 190". hodilo z Marsičem 54 učencev, od teh jih živi menda še 30, naslovi pa so znani samo od desetorice in bo treba sedaj še ugotoviti, kdo od njih ni svojemu sošolcu storil ničesar žalega, da bo deležen njegovega hvaležnega spomina.
JUTRI PRIDE SMEH. ZABAVA bi
Zamenjana nevesta
♦ »štirje so streljali vanje — se je glasila notica v nedeljski številki »Jutra«. To poročilo pa ni točno in bi utegnilo, kakor nam pišejo spraviti javnost in zlasti tudi Sv. Križ s svojo okolico v slabo luč. Dogodek je bil naslednji: Na večer pred Martinovo nedeljo se Je podalo več fantov kz Sv. Križa. Sutne in bližnje okolice va.sovat v
To Je samo kava Mag, tcafera Vam daje popolni užitek čiste zrnate kave, ker kofein nima ničesar skupnega z okusom in aromo. — Kava Hag je izbrana iz najfinejših višinskih kultur. Obdelana in oplemenjena je tako, da niti najobčutljivejšim osebam niti deci ni treba braniti uživanje prave zrnate kave. — Poisku-site enkrat! Štirje tedni ob kavi Hag Vas prepričajo o vseh odlikah in prednostih, ki jih nudi samo


Kalce-Naklo. Med te Je po naključju zašel tudi Miha Kostrerc 12 Breške vasi. Ker so pa fantje po vasi razgrajali in aufbiksali, sta nenadno počila dva strela. Polesg Ko-strevca sta bila Obstreljena še dva druga fanta, ki sta morala še ta večer v bolnišnico v Brežice. Kdo je streljal, se še danes ne ve; po okolnostih-sodeč pa bodo prišli pred sodišče tudi poškodovani, ker so prekoračili dostojnost vasovanja ln kalil! nočni mir Miha Kostrevc bi rad prikril ne-priliko ln se Je nekaj dni sam lečil, ker pa je stvar postajala zanj vedno nevarnejša. se je naposled vse eno podal v bolniš. nico, kjer ga bodo, kakor se glasi poročilo, ohranili pri življenju.
JUTRI PRIDE SMEH, ZABAVA in
Zamenjana nevesta
Film, kakršnega še niste videli
Danes EDDI CANTOR
v svojem filmu
KRALJ ARENE
Film razkošne opreme in lepih scen — Film kakoršnega še niste videli
ZVOČNI KINO IDEAL
Predstave danes ob 4., 7. in 9.15 uri
♦ Ker niso mogli oropati očeta, so ubili sina. Pred nekaj dnevi so neznani zločinci skušali ponoči vdreti v hišo kmeta Deda Hrkoviča v Vidrah pri Plevlju Domači pa so se pravočasno ztudili in s svojim vpitjem pregnali roparje, ki so se pa naslednje noči naravnost grozno maščevali za ta neuspeh. Nekako ob dveh po polnoči se je stari Hrkovič prebudil. Videl je neko
sobni knjigi tajno korespondenco med ne- j srečno kraljico Marijo Antoinetto in komi- I sarjem Barnavo. ki je hotel rešiti kraljev, sko dvojico. Med kraliieo in Barnavo ee je razvila v letih 1791—1792 korespondenca, k; ie ostala tajna vse do 1. 1912., ko so jo odkrili na Švedskem na gradu sestre kralji činega častilca Fersena (glei Zweigovo »Marijo Antoinetto«) A tudi tedaj ni bila objavljena v celoti- Pravkar izišla knjiga Alme Soderhjelm podaja celoten tekst tai-nih pisem med kraljico in njenim zaupnikom v dobi. ko ie pričel divjati teror Velike revolucije. — Zanimiv spis o veleindu-striji orožjega in vojnega materiala je izšel pr: Flammarionu z naslovom »Marchands de mort« Spis ie že prej vzbudil izredno pozornost v Ameriki- Odkriva zakulisno vlogo, ki jo imajo v vprašanju vojne in miru ljudje, kakor so Krupp. Zaharov. Schnei-der in dr. — Združenje nekdaniih slušateljev Svobodne šole politično.gospodarskih ved ie izdalo pri Alcanu dve knjigi e predavanji svojih članov: >L'economie dirigče« in »La cooperation Internationale«. — Zgodovino ruske revolucije od njenih prvih ra-četkov ki segajo v politične razmere Rus; ie v 19 stoletju do najnovejšega časa. ob ravnava kritično in objektivno Femand Grenard r kniigi »La rčvohition nisse« ki je izšla pri Collinu v Parzu Kritika uvršča to knjigo med najboljše «pi&e o novejši ruski zeodovini
Not roman Karla Oap*a. Češki p'«ateli Karel Capek. ki m je pridobil po vojni eve-\wm sloves, je pravkar izdal pri evoiem
založniku Borovem novi roman *Obi6ejny život«. Capek je. kakor znano, prejel že tretjič državno nagrado za literaturo-
Nemški spis o češkoslovaški republiki. Pri založbi >Orbis< v Pragi je pravkar izšla obsežna knjiga Emila Strauasa >Die Entsteh-ung der Tschechoslowakischen Republik«. Kniiga je prvi nemški spis te vrste in utegne zanimati tudi pri nas. Pisec obravnava najprej češko politiko pred svetovno vojno, nato razvoj političnih razmer na Češkem od avgusta 1914 do spomlad« 1. 1915-. zatem pa jo z znanstveno eistemaiičnostio in zelo objektivno zasleduje v vsem nadaljnrem poteku. Pri nas utegne posebno zanimati poglavje o prelomu notranje politike z Avstrijo in o zadnjih tednih habsburške monarhije Knjiga te spisana na podlagi virov in povsod solidno podprta s kritično preizkušenim gradivom. Obsega okrog 860 strani.
H. G. WHLa spi? »Nov svet«, ki razpravlja o sintezii družbenih in državnih oblik sedanjosti in na oenovi obširnega gradiva iz socialnih in državoslovnib ved raz-členia sodobne in bodoče politične probleme sveta, ie napovedala v srbskohrvaškem prevodu založba »Narodno delo« v Beogradu
Stankoviteva »Nečista krv« v nemškem preroda Beograjsko »Vreme« poroča, da izide Bore Stankoviča roman »Nečista kri« v nemškem prevodu Preve] s» je Sava Da-vidowi6. ki pa bo podpisan s psevdonimom Zeremeki. ker se založnik boji priimka Davidovih (lahko bi bil kdo Blutil v niem ne-
arij6ko poreklo). Prav tako so baje nastale težave zaradi naslova »Nečista kri«, ker Nemci danes ne marajo nečiste krvi — niti v naslovih. Nemški prevod se bo najbrž imenoval »Sofka« (po glavni osebi romana). Sicer pa si založnik obeta velik uspeh. Baje izide Stankovidev roman v 100 000 izvodih.
»Zgodovina trgovine«. Prejeli smo knjigo »Zgodovina trgovine s kratkim orisom občne zgodovine«, ki jo je 6pieal za naše trgovske šole prof. Anton Krošl. (Izšlo v založbi Družbe sv. Mohorja.) — Pisec je pripravil knjigo, ki utegne po nji seči tudi marsikdo izven šole. Kai vemo o te>m. kako so gospodarili in trgovali stari narodi? Zgodovina trgovine je obenem del 6plošne zgodovine, sai se e civilizacijo spreminja trgovina, B trgovino pa civilizacija. Našem splošno - zgodovinskim učbenikom se ie pridružil specialen učbenik, ki zopet i73>opoln?uie vrzel v domači literaturi le vrste
Urejeno in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči. nokrepi presnav-lianie in posnel kri. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in špeceri jskih trgovinah.
dodno »rettabo zunaj, pm Je tfra<m Sen« svojega sina Huseina, češ, naj gre pogledati, kaj Je. Ko je odprla hišna vrata, je ▼idela. da gori koliba, ki Je stala t dolnjem koncu dvorišča in je v njej spal njen mož, da bi varoval živino Koliba je pogorela že skoraj do tal. ženska Je začela vpiti na pomoč in iskati svojega moža Našla ga Je nekaj korakov od goreče kolibe na tleh mrtvega. Nečloveški zločinci so mu odsekali glavo, prej pa so mu odrezali nos in ušeša. Takoj uvedena preiskava je precej jasno pokazala sled za zločinci, kakor vse ka4e, najbližnjimi sorodniki tako grozno umorjenega Huseina Oblasti so prijele n^seroveera bratranca in ženo, tri brate šljivančanine in celo bivšeea župana linobradske občine Mihajla Kneževiča Ljudstvo je prepričano, da so se zločinci hoteli polastiti prihrankov precej imovite-ga Hrkoviča. pa so se potem maščevali na tak grozen način, ko jim ni uspel njihov roparski naklep.
• Tovarna Jos. Relch sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo.
Iz Liuhlfane
u— Tudi letos bo prvi december dan. ko
bo LJubljana skupaj s svojimi novinarji proslavila praznik uedinjenja. Tega dne zvečer bo v Uniocu tradicionalni novinarski koncert, ki bo imel letos posebno mi. kaven proerram in iabrane sodelavce. Prihodnje dni objavimo posamezne točke tega koncerta, ki bo stal v znamenju naše narodne pesmi Ni treba posebej poudarjati, da bo novinarski koncert najlepša in naj-dostojnejša proslava praznika uedinjenja. tembolj, ker bo zaradi narodne žalosti letos opuščena zabavna prireditev po koncertu Opozarjamo občinstvo: prvejra decembra zvečer v Union! To je parola teh dni.
u— Ruska žalna manifestacija. Ljubljanska ruska kolonija ee je polnofštevilno udeležila slavnostne žalne seje, ki so Jo priredile v spomin blagopokojnemu Viteškemu kralju Uedinitelju v dvorani tivoL skeea doma vse ruske organizacije Me" častnimi gosti so bili pomočnik komandanta dravske divizijske o-blastl general g. Ivan S. Jovanovič s soprogo, pospa Tere-zina dr Jenkova in drugi. Prof. Bnbnov Je kot senior ruske kolonije ob 18. otvoril večer. Spominjal se je v uvodni besedi viteške zvestrtbe blagopokojnega kralja nacionalni Rusiji Prof. Spektorskl Je ▼ filozofsko zasnovanem govoru označil neminljive vrednote idealne politike velikeea pokojnika G. Seljanin, predsednik ljubljanske podružnice Zveze ruskih vojnih invalL dov, se Je hvaležno spominjal ruskim vojnim žrtvam izkazane kraljeve naklonjenosti G. 'Ivanovski, govornik Zveze ruskih Intelektualnih in fizičnih delavcev. Je navedel ganljive podatke o kralju Aleksandra kot dobrotniku ruske emigracije. G. Tka-čev, starosta Ruskeea Sokola, Je označil po kralju Aleksandru začrtane, tudi za vstajenje slovanske Rusije merodajne smernice sokolskega dela. G. BoeaJevskiJ. predsednik ljubljanske podružnice Zveze ruskih častnikov, je predočil glame tragične in slavne trenutke vojne zgodovine prestolonaslednika in poznejšega kralja Aleksandra, poudarjajoč zmago na Dobrem polju, ki je odločila svetovno vojno. Globoko občutena »Večnaja pamjat« pravoslavnega cerkvenega zbora Je zaključila spominski večer.
u— Skrajno nizka vstopnina na pefkov žalni koncert Hubadove fcupe JPS ▼ frančiškanski cerkvi bo T>ač omogočila vsem obisk Spored bo zanimiv. Nad reč sto glav broječi mešani zbor, r katerem sodelujejo vsi ljubljanski zbori — razen pevskega zbora Glasbene Matic«, ki Je odpotoval na koncertno turnejo po Bolgariji, bodo Izpred velikega oltarja pod vodstvom g. pevovodje Fr. Venturinija zapeli sedem žalnih spevov, med temi se pa bodo vrstile solo točke s sp remije vanjem orgel, ki g a oskrbi g. p. Fr Ačko. Sam bo pa tudi igral na orgle dve krasni Brozigovi skladibi. Prvo izvajanje doživi na tem koncertu nova Z. Prelovčeva »Ave Maria« za sopranski solo, mešani Zbor in orgle. Da ne bo na večer koncerta pri obeh blagajnah preveli. kega navala, priporočamo občinstvu, da si pravočasno naroči vstopnice, ki so na prodaj v Matični knjigami na Kongresnem trgu. Cene vstopnicam 3. 6, 8, 10 Din.
u— Tečaji ljudske univerze. Po prav lepo uspelem otvoritvenem večeru v dvorani Delavske zbornic« je ljudska univerza pričela snoč- na državni trgovski akademiji svoje strokovne tečaje. Za zdaj sta razpisana dva. socialno-gospodarski tn pa o naši državi Predavanja prvega sc bodo vršila vsak torek in četrtek, drugega pa vsako sredo kn petek Snoči j« pred številno zbranim poslušalstvom predava! dr. Mi-helak o osnovnih pojmih družabnega gospodarstva. nadaljeval pa bo poglavja iz sociologije prof. dr. Boehm. V tečaju o naši državi pa bodo prav tako predavali na a najboljši strokovnjaki. Ze prvi vecer teh tečajev je pokazal da j« ljudska univerza v resnici ljudska. Poleg dijakov »e j« priglasilo za reden obisk zlasti mnogo delav-cev
u_ predavanje podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva se zaradi naklonjenosti rektorja g. prof. dr. Ramovš* in vodje mineraloškega instituta g prof. dr Nikitina spet priftno danes ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerza. Otvoritveno predavanje letošnje sezone bo imel predsednik podružnice, nadzornik g Jo«ip Strekelj z navodili, kaj moramo opraviti sedaj na vrtu Ln kako kako preži mu jem o zelenjavo in cvetlice. Predavatelj je že znan, da zna povedati vedno kaj novega, praktičnega in učinkovitega da so njegova predavanja vedno izvrstno obiskana Tudi ostala predavanja letošnje sezije bodo zanimiva in poučna za prijatelje vrtov in sobnih rastlin, predvsem pa tudi pa naše gospodarske kroge, ker bodo zastopniki zdravnikov, mestne občine, gostilničarjev in drugih slojev povedali, kako bi megli povzdigniti konzum sadja in tako koristit! svojemu zdravju in tudi kmetu. K predavanju ni vstopnine, pač pa opozarjamo na točen pričetek. ker dvorana mora biti ob 20. že spet prazna.
u— Mata Hari. proslula špvjonka. znana po svoji lepoti m pustolovščinah ie padla kot žrtev znane nemške špijonke »Gospodične doktor«, ki jo je izdala francoskim oblastvom i« strahu da b sama ne bila zdana Življenje m ljubezen te lepe špijonke bo prikazala ZKD v petek ▼ filmu »Ma ta Hari«.
u— U druženje mesarjev In kiobaslčarjev v Ljubljani obvešča občinstvo, da bodo zaradi solidarnosti ln pretirane davčne osno. ve v četrtek ves dan mesnice in stojnice zaprte, zato pa bodo r sredo ves dan odprte.
Samo
SETA
fložke
Radio kotiček
V četrtek 22. t m. bo oddajaJa naša postaja ob 20.X> slušno igro »Zvezde kličejo«, ki jo je napisal po istoimenskem romanu Erioha Doieza.La dunajski novinar o docent za splošno in kulturno zgodovino na dunijsk- Uran-iji, Fred Hesrnfeld, znan: pisatelj sociak>o psiholoških in filozofskih deL
Fred Hcrnfeld je že bt dvajsctietnik prejel — na predlog CamvTlca Fla.rrea.ron* — dplomo slovite »Societč Astrono-imque de France« in bil sprej-et v mednarodao zvezo za individualno psiholog-jo. Nas bo zlasti zanimalo, da velja Hernfeld za irm-zitega reforma<torja mladinske literatur«; njegovo slušno igro »Povest o malem Op>-chu«, za katero je napisal spremljajočo glasbo skladatelj Edimnd Evsler, so oddajale skoro vse evropske radijske postaja. Praški Svnek-Veriag je tzdal kot ed no nemško knjigo njegovo otroško zbirko »Zvest pudel Muck«, ki bo še letos dramatizirana tn v-prizorjena rta Dunaju. »Zvezde kličejo« so njegovo zadsij« delo: letos 25. maja jih je oddajala belgijska po®taia. 29. junija v®e češkoslovaške oddajne postajo, 25. julija pa švedski radio. Istočasno z šo oddajno postajo pripravljajo vpr-zo»-ter tega dela tudi Estonska, Avstrija m Švica, Prevod ega dela )e oekrbci pesnik Gustav Stnrša.
n— N*JvečJa Senzacija filma »Btttoc
so veličastno grozni prizori pomorske bitke. ko se potaplja orjaška bojna ladja. Ta prizor je pa zanimiv še z druge strani, »j vidimo resničen konec nekdanjega avstrijskega dreaghnougta »St. I»t\an«, ki »o ga. kinematografirali s >Tegethoffa< tn posnetke shranili r tedanjem vojnem ministrstvu na Dunaju kjer -o jih ob prevrata Italijani našli in vzeli s seboj kot redek dokaz svojega junaštva. »St. Istvan« Je bO potopljen med južnimi dalmatinskiml otoki na poti iz Pulja v Kotor, a kako Je prišla zgodovinska scena ▼ film, seveda nt zmano, resnica Je pa da »o one male 11 vn pike, ki tekajo po trebuhu potapljajoče m ladje, z večino naši jugoslovenski rojaki, ki jih je tudi mnogo našlo grob v valovih-Ze samo zaradi tega žalostnega prizora »• izplača ogledati »Bitko«, saj so ti prizori neovrgljiva priča junaštva n®Sth mornarjev.
u— Društvo »Soča - matica* ▼ Ljubljani.
popularna ljudska un i verza. Id si je ▼ teden 14 let pridobila mnogo prijateljev in poslušalcev na red-nih sobotnh predavanjih, bo otvorila 24. t. m. (v soboto) ob 20.30 v salonu pri »Levu« 15. sezono. Ta večer predava znani ruski učenjak trni v. poxxf. dr Evgen Spektorski o »Krizi liberalizma«, pojem istega in njegova vez z mdivnduaJiz-mom in socialnim optimizmom. Nadalje br. govoril o pravnem, političnem m ekonomskem liberalizmu, o njegovih uspehih ▼ 19. in njegovem padanju v 20. veku in o cie-govi bodočnosti. Vabljeni na to zelo zani-n»vo predavanje vsd Sočarri in prijatelji. Vstop vsem prost!
o— Društvo »Tabor«t. — Na članskem sestanku v četrtek bo podano zelo važno poročilo. Pridite tsH
u— Jadranašl-jurl8tl naj »e zglasijo danes od 11. do 12. v tajništvu pri tov. Ta-šku Borisu. Obvezno!
u— Nepoštena tm-&rišic*v. V Ljubljano >s te dni pripotovala služkinja Julka M. ia Ivanjkovcev. Tu se je seznanila z neko Marto Z., rojeno v Hamburgu, pristojno pa v Sv. Jurij ob fičavnici, e katero sta zvečer poiskali prenočišče v neki gostOnl Zjutraj sta se znanki razšli la Je Julka šele doma v Ivanjkovcih opazila, da ji je zmanjkala vsa gotovina: 8400 Din, vsi njeni prihranki. Takoj je odhitela na orož-niško postajo prijavit tatvino. Policija zdaj išče Marto, ki se rada izdaja za učiteljico in je nevarna pustolovka.
u— Romar Kac spet na posla. Svoj ia* smo poročali o drznem sleparju F ranče tu Kacu. ki je v mladih ietih služil v samostanih. Pozneje je dal samostanskemu življenju sJovo in pričel prosračiti okrog po deželi v redovniški obleki. Kot tak je uganjal najirazlčnejše sleparje zlasti po Gorenjskem in Dolenjskem. Zdaj ao orožniki v Bregani prijeli 18 lenega Lojzeta Božaka od sv. Miklavža v mariborski okolici. Pri zaslišanju jc Božak izpovedal poleg dru0b grehov tudi to. da se je več tednov klatil po ljubljanski oL:o!'c\ kjer se je nedavno seznanil s Kacom. Oba sta pred nekako 10 dnevi vlomi'« nekje okrog Brezovice ▼ kmetsko hišo. Odnesla sta vrečo obleke in 2000 Din gotovine. Denar sta si razdelila, obleko pa prodala, nakar je Franoe Kac po romal spet na svojo pest. Nevarnega romarja zdaj oblasstva spet pridmo zasledujejo.
u— Razkošje v preprogah. V stano-rnanih prostorih tvrdke I. C Maver se nudi te dni občinstvu na vpogled neverjetna lepota. V Ljubljani smo tekom let že imeli priliko občudovati lepe preproge. Prirejenih je bilo več razstav. Tekstilna industrija trg. akcijskega društva iz Skoplja pa }e ustvarila z domačimi rokami nova razhaja v tem pogledu Tu treba omeniti, da Je imenovana družba pozvala k nam baš v okolico Skoplja večje število tkalcev in tkalk iz Male in Centralne Azije, ki so pričeli z delom pa sedaj uče starodavno umetnost tkanja preprog naše ljudi Pri njih v tej obrti ne velja staro pravilo: Čaa Je zlato! Velja samo kvaliteta, delo ki se izraža v prečudovitih vzorcih in ki ima stalno vrednost. Te ne more uničiti zet časa. ne razmere, — nasprotno, jo k večjemu lahko z-viša Sipričo sijajne organizacije izdelave je cena ugodnejša, ker se izdelujejo izdelki orientalskega čara zdaj v mejah naše države. S tem odnade carina in drugi stroški kar ustvarja možnost cenejšega nakupa Zato Je vsak vzorec preprog, kupljen pri tej priliki v razstavi tvrdke Maver naložitev premoženja Pestrost vzorcev služi okusu slehernega odlika ročnih izdelkov zgoščuje v sebi trud celih družin Pojdite in oglejte si!
Čitafte tedensko rev&o „ŽIVLJENJE iN SVET"
Iz Celia
e— O novih potih roditeljske vzgoje je predaval v ponedeljek zvečer g. prof- Gustav Silili iz Mar bora na Ljudskem vse-očdiiS&u. Izvajal je. kako je danes poleg obnov« šole zlasti potrebna boljša vzgoja sedanjih in bodočih roditeljev Izsledke mladinoalovja naj upoštevajo tudi starši m izvajajo iz njega vzgojne srn ernace. ki zahtevajo reformo dosedanje vzgoje. Veliko je poslanstvo rodbino, zajedn ce kraja, krri in duha, v njej je otrok najvažnejši kot nosilec bodočnosti. Ta rodb na je zlasti n* industrijskem zapadu de.oma v razkroju Rodbinska vzgoja dan« ne more ralikovati prejšnji, težiti mora za čim boljša, razvojem svobodne volje dorascajoce-g* človeka. Pomoč dobri vzgoji v rodb m prihaja rt rodbine same, 'T življenjske sile naroda, a rodbinskega skrbstva ter šole odnosno učiteljev. Potrebno je dobro razmerje med šolo in domom, delujočima po enotnih vzgojnih smernicah. Bodoči rod tel ji potrebujejo pouka v mladino- n vzgoje-slovju, ki se pri na« uvaja r nadaljevalni šolah. Pospeševalna je v tem pogledu sa-nv^tobrazba, Vdajajo naj se časopisi za roditelje, redni naj bodo sestanki roditeljev in učiteljev, prirejajo naj se šole, tečaji za starše, kjer naj se teori'« veže z življenjem. V tem prednjačijo napori Frane je, pri nas smo samo v početkih. V Mariboru je m te vrste pedagoške prireditve mnogo zanimanja, toda dobre pobude se v prak^ izvajajo samo delno. Pokret za obnovo rodbine z vzgojo rod1'tel je v je mednarodnega značaja. Ustanovljena ie mednarodna liga, ki je na kongresu 1. 1930 fcrpregovorila svetu s tehtnimi besedami, zakaj in kako je treba z ljubeznijo in odločno pričeti z delom za obnovo rodb ne, da se ta vrne sebi in svoiemu namenu in bo sposobna ustvariti človeštvu dobro, zdravo bodočnosti. Navzoči so sledili globoko zasnovanemu predavanju z veliko pozornostjo.	, ,
e— Dve nesreči. V ponedeljek se je hudo ponesrečila 18 letna TTrša Krašovčeva, delavka v tovarni V. Branns v Celju. Pri deta Jo Je zsrrafcil stroj za desnioo tn ji 3« delno odreoial štiri prste. V Nov! vasi pri Celju se je lSletni Miha Rožič vsekal s eekiro globoko v levo nogo. Ponesrečenca m adravita v bolnišnici.
e— Tatvina kolesa. V ponedeljek okro? 17.30 j« nekdo ukradel mizarskemu pomočniku inrpred neke trgovine na Kralja Petra cesti 900 Din vredno črno p les k a no moško kolo znamke »Steyer« i evid. štev.
35—11.621—3.	_
e_ Kino Unle«. Dane« ofe 18.30 ln 20.30
»voftni veleflfan »Mcrj je svet. (Neviden skozi mesto«) ln zvočni tednik.
Iz Maribora
a_ Nezgodna kronika. V bolnišnico so
pripeljali včeraj več ponesrečencev V Delavski ulici Je povozil neki avto 451etnega Slugo Josipa Fidlerja. ki je dobil pri padcu nevarne poškodbe po vsem telesu. V Gruševi je padJa 751etna oskrbnikova žena Ana žniderčičeva tako nesrečno, da si je zlomila levo roko. V Račah Je padla z voza 141etna posestnikova hčerka Anica štefan-«čeva in si zlomila levo nogo. Na Ruški cesti pa je padla 631etna občinska uboga Marjeta Lahova in se hudo poškodovala na glavi. Pri delu se Je nevarno poškodovala tudi 211etna delavka Josipina Koba-lova, ki JI Je strel zdrobil več prstov na levi roki	_
Poselite razstavo ljubljanskih likovnih umetnikov v Isazinski dvorani v Mariboru.
a— Mladi vl°milcL Mariborska policija je pred dnevi izsledila 6 fantov, starih od 11 do 14 let, ki so zadnje čase izvršili v Mariboru več drznih vlomnih tatvin. Pri zaslišanju na policiji so priznali vlom v pisarno Thomove tekstilne tvornice v Mlinski ulici, vlom v izložbeno okno Martlnče-ve trgovine v Gosposki ulici, nadalje so priznali, da so poskušali vlomiti v skladišče Kemindustrije v Einspilerjevi ulici, kakor tudi drage manjše vlome in tatvine. Po zaslišanju je mlade fantaline policija Izpustila, ker bodo morali škodo poravnati starši, ja-vila pa bo zadevo sodišču, ki bo poklicalo na odgovor starše izprijenih fan-tov.
Iz Tržiča
č— Kino predvaja danes, jutri in v petek vsakokrat ob 20 15 Pogrebne svečanost; blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja ter f Im »Ouick« v gi. vlogi Lil an Harvey in Hans Albers.
Iz Litije
i— Škodo po povodnji in deževju popravljajo. Zadnj* porast Save je napravil precej škode. Nj ve med Zgornjim Logom in Spodnjim Hotičem so naplavljene s peskom. Oadotni cestni predel je najbolj izpostavljen vodi. Sreski cestni odbor je po-krenil akcijo, da se cesta dvigne tako visoko, da bo varna tudi pred visoko vodo. Pretrgano telefonsko in telegrafsko progo, k- jo je unič lo plazov je nad Krnico, so poštni uslužbenci že obnovili V Strmolah tik nad Savo pa popravlja železniška uprava oporne zidove, ki so postali že precej zrahljani Popravila so nujna, zato so pri r. jih zaposleni delavci tudi ob nedeljah. Ozka cesta med železn co in reko je zaia-d; popravil zelo založena. Zakadi kamenja ob cesti opozarjamo vozn:ke, zlasti še avtomobilih na oprezno vožnjo med Hotičem isi Litijo.
Iz Trbovelf
t— Samomor. Pod Sv. Markom je živel pri svojem bratu 50 letni vojni invalid Ru-čevec Anton. Zadnje čase je kazal znake močne potrtosti in je svoji sestri Jožefi večkrat tož'l. da njegovo življenje nima nobenega smisla. BI je vdovec. V nedeljo po kosilu je izginil, nihče pa ni sluti. da namerava kaj hudega. Ko je stopil okrog 3 popoldne njegov brat iz hiše. ie videl na drevesu obešenega brata. Hitro je prereza! vrv in skušal z "reševalnimi deli. ali b lo je prepolno brat je bi že mrtev.
t_ Tihotapstvo z alkoholnimi pnačami se je v Trbovljah zadnje čase močno razpaslo im obč nski kakor finančni organi imajo mnogo dela Pr javi jen' tihotapci bodo gotovo strogo kaznovani, ker sta občina in banovina občutno prikrajšani na trošarini. ki je eden glavnih virov občinskih dohodkov z* kr t je proračuna
t— Srečke državne loterije so dospele. Lastniki naj jih čimprej zamenjajo v podružnici »Jutra«.
Gospodarstvo
Kavcije za izvrševanje
nekaterih koncesioniranih obrti
Obrtni zakon določa v § 64., da se za nekatere obrti dajejo dovolitve (koncesije) le ob pogoju, da se položi varščina (kavcija), ki se predpiše v dovolilu. Varščina služi za pravilno poslovanje obrti, za ob veznosti, ki nastanejo za podjetje po obrtnem zakonu m za poplačilo terjatev iz teh obveznosti Izdajanje dovolila veže zakon na polaganje varščine za naslednje obrti iz § 60. zakona pod točko 7 (bančni, menjalni in zavarovalni posli), pod točko 8 (prodajalne vrednostnih papirjev na obroke), pod točko 10 (podjetja za prodajanje premičnih stvari z javnimi dražbami, zavodi za licitacije) pod točko 11 (podjetja za dajanje posojil na ročno zastavo odnosno zastavljalnice), pod točko 12 (zavodi za stave). pod točko 13 (podjetja za dajanje informacij in posredovalni posli za poravnavanje med dolžniki in upniki), pod točko 18 (pisarne za ženitno posredovanje), pod točko 19 (privatne detektivske pisarne), pod točko 20 (privatne pisarne za posredovanje dela in služb), pod točko 25 (podjetja za redno prevažanje potnikov in blaga z motornimi vozili) in pod točko 26 (male železnice za javni promet, cestne, žične in podobne železnice).
Minister za trgovino in industrijo je sedaj izdal pravilnik o določanju in vračanju takih kavcij, ki pravi med drugim naslednje: Kdor hoče vršiti obrt, navedenu pod zgornjimi točkami, mora položiti kavcijo, katere višino določi pristojno oblast-vo v dovolilu v skladu s tem pravilnikom Kavcijo mora položiti imetnik dovolila, polaga pa se v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih odnosno papirjih, katerim jamči država stalno dividendo, nadalje v vložnih knjižicah ali garancijskih pismih pooblaščenih domačih denarnih zavodov. Državne hipotekarne banke ali banovinske hranilnice one banovine, na čigar področju se nahaja sedež obrti. Če se položi kavcija v vložnih knjižicah ali garancijskih pismih, odloča oblastvo. ki odmeri višino kavcije, ali se more ponudena kavcija sprejeti. Vrednostni papirji se polože po borznem tečaju dotičnega dneva, če borzni tečaj ne presega nominalne vrednosti. Ce borzna vrednost že položenih vrednostnih papirjev pozneje pade za 10 odst. pod borzni tečaj tistega dne, ko je bila kavcija položena, je imetnik dovolila dolžan dopolniti kavcijo do polnega zneska določene vsote Če pa medtem borzna cena poskoči za 10 odst.. tedaj bodo pristojna oblastva vrnila imetniku dovolila oni del kavcije, ki presega prvotno vrednost položene kavcije.
Višina kavcij
Lastnik dovolila mora položiti te-le kavcije:
1) za bančne zavode in zavode, ki prodajajo vrednostne papirje na obroke, zastavljalnice in zavode za stave v krajih do
30.000 prebivalcev 100.000 do 150.000 Din, v krajih do 60.000 prebivalcev 150.000 do 250.000 Din. v krajih do 150.000 prebivalcev 200.000 do 350.000 Din, v krajih preko 150000 prebivalcev 250.000 do 500.000 Din.
2)	za podjetja, ki dajejo informacije, za privatne detektivske pisarne, za ženitne posredovalnice v kraiih do 30 tisoč prebivalcev 50.000. v krajih do 60 tisoč prebivalcev 100.000 Din. v krajih do 150 tisoč prebivalcev 150.000 D;n in v krajih preko 150 tisoč prebivalcev 200.000 Din.
3)	za menjalnice in zasebne urade za posredovanje dela in služb v krajih do 30 tisoč prebivalcev 10 000 Din, v krajih do 60 tisoč prebivalcev 15.000 Din. v krajih do 150 tisoč prebivalcev 20.000 Din in v krajih preko 150 tisoč prebivalcev 25.000 Din
Za menjalnice pri železniških postajah in parniških agencijah ni potrebna kavcija. Zavarovalnice polože za vsako panogo zavarovanja 25.(.000 Din. Pod panogo zavarovanja se v smislu novega pravilnika razume vse elemenrarno zavarovanje, medtem ko se življenjsko zavarovanje smatra za posebno panogo.
Podjetja za redni prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili in male železnice za javni promet ter tramvajska podjetja polože kavcije od 5000 do 500 000 Din. Višina kavcije podjetij za redni prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili, malih železnic za javni promet ter tramvajskih podjetij, se do'oča po številu in dol žini prog. uporabljanih voz in drugih okoliščin. ki imajo vpliv na vršenje te obrti.
Pristojno oblastvo bo odredilo višino kavcije tudi za vsako dovoljeno podružni co obrti. Višina kavcije za podružnice znaša polovico kavcije, ki bi se določila za centralo, četrtino pa, če ima centrala več kakor pet podružnic. Pod podružnico v smislu obrtnega zakona in tega pravilnika se razume vzporedna obrt, ki ima pravico samostojno sklepati pogodbe in je kot taka registrirana pri pristojnih oblastvih. Za podružnice zavarovalnic se določi višina kavcije, kakor za podružnice bančnih zavodov.
Imetnik dovolila je dolžan položiti določeno kavcijo najkasneje 14 dni po prejemu dovolila, na vsak način pa pred začetkom obratovanja. Če v določenem roku lastnik dovolila ne položi kavcije, se izdano dovolilo razveljavi.
Položena kavcija se mora vrniti imetniku dovolila na odlok pristojne oblasti takoj po prenehanju veljave dovolila.
Imetnikom dovolila, ki jim je dovolitev izdana, ni pa določena kavcija, bo pristojno oblastvo 3 mesece po uveljavljenju tega pravilnika določilo višino kavcije. Če lastnik dovolila ne položi kavcije 14 dni po prejemu odloka o višini kavcije, se izdano dovolilo ukine. Podjetja samoupravnih teles so oproščena kavcij.
««!„., «<«*. N|VEA
Po burji, dežju ali snegu je posebno potrebno, da zaščitite svojo kožo pred vetrom in slabim vremenom, a to boste najbolje napravili takole: vsak dan na večer, preden ležete spat, nadrgnite kožo nalahno z Nivea kremo. Koža postane zaradi tega mehka in gibka, a poleg tega tako odporna,
da ji še tako slabo vreme ne bo škodilo. Zaradi Eurerita, ki ga vsebuje Nivea krema, prodre ta globoko v kožo, a ne ostavi za seboj nobenega bleska ter je Istočasno krema za dan in noč.
Pred novo uredbo o zaščiti denarnih zavodov
2e pretekli teden smo na tem mestu poročal", da je v kratkem pričakovati novo uredbo o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upn kov, ker poteče veljavnost sedanje uredbe 4. decembra t L Navedli smo tudi informacijo »Narodnega blagostanja«, po kateri je predvidena važna sprememba uredbe v tem, da se bo v pnmeru pretvarjanja hranilnih vlog v delnice po novi uredbi smatralo, da pristajajo na pretvarjanje vsi on vlagatelji, ki se ne bodo udeležili glasovanja. Ta informacija se sedaj potrjuje. Kakor doznavamo iz bančnih krogov, bodo določbe sedaj veljavne uredbe glede sanacije tudi v načrtu nove uredbe ostale v bistvu nespremenjene. Načrt nove uredbe dovoljuje pretvarjanje starih terjatev (vlog) v navadne odn prioritetne delnice in deloma tud- v specialen zavodov fond do 40% zneska starh terjatev, pri čemer so izvzete stare terjatve do 10.000 Dn in terjatve Narodne banke, Poštne hranilnice. Državne hipotekarne banke ter javnopravnih teles. Pretvarjanje starih terjatev v delnice odnosno v specialni rezervni fond se sme odobriti, če na to pristane večina upnikov, katerih terjatve niso izvzete od pretvarjanja. Glasovanje se vrš tako, da izroči upnik (vlagatelj) sodišču pismeno izjavo z overovljenim podpisom. Za one vlagatelje, ki ne podajo svoje izjave«, se bo smatralo, da pristajajo na pretvarjanje.
Z novo uredbo bo urejeno tudi vprašanje kompenzacij starih hranilnih vlog in terjatev s starinr obveznostin nasproti zavodu. Dosedanja uredba je le določala, da bo urejeno s posebno uredbo, v kakšnem obsegu lahko za vodo vi dolžniki kompenzirajo (pobotajo) stare zavodove terjatve s starimi terjatvami proti zavodu (vloganr) Po načrtu nove uredbe pa bi smel zavodov dolžnik pri vsakem odplačilu starega dolga plačati do 50°/» vsakokratnega odplačila z nabavljenimi starinr vložnimi knjižicami dotičnega zavoda ali s starimi terjatvami nasproti zavodu, če drugo polovico vsakokratnega odplačila poravna v gotovini.
Zavodom, ki prosijo za odlaganje plačil, ne bo več treba predlagati s to prošnjo tudi odplačiln- načrt za stare vloge n obveznosti. temveč bo zadostovalo, da bo zavod vsakega pol leta predložil izkaz izterjanih starih terjatev, nakar bo moral v teku nadaljnjih treh mesecev znesek, ki ga je izterjal, sorazmerno razdeliti med vse stare vlagatelje, seveda po odbitku režijskih stroškov, davkov in vsot, izplačan h med tem Narodn- banki. Državni hipotekami banki odn. Poštni hranilnici (od odlaganja izvzetim zavodom) za stare obveznosti Odlaganje plačil pa se bo dovoljevalo le še na prošnje, ki bodo predložene 6 mesecev ipo uveljavi jen jo nove uredbe
ČUVAJM0 JUGOSLAVIJO
Novi državni proračun
Kakor Je »Jutro« že včeraj poročalo, je finančni minister dr, Gjorgjevič predložil Narodni skupščini predlog novega proračuna za 1. 1935/36. Proračun državne administracije znaša po tem predlogu 6850.2 milijona Din, proračun državnih podjetij pa 3137.7 milijona Din. Ce primerjamo predlog novega proračuna po svoji višini s proračunom za tekoče leto in s prejšnjimi proračuni, tedaj dobimo naslednjo aii-ko (v milijonih Din):
prora ftun
	8pl. drž. uprav«	dri. podjetij	skupaj
1930/31	8534.6	4813.5	13.348.1
1931/32	8522.4	4687.9	13.210.3
1932/33	7575.1	3748.1	11.323.2
1933/34	0989.9	3448.4	10.438.3
1934/35	6914.3	3256.9	10.171.2
1935/36	6850.2	3137.7	9.987.9
V primeri s tekočini proračunom je predlog novega proračuna splošne državne administracije, ki se krije s fiskalnimi dohodki, za 56.7 milijona Din manjši, v primeri s proračunom za leto 1933/34 pa za 89.7 milijona Din. Od leta 1930/31, ko je bil proračun najvišji, znaša skrčenje 1684 milijonov Din ali nekaj manj nego 20 odstotkov. Sorazmerno občutnejše je zmanjšanje proračuna državnih podjetij. Predlog novega proračuna je namreč za 119 milijonov manjši v primeri s tekočim proračunom in za 312 milijonov Din manjši v primeri s proračunom za leto 1933/34. Od leta 1930/31 se Je proračun državnik podjetij skrčil za 1676 milijonov Din ali aa 35 odstotkov.
Okrepitev podlage pri Narodni banki
V poslednjem izkazu od 15. t m. zaznamuje Narodna banka ponoven dotok deviz bi zlata v skupnem znesku preko 19 mitilo-nov dinarjev. Zlata in devizna podlaga se je povečala za 8-8 na 1990.6 m lijona Din (ni tem so zlate rezerve narasle za 12 na 1815.7, devizne rezerve pa za 1.7 na 174.7 milijona Din); istočasno pa se je dvignilo tudi stanje deviz izven podlage za 10.6 na 36.8 milijonov Din. Zaloge kovanega denarja v nikUu in srebru pr Narodni banki vo kakor običajno sredi meseca narasle za 25.3 na 184.6 milijona Din. Menična lo lom-bardna posojila so ponovno nekoliko nazadovala za 10.1 na 1825.9 milijona Din; pri tem so se menična posoj la zmanjšala za 9.9 na 1589.7 milijona Din, lombardna pa za 02 na 236.2 milijona Din.
Obtok bankovcev se ie v drugi četrtini novembra skrčil za 44.4 na 4303.6 miliiona dinarjev, istočasno pa so se obveznost na pokaz povečale za 65.6 na 1297.0 milijona dinarjev (pri tem so obveznost: po privat-
nih žirovnih računih narasle za 70.3 na 654-1 ' milijona Din). Obveznosti z rokom pa se nadalje postopno krčijo ln so v drugi četrtini novembra ponovno nazadovale za 7.5 na 762 2 rtiilij. Din. Kritveno razmerje je ostalo v glavnem nespremenjeno in znaša krtje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz v zlatu in devizah 35.54 odstotkov, kritje v samem zlatu pa 32.41 odstotkov.
Gospodarske vesti
= Gibanje z^iosleoosU v Jugoslaviji.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v
Zagrebu objavlja podatke o gicanju števila zavarovanih deiavcev pri vseh krajevnih organ h v naši državi. V septembru ;e bilo povprečno zavarovan:h 562202 delavca in nameščenca, to je za 3218 več nego v avgustu. V primeri z istim mesecem lanskega leta znaša povečanje števila zavarovancev 20.12S. v primeri z istim mececem predlanskega leta pa 56S4. Največji prirastek zavarovancev v primeri z lanskim septembrom belei io okrožni uradi na Sušaku (plus 26.97c), v Sarajevu (plus 13.4%), v Karovcu (plus 11.3%) iu v Somboru vfjIus 11%) Pri okrožnem uradu v Ljubljani je znašal prirastek v septembru 4010 zavarovancev ali 5.1%. Med okrožn.mi uradi, ki beležijo zmanjšanje članstva, belež na.večji odradek okrožni urad v Velikem Bečkere-ku, in sicer za 5.9%. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v septembru 212.38 D n, to je za 0.79 Din manj nego lani v septembru. Zaradi nižje povprečne zavarovane mezde je bila skupna dnevna zavarovana mezda navzlic prirastku članstva za preko 20.000 le nebstveno večja nego lani; znašala je namreč 313.1 milijona Din nasjrroti 312.7 milijona Din v lanskem septembru
—	Pred ustanovitvijo nem«ko-Jugo»»|oveo-skc trgovske zbornice. Kakor poročajo iz Berlina, se jc tam vrši1 a konferenca gospodarskih organizacij, ki so interesirane na zunanji trgovini z Jugoslavijo. Konferenci je prisostvoval tudi naš poslanik v Berlinu. Sklenjeno je bilo, da se v Berlinu ustanovi nemško.jugcslovenska trgovska zbornica, v Beogradu pa naj bi se ustanovil nacionalni odbor te zbornic«
—	Znižanje glavnice Jugosiovensike banke za industrijo ln trgovino v Beogradu. Jugoslovenska banka za industrijo in trgovino d- d. v Beogradu (prej Francosko-jugosio-vensk zavod za trgovino in industrijo) objavlja v »Službenih novinah«, da znižuje v smislu sklepa izrednega občnega zbora delničarjev svojo delniško glavnico od 15 na 10 milijonov dinarjev. Ta denarni zavod ie bil pred leti ustanovljen s sodelovanjem večjega števila francoskih družb za rad: pospeševanja trgovinskega prometa med Francijo in Jugoslavijo.
= Vnovčenje vojvodinskega hmelja. Kar kor porečajo iz Novega Sada, so prispeli v Odžace inozemski hmeljski trgovci, ki so pokupili 150 metrskih stotov tamožnje-ga hmelja, tako da znašajo sedaj preostale zaloge v tem okolišu le Se 50 metrskih »totov Ker vojvodinski hmelj letos ni prvovrsten, je znašala cena le 20 Din za kg.
'+ Ljubljanska bona (20. t. m.) Tendenca za iito je bila mirna Nudi a« (vse za slovensko poeta io. plačljivo v 30 dneb): pšenic« (po mlevski tarifi): baška 78 kg po 152 — 155. baška 79 kg po 155 — 157.50; koruza (po navadni tarifi): nova umetno sušena s kvalitetno garanriio po 115 do 117: času primerno sjha po 107-50 do 110: moka (fco Ljubljana brez pr^m. davka) >0< — 2?>5. banatska »0« 237.50 do 240; slavonska 227.50 - 230: otrobi: pšeničm brez prometnega davka debeli 135 - 140. drobni 110 _ 115
+ Novosadska bi ar orna l>orsa (20. t. m.) Tendenca je bila mirna, promet srednjL Pšenica: baška. okolica Novi Sad gornieba-nalska 103 — 105; okolica Sombor. iužno-banateka 102 — 101; srednjebaška, gornjebaška in sremska 104 — 106; baška potiska 114 — 116; ladja Begej 113 — 115; sLa_ von. 110—112 Rž: baška 102—104. Oves: baški, srein. 78—80; slavonski 82—84. Ječmen: baški. sremski. 65 66 lUo — 107^50; jari, 6768 kg 120 _ 122.50 _ Kornia: baška in 6rPnif ka 53 — 5o; umetno sušena 60—62; za deceuiber-januar 56 _ 58; banatska sušena 57 — 59. — Moka; baška in banatska (v oklepajih sremska. slavonska) »Og« in >0»g< 170 - 100 '167.50 _ IT"7 50); »2< 150 — 170 (147.50 — 157.50); »5< 130—150 (127.50 - 137.50); >6« 112.50 - 122.50 (110 - 120): >7< 100 _ 105 (100 _ 105); ,8< 90 — 95 (00 — 95). — Otrobi; baški. sremski 75 — 76; banatski 74 — 76; baški ladja 79 — 81 — Fižol: baški, sreanski beb 127-50 — 130.
4- Budimpeštanska termin*ka bom (20. L m.) Tendenca prijazna- Pšenica: za mare 16.06 — 16.08, za mai 16.36 _ 1657; k©ra-za: za maj 10.66 — 1067.
Borze
20. novembra.
Na ljubi ia nek i borzi so bili danes oficiel-ni devizni tečaji deloma nekoliko višji, le devize Berlin, London in Trst so za malenkost popustile. V privatnem kliringu uotira avstrijski šiling nadalje nespremenjeno 8.10 do S.20. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8-15 in v angleških funtih po 229; z.a grške bone je bilo povpraševan ie po 29.25, španske p«-zete pa so ee nudile po 5.80 (v Beogradu po 5-70).
Na zagrebSkem efektnem tržišču le Vojna škoda danes nekoliko popustila in se j» trgovala 1» 326 in 327 (v Beogradu po 328 Ln 327), za december pa po 327. V ostalih dr žavnih vrednotah ni bilo zaključkov. Promet je bil zabeležen samo v delnicah Šeče-rane Osijek po 120. Na ljubljanski borzi »e bil v Vojni škodi zabeležen zakHuček po 324.
O o
Ljubljana. Amsterdam 2309.29 — 2320.65, Berlin 1369.03—1379.83, Bruselj 795.79— 799.73, Curih 1108 35—1113.85, London 169.97 - 171.57. Newyork 3386.05—3414.31. Pariz 224.90—22G.02, Pratra 142.34—143.20. Trat 291.24—294.64 /premija 28.5 odet./. *v. strijski šiling r privatnem kliriasu S.10— 8.20.
Zagreb. Amsterdam 2309.29 do 2320.65, Berlin 1368.47 do 1379.27, Bruselj 797.18 do 801.12, London 169.75 do 171.S5, Milan 290.90 do 293.30, Newycrk kabei 3410.83 do 3439.09, ček 3388.83 do 3117.09, Pariz 225.15 do 226.27, Praga 142.48 do 143.34, Curih 1108.35 do 1113.85.
Curih. Pariz 20.3175, London 15.3550, Newyork 308.125, Bruselj 71.90, Milan 26.29, Madrid 42.0750, Amsterdam 208.3250 Berlin 123.80 Dunaj 56.90, Stockholm 79.15 Oslo 77.15, Kobenhavn 68.55, Praga 12.8625, VarSava 58.20, Atene 2.92, Bukarešta 3.05.
Dana) (TeiaH » priv klirineu i Beograd 12.28, London 26.87. Milan 45.90. Newvork 538.34, Pariz 3557, Praga 21-86. Curih 174.70. 100 S v zlatj 128 8 oaD.
Efekti.
Ljubljana Vojna škoda 323 — 325 (324), TU investicijsko 71 — 72, 8»/• Blair 60—63, 7«/» Blair 51 — 52, 7•/• Drž. hipotekama banka 61 — 61 4«/. agrarne 39 — 40. 6". begluške 54 — 56.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 826 — 327. za december 327 — 330. 7®/» investicijsko 71 bU 4«/» agrarne 39 — 40.50. 7»/. Blair 51.75 — 52.50. 8»/# Blair 0250 bi.. TI* Drž. hipotekama banka 64 bi, begluške 53.50 — 54 50. za december 54 den.; delnice: Narodna banka 4200 _ 4300. Priv. agrarna banka 210 — 215. Sederana Osiiek 115 — 120. Trboveljska 100 - 101.
Beograd. Vojna škoda 327.25 — 329 (328. 927) 7<V« investicijsko 69 — 71, 4*/» agrarne 3950 - 40.50 (40). 6»/t begluške 54.25 do 54.60 (54.50). za december 54.75 — 55 (54 75). 8"/. Blair 60.50 — 63. 7"/» Blair 51.75 — 53, TU Drž. hipotekama banka 65 bi.. Narodna banka 4230 den-. Priv. agrar na banka 211.50 - 213 (212).
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12-70. Državne železnice 20.90. Trboveljska 12.65. Alpine-Montan- 10.80 .
Blagovna tržišča
ŽITO
-»- Chlcago. 20. novembra Začetni tečaji : Pšenica: za december 100.50. m mai 99.625 za juli; 9^.50- kornia: za december 78-375. ta mai 83, za jub'1 84.
REPERTOAR
DRAMA.
Začetek ob 20. Sreda, 21Migo. dekle t Montparnasa.
Sreda
Četrtek. 22.: Gusralniea. B-P«lek, 23.: Zaprto.
Sobota, 24. ob 15.: Bratje KaramaaovL I* jaška predstava. Izven. Cene od 5 de 14 Din.
Nedelja. 25. bb 11-: SnesrulSca. Otrogka predstava- Znižan« cene od 20 Din na-vzdoL _ Ob 15.: Gugalnica. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.. — Ob 20.: Waterloo. Premiera. laven.
OPERA.
Začetek ob 20. Sreda, 21-: Zaprto.
Četrtek, 22.: Sveti Anton, vseh zaljnbljeutb
paitron. Opereta. Četrtek. Petek. 23.: Carmen. Gostovanje francoskega
tenorista Andrea Burdina- Izven-Sobota, 24.: Izgubljeni valček. Premiera- laven. Znižane cone. NedHi* 25. ob 15.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene.
— Ob 20.: Mignon. Izven. Znižane cene. ★
Štirje girlsi po jo in plešejo brhek Har
Cor v Achardovi igri »Migo, dekle i Monfc-parnaea«. Igra daje vpogled v njihovo življenje. majhne vsakdanjosti in srčne zadeve- Štirje girlsi so: MiLgo Vida Juvanova, Francine Reinerjeva. Arletta Fratnikova, JoseAte Mira Danilova. Niihovi soigralci so: Daneš. Drenovec in Krali. Režira prof. Šest.
0. Scheinpflugora »Grngalnieac v M.
Skrbinškovi režiji prikazuje usodo šesterih ljudi, kroelfic, ki se kotaliio med igro v najrazličnejše sraeri. dokler ne najde vsaka meeta, ki ti gre. Prisrčna zabavna igrica.
Beneševa revijska operet« »Sreti Anton, meh zaljubljenih patron« se godi na Slovaškem med ljudstvom, kamor pridejo Američanka, novinar, letalec in tenorist Dejanje se odvija z mnogimi veselimi zapletlja-ji skozi 16 slik. Revija je prepletena v slo-vaškimi narodnimi popevkami. Sodeluje ves baleit. Režira ga. Vera Balatkova. dirigent: g. Neffat Glavne partije pojejo: ge. Polnčeva, Ribičeva in španova in ga- Janko, Marčec in Zupan.
Premiera »Izgubljeni valček«, opereta komponista Stolza, ki spada med najpopularnejše sodobne komponiste, se vrši ▼ soboto dne 24. tm- Znana je kot film pod naslovom: »Dvoje src v %U taktu...« Izvrsten prevod besedila je oskrbel g_ Pavel Debevec- Režira g. Ciril Debe<vee, dirigira g. Anton Neffat. Ta opereta bo gotovo privabila vso ljubljansko publiko, ki ljubi lahko glasbo, v teater.
Veliki umetnik, francoski tenorist A. Burdino poje poslednjič na našem odru 23. tm. v petek, partijo don Joseja v >Car-men<- Ta pevec ie na mah osvojil srca naše publike s 6vojim odličnim pevskim in igralskim znanjem ter s tioično francoskim šarniom in nobleso v igri. Svetovne kritike ne morejo p re h val iti njegovega don Joseja, tako da obeta postati petkova predstava izreden umetniški užitek. — Občinstvo opozarjamo, da si pravočasno nabavi vstopnice- Vsi abonenti imajo za to gosrtovanje 30*/t popust na vstopnice od 60 Din navzgor, če ei jih nabavijo že prei z abonen^ sko izkaznico.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
ZaSetek ob 2015. Sobota, 24.: Rokovniafti. Nedelja. 25.: RokovnjaSL Poslednjii v sezoni.
»Rokovnjače«, Jui Jič-Govekarjevo ljudsko igro ponavljajo zadnjič v Šentjakobskem gledališču v soboto in nedelio ob 20.15. Sodeluje ves ansambl odra. Občinstvo na; kupi vstopnice že v soboto od 10. do 12 in od 15. do 17. Prihodnin premiera bo drugo soboto veseloigra »Trafika gospe eksec-lence«.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Za^ok ob 20 Sreda, 21: Konflikt. A. Četrtek. 22.: Gugalnica. C. Petek. 23.: Zaprto.
Na predstavo »Konflikt« opozarjamo odvetnike in pravnikp sploh. To zanimivo in učinkovito psihološko .iramo. ki ima odvetnika za glavno osebo, je napisal dr Makfl Alsberg. znani pisateli in eden najboljših nemških odvetnikov Predstava bo za red A.
Med oaTOspeleiše veseloisre, kar 5ih je bih) uprizorienih na mariborskem odru v oosledniem času spada • vsekakor »Gugalnica«. dele češke pisateljice 'n igralke 0-Scheinpfluffove !d io *e občinstvo pri obeh iofledaniih n>rizoritvah spreielo z redko celfleimf sin»pat«iMn« ter «e 'zzvalo kar salve smeha. »Guealnico« ponove v četrtek 22. t. m. za red C.
/ ^ i. 1
Odkod ba^ve zve
Hladne in vroče zvezde — Majhen d«lec temperature zvezd bi zadostoval za pogon vseh železnic na zemlji
wotb motna posasl • •« iz
Na nočnem nebu opazi že prosto oko, da sijejo zvezde v najrazličnejših barvah. Se točneje nam pokaže to fotografska plošča. Ce fotografiramo katerikoli izrez neba, se izražajo na posnetku nekatere zvezde posebno svetlo, druge pa ostavljajo čisto slabotno sled, čeprav vidi oko to nemara drugače
Vzrok je baš v raznoba rvnosti poedinib zvezd Modri žarki vplivajo na fotografsko ploščo, kakor znano, močneje nego rdeči, ki so za oko svetlejši, tu je pa vzrok, da je posnetek za oko slabotnejši. Ta dejstva je izkoristila astrofizika za določanje zvezdnih barv Te barve niso brez pomena, ker vemo, da je z njimi v zvezi tudi različna temperatura zvezd. Predstavljajmo si samo razmere pri izdelovanju jekla Kakor imajo tam točne instrumente, s katerimi merijo po barvi žareče kovine njeno temperaturo tako meri tudi astronom topoloto zvezd. Med njimi srečamo vse barvne odtenke od temno rdeče preko ru-
mene ln bele do živo modre in violetne. Temno rdeče zvezde so »najhladnejše«, imajo komaj 1400 stopinj C, rumene zvezde imajo že dvakrat tolikšno temperaturo, najbolj vroče pa dosegajo skoraj 40.000 stopinj.
Znani angleški naravoslovec James Jeans pravi:
»Vse dognane zvezdne temperature so velikanske, večina jih je nad tem, kar nam kaže izkušnja na zemlji. Vendar pa lahko izračunamo za vsako temperaturo, kakšno je njeno izžarevanje za znano površino. Izsledki so preogromni. Površina s temperaturo 40.000 stopinj izžareva toliko energije, da bi zadostoval manjši košček te površine, nego ga pokriva stoječa lokomotiva za pogon vseh železnic na svetu. Sti-rijašld centimeter žareče površine daje dovolj sile, da bi mogel od nje srednje velik prekomornik voziti neprestano s polno brzino. Kvadratni centimeter površine, ki žari s temperaturo 1400 stopinj, pa da-
je nasprotno komaj toliko energija, da hi gnala veslaški čcln. Od obeh teh površin oddaja bolj vroča prilično 300.000 krat več sile nego hladnejša. To pomeni, da bi morala imeti hladnejša zvezda 300.000 krat večjo površino od toplejše, če bi hotela izžarevati isto to!iko energije.«
Že to nam daje slutiti, da so zvezde zelo različne velikosti Ce hočejo biti temno rdeče zvezde kolikor toliko svetlobne, morajo biti že precgromne. V resnici imamo nekaj takih zvezd, ki so izredno svetle in izžarevajo ve'ikanske množine toplote. Celotno svetlobno in toplotno izžarevanje Be-tadževze v Orionu je n. pr. 6000 krat večje od senčnega izžarevanja. Ker je ta zvezda temno rdeča ne more na kvadratni centimeter niti oddaleč toliko izžarevati kakor sonce in je tedaj dosti več nego 6000 krat večja od sonca. Tu smo pokazali v načelu pot, po kateri astrenom iz zvezdne barve lahko izračuna velikost zvezd. In to je v astronomiji važno vprašanje.
De Cfeambrun odhaja v Rim
Oče mrzlotne tehnike
V Monakovem je umrl v starosti 92 let znani izumitelj prof. Kari von Linde.
Lindejevo ime je nerazdružno zvezano z mrzlotno tehniko in znanostjo, človeštvo mu je dolžno velikansko hvalo za celo vrsto Izumov, ki omogočajo konzerviranje živil na povsem novi podlagi.
L. 1879. je osnoval podjetje, ki je izde lovalo in še izdeluje njegove slovite stroje za proizvajanje umetne ledne temperature in umetnega ledu L. 1895. Je odkril svoj način za pridobivanje tekočega zraka na veliko s pomočjo tako zvanega Youle -Thomsonovega efekta. Pozneje mu je uspelo iz tekočega zraka pridobivati tudi čisti kisik m čisti dušik. Med vojno je njegova družba pridebivala vsakovrstne važne dušikove spojine in izdelovala njegovo razstrelivo »oksilignit«. Linde je bil član mnogih svetovnih znanstvenih akademij.
Francoski poslanik de Chambrnn, ki se je zaradi instrukcij svoje vlade mudil več dni v Parizu, se na Gare de Lyon razgovar-ja s senatorjem de Jouvenelom, bivšim francoskim izrednim poslanikom pri italijanski vladi
načrti za osvojitev stratoslere
Mladi ruski stratosferm letalec Prokofjev je izjavil zastopn ku agencije »United Press« da veruje v skorajšnje zavojevanje stratosfere do višine 40.000 m. Ta možnost
je praktično dosegljiva.
Prokofjev pravi samo. da bo treba prej še neko! ko globlje proniknit. v problem stra to sfernega leten ia in zgrr. diti boljše instrumente ter opremo za stratosferne letalce. Prokofjev ki je že dosegel 19.000 m v'š;ne pripravlja tudi =am nov dv g v stratosfero. Več ruskih tvonre izdeluje zdaj po njegovem naročilu nove aparate in obleko za ta polfct Novi balon, s katerim se bo junak zraka dv;gnil v doslej še nedosežene viš ne. bo mnogo odpornejši kakor stratostat ki ga je zadnjič nesel v rekordne višave.
Amerika še vedno srečna dežela
Ne^rvorska Trust Gompanv priobčuje statistični pregled, ki pravi da ima 47 odstotkov vseh ameriških družin hiše. Od vsakih pet družin imajo štiri iasten avtomobil, skoro vsaka družim me v banki naložen denaT.
Četrta dama Britskega imperija
Princesa Marina postane po poroki s Kentsikim vojvodo četrta dama Britskega imperi ja. Prva dama na Angleškem je kraljica Mary, druga njena hči, princesa Marv, edinka kralja in kraljice, tretja dama je soproga Yorškega vojvode, drugega sina kralja Jurija V. Četrta dama je bila doslej mala princesa Elizabeta, hči YonŠkeg« vojvode. Njeno mesto bo seda i zavzela princesa Marina kot vojvodinja Kentska.
Francoska kolajna v spomin kralja Aleksandra

*	.i - v.	
	*M<y \	
	1	
	? 11	
#• p		
TSi -'K	}	
		
Francoski medaljer Lavrllller je izdelal spominsko kolajno z reliefom viteškega kralja Aleksandra I. Uedlnitelja. Na čelni strani je podoba blagopokojnega vladarja, na drugi strani pa napis Alezan-dre L, 1888—1934
Ženin in nevesta
gFTSTir--^
Koliko sne človek?
Neki angleški izvedenec pravi, da poje človek v 50 letih povprečno 25 ton živil. Hudi Jedci jih pospravijo celo 50 do 60 ton. Te številke veljajo za moža ženske pospravijo po istem strokovnjaku prilično petino manj nego mošKi.
T epota po točkah
bežen jih ne vidi • • •
Neki protesor h g.cne ud vseučilišču v Cambridgeu je izdelal naslednjo razpredelnico po točkah za ženske čare: 20 točk največ priznava povprečni teži po starosti in velikosti, 5 točk sijajnim živ m očem. ki ne gledajo motno ali trudno ali napeto in k jim je jabolko belo brez rumene primesi in žilic 5 točk negovanim tesno stoječim zobem, 5 točk lepo ob! kovanim, smehljajočim se ustom, ki ne dihajo. 10 točk čisti, gladki, trdni koži z lepo barvo, svežim, naravn m licem in ustnicam'.. 5 točk neoporečno snažnim rokam z mehko, gladko kožo rn dobro negovanimi nehti, 10 točk normaln:m pravilno obut m nogam in ravni črti od konca palca do pete. 5 točk naravni drži. enako visokim ramenom, visečim rokam telesu, ki ne stopa naprej, stopalom, ki so nalahko oddaljena drugo od drugega in stoje vzporedno. 2 točk- gra-ciozni liniji pr sedenju. 3 točke harmoniji v gibanju. 5 točk dobremu sluhu, ki razume navaden pogovor na razdaljo 5 m, 5 točk bistremu vidu. ki čita tisk na razdaljo roke 10 točk dobremu zdravju, dobri volji. entuziazmu, drži. k govori o samopre-magi :n vzbuja zaupanja, polnemu, lepo
Antarktlda
iz dveh kontinentov
Polarni raziskovalec admiral Bvrd javlja iz svojega taborišča Little America važno novico, da je odkril na južnem tečaju prekop. ki del'' tečaj v dva dela. Bvrd pravi da je to najvažnejša zemljepisna ugotovitev v za dni h let;h. V tem smishi bo treba zdaj popraviti zemljevide in knjige, ki pišejo o južnem tečaju.
Tornado na Filipinih
Iz Man'le poročajo, da je divjal na Filipinih te dni orkan, ki nima primere v zgodovini teh krajev Vihar je zahteval 266 človeških z:vlienj Najbolj je prizadeta nfl?e!b;na Mauban kjer so našteli 225 mrPčev Kraj ie nonoln^ma razdejan na tisoče liiTd-i je brez st-ehe in brez sredstev zt 7'vlien'e Letina ie tak *to oopol-n^ma mrežna.	kokosovih orehov, ba-
nan in ri?a ne bo mogoče nob-ati. Gmotno škodo ceni jo na pol milijona funtov ster-lingov. V provinci Camarines je 24.000 prebivalcev brez strehe, v provinci Latfuna pa je vihar porušil 7000 hiš.
zvenečemu, čistemu glasu, 5 točk obleki, ki je prilagodena letnemu času ali priliki in po barvi in kroju.
Skupaj torej 100 točk. Ko so pa profesorjevi študentje to razpredelnico preskušali pri svojih deklet h, se je izkazalo, da so vse odnesle teh 100 točk. Ljubezien je tedaj kot ocenjevalka izključena.
Najnovejši posnetek Kentskega vojvode in princese Marine
.»Utfcl ».lllCl v	... ...../i ..J 1 l.L J. priUCUil Ui O...
obiičila v podobo morske pošasti, kakršno so nam lani in letos aerrtrafl iz Lock
Autopilot
Siemensova tvorni ca v Berlina je izdelala avtomatično krmilno napravo za pilotiraš]e aeroplanov
Iz Berlina poročajo, da se je po dolgo, letnih poskusih Siemensovi trvrdl posrečijo izdelati avtomatično krmilno napravo za pilotiranje letal. Napravo so preizkusili v več sto ur trajajočih poizkus-nih poletih in pravijo, da se je izkazala popolnoma zanesljivo. Namen tega »auto-pilota« pa ni nadomestiti voditelja letala kajti takšne funcije avtomatu ni mogoče zaupati pod nobenim pogojem. Pomen, ki ga ima »autopilot«, je največ ta. da bo skušal voditelja letala razbremeniti v mehaničnem poslu.
Naloga autopilota Je, da drži letalo v tistem položaju, kjer ga je ostavil voditelj aeroplana. Letalo moTa n. pr. spraviti v tisto lego, ki ga zahteva od njega živi pilot. Zlasti važno vlogo ima avtomat kadar divjajo burje ln viharji. V takšnih primerih se je na poizkusnih poletih obnesel ponovno celo takrat, ko so odpovedali stro-
ji. V takšnih primerih autopflot talo v jadralnem letu k tlom. Prenese pa lahko smernic« za pilotiranje po metmnSfe-
no-električni poti na krmilje. S »ftJtftnim delom odvzame pilotu utrujajoče delo, bodisi kadar je treba letalo spraviti kvišku, kadar j« treba leteti v vodoravni legi aR pa kadar je treba letalo spraviti v j&drai. ni let
Autopilot Je tako konstruiran, da lahko
napravi ovinek v šest rartlčnih smereh. Pogoj za uspešno udejstvovanje autoptlota pa je, da je krmilna naprava zelo mofiao vgrajena v letalo. Pilot, ki vodi aeropiaa, Ima poleg tega možnost, da vsak trenutek poseže vmes in reši položaj. 6e bi autopilot napravil kakšno napako. Stemen-sove tvorni ca posveča prav temu vprašanju največjo pozornost toda kljub temn poročajo, da je neko letalo z tixjtop©o*«» v Zemtmu zgorelo.
Matuschka obsojen na smrt
Konec obravnave pred budimpeštanskim sodiščem
Včeraj opoldne je bila proglašena razsodba v budimpeštanskem procesu proti atentatorju Silvestru Matuschki. Sodbo je pročital predsednik sodišča dr. Marton, ki je izjavil, da je sodišče spoznalo Matuscb-ko za krivega zaradi 22 umorov in 14 po izkušenih umorov. Zato se Matuschka obsodi na smrt
Matuschka je »prejel »odbo 6;sto mTTTKV. V soboto zvečer je podal sodro izvedence, psihiater dr. Nemcth o Matuschki zdravniško oceno. Po njegovem spoznanju je Matuschka odgovoren za svoj« čine. Med preiskavo ni pokazal atentator nobenih posebnih znakov, ki bi se dalo iz njih slcle-parfci. da je blazen. Matuschka je nešteto-
Brezsumna letala
Nad angleškim vojaškim letališčem Ban-worthom ao pred kratkim preizkušali popolnoma brezšumno vojno letalo. Tri rasne tipe, med njimi ogromno bombno letalo, ao opremili z novovratnimi blažilci ropota Pri poskusnih poletih so ugotovili, da stro. jev, ki so leteli v višini 3000 m, niso mogli slišati niti z najmodernejšimi slušalniml aparati Ropot motorjev, ki je eden izmed najbolj nevarnih sovražnikov zračnega orožja, je s tem praktično premagan.
Vprašanje, kako bi se odpravil ta ropot, je delalo preglavice že mnogim konstruktor jem. Vse dosedanje aparature, ki naj bi rabile temu namenu, so pa bile pretežke in so požirale preveč motorne sile. Novi blažilci so pa lahki in znižujejo motorno zmagljivost le za 2 odstotka Angleški vojaški krogi nameravajo opremiti vsa angla. fika vojna letala a temi blažild.
krat prelomil svojo zvestobo mpmb rn »e je tudi mod vojno cfcnaša! kot ffgor, Prvi čas po vojni je bil Matuschka član krščansko-socialne stranke. Potem je botei razfbiti komunistično stranko. V primoiiv da hi »odSič« atentatorja op«»tik>, j« dejal dr. Nemefh, ni dvoma, da bi se atentator vrnil v družbo in tam ie nadaJje zasledoval svoje cilje.
Življenje atentatorja je trlo zeJo pestro Najprej se je nk verjel z nov krti iznajdbami v področju železniške tehnike. Hotcd je napraviti metlo, ki bi pometala bondbe pred lokomotivami, da ne bi eksplodirale; potem je hotel rsfraditi napravo za preprečevanje trčenj vlakov. Nadalje se )e Matuschka zelo vneto bevii z idejo ustanovitve verske komun stične sekte, slednjič pa je prešel k dejanjem tn začet vprizarjati atentate na železniške vlake.
Učitelji v fašistični uniformi
:f v'. ' v <
Italijanski prosvetni minister je predpisal, da morajo nositi učitelji med poukom v šoli fašistične uniformo, seodflo. Tudi aSMJice ▼ Italiji se morajo pokoriti tema novemu «o norijo volec obleke io i
se Je
Kmra belcifska vlada
KliUbuimi prud&etliuk Tbeunis je po Jalovi jenem poskusa Jasparja sestavil nor kabinet v Bruslju
ANEKDOTA
Napoleon je Iskal v svoji knjižnici neko knj/go. Slednjič jo je našel a je ni mogel doseči Marki de RaSbeau. ki je bil visoke postave, mu je todajci priskočil na pomoč t besedami: »Dovolite Sire, da jaz dosežem knjigo, ker sem večji od vaa« Napoleon »e je namrdnil in rekel: »VI ste pač daljši toda ne večji od meno.«
VSAK DAN ENA
»Za mojo glasbeno vzgojo so potroSiH starši stotisoč dinarjev...«
»Neverjetno, kako je prišel d«rwr dan ob hoJs veljavo!«
Marceli« llnayre*
ao
Upornica
Roman
Jozana se je vzdignila, da bi zadrgnila zavese. A že je negibno obstala, kakor oslepljena, in naslonila čelo na šipo..,
Car mesečine je ležal nad spečim mestom Koničasta slemena, bukove seči za škofijsko palačo, velikanska ladja Naše Gospe — vse te reči niso imele več barv, razlikovale so se le še po stopnji sence, ki se je prelivala iz pepelnate sivine v najglobljo črnino. Tu pa tam se je belo kakor mleko svetlikala kamena plošča ali pravkar pobeljeno pročelje ... Na bakreni strehi stolnice je drhtel odsev v mavričnih barvah. In stolpa 8 svojima lahkima, sivima, zaostrenima gornjima deloma sta bila videti še višja kakor po dnevi...
Jozana je odprla okno: kar tesno ji je bilo. Nočni dih ji je rahlo božal trepalnice, usta in prsi. Vejica rožnega grma se ji je zapela v lase in jo obsula z listjem svojih razcvelih rož. In Jozana, drhteča in omotična, zmagana od te preblage noči, je zajokala...
-Jokala je brez gorja, a burno, vsa prepadena in strta... Kaj? To se ji je bilo sanjalo? Tega si je želela, obljubljenega poljuba Noelovih U3t? ... Nekega dne — morda že kmalu — jo bo Noel tako poljubil... Kako jo je ta misel hkratu navdajala s strahom in radostjo; ta misel, ki je bila vzlic vsemu čista in ni segala delj kakor do poijuba, do najbolj plašnega objema!
Jozana ni vedela, kako bo prišlo do tega, ali bo to sreča ali nevarnost, in kaj utegne priti za tem poljubom. Mislila ni ne
aa preteklost ae na prihodnost ne vobče na kar si bodi mimo svoje
ljubezni... In to besedo, besedo »ljubezen«, je šepetala s svetim strahom, kakor čarodejno besedo, ki je strm6 dojemala njen novi pomen...
Kdaj pa kdaj je skrila glavo med dlani. Neznana sreča jo je skoraj dušila; najrajši bi bila kar umrla v tem blaženstvu, se raztopila in skopnela v mesečini in rožnem vonju čarobne noči... Ne trudnosti ni čutila ne mraza; jokala je, ne da bi ee zavedala, najlepše solze svojega življenja.
In iz globin njene duše se je dvigal val ljubezni, ji z bolečino napenjal srce in se ji v strastnem ihtenju ulival čez ustnice:
>Ljubim ga! Ljubim ga!... Oh, kako ga ljubim!
24
Slovo, solze gospodične Miraclove, utrudljiva živahnost malega Claudea, neprijazni obrazi sopotnikov, njihovi neumni razgovori, vse to je motilo in vsak trenutek raztresalo Jozanine misli. Želela ei je, da bi bilo okoli nje tiho in tema, da je ne bi nihče videl in nihče govoril z njo, da bi kakor pod trojno kopreno stopala Noelu naproti — slepa in gluha za vse, kar se ni nanašalo nanj. Pogreznjena v sanjavo zamišljenost, ni videla od vse prihodnosti nič drugega kakor prvo srečanje njunih pogledov in Noelovo presenečenje in njuno obojno zmedenost...
sOh, njegove oči, ki tako jasno vidijo! Kako bodo kma/lu zdajle brale v meni .. .<
Rambouillet! Vlak je obstal. Claude pritiska nosek na šipo in glasno našteva predmete, ki zbujajo njegovo občudovanje.
»Pazi, sinko !<
Vrata se odpro. Stara gospa s težavo zleze v oddelek. Jozana ji poda roko, da bi ji pomagala.
»Tisočkrat hvala!...<
»Claude, pojdi k meni!«
»Oh, prosim, mali me nič ne moti... Ali... ali... seveda ste gospa VaJetinova! Skoz! kopreno vas nisem takoj spoznala. Kakšno srečno naključje!«
»Gospa Grancherjeva!«
»Kako 6e ljudje srečavajo, jelite ?<
Dva prekupčevalca iz Beauškega kraja, kmetica s kokošjim obrazom, bledična redovnica, vojak z rdečimi lici in rdečimi lasmi, vsi kimajo in so veseli srečnega naključja, ki je zvedlo mlado in staro gospo. In razen nune, ki moli svoj rožni venec, ve vsak povedati kako zgodbo o čudnem srečanju na železnici, ki jo je sam doživel.
Gospa Grancherjeva je videti zelo vesela. Kakih pet in petdeset let ji utegne biti, postave je čokate, obilna je in epakljiva v vedenju in govorjenju. Za tem spakljivim vedenjem je kar preveč opaziti njeno prostaško naravo. Sladka je kakor med, z vsem, kar govori, se dobrika, obenem je pa nezaupljiva in zmerom lakomna tujih skrivnosti.
Jozana bi se najrajši zjokala od jeze. Siliti se mora in kaaati vljudno radost, ko v mislih kliče vraga na staro skopuljo, ki ae vz?lic svojim rentam vozi v tretjem razredu... Ali je ni prav nič sram?
»Sedenje v tem vozu je kar nerodno.« dč Jozana in se pomembne
ozre na usnjene sedeže, na umazane šipe, na razprezajočega se vojaka in na kmetico, ki diši po kurniku.
>Oh, nikar mi ne govorite! Železniška uprava je res od sile.«
»Pa'sem nekoliko bogatejša, ne bi nikoli stopila v ta strašni
tretji razred.«	_
Ilirija : Železničar, Maribor
!Prveei»tvenai tekma na. Stadionu v nedeljo ob 14.30
Prihodnje kolo prvenstvenih tekem podita vezne lige prinaša tri zelo važna srečala ja: Hermes odpotuje v Maribor, kjer bo Imel za. nasprotnika obnovljeni team SSK Maribora, čakovečki igra zopet doma, to-irej z velikimi Sansami proti SK Celju, v Ljubljani pa sprejme SK Ilirija SK 2elez-joičarja iz Maribora.
Ljubljanska športna publika bo osredotočila zanimanje na trčenje Ilirije z mariborskimi Železničarji, aspiranti za podsa-vezno prvenstvo. Pomladanska prvenstve-iia tekma med njima je končala neodloča :ao 4:4. potem ko je železničar že vodil .<• 4:1. Nič manj trd boj je pričakovati v nedeljo.
Službene objave GZSP
Nujno pozivamo SK Rateče - Planica, ismuški odsek Slovenskega planinskega 'društva v Kranjski gori, smučarski klub Dovje - Mojstrano, smučarski klub Bohinj, Tujsko prometno društvo Sv. Janez, SK Triglav na Biedu, SK Lesce in smučarski klub Begunje, da takoj določijo zanesljivega delegata, ki bo oddajal dnevno ob 8. zjutraj iz dctičnega kraja vremenska poročila, namenjena za brzojavni prenos v Ljubljano, in sicer naj se z rednim poročanjem prične takoj, tako da jih bo dobil savez vsako sredo in petek v Ljubljano. Nenadne izpremem.be v soboto ali pred praznikom je takoj brzojavno javiti na naslov Goreč - Ljubljana ali telefonično štev. 3006. Vremenska poročila naj se tudi pošiljajo s postojank v planinah, ki so in bodo oskrbovane. Vsem zimskim športnikom. verificiranim v GZSP, priporočamo zavarovanje proti nezgodam. Klubi in društva naj si takoj nabavijo potrdila v svrho brezplačnega zdravniškega pregleda. Cena potrdilu je 50 par za komad. G. dr. Mar-čič bo pregledoval vsak dan od 8. do 9. in od 17 do 18 Opozarjajo se vsi člani pod-saveza. da bo strogo zabra njeno pripuščati k tekmam tekmovalce, ki ne bodo zdravniško preiskani. Vsi člani tekmovalci se morajo najkasneje do 15. decembra t. 1. podvreči zdravniškemu pregledu. Vsi verificirani tekmovalci, člani GZSP se opozarjajo, da bodo pripuščeni k tekmam samo, ako se bodo izkazali z verifikacijsktmi izkaznicami zaradi česar apeliramo ponovno na vse včlanjene klube in društva, da takoj uredijo verifikacijo svojega članstva in pošljejo do 1 decembra točen seznam svojih verificiranih članov v svrho dopol. nitve pcdsavezne kartoteke. Nova verifikacija stane s prijavnico in izkaznico 12.50 dinarja kateri Je treba priložiti eno sliko in zdravniško potrdilo Brez navedenih prilog bo uprava pcdsaveza vsako verifikacijo brez nadaljnjega odklonila, že sedaj se opozarjajo vsi klubi in društva, da je strogo zabranjeno pripuščanje tekmovalcev drugih podsavezov h kakršnikoli prireditvi, ki se vrši na teritoriju GZSP, ki nimajo verifikacijske legitimacije dotične-ga podsaveza. Klubi in društva se slednjič pozivajo, da najkasneje do 20. t. m. dostavijo podsavezu program za sezono 1634-35. članstvo pozivamo, da razpise vseh tekem točno 10 dni pred prireditvijo dostavijo podsavezu v odobritev. V razpisu je treba navesti Število daril in kakšna so ta darila. (Glej službene objave z dne 22. XH. 1933.) Za tekme v smuku in slalomu je prijaviti 14 dni pred tekmo tudi traso proge. Trening na trasi, prijavljeni p~-<isavezu, je 14 dni pred tekmo za vse tekmovalce v izogib kazni, strogo prepovedan. V slučaju, da podsavez ne bi v predpisanem času prejemal razpise določenih tekem, bo dotično tekmo brez nadaljnjega prepovedal Klubi in društva člani GZSP se pozivajo, da takoj prijavijo v Širši upravni odbor podsaveza po enega zastopnika. Istočasno naj dostavijo podsavezu odbore, izvoljene na zadnjih občnih zborih klubov ozir društev. Tekom meseca decembra bo savez izdal izkaznice za smuške
učitelje in že izprašane sodnike. Vsi v po. štev prihajajoči funkcionarji naj potom podsaveza naročijo tozadevne izkaznice, in to najkasneje do 20. decembra t. 1. Člani GZSP naj si že pred pričetkom sezone preskrbijo zadostno število tiskovin. Cena istim znaša: verifikacijske prijavnice 12.50 dinarja, sodniške pole za tek in skoke po 5 Din, tekmovalne prijavnice 1 Din, kontrolni list za tek in skokomerilce 50 par, zdravniška potrdila 50 par, cena vsem pravilnikom in pravilom je 66 Din. Podsavez ima na zalogi 3 izvode Fisinih pravil po 60 dinarjev Opozarjajo se člani, da prijavljajo svoje tekmovalce k razpisanim tekmam samo potom tekmovalne prijavnice. Vseh drugih prijav dotični klub, ki priredi tekmo, ne sme vpoštevati. Klubi naj skrbijo za dobre izvežbane vcdnike, ki bi bili na razpolago tujcem za kratke ali dolge ture v svojih okolicah. Klubi naj pripravijo v svojih smuških domovih garniture zastavic za trening slaloma, da zamorejo izletniki trenirati. Vsa korespondenca, ki jo člani naslavljajo na savez, mora iti preko podsaveza. V prijavah tečajev morajo člani GZSP navesti ime smuškega učitelja, ki bo vodil tečaj, kraj in čas tečaja in pod kakšnimi pogoji bo vodil dotični smuški učitelj tečaj.
Smuško tehsični odbor se sestoji iz naslednjih članov: načelnik šega Boris, odborniki: Korenini Drago, Rabič Maks, Ber-lot in kot zapisnikar Brum Viktor. Centralni mladinski odsek: predsednik Jože Cinkovic. zapisnikar Brum Viktor, odbornika: Berlot in Ručigaj Tone. Redne seje smuško tehničnega odbora se bodo vršile vsako sredo v tednu in Se zaradi tega na_ prošnjo vsi klubi in društva, da odpošljejo pošto vedno tako, da bo prišla pravočasno še pred sejo na podsavez. Opozarjamo nova društva, bodisi športna ali tujsko prometno - propagandna, ki se nameravalo včlaniti v savez ozir. podsavez, da se lahko včlanijo pod naslednjimi pogoji: 1 prošnjo za pristop je poslati v duplo preko dotičnega podsaveza, kateri je priložiti en izvod od oblasti potrjenih pravil in seznam takratnega odbora; 2. pristojbine so tele: enkratna prijavnina 50 Din in letna članarina 100 Din.
Seja smuško-tehničnega odseka se vrSi v sredo 21. t m. ob 20. v restavraciji g. Legata. katere naj se udeležijo gg šega, Korenini. Rablč Maks, Berlot tn Brum. — Seja upravnega odbora se vrši 22. t m. ob 20. pri Legatu, udeležijo naj se je: mr. ph. Jože žabkar, Zgaga, šega, Brum, Kosmač, Smolej Janko, Frelih. Udeležba je strogo obvezna. Opozarja se vse dane GZSP, da se bo nova uprava točno ravnala po pravilih in pravilnikih ter svojih sklepih. Za posledice, ki bi nastale zaradi netočnega delovanja članov ne odgovarjamo
pričel v četrtek 22. t. m. ob 20.30 v So. koiskem domu na Taboru. Vodstvo je poverjeno tov. Poliču Zoranu, izvajale se pa bodo vaje ob spremljevanju klavirja.
LNP (Službeno). Danes ob 20. seia upravnega odbora v podsaveznem tajništvu.
KOmi»ari.jat za JSžS. Seja komisarijata danes ob 20. v damski sobi kavarne »Emone«
JuniorMie pokalne tekme. (Službeno > Zaključna seja medklubskega odbora bo ob 18 30 v »Evropi«.
Borba za prvenstvo v Ptuju. v nedeljo popoldne se je vršila na športnem igrišču SK Drave na Bregu pri Ptuju prvenstvena tekma med Ptujem in Dravo. Do-čim je bil potek igre prvega polčasa Se precej miren in je bil rezultat 1:1, je v drugem polčasu nastala ljufca borba za zmago. Med igro je prišlo tudi do neljubih scen. Zlasti pri enajstmetrovki, ko je publika enostavno vdrla na igrišče ter oblegala sodnika Trajalo je nekaj časa. da so se občinstvo in igralci pomirili. SK Drava je pcdlegla z rezultatom 5:1.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Trening I., I. B moštva in juniorske skupine danes ob 15. V primeru slabega vremena trenira samo I. moštvo. Seja sekcijskega na-čelstva drevi ob 20.30 v r> Evropi«
SK Slovan (nogometna sekcija). Danes po 15. strogo obvezen trening za prvo moštvo in rezervo. Prav tako morajo biti vsi igralci prvega in rezervnega moštva v četrtek ob 19. na igrišču.
Kolesarska Sekcija ŽSK Hermesa tma danes ob 20. pri Kočarju sejo, na katero se vabi ves sekcijski odbor.
TKD Atena Opozarjajo se članice bazenske sekcije in Jahkoatletske sekcije, da se vrše vsako sredo ob 19. v telovadnici Mladike na Bleiweisofi*cesti treningi, združeni s telesnimi vajami, katerih se morajo brezpogojno udeležiti vse članice kluba. Članice, ki bodo neopravičeno izostale, se bodo disciplinarno kaznovale. Nove članice se sprejemajo. Interesentke naj se javijo pred pričetkom treninga voditelju treningov.
PRI UTRUJENOSTI IN IZČRPANOSTI VSEGA TELESA PRI STAREJŠIH OSEBAH.
Utrujenim in starejšim osebam toplo priporočamo, da si dado masirati telo s preparatom »Alga« na večer.
JASO. Danes ob 18. odborova aeja na tehniki, soba St 82. Udeležba je obvezna za odbornike tn poverjenike. — Opozarjamo vse tovariše akademike na glmnastične vaje. Ta tečaj smučarske gimnastike se bo
predno ležejo spat. in zjutraj predno vstanejo. Zvečer vam bo po masaži telo lahko, uživali boste globoko spanje. ki vam da odpočitek in vas okrepča. Zjutraj po masaži ostanite še nekaj časa v postelji. Ko vstanete, vam bodo udje gibki, hoja lahna kot v prerojenem telesu, čutili boste novo svežino, vedrost in življenjsko moč.
»ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica
Din 14.—.
222	Reg. S. br. 18117.32.
Vremensko poročilo
številke za označbo kraja pomen:jo: 1 čas opazovanja 2 stanje barometra 3 temne ratura. 4 relativna vlaga t odstotkih 5 smer In brzina vetra. 6 oblačnost 1—10 7 padavine v mm S vrsta padavin. — Temperatura: prve številke pomen.}o naj višjo, druge nalni^V- temperaturo 20. novembra Ljubljana 7, 768.0, 4.6, 90, 0, 10. h megle, 0.4; Ljubljana 13, 769.6, 7.1, 74, NEL, 9. —, Maribor 7. 767.3 5.0, 90, 0, 10, dei, 2.0; Zagreb 7, 7&8.5, 6.0, 80, B2, 10, —, —; Beograd 7. 767-2, 6.0, 90, NNW1, 10, — —; Sarajevo 7, 766.7, 7.0, 90, 0, 10, —, —; Skoplje 7, 763.4, 10.0, 90, NW1, 10, dež, 2.0, Kumbor 7. 765.6 11.0, 90, 0, 5, —. —; Sipllt 7, 765.6, 10.0, 80, NE1, 3, — —; Rab 7, 765.9, 10.0, 60, 0, 3, —, —; Rogaška Slatina 7. —. 4.0, 88, NW2, 10, dež, 2.0.
Temperatura: LJubljana 7.2, 2.2; Maribor 11.0, 5.0; Zagreb 13.0, 6.0, Beograd 12.0, 50 'Sarajevo 14.0, 6.0; Skoplje 14.0, 7.0; Kumbor 18.0, 11.0; Split 16.0, 10; Rab 15.0, 8.0; Rodaška Slatina 10.0, 0.0.
Radio
Sreda, 21. novembra,
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Plošče. — 18-20: Bukarešta vzhodni Park (Aljančič).
—	18.40: Pogovor s poslušalci (prof. Prežel j) — 19.10: Nacionalna ura: Mil rutin Bojič. — 19 35: Plošče. — 19.50: Jedilni list program za četrtek. — 20: Koncert Orke_ stralnega društva Glasbene Matice. — 21.30: Narodne ialortinke v ženskem teree-tu- — 22: Cae, poročila, radio - orkester.
Četrtek, 22. novembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 1250: Poročila. — 13: Cae, plošče. — 18: Smuška ura ljubljanskega nogometnega podsaveza.
—	18-30: Radio * orkester — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Nacionalna ura: Naša narodna prosveta^ — 19.55: Jedilni ltet. program za petek- — 20: Pravna ura (dr. Knaf-lič). — 20.20: »Zvezde kličejo« (slušna igra Fr. Hernleldta). — 2150: Cae, poročila, orkester.
BEOGRAD 16: Dijaški koneert. — 17: Orkester. — 19: Plošče. — 20.30: Koncert beograjske filharmonije- — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.15: Pesmi — 20.45: Jugoslovanska lirika. — 21-15: Klavir. — PRAGA 19.30: Prenos opere. — 21.30: Klavir. — BRNO 19-30: Prenoe iz Prage. — 21.30: Klavirski koncert. — VARŠAVA 20.10: Lahka glasba. — 21: Koncert solistov. — 22: Orkester. — DUNAJ 12: Plošče. — 16.10: Iz zvočnih filmov. — 17.30: Koncertna ura. — 18.55: Prenos Verdijeve opere »Falstaff«-
—	22.10: Plošče. — 22-50: Jazz. — BERLIN 20.10: Plošče. — 21.15: Vojaška godba. — KCN1GSBERG 20.10: Goethejev večer. — 20-40: Lahka glasba. — STUTTGART 20.30:
Gogoljev »Revizor«. — 22.30: Lahka m pV»-ena glasba. — BUDIMPEŠTA 18.35: Kitara. _ 19.30: Prenos Verdijeve opere »Travi*-ta«. — 23.15: Ciganska kapela. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen kooeert. — 20.45: Mešan glasbeni program-
Plise za volane v različnih gubah, speci-alni entel oblek, volan, šalov itd., ažnri-ranje. entel vložkov in čipk. predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši
Matek & Mikei, Ljubljana
poleg hotela Štrukelj.	139
Na
loročni dan,
mi je mož priznal . .
Nikdar ne bom pozabila radost, ki me j« prevzela ko tem zvedela, da j« bila Ijo-bezen mojega soproga najprej vzbujena k lepoto moje sveže, mehke, bele kože, nežne nalik rožnatemu cvetu. Še pred nekaj mesecih je imelo moje lice robato tkivo, pokvarjeno z razširjenimi znojnicami ia zaje-dalci. Tedaj pa sem t dnevno uporabo kreme Tokalon bele barve fki ni mastna) pridobila nepopisno lepo novo kožo. Ta krema belt, krepča in nateguje kožo ter je koži popolnoma neškodljiva. Prepričana sem, da bo olepšajoči učinek te kreme Tokalon bele barve pomagal vsaki ženi, razmeti moško srce.
BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čltatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Majrer i drug, Odio 9-B, Zagreb, Praška nI. 6.
Kurja očesa
X»jbo<jBe »redstv* pro«
kurjim očeeom »CUnrAnc je mam
I
1 3
Dotet* ▼ Itfcaroafe, jii aii na.r«Tiivo«t s tiror-mce m fr!a>vnega aM&dešč« OuT»jte »e poo«J<*fi>!
M. Hrnjak
lekarnar — Steak.
MLADINI ZA MIKLAVŽA IN BOZIC
ČUDOVITO LEPIH POVESTIC - „JUTR0VIH" MLADINSKIH KNJIG
gtedi gorivo. Zagreb, Gajeva 20, telefon 55-66. LJubljana: Zrnec Franjo, Cankarjevo nabrežje 5.
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom bridke izgube našega iskrenoljubljenega soproga, očeta, starega očeta itd., gospoda
ANTONA LOBENMVEINA
izrekamo tem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo.
Posebno zahvalo izrekamo gg. županu Perušu in gostilničarju Postlnu za ganljiv nagrobni govor ter darovalcem številnih vencev.
9560	žalujoči ostali.
Knjige po Din 12.—
dobite v vseh knjigarnah in poslovalnicah »Jutra«. Po pošti jih razpošilja uprava »Jutra« v Ljubljani.
Poštnina Din 3.—.
TVRDKA
MAY
RAL fc AVO IN PRODAJO
onientaiskih preprog
ročnega Izdelka tkalnice orientalskih preprog iz Skoplja.
PRODAJA SE PO STROGO USTALJENIH TOVARNIŠKIH CENAH. PRODAJA TRAJA DO 24. T. M.	TUDI NA OBROKE.
2 E N E MALIM OGLASOM
Pe 50 par za besedo. Din Z.— davka za vsafi oglas tn enkratne pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni. Ki l&^ej« dlužb. Najmanjši /m ene k za enkratno objavo ogl&tta Din 12.—. Dopisi ln Cenitve se zaračunajo po Din i.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje
naslovov Najmanjši zne»eb za enkratno objave oglax» Dtn 20__
Vsi ostali oglasi se zaračnnaJo po Din I.— sa henedo. Din JL— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov Najmanjši eneseb «a enkratno objavo oglasa Din 17.—

Ponudbam na Šifre ne prilagaite rnamk' l,e. fe zantevaTe oo Oglasnega oddelka »Jutra« Ujfj ^ »
odgovor priložite
v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase )e plačati pn predaji naročila, oziroma ]ih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali oa po Doštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgorai navedenim pristojbinam še manipulacijska
Dristoibina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek
M'
Jutra", LiuHiana.
Zahtevajte
v lastnem interesu samo
Perma-Tex
original ameriški gum...
5 letno jamstvo.
uumu1
Beseda 1 Din, davek 2 Din, »a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kuharico
m mwi.šo rfstavracij« — t«p6m in ea.mi'">6toj>o» spodimjo sprej m eim v etaJ-ek> službo. — Ponudbe no c*ras. c«i-ie-lek »JiKie« pod »Kuharica«.	3336->-l
Vrtnarja
olonj-enegu, — i dobrimi
enričen-«-!'i. sprejmem tako; ii vodstvo iim-et-ja kra-j Zagreba. — Ponudbe na: I>-pozitna banita d. d., Zagreb, Tocra-žic-e-va ulica br. 10.	33337-1
Vezilje
i Jaslim strojem. dWo. Ponudbe pod zna-čko »Strovno ve-z-enje« na poli rožnaeo »Jutra« v Mariboru.	334-18-1
Urarski pomočnik
i -več, o prakso. vešč vseh v to Btroko ppad.v-o-č ii d*!, z lepimi spričevali, dr«bi ta.ko: slnžbo. Po-»idbe na o?!««;;: oddeVs »Jutra« pod »Rabim 'a- I k-,j«.	33360-1
Mladega brivskega pomočnika
d^bro i^urjejiega sprejme t e. k o j M: he.t-1 Godino-v r Tržiču.	33301-1
Prodajialko
kd bi poena-gala tudi ten gospodinjstvu, sprejmem v podežefek-o mešano trgovino. Le delavoljin-e io z dobrimi pniporoči-H naj pošljejo oorndbe f fliko n« o-<r'ae. oddelek »Jutra« pod »Popoka oskrbi v h:-ši«.
33379-1
Natakarico
prrdmo in pošteno sprejmem ta.koj. Naslov v vs-eh po-9i-ovalwic»b »Jntra«.
38406-1
K trem deklicam
od 7 do 14 let, eprejro-eim izobraženo in zdravo gospodično a!i gospo, pope! -•norna perfek.tao v nemščč-mi, ev. ?:oTenSfi*n© tttio?jTio .Nemiko. Natančno poroidibe pod »Ze.nee!ji'va in resna« ■na oglasni oddelek »Ju t-a« .3:3899-1
Natakarico
'TTejKivno sprejmem takoj Naelo-v v vs-eh poe! ovalni-csh »Jutra«.	33395-1
Ci. Th. Rotman:
Vožnja § in njene posledice
Kroj. pomočnika
za prvompteo d Ho im velike komade sprejme ta.koj Sotn-mer Hioko. Ceij#.
33401-1
Sobarico
sprejmi® takoj h">t-e4 »Novi evet« v Mariboru. Jn-čič-e-va tfoca.	3311.7-1
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za širro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vajenec
z 1 Vi leta učfi-e dobe — želi nadaljevati učenj« v r-rgoreini meša.nega biago.. Xnt»!ov v vroh po^i^n.'^!-rjh »Jutra«.	33378-44
Beseda t Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din, Naimanjši znesek 17 Din.
Zastopnike (ce)
t voefc krajih z* razpe'«-ra.nje nin osnih p^t-en t. go-epodiiajpkiih predmetom. i !«pi™ zaslužkom, išče več j« podjetje. — Pomudibe i referencam': na ogia6 od-de'^ »Jirt't!« pod Šifro »■Poaneje eta-lna pleča-«.
S3316-5
Šivilja
r-eom« hi prakt.-ir-.na.. «?če zapo»!enj«. Bojraivka 35. pri<zwn>!'je.	33380-i?
Kuharica
išče mento v ho;eni ali pem-»ionu. Gre tudi kot na.*« karioa. N.vlov v vseh po-e'i oroin icah »Jtr r«
33403-2
Prvovrstna
krolr>čic?
ne pr^roč« ra dom. za i^dolovanio ob'ok i.n p'a ščerv. Pred škofijo M. !9'II.
S34ao-2
Beseda 1 Din, davek 2 Din,
za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Dijaki 12 Dla
Akademik
toStrnira	nižješo!©«. Ospeh
«igTi.'en'	Ponudbe aa ogi.
oddelek	»Jutra« pod šitro
»Uepeh«.	33392-4
A joj, kaj pomaga vsa previdnost In opreznost, če mahoma pridrevl kolo in buhne naravnost skozi krasno sliko! Preden se zaveš; je že prepozno!
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Radio
3 -f 1 eevni, mode! 1934. skoraj nov, prTOvrefine znamke, ugodno prodam. Ogledati med 1. ta 3. poip.
Naslov v v«rh poelorva-ori-
cah »Jiitrs.«.	3338S-9
CH25EZS3DB
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova S Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Artel
360 0. H. V., nov, Bmc4
ra.nsveH'j«va, zadnji' model 1933. po®*!?««, zo polovično ceim mprodaj. Naelor v v»e>h poelovaiin. »Juit.ra« 33069-10
Beseda 5S para, davek 2
Din, za šifro ali dajanje aaslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Dim.
Dekle
etar-e 31 let, t gOBpodja}-
eko šolo, iS&e «!užbo za takoj. Naslov v vseh p&-ei^a lokvah »jnitra*.
33390-2
T*
Beseda 1 Din. davek 2 Din
za šifro ali daianle naslova 5 Din Naliranišl znesek 17 Din
Površn»kJ
•■renebooou«-. isnjenr ijifr itd N»)bo^Sr oa »r1	Sv P»'r«
W	133 »
LČJ
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Staro železo
vBaikomst.no. tudi pločevino in dniige k-cvi.nf.ke od-p«d!k« ploču.ie najvišje Fr. StuipiM. ielemina. Ljub-Ijen*, Goepos-veiteka c 1.
33380-7
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro al) dajanje naslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din.
Hranilne knjižice
kupuj« in prodaj«
posojila in naložbe
kapi'U-! a v knjižicah aii
gotovini iffiv ršn,j e BANČNO KCM. ZAVOD v Mariboru.	S330&-16
200.000 Din posojila
eremt. tudi vlogo Mestne hranifeioe. Iščem proti vkjijii-zbi na prvo m-esto. — Ponudbe na oglas. odd^Jok »Jutra« pod šifro »Velifro posestvo«.	33398-16
Hmeljar*!, pozor!
Hraniln« tnji®ice Sa.viuvske posojilnice v	k mre m
v ETvee.ku do 300.000 I>;n. Pmmidibs na ogla« oddelek »Jnitra« pod »Dgnd^a in dobra prilika«. 33436-16
Stavbno parcelo
najprimernejše kupiš z vrt-in: ugodnost.m>i — polo vina kr.. žice. pMovioa go •jovin«. Ljub!ija.na P-uie g 333<>;-2ft
Tridružinsko hišo
d t- *wvhrK>, v M os* ah pri Ljiubjari i>*oda P<vedn-valnica. L;uV-;ama. W«!f«. niica 1. Posebno 60.000
Din.	33382-20
Posestvo
7 ha veliko, f st.inovanj-okim im gos!><>darpkim po-<'.>()m v bliiini Roga-ške S'a'ijM> ngod-no prodam proti eotovini. Ponudbe na pod-užni-oo ».Tn.tra« v Mo-rbo~u pod šifro »Vin^!T'ad im posestvo«.	S34T.9-ŽO
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova S Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Srebrne krone staro zlato ln srebro
k o p n j e -af:n<>rija dra?'h kovin v Ljubljeni H;rska ■ilica št«^ 36 — vbod t Vid o v danske oeete (pri po stila Mi; na).	70
Vaša garderoba
oo elegantna ® no traja * leta ie jo daste t Ii «»nje. čiščenje sn popra ™ oarolikajn:ci. modne mu »telje;u Josivu B 'cu. Kolodvorska n; 6 S"a. bo jša to oaveivejša ob uovlja:no» oi>.a6ii. 218-13
tlEGJBSl
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ia šifro ali dajanje naslova 3 Din. Naimanjši zne»ek 17 Din.
Trgovino
n« pronu-tTKMn kr»ju aa del-eli 0"iddam v na.;eoi. — Pomidbe n« podrui. Ju.trn v Celju pod šifro »Novim tatom«".	S31iS-U
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Pohištvo
om«.re. postelje rtd.. čipto, dobro ohranjeno, po zmerni ceni najprod-aj ob de-iaivnikih med IS. rn 17. Kuaej, Rimska cest.a. ?T.
33393-12
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aii dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Skladišče
#0 m1, primerno ra delavnico, oddam v l>v»> rakovi mici 8, dvorišče. 39158-19
Gostilno
z gy*tf!niSkim i.nve*vtarje«n 6 sobnim.; za tujce ter »ta-tH>vanj''m o»ldam v na-jem-Karcija 10.00(1 Din — tudi v hra.n. knjižicah. Pomudbs do 25. nonremb'-« na Ob-finsko hraniimioo v Ma-re.nbergn.	33416-1-7
fjfsunisi
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje oaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kislo zeUe. repo in sarmo
p; »»»»mtuo po brertontn
-emča: om- veaJc« mooiro" dobavlja Homan Ljubi ja ni Sv Petra neata 83 — Teiefon 27 66	217-33
Seseda 1 Din, davek 2 Din.
ca šifro aH dajanie oaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
4 travniki na Barjn
naprodaj u 33.000 Din — ali 10.500. 9000. 8000 ta 5500 Din. Ljunbljam. PmJe it. 8.	33352-20
Dvonadstropna h'ša
v eemtru na zek> prometnem pr-o#toru Maribora naprodaj. Ponudbe n« podružnico »Jutra« v Mariboru pod 5ii.fr® »Drava«.
33159-20
Lokal
v tediwtrijskeim fcmf« na G oren :skem odda m. Naslov v vseh po«i»va!aiioah J"u t-a 33384-19
Prehrana
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Osamljeno žensko
starejšo, eiprejoiem za svojo k mirni družini na deželi. Pogoj pofct-e-nost ta jamstvo. Dopise na oglas, oddelek »Juitra« pod šifro »Preeirblj-eo* do smrti«. __________ 33333-14
GZ3HBBGS
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Smučarske hlače
damsk-e, dobro o6ra.njeoe oa.proda-j. Naslov v vsoh poslovalnicah »Jutra«.
3340T-18
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Na:manjš! znesek 17 Din.
Dijaka
Hp*a3mem takoj »Ji ■ 1-
dr-oetnhrosn v popolno dobro oekrbo, eiveo«. b-erz. Nae!ov v vseh po^cvatai-eah »Jutra«.	33383-32
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanie naslova 5 Din. Naimanjii znesek 17 Din
Stanovanje
vefflk« &obe ta velike kuhinj« za 400 Din takoj oddam 3 odraslimi oeuba-m v Linhartovi olici Itev. 28.
33418-81
Opremljeno sobo
v eeotru mesta oddam — oddam e»veat. d hrano. Isvotam sprejmem tudi
tri abonente
N.v»'ov v vseh posVma'n»-cah »Jutra«.	33397-33
Opremlieno sobo
l«"po. z M. t <*K»m. »ouipo-rabo kopalnice in sopar:-a-hnu vhodom oddam takoj »lii p-z.ne:e boljši et.ranki v novi vUi v Costo^-i nI. 9 33111-23
Sobe išče
Beseda M para. davek 2 Din. ta šifro ali dajanje oaslova 3 Din Najmanjši znesek 12 Din
Sobo s štedilnikom
iščem za tak«>j za Bežigradom. Poniid.be na oglasni odde-ek »Jwtra« pod šifro »Za takoj«.	33408-^/a
Maihno sobico
« postrežbo, pri	dobri gospodinji »čem	v »redni« mesta. Ponudbe	na ogns. ndd^'ek »Jutra«	pod šifro »Diiak«.	33414-23 a
4M/59U1P
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova J Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pes volčjak
ki flinši na ime »Peron«, t znamko 328 Skofj« Loka. se je zatekel. 9por«Ait- na nasiov. BraJovič. T-omačo-vo it. 75.	3tM<J6-37

Beseda 2 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Majmanjši znesek 20 Din.
Simpatična gdč.
feK prijateljstvo s starejšim. dobro sitairanim gospodom. Do?»:ee tka ogl.t«^ oddelek »Jutra« pod šifro »Vesela prij*te>iji>oa«.
33406-54
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Mizarske stroje
zelo pripravne, prodam aM zamenjam za les. Naslov v v»eh poslovalnicah Jutra 33096-29
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Striženje 4 Din in britje 2 Din
{■ul de-lavutvo). Obiščite re-oov-irano najceuej&o Brrv mco »Rapid«. Sv Pe^-ra e ŠL 25.	32975-30
Izgubljeno
Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 3 Din Najmanjši znesek 12 Din
Damska ura
Zenit, zlata, z ziato zapestnico j« bila izguibljeca — Pošte® najditelj naj jo proti nagradi odda v tr-go<vini Banjai, MLk ošrčeva cest« 30.	33396-28
5
v hurketji moAkfh seksualnih organov pomaga takoj od zdravnikov
priporočano mehanično sredstvo »SA-LUS STANDARD«. Veliko število za-hvalnic, po javnih notarjih potrjenih.
Deluje zanesljivo tedaj, ko je to z»-željeno. - Prospekt »S. S.« razpošilja diskretno po 10 Din (znamke ali denar) v zaprti kuverti brez napisa tvrdke ali vsebine. — Za-stostvo »S A L U S« Zagreb 6, Varšavska 11-Jo.
PREMOG DRVA in R ARBO PAKETI
pri
IV. 8CHUMI Dolenjska cesta Telefon St. 2951
Uspeh
za
uspehom
ianje kdor se ob Id orilikl poslužuje
»Jutrovega« -naleea oelasnlka!
C
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
ZA ŠPORT
in
promenado
so najnovejši vzorci prispeli pri
Lenasi & Gerkman
Oglejte si jih!
K U B A N Y-JEV MATE ČAJ
orani ter ttrepča tlvce is
mifiice Pospešuje prebavo, dela apetit regulira delova-aje srca ln ledvic Kdor ga redno pije se mu ni bati ne gihta ne revme Dobi se 9 vseh lekarnah v originalnih zavojih pc Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna »fr. MillvoJ Lenstek, LJubljana, Resi jeva jesta L, ako pošljete v naprej Din 15.— Športniki, turisti lovci in nogometaši pijte ga redno!	126
Ali si že član Vodnikove družbe"?
NAJNOVEJŠE
RADIO APARATE
7 J >JiMlJ' I'
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje oaslova S Din. Najmaojil znesek 17 Din.
Veliko prazno sobo
odda.m a L dpcenmbnoan v Jankovi »i« šte<v. 13.
33404-33
Sobo
• Vrkoft vmdo ta/boj oddam na Kralja Petra t-gn H. 8/HI.	53428-23
Sobico
* električno -azsvetljanro, oddam gospodu. Nas ov v vseh BosicKvalmicah »Jutra« 33113-23
odlične kakovosti po nizkih cenah
po ugodnih plačilnih poljih
Vam nudi
zastopstvo	^sunvt	RADIO
H. SUTTNER, Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 6«
Zahtevajte brezplačni cenik!	Sprejemanje popravil!
0 G •
tvrdke M Krisper
dajemo v času ©d 22. do $©. novembra 1934 na vse naše cene poseben
popust
Izkoristite to priliko za Miklavžev nakup!
Mestni trg štev. 26
ANT. KRISPER, LJUBLJANA
Stritarjeva ulica 1—3
Ureiuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Rlbnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. - Za inseratnJ del je odgovoren Alojz Novak. - Val t Ltfubljara