85^)4 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PPII*iwk5KI dnevnik Poštnina Dhčana v gotovini "“o- Dostale I grupo« Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 245 (9853) TRST, petek. 21. oktobra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1P43 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropa. !± teroristov drži v šahu policijo najmočnejše zahodnoevropske države 00|gyQj javne j||dustrij6 protestirali Po usmrtitvi Hansa Martina Schleyerja proti vpisovanju v dopolnilno blagajno velik lov na teroriste po vsej Nemčiji Nemška javnost mirno sprejela tezo o samomoru Baaderja. Raspeja in Ensslinove Obdukcija pokazala, da so Sc h leve rja umorili s tremi streli v glavo - V Alzaciji odkrili stanovanje, v katerem je bil zaprt predsednik nemških industrijcev ? Trt — V vsej Zahodni Nemčiji je v teku velikanski lov na člo- 5( Po smrti Hansa Martina Schle.verja, predsednika nemških indu-Mlk truplo so našli v sredo popoldne v alzaškem mestecu _ , °use pri Strasbourgu, je osrednji kriminalistični urad rial na raz-n ,a8o 800 tisoč mark, približno 300 milijonov lir za sklad za nagrade gojene Ustim, ki bodo posredovali podatke, ki naj pripeljejo k iz-n .™tvj 16 teroristov: !i žensk in 7 moških, ki, kot kaže, držijo v šahu itnočnejšo zahodnoevropsko državo. • , tem smislu gre tolmačiti tudi Otva vladnega glasnika Klausa “rilinga, ki je dejal, da se je lov v1'*;1 in da jih bodo vse polovili, .lijtisnili so na tisoče lepakov s r Eln' šestnajstih teroristov in jili Jobesili povsod, njihove slike so ukazali p0 televiziji in da so Nem-dovzetni na to vrste lova azuk dejstvo, da je v prvih u-Po razpisu nagrade že šest ti- (j'c °*cb telefoniralo policiji, češ Slov'* Vsa* m ene*a' 16 terori- ta3|:s*t in javnost v glavnem ugo-uata, da je kancler Schmidt rav- •"iinii nal prav. ko ni popustil teroristom in ni izpustil iz zapora Baaderja, raspeja, Ensslinove in drugih članov teroristične skupine, kot so zahtevali Sehlcyerjevi ugrabitelji in pre-usmeritelji Lufthansinega letala, pa čeprav je to v končni konsekvenci povzročilo smrt predsednika nemških industrijcev. Pri tem sc sklicujejo na dejstvo, da so teroristi, ki jih je vlada osvobodila v zameno za izpustitev šefa berlinske CDl) Konrada Lorenza, kasneje umorili 9 oseb in ranili druge štiri. Kar zadeva domnevni sarpomor CK PSI OPOHRIL TOMC« SMERNICE TAJNIKOVEGA POROČILA Craxi: Nepopustljivost KD vodi h krizi po predsedniških volitvah Kongres socialistične stranke bo skoraj gotovo marca 1978 - Danes zasedanje 'seiSržavnega sveta KD - (iovor Birialinija na zasedanju deželnih tajnikov KPI vah ^ ~ ^a*djvčki tridnevne ži v 111e in mestoma tudi ostre razpravi v centralrem komiteju PSI ka ^.1° na bistveno enotnost v stran t ’ Pa čeprav je ta enotnost izraz j^Pktene alkimije odnosov, pritiskov hii ravnot-Cži j med miselnimi stru.ja-taj'."'"gravitirajo okoli Craxij;vega , lustva. v zaključnem dokumentu, d6-S^:'cuie 73 marec 1978 enainštiri-»arn • ysedrža vni kongres stranke je l^ ječ tudi pomemben odstavek, ki st i £'a Vf>žnost «notran,je enotno-tdr s*;av'{u se Je CK PSI Uad in se torej tokrat nišo obli-m aje. kljub razlikam, večine in 'aijsuie. Jj^ji zaključni repliki je Craxi no da mora PSI voditi neodvis-L Politiko in se boriti proti «kora-cjit; aazaj», ki bi .jih hotela nare-pa . Pri tem morajo socialisti s j.1'1’ da ne nannejo loka sporov to^PPnist., ker bi sicer o,šibil-' ce (J' o 'evico. Craxi je noudaril, da (p. JdPritla KD v «drugi polovici Pdatne dobe parlamenta« (torej Pogovori o načrtu «prcmogovoda» k Katovic v Trst RIM — v okviru sporazuma o katranskem gospodarskem so-klovanju med Italijo in Poljsko J* J« Pred novembrskim Giere-virn obiskom v Rimu sestala spbna mešana komisija, ld sta * vodila namestnik poljskega 9'istra za zunanjo trgovino Du-°s* in podtajnik v ministrstvu * *m-n» zadeve Radi. u, kčji -jei pogovorov sta posve-■ načrtu o napeljavi posebne- ®a «premogovoda»' iz Katovic v v. st- Gre za ccv, po kateri naj ' Potiskali z vodo pomešan pre- t1,°,g.v Italijo, ki je znana po-osnica (,e rude. Po mnenju ko-,,sde bi po «premogovodu» lah-,° Potisnili letno nad 5 fnilijonov Prern°ga. Za načrt je še po-„ra*t zainteresirana javna družba d msiderj. j... ri'«i del zasedanja so posve-jA.. razširitvi sodelovanja med dansko tovarno avtomobilov J®1 in poljsko »Polmot«, ki že 'deluje Kiatove «125» in [j d^dsedniških volitvah) popustiti vi nr' Cr julija n' popustila, se pra-dčnih aestayi nove vlade demokra-do n s'l' ^ nasprotnem primeru bo-|dčasne volitve neizbežne. nja e,e Programa je Craxi bil mne gr ’ da ga bo moral opredeliti kon-Sest„ *,fanke in v ta namen so bile dr, Viene štiri komisije, ki ga bo-J)l'iPravile, Sklha2pPava se jo pričela v dopoldan-pa,lnAah 7- ostrim Mancinijevim nabrit? na politiko tajništva. Kala-Ostr- 1 dpsl-anec je z njemu značilno Porv.?,0, 'n neposrednostjo v bistvu •lavnem teze' ki jjb J* orisa: ie na P0 ,m srečanju svojih pristašev. «0, Asovem je socialistična stranka ne Julona- po krivdi tajništva, ki «pA° Povedati drugega kot to, da fi,k«e.ne bo vračala k preteklosti«, tblacl jU so kongres prihovinjo po-zdi nepotreben, ker se «v pol leta ne bo spremenilo nič». Zato zagovarja mnenje da bi kongres stranke moral biti jesfni, tik pred volitvami predsednika republike. Kakšen je. po Mancinijevem mnenju; cilj PSI? «Priti moramo do vlade z demokristjani, ki naj bi uživala podporo ali pa vzdržanje KPI.» Na povsem drugi strani stranke se nahaja Achilli, ki neusmiljeno obtožuje socialiste, da obnavljajo stru-jarstvo, pa čeprav na bolj zmedenih političnih osnovah. Achilli meni, da bo kongres potekal v znamenju navidezne enotnosti, medtem ko bi se moral kongres jasno opredeliti za ali proti programskemu sporazumu «šestih strank«. Po njegovem mnenju je sporazum «škodil celotni levici«, ki se mora spoprijeti s težo družbene krize, medtem ko ima KD proste roke in skuša ponovno združiti okoli sebe vse zmerne in reakcionarne sloje. Po njegovem je edina rešitev v «skupnem programu levice«, ki naj privede do alternative vlade in oblasti. Na liniji alternative je tudi Ric-cardo Lombardi, vendar meni, da se mora stranka vključiti v izvajanje «šesternega sporazuma«,, čeprav se nanj ne «veže disciplinsko«, ker mora prej ali slej pričakovati o-ster prepir med KD in KPI in torej predčasne volitve. Lombardi je tudi napadel Manco in De Martina, katera obtožuje, da tolmačita alternativo v «zgodovinski perspektivi«, se na zadovoljujeta s povratkom v vlado, ki ga terja Mancini. V pričakovanju kongresa sta se torej izoblikovali dve «fronti«. Na eni strani je Craxi, ki ‘si želi «ve-liko večino« v stranki, iz katere bi rad izločil samo Achillija in Mancinija, na drugi pa stoji Lombardi, ki bi rad izločil tudi De Martinove pristaše. Glavno vprašanje ostaja vsekakor izvajanje «šestemega programa«. Manca in De Martino sta zagovarjala nujnost, da PSI vsiljuje izvajanje programa in tako zaostri protislovja, ki bodo privedla do čelnega spopada. Drugačnega mnenja je Balsanm, ki se boji predčasnih volitev, češ da bi čelni spopad med KPI in KD «povozil socialiste«. Vrsta je sedaj na demokristjanih, da izmerijo «pulz« stranki. Danes se namreč po mrzličnih pripravah v znamenju merjenja med strujami, sestane, vsedržavni svet KD, kateremu bo o trenutnem političnem položaju in perspektivah za nadaljnjih šest mesecev poročal Zacea- gnini- , . ... Skrbno in pazljivo pa spremljajo razvoj polemik med socialisti v vrstah KPI. Na sestanku deželnih taj: nikov partije je senator Bufalini spregovoril o nujnosti ^povečanega dialoga s katoličani«, ker je konec koncev Vprašanje naprednejših rešitev povezano s spremembo razmerja sil med levico in KD. Obenem pa morajo komunisti očuvati enotnost s socialisti. Bufalini je pozitivno ocdnil samozavestnost in samostojnost socialističnih pobud, saj prav te dajejo tej stranki v zgodovini že uveljavljeno vlogo. Komuniste' pa je pozval, naj premostijo ikoPtoleks« bojazni, da jih bodo so cialisti preskočili na levo ter naj potrpežljivo grade enotne in enakopravne- -odnose v okviru levice. Na zaključku je Craxi poudaril, skupine Baader - Meinhof je danes sporočil svoj odstop pravosodni mi* nister dežele Baden - Wuerttemberg Traugott Bender, ker ni mogel odgovoriti na nobeno od vprašanj, ki so mu jih, kot odgovornemu za zapor Stammheim, postavili: kako so si trije zaporniki'mogli vzeti življenje, kako so prišli do orožja in kako je mogoče, da so pri Raspeju odkrili tudi radijski sprejemnik. V Franciji se ta čas nadaljuje preiskava o umoru predsednika nemških industrijcev bivšega ese-sovca Schleyerja. Iz obdukcije, katere uradni rezultati bodo /,nani čez čas. je razvidno, da so ga teroristi umorili s tremi, streli v glavo in da mu niso, kot so najprej povedali v Zahodni Nemčiji, prerezali vratu. Za sedaj še ne morejo ugotoviti, ali. so ga umorih ored ali po samomorih v Stammheimu. Predstavniki policije so izjavili, da ne morejo ugotoviti, ali so Schle-yerja, ki so ga umorili približno 36 ur preden šo odkrili njegovo truplo v prtljažniku avta parkiranega v neki ulici v mestecu Mul-house, ubili v Franciji, ali so ga morda pripeljali že po njegovi smr-I ti. Na francosko-nemški meji so zelo poostrili nadzorstvo, v prime ru, da bi teroristi, ki so umorili Schieyer.ja, skušali prekoračiti mejo. Ugotovili so medtem, da so avto. v katerem so našli truplo Hansa Martina Schleyerja, kupili iz druge roke v Bad Hamburgu. Domnevajo, da ga je kupil Rolf Haissler, eden od teroristov, ki ga trenutno išče tudi nemška policija. Nemška televizija medtem, zagotavlja, da so v kraju Cernay, ki je prav , , , . . , . , . tako v Alzaciji, nekoliko severneje da vladajo v stranki turh nesoglas- ^ jyjuii]ousea ddkrili stanovanje, v ja, ki jih bo lahko razčistil samo ^ap;reiri naj hi bil nekaj časa, m.j- Raspeja, Baaderja in Ensslinove pa se zadeva še ni razjasnila. Rezultati obdukcije, ki se je predstavnik Amnestv International ni udeležil, kljub temu da so zahodnonemške o-blasti glasno razbobnale, da ga bodo povabile, , da se prepriča o verodostojnosti teze o samomoru so še vedno predmet žolčne diskusije, čeprav zahodnonemška javnost sprejema tezo o samomoru. Dejstvo, da je Baader umrl zaradi strela v tilnik, nikogar no razburja, niti nekaterih vidnih strokovnjakov, ki mirno trdijo, da je strel v tilnik pogost način samomorov. Za Ensslinovo. ki se je obesila za rešetke svoje celice pa pravijo, da je to najbolj običajna oblika samomora v zaoorlh. Pri tem pa ne povedo, zakaj potemtakem niso skušali preprečiti sleherne možnosti takega samomora v najbolj varnem nemškem zaporu. V zvezi s smrtjo treh pripadnikov središču mesta, vendar jih je policija zavrnila v solzilci. Po nekaterih vesteh naj bi prišlo tudi do streljanja. Obračun incidentov, ki so trajali do večernih' ur, je težak: sedem o-seb — štirje karabinjerji in trije študenti — se je moralo zateči v bolnišnico zaradi lažjih poškodb, dvajset demonstrantov pa je bilo aretiranih, predvsem ker so našli pri njih orožje in molotovke. Materialna škoda je ogromna: uničenih je bilo več avtomobilov in avtobusov, številne trgovine pa so bile opuslošene in oropane. kongres, ko se bodo oblikovale večine in manjšine. Opolnoči so odobrili kratek dokument % že znanimi zaključki. Mancinijeva skupina se je vzdržala le ob stavku, ki odobrava Craxijevo poročilo, medtem ko se je «nova levica« Achillija in Codignolo vzdržala ob celotnem dokumentu. Veči na ga je torej odobrila. CANDIDA CURZI BANGKOK — V monarhiji Tajski je včeraj spet prevzela oblast vpjska, točneje »revolucionarni odbor«, ki je razpustil parlament, razveljavil ustavo ter za naslednje leto napovedal splošne volitve. V krajšem radijskem sporočilu, ki so ga pripravili člani »revolucionarnega odbora«, so za začasnega vladnega predsednika imenovali admirala Sangada. vendar imen drugih članov vlade niso javili. brž neposredno pred svojo smrtjo, zaprt Schleyer. Tam naj bi odkrili tudi avto, s katerim naj bi pred časom peljali Schleyerja. o čemer naj bi pričal tudi zapestni gumb, ki so ga našh v avtu (if) Incidenti v Rimu in številni atentati RIM — Smrt treh Voditeljev za-hodnonemškega terorizma v zaporu v Stammheimu je dala povod za vrsto atentatov proti podružnicam nemških podjetij v Italiji, pa tudi v drugih državah. V Rimu je včeraj po poldne prišlo do respih incidentov, potem ko so oblasti .prepovedale protestno manifestacijo študentskega gibanja. Kljub prepoved1, so se namreč študentje zbrali na univerzi in nato skušali prirediti sprevode proti Ogromna množica delavcev s Tržaškega in Goriškega se je včeraj udeležila proieeloe demonstracije proti politiki, ki jo vodi vodstvo državnih udeležb. Na sliki: sprevod v Ul. Carducci. Poročilo na tržaški kroniki IIIIIIIHdlinililllfllllllllHIIIMIIMIIIIIIIItUllllfllimimilllllHtlllHIIHN AMBASADOR SFRJ BERISAV JOVIČ NA OBISKU V VIDEMSKI POKRAJINI Danes se bo ugledni gost na sedežu društva Ivan Trinko srečal s predstavniki koordinacijskega odbora za pomoč Beneški Sloveniji RIM — Senat je dokončno odobril vladni odlok, ki določa enkratno izredno podporo 25 milijard lir za potrošnjo papirja in za strdške v zvezi s kolportažo dnevnega tiska. Pri tem so vsi poudarili, da mora temu izrednemu ukrepu slediti reforma založniške dejavnosti. PRED SALZBURŠKIM SODIŠČEM RAZGALJENA PROVOKACIJA PROTI KOROŠKIM SLOVENCEM | GlaSlik Vlade SFRJ o zatiranju terorizma (Od našega dopisnika) BEOGRAD — V zveznem tajništvu za zunanje zadeve je bila včeraj redna tiskovna konferenca. Glasnik tajništva Mirko Kalezič je najprej spregovoril o pomenu sedanjega Titovega obiska in pogovorov v Alžiriji tep o bližnjem potovanju predsednika zveznega izvršnega sveta Veselina Djuranovi-ča na Poljsko in češkoslovaško V zvezi z razpletom drame letala Lufthanse je Kalezič izjavil: »Z zadovoljstvom in olajšanjem -iSOKIk sprejeli vesC de so rešeni potniki talci ugrabljenega letala Lufthanse. Razumljivo je. da teroristična dejanja, ki ogrožajo življenja- povzročajo trpljenje nedolžnih ljudi, vzbujajo splošno obsodbo javnosti. Odločne akcije vlad v svojih državah so najboljši in najbolj učinkovit način, da se onemogoči dejavnost raznih * terorističnih skupin. Obveznosti vlad pri preprečevanju terorizma na ozemlju svojih držav so še toliko večje, ko gre za teroristično dejavnost, naperjeno proti drugim državam«. Časnikarji so se zanimali tudi za jugoslovansko stališče do zahteve za sklicanje posebne seje' generalne skupščine ZN o nezakonitem oviranju civilnega prometa in do zahteve generalnega tajnika Waldhetma, da gre naj večja prednost predlogu ZR Nemčije, da bi združeni narodi sprejeli mednarodni sporazum, po katerem teroristi nikjer na svetu ne bi mogli dobiti aziia. Po Kalezi-čevih besedah Jugoslavija aktivno podpira akcije mednarodne skupnosti. da bi zatrli kriminalna in teroristična dejanja in tako zagotovili varnost v mednarodnem civilnem zračnem prometu. Medtem se je v Beogradu tudi zvedelo, da se bodo jugoslovanski piloti pridružili kolegom po svetu, ki bodo prihodnji teden dva dni stavkali zaradi nezadostnih ukrepov, ki bi preprečili u-grabljanje letal. V. B. Filip Warasch oproščen obtožbe napeljavanja k bombnemu atentatu Obsodili so ga le zaradi neprijavljene posesti orožja na simbolično denarno kazen - Vprašanje tožilca: kdo Je vodil Giittlerja iz ozadja? SALZBURG — Po tridnevni razpravi je salzburško deželno sodišče danes oprostilo tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev Filipa Wa-rascha, kar zadeva poglavitni del obtožbe, se pravi napeljevanje k bombnemu atentatu, pač pa ga .ie spoznalo ža krivega zaradi posesti neprijavljenega orožjg, zaradi česar bo moral tVarasch plačati globo, ki znese približno 200 tisoč lir. Gre za simbolično kazen, saj mu bodo večji del te globe odpisali, ker j« od 21. do 27. januarja prebil v preiskovalnem zaporu. Sama razprava se* je začela in končala tako, da bi jo lahko krstili za razpravo zamenjanih vlog. Potem ko je sodišče v torek dopoldne zaslišalo obtoženca (Warasch je tedaj priznal, da je v resnici posedoval neprijavljeno orožje, zavrnil pa je obtožbo, da je imel opravka z eksplozivom), je imelo že popoldne opravka s funkcionarji celovške varnostne policije, se pravi s tistimi ljudmi, ki jim je celovški upokojenec Guttler 10. januarja letos izjavil, da ga ,je Warasch napeljeval k bombnemu atentatu na celovško transformatorsko postajo in da mu je v ta namen 12. novembra, dva dni pred jezikovnim preštevanjem, ki ga je manjšina bojkotirala, izročil tempirano boml>o. Guttler je na- vedel dva datuma: 12. novembra med 17. in 17.15 naj bi mu Wa-rasch izročil tempirano bombo v kleti Narodnega sveta koroških Slovencev; naslednji dan pa naj bi mu Warasch dopoldne še enkrat pojasnil, kako deluje umi mehanizem. Celovškim funkcionarjem varnostne policije je salzburško sodišče nekako še oprostilo, da se jim še sanjalo ni, kje naj bi bila tista transformatorska postaja, ki naj bi jo GUttler po svojih navedbah vrgel v zrak: pač pa jim očitno ni moglo odpustiti tega. da obtožnice razen Guttlerjevo izjavo niso podprli z ničemer drugim, tako da se je salzburški tožilec, ki je obtožnico do-*bil od svojega celovškega kolega, znašel v povsem nemogočem položaju, saj ni imel materiala, s katerim bi obtožnico podprl. Salzburški časniki so to situacijo krstili za (•podtaknjeno kukavičje jajce«. Da p*- j VIDEM — V vzdušju prisrčnosti in prijateljstva, ki je vzklilo v dol-goletnem sodelovanju in se utrdilo v skupnem boju za odpravo posledic katastrofalnega potresa, je potekal prvi dan obiska jugoslovanskega veleposlanika v Rimu Berisava Joviča v videmski pokrajini. Obisku ambasadorja SFRJ pa daje poseben pomen dejstvo, da je povezano z jugoslovansko akcijo za pomoč prizadetim (krajem. Gre za obvezo, ki jo je SFRJ sprejela z zveznim zakonom iin ki jo gre tolmačiti kot nadaljevanje pomoči, ki jo je Furlaniji in Benečiji doslej nudila predvsem Slovenija. Ta akcija se je zaključila pred nedavnim, ko so v Bardu izročili prebivalcem montažne hiše, ki jih je zgradilo novogoriško podjetje SGP. Jugoslovanski ambasador, katerega je spreml jal generalni konzul SF RJ v Trstu Ivan Renko, in ki se je — kot je večkrat poudaril — hotel pobliže spoznati z bridko stvarnostjo na prizadetem območju, je dopoldne obiskal videmskega prefekta Dome-nica Spjazianteja, župana Angela Candolinija in predsednika pokrajine Vinicia Turella, popoldne pa je bil v Huminu in v Osoppu. Srečanje z upravitelji teh središč, ki sta med najhuje prizadetimi, je bilo prisrčno in zelo sproščeno in je izzvenelo v želji po poglabljanju medsebojnega po- Filip VVarasch jasniti niti vprašanja, od kje je dobil razstrelivo, uiti vprašanja, kako je sploh prišlo do tega; da je \Varascha obdolžil. Skozi to vprašanje kuka na dan tisto vprašanje, da ga je včeraj postavil tožilec, namreč kdo so tisti ljudje, ki Giitt- ie politična provokacija, ki je bila Nedvoumno naperjena zoper vodstvi obeh osrednjih organizacij Slovencev v Avstriji obrnila proti svojim lastnim avtorjem. MARJAN SEDMAK bi tožilec od prič obtožbe, predvsem j lei. ja vodij0 iz ozadja. S takšno od policistov, izvlekel nekaj uporab- salzburškega sodišča pa se nega materiala, jih je moral zasl: sevati, pri čemer pa je odkril, da je .varnostna policija preiskavo izvedla povsem nestrokovno: to njeno delo so v sodni dvorani javno o-značili kot zanikmost. Enako se je zgodilo pri zasliševanju poglavitne priče obtožbe Giittlerja, ki se je včeraj zrušil pod križnim ognjem vprašanj tako sodnika in obrambe, kot tudi tožilca. Salzburški sodni kronisti so ugotovili, da se doslej pred salzburškim sodiščem še nj zgodilo, da bi tožilec sam tako učinkovito rušil obtožnico, pri čemer je ta tožilec že včeraj kar naravnost namignil, da gre pri vsem skupaj za politično montažo in provokacijo: Giittlerja je namreč ob koncu zasliševanja vprašal, kc(o so ljudje, ki ga vodijo iz ozadja. znavanja. Kot je v kratkem nagovoru poudaril huminski župan Ivano Benvenuti, je furlansko prebivalstvo imelo v zadnjem letu priložnost, da se pobliže seznani ne samo z ljudmi iz bližnje Slovenije, s katerimi je bilo že prej v »stiku, pač pa tudi z delavci iz oddaljenih krajev, kot je na primer mesto Zavidoviči. kjer ima sedež podjetje Krivaja, tovarna montažnih hiš, ki je sodelovala pri uresničevanju načrta izrednega (Nadaljevanje na zadnji strani) ■ 0 Na sliki: jugoslovanski velepo- slanik (v sredi) med obiskom v Huminu. Spričo takšnega položaja se je tožilec danes praktično odrekel zaključnemu nagovoru, tako da je bila razsodba izrečena brez besednega spopada med obtožbo in o-brambo. Kar zadeva napeljevanje k bombnemu atentatu, razsodba ne govori izrecno o tem, ali je Wa vaseh oproščen krivne samo zato. ker- ni dokazov, ali pa zato, ker je sodišče ugotovilo, da sploh nJ kriv. Iz konteksta pa ie moč razbrati, da gre za popolno oprostitev, saj so sodniki ugotovili, da je bilo že samo pričevanje Giittlerja dovolj, da je sodišče izreklo oprostilno sodbo. Sodišče je, povedano z drugimi besedami, ugotovilo, da celovški tožilec takšne obtožbe Zoper Warascha sploh ne bi smel vložiti. Pri tem na je v obraslo žitvi razsodbe še enkrat posredno povedano tisto, kar koroški Slovenci že dolgo časa trdijo, namreč, da gre pri vsem tem za smotrno zasnovano politično provokacijo, ki naj bd oblatila obe osrednji organizaciji Slovencev v Avstriji. Tudi obrazložitev namreč odraža razpoloženje tako sodnikov kot verjetno tudi tožilca, saj je v njej ugotovljeno ne le to. da Guttler ni znal podpreti obtožbe zoper \Varaschi marvač piše tudi to, da ni znal po- PISM0 PREDSEDNIKA SKGZ BORISA RACETA DR. LUCHJ GHERSIJU Cenimo vašo misijo v Rimu v korist slovenske skupnosti Ob povratku enotne delegacije tržaškega pokrajinskega sveta iz Rima, kjer je pri predsednikih obeh vej parlamenta in predstavnikih parlamentarnih skupin strank programskega sporazuma- posredovala za pospešenje postopka za globalno zakonsko zaščito Slovencev, je predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Boris Race poslal vodji delegacije predsedniku tržaške pokrajine dr. Luciu Ghersiju nasledtije pismo: Vam osebno, pokrajinski upravi, ki ji predsedujete in vsem članom delegacije tržaške pokrajine izražamo priznanje in zahvalo za posredovanje pri predstavnikih zakonodajnih teles v Rimu, da bi bil čimprej sprejet zakon, ki bi končno zagotovil slovenski narodnostni skupnosti v Italiji popolno enakopravnost in vsestransko zaščito. Zahvala gre tudi strankam, katerih člani, odborniki in svetovalci, so sestavljali delegacijo, ki ste jo vodili. Kakor smo nadvse pozitivno ocenili po sili neuresničeni sklep tržaškega pokrajinskega odbora, da imajo svetovalci slovenske narodnosti pravico uporabljati svoj jezik na sejah pokrajinskega sveta in komisij, tako cenimo vašo pravkar, upamo, uspešno misijo v Rimu, ki predstavlja razveseljivo novost, da tako reprezentativna krajevna uprava v taki obliki in s tako zavzetostjo posreduje v Rimu v korist slovenske skupnosti. Vaše dejanje bi, po našem mnenju, moralo služiti za vzgled drugim upravam in skupnostih, predvsem na deželni ravni. Prepričani smo. da bo vaše posredovanje v Rimu pospešilo začetek reševanja osnovnih potreb slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in da se bodo v kratkem uresničile obljube, ki jih je predsednik vlade Giulio Andreotti dal enotni slovenski delegaciji avgusta letos. Sprejmite izraze spoštovanja Predsednik Boris Race PROTI KRČENJU PROIZVODNJE IN VPISOM V DOPOLNILNO BLAGAJNO Včeraj mogočna manifestacija vseh delavcev državnih industrij s Tržaškega in Goriškega Odločno nasprotovanje odpovedni politiki vodstva državnih udeležb - Na Goldonijevem trgu so pred večtisočglavo množico spregovorili pokrajinski tajniki Di Turo (UILM-UIL), Seghene (FIOM-CGIL) in Cruciati (FIM-CISL) Ogromna množica delavcev s Tržaškega in Goriškega je včeraj dopoldne manifestirala po tržaških ulicah proti odpovedni politiki, ki jo vodi vodstvo državnih udeležb z odpuščanjem in vpisovanjem delavcev v dopolnilno blagajno. Sindikalna zveza CGIL-CISL-UH. za delavce kovinopredelovalne stroke je proglasila štiriumo stavko, ki je trajala od 8. do 12. ure. ter organizirala na Goldonijevem trgu sindikalni shod. 2e kmalu po 8. uri so se na treh zbirnih mestih — pri Lloydovem stolpu, na Trgu Stare Mitnioe in na Trgu Unita, kjer so se ustavili avtobusi in zasebna vozila iz Gorice in iz Tržiča — začeli zbirati delavci z zastavami, transparenti in napisi, okoli 9. ure pa so se trije sprevodi začeli ponikati po glavnih ulicah proti Goldonijevemu trgu. Na trgu •e je zbrala večtisočglava množica delavcev, okrog in okrog trga oa so stali transparenti in napisi, ki so opozarjali na prisotnost vseh o-bratov z državno udeležbo s Tržaškega tn Goriškega. Iz našega me sta so bili prisotni delavci in člani tovarniških svetov obratov Italcan-tieri. Tovarne velikih motorjev, I-talsider, Tržaškega arzenala* Sv. Marka in CMI, številčno pa so bila zastopana tudi manjša podjetja', ki sodelujejo z ladjedelstvom,, z Goriškega pa so se manifestacije udeležili delavci Italcantieri. An-saldo, SBE, Safog, OMG, SIMO. jeklarne Alto' Adriatico in obrata Detroit. Na govorniškem odru so se zvrstili trije; pokrajinski tajnik sindikalne zveze, ki združuje delavce kovinopredelovalne stroke Di Turo za ULIM-UIL, Seghene za FIOM-C GEL, -Cruciati za FILM-CISL. Di Turo je poudaril odločno nasprotovanje prizadetega in vsega tržaškega in goriškega delavstva izločanju delovne sile iz proizvodnje vpisom v dopolnilno blagajno. To je edini odgovor, ki ga vodstvo državnih udeležb in finančnih družb, ki jih vzdržujejo, daje konkretnim predlogom za preosnovo državne industrije, predvsem pa ladjedelstva in železarstva, ki so jih pred meseci predložile sindikalne organizacije. Delavstvo pa odločno zavrača najnovejše ukrepe vodstva državnih udeležb, ki z vpisom v dopolnilno blagajno in z grožnjo novih vpisov izsiljuje delavske množice v državi, Seghene za FIOM-CGIL pa je v svojem posegu opozoril na obveznosti, ki jih je na srečanju s sindikati 12. septembra prevzela vlada, ko je zagotovila, da bo v najkrajšem času pripravila • načrte za preosno-vo proizvodnje v državnih industrijskih obratih kemične, tekstilne, ladjedelske in železarske stroke, kar J>i bila dolžna storiti tudi gle de na sporazum, ki je bil dosežen med šestimi- strankami ustavnega loka. Razvoj dogodkov v zadnjem I času pa kaže, da se vodstvo državnih udeležb izmika tako srečanju s sindikalnimi predstavniki, kakor tudi navodilom vlade Neurejenost teh odnosov .je treba č*m prej odpraviti — je naglasil Se-j ghene — zato se bo delavstvo državnih udeležb toliko boli odločno udeležilo splošne stavke v italijanski industriji, ki bo po vsej verjetnosti 15. novembra. V Trstu in v Tržiču predstavljajo oobrati z državno udeležbo stržen vse obstoječe industrije, zato bi $ vsako zmanjšanje proizvodnje pomenilo hud udarec za vso krajevno in širše gospodarstvo. Tudi zato so delavci odločno proti vpisovanju delovne sile v dopolnilno blagajno, zlasti še ker takšnega ukrena v okviru Italcantieri ni mogoče o-pravičiti v trenutku, ko je vlada nakazala 110 milijard lir za kredi tiranje gradnje novih ladij. Cruciati pa je v svojem posegu poudaril, da se mora delavstvo danes boriti hkrati proti gospodarski politiki delodajalcev in vlade. Zato je bolj kakor kdaj koli poprej potrebna enotnost vseh delavskih sil, sindikalnih organizacij, krajevnih uprav, političnih strank in vsega prebivalstva, da se ohranijo delovna mesta in odvrne nevarnost splošnega gospodarskega nazadovanja. KI) za enotne pobude v obrambo Ir/aškega gospodarstva Pokrajinsko vodstvo KD se je I sestalo sinoči, da je obravnavalo craievne gospodarske razmere in e izrazilo zaskrbljenost nad krizo, 1 ;i je žs prizadela pomembna in-1 lustrijska podjetja, med njimi v adn.jih časih tudi Italcantieri in talsider. Demokristjani zato soji'»lašajo s predlogom sindikalnih irganizacij o enotnem nastopu za ibrarhbo tržaškega gospodarstva, ji Sklenili so izvajati nadaljnje pobu-le pri pristojnih vladnih krogih S cr pri ministrstvu za državne so-ideležbe in pri IRI. da se vložijo I -si nanori. da se v tem trenutku »repreči postavitev delavcev v do-»olnilno blagajno in da se odgo-1 >erni organi izrečejo o točnih s mernicah in programih za pre- | .roditev sedanje krize. 1 anievanju ravni zaposlitve na po- Nujnost takih programov nare- t j :uje neodpovedljiva zahteva po oh- anicatraniii ravni 7.anOslitve D3 DO- proč ju Trsta in Tržiča, ki io je že ' hudo načela kriza v številnih za -! ' ebrnh podjetjih. Doslej se je tru- tl dila blažiti zle posledice krize pri zaposlitvi deželna uprava, potrebno pa .je, da državne soudeležbe zagotovijo za prihodnost delovanje in okrepitev temeljnih struktur krajevnega gospodarstva na sektorjih ^ ladjedelstva in železarstva, ki jih je zato treba prilagoditi usmeritvam trga in sodobnim proizvajalnim procesom. Po mnenju pokrajinskega vodstva KD narekujejo sedanje razmere potrebo po primični pobudi vseh političnih sil' ustavnega loka, sindikalnih organizacij, gospodarskih operaterjev in krajevnih izvoljenih uprav, da se zaščiti krajevno gospodarstvo in predvsem, da se v čim krajšem času odpravijo sedanje težave. Pokrajinsko vodstvo KD je pooblastilo zato tajništvo, da dačne takoj stike z ustavnimi političnimi silami in s sindikalnimi organizacijami, da se dogovorijo o skupnem programu pobud, ki naj jih izvajajo enotno, v okviru specifičnih pristojnosti. Miljsko ladjedelnico bodo posodobili Te dni so se v Trstu sestali sindikalni predstavniki delavcev, zaposlenih v ladjedelnici Alto Adriatico v Miljah z voditelji deželnega odbor-ništva za industrijo in trgovino. Na seji so obravnavali vprašanje nadaljnjega razvoja miljskega obrata, kateremu je ministrstvo za industrijo pred časom zagotovil finančno podporo iz razpoložljivosti po znanem zakonu štev. 646 o preosnovi industrije. Kakor hitro bo finančno nakazilo konkretno na razpolago, bodo začeli obnavljati ne’:atere obrate v ladjedelnici. Sindikalni predstavniki so na seji povedali, da si ladjedelnica Alto Adriatico veliko obeta od najnovejšega vladnega ukrepa za kreditiranje gradnje novih ladij. S pomočjo, ki jo bo dala vlada in ki bo znašala 30 odst. vrednosti naročenih ladij, naj bi miljski obrat lahko prevzel nekaj novih napočil po konkurenčnih cenah. JUTRI V UL. MADONNINA Pokrajinski aktiv komunističnih delavcev Govorniki na včerajšnjem zborovanju PROUČITEV ŠTUDIJ 0 INDUSTRIJSKI CONI NA KRASU Deželna komisija za osimske sporazume pri vodstvu EZIT Ustanova za industrijsko cono razpolaga s kompletno kartografijo kraškega področja ob meji . Posebna komisija deželne skupščine, ki je zadolžena, da sledi vprašanjem v zvezi z izvajanjem osimskih sporazumov med Italijo in Ju goslavijo, se je včeraj na sedežu EZ IT sestal sestala z voditelji ustanove, da bi skupno pregledali dosedanje študije v zvezi z možnostjo uresničitve industrijske cone na Krasu. V komisiji, ki ji predseduje svetovalec Berzanti, je bil tudi odbornik za načrtovanje Mauro, EZIT pa so na seji zastopali predsednik Antonini, generalni tajnik Napolitano, ravnatelj Trevi in ing. Pecorari, ki je zbranim podal tehnično poročilo. Kakor znano, je deželni odbor letos spomladi poveril ustanovi za in-dutrijsko cono nalogo, da pripravi preliminarno študijo o območju, na katerem bo vzrastla industrijska cona na Krasu, študijo naj bi strokovnjaki pri EZIT opravili v dveh rfazah: prvi del študije, ki naj bi ga dokončali v štirih mesecih, naj bi obsegal morfološki opis omenjenega področja, drugi del — za pripravo katerega ima EZIT na razpolago 8 mesecev — pa naj bi poglobil nekatere vidike obravnavane površine. Namen študije je, da omogoči nadaljnja poglabljanja vprašanja, ali je industrijska cona na Krasu izvedljiva in, v primeru, da bo odgovor na to vprašanje pritrdilen, da se določijo dokončne meje industrijske cone. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiifiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii luni HiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiifiiiimMiiiiitittiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuin Z IZGOVOROM, DA JE TREBA OMEJITI PROIZVODNJO NEKATERIH IZDELKOV Vodstvo Italsider je potrdilo vpis 550 delavcev v dopolnilno blagajno Ukrep, ki naj bi velial za tri mesece, bi prizadel skupno 6.500 klavcev v šestih obratih Italsider v vsej državi - Odtočno nasprotovanje sindikatov na vsedržavni in na krajevni ravni Tržaška avtonomna federacija KPI prireja jutri ob 9. uri v dvorani v Ulici Madonnina št. 19 pokrajinski zadnjem času Kot hladna Tha je prišla včeraj prav med množ čno sindikalno manifestacijo, iz Rima vest, da je vodstvo družbe Italsider sprožilo postopek za začasen vpis 6.500 delavcev v dopolnilno blagajno. Ukrep naj bi veljal tri mesece, prizadeti pa naj bi bili delavci zaposlenih v obratih v Trstu, Bagnoliju. Margher;, Novi Liguie, Savoni in Tarantu. Italsider opravičuje ukrep z izgovorom, da je treba omeuti proizvodnjo nekaterih železarskih izdelkov, po katerih se je povpraševanje na tržišču v bčutno zmanjšalo. aktiv komunističnih delavcev, ki bodo razpravljali o temi: »Enotnost in borba za izvajanje sporazumov, za prebroditev krize, za obnovo države*. Uvodno poročilo bo imel član pokrajinskega tajništva Giorgio Pasi, zaključke pa bo povzel član vsedržavnega vodstva KPI Fernando Di Giulio. Aktiv bo tudi izvolil pokrajinski odbor komunističnih delavcev. / • Ravnateljstvi občinskih podjetij ACEGA in Konzorcija za prevoze sporoča, da bodo pokojnine za mesec november začeli izplačevati od ponedeljka, 31. oktobra, z običajnim postopkom. Namen o vpisu 6.500 delavcev, od teh 550 v Trstu, v dopolnilno blagajno so sporočili predstavo ki Finsider na srečanju s predstavniki sindikalne zveze kovinarjev FLM, ko bi morali začeti razpravo o predlogih za preosnovo državnega železarstva, ki so jih pred osmimi meseci predložile sindikalne organzacije. Zaradi tega sporočila vodstva družbe Italsider so predstavniki FLM prekinili pogajanja. Ko se je razširila ta vest, se je v Trstu sestalo pokrajinsko tajništvo sindikalne federacije CGIL - CISL -CCdL/UIL skupno s pokrajinskim tajništvom FLM. Sindikalni predstavniki so podrobno proučili ozadje skle- NADALJUJE SE PROTESTNO GIBANJE V VRTCIH Tudi barkovljanski vrtec od včeraj zjutraj zasedem Predstavnika KPI vložila na župana in odbornika za šolstvo vprašanji v zvezi z rešitvijo položaja 1 Val nezadovoljstva okrog perečega problema vrtcev bivše ONAIRC se v naši pokrajini še stopnjuje. Zadnji člen dolge verige protestov, je zasedba barkovljanskega otroškega vrtca, ki so jo izvedli včeraj zjutraj s skupno akcijo tako slovenski kot italijanski starši. Protestno gibanje v Bar-kovljah so izzvale predvsem tri temeljne pomanjkljivosti. Ki zadevajo pomožno in -učno osebje (tu je kočljiv problem plača), okrnjen umik (pouka je sarrta dve uri dnevno) in refekcija. Zadnji točki zadevata predvsem starše, saj podnevi nimajo kam dati otrok, ker so večinoma vsi zaposleni na delovnih mestih. Da bi se nevzdržno stanje takoj izboljšalo, zahtevajo starši poseg krajevnih ustanov. Probleme okrog otroškega vrtca pa bod0 obravnavali v soboto, 22. oktobra, na skupnem zborovanju na Trgu Papa Giovanni. Na Zborovanje so povabili tudi vse pristojne oblasti, do tedaj pa bo barkovljanski vrtec zaseden. V zvezi s protestnim gibanjem v otroških vrtcih sta [.red; tavnika KPI Faušto Monfalcon in Fabio Invvinkl naslovila na župana ir občinsko odbornico za šolstvo vprašanje, kjer zahteva takojšnje sklicanje svetoval ske komisije, ki mora preučiti nastalo stanje in poiskati ustrezne rešitve. Monfalcon in Invvinkl nadalje vztrajata, da je treba do potankosti preučiti nov zakon o upravljanju o troskih vrtcev in to v okviru napredne socialne služnosti, ki jo vrtci v naši družbi opravljajo. Ista komunistična predstavnika sta postavila tudi vprašanja v zvezi s protestom in zasedbo, ki je v teku na zavodu »Sergič Laghi*. Zavod namreč nima ustreznih razredov, poleg tega je še stavba za dijake nevarna, saj se dobesedno ruši. Invvinkl in Monfalcon vprašujeta od- borništvo za šolstvo, kaj namerava narediti, da bi se stanje normahzi-ralo. ZARADI OTROŠKIH VRTCEV Drevi v Boljuncu javni sestanek .Kot je bilo dogovorjeno na sestanku dbe 17. t.m., na katerem se je razpravljalo o nevzdržnem stanju otroških vrtcev, bo drevi, ob 20. uri v občinskem gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu sestanek, da se pregleda razplet dogodkov zadnjih dni. Dolinska občinska uprava vabi vse starše, učno in neučno o-sebje, predstavnike šolskih svetov, sindikalnih organizacij in šolskih o-blasti, da se sestanka, polnoštevilno udeležijo. pa, po katerem naj bi moralo s 15. I lir globe 19-letnega simpatizerja neo-novembrom 550 delavcev v dopolnil- fašistične organizacije Fronte del- no blagajno in sklenili, da odločno! la gioventu Antonia Čamarco, ki so zavrnejo to namero ki je v očitnem nasprotju z obvezami vlade z dne 12. septembra letos in ki je posledica "omanjkanja smotrnega načrtovanja dela železarske industrije v Italiji. Pokrajinska sindikalna federacija CGIL - CISL - CCdL/UIL.in FLM označujeta sklep družbe Ital-sidei kot provokacijo in že sedaj odločno zavračata ta sklep in vabita politične sile in krajevne uprave, naj čimprej in čim enotneje posredujejo za preklic .ukrepa, ki bi hudo prizadel stanje zaposlitve v našem mestu. Sicer pa se je proti temu sklepu včeraj zavzelo tudi vsedržavno vodstvo sindikata kovinarjev. Železarji so tako že zahtevali vsedržavno stavko kovinarjev, s katero naj bi podprli zahtevo po prekinitvi s sedanjo politiko upravljanja podjetij z državno soudeležbo, v katerih se_ stalno krči štev lo delovnih mest. Sklep po vpisu delavcev v dopolnilno blagajno pa so zavrnili še zlasti zato, ker na tak način ni mogoče reševati krize v industrijskih obratih in ker vodstvo podjetja noče uvesti proiz vodnje drugih izdelkov ter noče tehnološko prenoviti naprav. Konferenca o preosnovi trgovin« V Trstu je bik te dni konferenca z naslovom »Preosnvva trgovine*, ki jo je organiziralo tukajšnje združenje trgovcev na drobno, O tem vprašanju je spregovoril predstavnik »Confesercenti* DalFArsa, ki je poudaril, da se trgovci na drobno v Italiji zavzemajo za preosnovo, ki jo predvideva novi zakon o trgovini, vendar pa da je treba preosnovo raztegniti na vse člene trgovinske verige. Samo tako bo namreč mogoče ohraniti cene na upravičeni ravni, medtem ko se danes dogaja, da se cene blaga v prodaji na drobno dvigajo predvsem zaradi stroškov, ki nastajajo na ravni trgovine na debelo, pri grosistih, v prevozu, zaradi bgnčnih obresti, ob uvozu in pri skladiščenju blaga. Osem mesecev zapora za mladega desničarja Tržaško kazensko sodišče, ki mu je predsedoval dr. Visalli, je včeraj obsodilo pogojno na 4 mesece zapora, 4 mesece pripora in 80.000 Matere v zasedenem, barkovljanskem vrten ga agenti političnega oddelka tržaške kvesture aretirali v soboto med manifestacijo, ki so jo priredili fašisti iz protesta proti prepovedi shoda rnisovskega prvaka Almiranteja v Trstu. Agenti so prijeli mladeniča, ker je imel pri sebi železno palico, Camarca pa se jim je uprl ter se je moral zaradi tega zagovarjati tudi zaradi upiranja javnemu funkc;onar-iu. Tožilec Brenči je zhteval obsodbo na 4 mesece zapora in 6 mesecev pripora, medtem ko je zagovornik Giacomelli zahteval najnižjo možno kazen. Smrtne posledice prometne nesreče V tržaški bolnišnici je včeraj o-koli 5.30 umrl 73-letni Vladlmiro Biagi s šentjakobskega trga 19. Biagija je v sredo popoldne z vesoo podrl na Trgu Liberta 29-letni Fa-brizio De Boni iz Ul. Moneolano 3/1. Biagija so z rešilcem prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek, a je, kljub vsem zdravniškim negam, podlegel poškodbam. Na srečanju so predstavniki EZIT povedali, da se pripravljalna študija odvija v skladu z rokom, ki ga je svoj čas postavila deželna uprava: drugi del raziskovanj bodo namreč izvedenci lahko izročili deželnemu odboru do 28. januarja 1978. Ustanova'za industrijsko cono razpolaga zdaj s kompletno kartografijo kraškega področja ob meji ter s posebnimi zemljevidi, na katerih so označeni površinski in podzemni kraški pojavi, geološka struktura tal, hidrogeološki pregled in urbanistične služnosti. Erika Mesesnel prejela v Rimu visoko priznanje Erika Mesesnel, ki je letos maturirala z odličnim uspehom na slovenskem klasičnem liceju v Trstu, je prejela včeraj v Rimu visoko odlikovanje «alfiere del lavoro*. V prisotnosti predsednika republike Leo-neja ji je priznanje podelil minister za delo Donat Cattin na svečanosti v palači ustanove «Civilta e lavoro*. Odlikovanja je prejelo 25 »vitezov dela*, 25 študentov iz vse Italije pa so zaradi študijskih uspehov in moralnih vrlin nagradili z redom «alfiere del lavoro*. Med njimi je Erika Mesesnel edina Tržačanka in se bo zadržala v Rimu še do sobote kot gostja tamkajšnje univerze. Sinoči v baziliki sv. Silvestra Otvoritveni koncert «Glasbenih srečanj* V akustični baziliki sv. Silvestra je bil sinoči otvoritveni komorni koncert nove sezone ,«Glasbenih srečanj*. Občinstvu, ki je napolnilo cerkveno ladja, so se predstavili trije mladi izvajalci, flavtistki Lui-sa Sello in Simonetta Pagoni ter violončelist Iztok Kodrič. Prvi dve sta že diplomirali na glasbenem, liceju tTomadinh v Vidmu pod vodstvom prof. Miloša Pahorja in sedaj poučujeta na dveh različnih glasbenih šolah. Iztok Kodrič pa obiskuje deseti letnik Glasbene 'matice v razredu Nerea Gasperinija in bo diplomiral na tržaškem konservatoriju prihodnje leto. Mladi koncertanti so v prvem delu izvajali tri Sonate Schultzeja, V/illiargsa in Sammartinija, v drugem delu pa Josepha Hayana *Londoners Trios» (pfve tri trie). Vsi trije so izpričali veliko mero muzikaličnosti. dQfff& tehnično obvladanje glasbil ter solidno skupno igro ne glede na to, da je med flavtistkama in čelistom različna študijska raven v korist prvih dveh. Rahle intonančne nejasnosti so v polni meri nadoknadili s pristnostjo mladostnega muzikalnega zanosa, ki je prišel zlasti vidno do veljave v zelo dognanem in delikatnem interpretiranju Hagdnove skladbe. Že ta prvi koncert je potrdil pomembnost «Glasbenih srečanj» za javno uveljavljanje mladih instrumentalistov, in kar je v tem primeru še posebei pomembno za sodelovanje mladih naših soživečih narodnosti. Topel aplavz občinstva je bil i-skreno in zasluženo priznanje vsem trem v enaki meri. (j. k:) VERJETNO NA POMLAD PRIHODNJEGA LETA Poimenovanj e nabr ežins ke osnovne šole preloženo Glavni vzrok je tehnične in organizacijske narave Kljub naporom odbora in še posebej naporom skupine učiteljic, da bi spravili pod streho slovesnost ob poimenovanju nabrežinske osnovne šole po Virgilu Ščeku, so se morali marljivi organizatorji predati: v letošnjem letu poimenovanja ne bo. Prenesti ga bodo morali na spomlad prihodnjega leta, ko bo primerna priložnost spet tu. Naslednje leto bo namreč 30-letnica smrti Virgila ščeka. Materiala je že precej zbranega (fotografska dokumentacija, pričevanja o njegovi konfinaciji, njegovi članki in drugo). Akcija ni stekla, kot bi morala in je v tem trenutku zbranih le za okoli tretjino potrebnih sredstev, kar bi tako ali tako zavrlo realizacijo pobude v letošnjem letu. Glavni vzrok je tehnične narave: predvsem primanjkuje časa za izdelavo doprsnega kipa. Tako se bo poimenovanje nabrežinske osnovne šole pridružilo času, ko naj bi poimenovali še druge tri slovenske osnovne šole v občini — osnovno šolo v Šempolaju po Stanislavu ,Grudnu (padlem partizanu), osnovno šolo v Sesljanu po Karlu štreklju (prosvetnem delavcu iz druge polovice 19. stoletja) in osnovno Solo v Medji vasi po Jožefu Štanti (učitelju v času pred prvo svetovno vojno). Od skupno devetih slovenskih osnovnih šol v občini, bo za poimenovanje, ko se bo polegel vihar boja za kandidate, v kratkem zaprosilo še ostalih pet šol (štivan, Devin, Mavhinje, Slivno in Cerov-lje). Slednjemu so prošnjo za poimenovanje po Miroslavu Velharju zavrnili že pred petimi leti. I. Pertot • Tržaška direkcija državnih želez-hic sporoča, da še vedno vozi brzo-vlak štev. 1578 na progi Trst - Benetke, ki bi ga bili morali predvidoma ukiniti s 15. oktobrom. Vlak vozi ob delavnikih, razen ob sobota. Od- hod iz Trsta je ob 17.10, prihod v Trlic ob 17.33 in odhod iz Tržiča ob 17.35. Brzovlak se ustavi še v Cer-vignanu, S. Giorgiu di Nogaro, Lati-sani, Portrgruaru in S. Dona di Piave. Prihod v Mestre je ob 19.22, v Benetke pa ob 19.35. Predračun za šole s celodnevnim poukom Pred dnevi se je na nabrežinskem županstvu sestala tako imenovana komisija za pravico do študija, ki je razpravljala o problematiki občinskih šol s celodnevnim poukom. Razprava v komisiji, v k-teri so zastopani občinski in za vodni organi ter predstavniki učiteljev in staršev, se je v glavnem sukala okoli predračuna, ki ga Je treba predložiti deželi. Predračun, ki v glavnem sledi načrtu didaktičnega ravnateljstva po obliki in višini v posameznih postavkah (največja in najbolj bremenju-joča je postavka o pomožnem osebju), predvideva znesek v višini nekaj nad 30 milijonov lir in se tako le malo razlikuje od lanskega. I. Pertot Vremenske razmere so se izboljšale Tudi včeraj dopoldne je megla izredno otežkočala promet po vsej deželi. Na cestah in na avtocesti se je promet odvijal počasi, zaprto pa je bilo tudi letališče v Ronkah. Odpadla sta jutranja poleta v Rim in v Milan, v poznih dopoldanskih urah pa so se vremenske razmere izboljšale in promet je redno stekel, tako na cestah kot tudi na letališču. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU RAZPISUJE ABONMA za sezono 1977-78 Vrsta abonmajev v Trstu Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) , Red F (sindikalni — druga sobota po premieri) Red G (popoldanska predstava na dan praznika) Red H (mladinski) Red I (mladinski) Red J (mladinski) VPISOVANJE ABONENTOV VSAK DELAVNIK OD 10.30 DO 12.30 PRI GLAYNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, TEL. 734-265 VLJUDNO PROSIMO VSE ABONENTE, DA DVIGNEJO IZKAZNICE PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA OD 10.30 DO 12.30 OBVESTILI SSŠ Sindikat slovenske šole sklicuje v ponedeljek, 24. t.m., ob 18.30 v Ul. Filzi 8 odborovo sejo. Dnevni red: bivši vrtci ONAIRC: šolski okraj: občni zbor. Sindikat slovenske šole Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole sklicuje za ponedeljek, 24. t.m., ob 17. uri (na sedežu Sindikata slovenske šole v Ul. Filzi št. 8 — I. nadstropje) operativni sestanek v zvezi s pripravo seminarja o ocenjevanju. Pedagoški odsek SSŠ Delegacija staršev bivših otroških vrtcev ONAIRC, ki se je sestala na skupnem sestanku 7. 10. 1977 in zaprosila za sestanek pri županu, bo sprejeta danes, 21. t.m.,, ob 17. uri. Zbirališče pred občinsko palačo ob 16.45. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Sezona 1977/78 OTVORITVENA PREDSTAVA OTON ŽUPANČIČ VERONIKA DESENIŠKA tragedija v dveh delih (pet dejanj) Ob stoletnici pesnikovega rojstva Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: MIJA JARČEVA Glasba: MOJMIR SEPE Režija: JOŽE BABIČ Jutri, 22. t.m., ob 20.30 abontrer-red-p-— sindikalni. ZADRUGA NAš" KRAS vabi na otvoritev razstave risb in miniatur, ki jo prireja v Kraški galeriji v Velikem Repnu prof. Josip Korošec-Nini Otvoritev bo v soboto, 22. oktobra, ob 20.30. VLJUDNO VABLJENI! PD SLOVAN - PADRlčE vabi vse bivše pevce na vajo (za nastop, ki bo 1. novembra ob spomeniku padlim v NOB na Padričah), ki bo danes ob 20.30 v zadružnih prostorij na Padričah. Odbor S P D T javlja, da se začne predsmučar-ska telovadba za odrasle danes, 21. t.m., ob 20.30 na stadionu 1. maj. Vodil bo prof. G. FURLANIč, ki bo nudil vse informacije na mestu. Izleti SPDT priredi v nedeljo, 23. t.m. popoldanski izlet v Glinščico, skupaj s planinskim društvom VIATOR iz Ljubljane. Zbirališče ob 12.30 v Bazovici pri spomeniku bazoviškim žrtvam. 1SS5 - BANICA Dl C REDI TO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANK V S. P. A. TEČAJI VALUT V MILANU DNE 20.10.1977 Ameriški dolar: debeli 877,- • drobni 850.— Funt šterllng 1550,— švicarski frank 384,— Francoski frank 179.— Belgijski frank 24,50 Nemška marka 382,— Avstrijski šiling 53,- Kanadski dolar 755.— Holandski florint 355.— Danska krona 135.— Švedska krona 173.— Norveška krona 152,- Drahma: debeli 20,50 drobni 20,50 Dinar: debeli 41,- drobni 41,- MENJALNICA vseh tujih valut LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje s Zgonik: tel, 225-598; Nabrežina: teL 200-121: Se sljan: tel. 209-197: žavlje: tel.SJ.3137: .Milje: tel. 771 121. — Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČ TRST PONOVITVE »VERONIKE DESENIšKE* jutri, 22. t.m., ob 20.30 za a bori®5 red F — sindikalni; . v nedeljo, 23. t.m., ob 16. uri *? abonma red G — popoldanska Pre®' stava na dan praznika VERDI Pri gledališki blagajni so na lago abonmajske izkaznice reda A. ® in C za operno sezono 1977/1978, J® se bo začela 27. oktobra z gala o*'8®’ stavo Puccinijeve opere Turanuot. TEATRO STABILE dramska Sezona 1977/78. Osem kuponov za 10 predstav T abpnmaju. Prodaja pri osrednji Ul8' gajni (Pasaža Protti) in vpisovanj? pri krožkih podjetij, združenj, sin"1' kalnih organizacij in šol. Pčsebni Vir goji za delavce, upokojence in ml8' dino Informacije: Teatro Stabile, te’ lefon 567201. Kino Ariston 16.00 «11 giorno deli’Assunta*' Tito Schirinzi, Leopoldo Trieste. B*r' vni film. Mignon 16.30 - 22.00 »Lisztoma!*!®*' Ringo Starr in Roger Daltrey. Pre" povedan mladini pod 18. leto®' Nazionale 16.00 «Suor Emanuelle*- ^ Gemser, Monika Zanchi. Prepoj dan mladini pod 18. letom. Barvo* film. Grattacielo 16.00 »Porci con le *!**] Cristiana Mancinelli, Franco Bi8® chi. Prepovedan mladini pod 1”' letom. Barvni film. Excelsior 16.00 «Certi piccolissimi P6®’ cati*. Jean Rochefort, Claude BrflS šeur, Daniele Delortne. Barvni rij®1 Fenice 16.30 «La ragazzina di PariOl*' j Preupjfd^ mladini pod 18. leto®*' Barvni film. Eden 16.00 »Colpo secco*. Fr.ul N8"" man. Barvani film. Rltz 15.30 »La croce di ferro*. J*' mes Mason, Senta Berger, J. & bum, M. Schell. Prepovedan ril®-dini 14. letom. Filodrammatico 16.00—22.00 «Confe5‘ sioni morbose di una ragazzina*’ Prepovedan mladini pod 13. leto®® Cristallo 16.30 «L’inquilina del piaj1® di sopra*. Lino Toffolo, Silvia Di®-nisio, P'n-o Franco. Barvni film- Aurora 16.15 »Una donna alla f>ne” stra*. Romy Schneider. Barvni fil®[' Capitol 16.00 ,«Rocky». Silvester St8*' Ione. Barvni film. Moderno 16.00 «Rocky». Silvester St8*' Ione. Barvni film. Impero 16.30 »La pantera Toša sfid* 1’ispettore Clc^eau*. Barvni film- Ideale 16.30 «La punition*. Kari® Schubert. Prepovedan mladini P®4 18. letom. Barvni film. Vittorid Veneto 15.45 «Storie di vit® e malavita*. Adelina Tattilo. PreP°" vedan mladini pod 18. letom. Bar' vni film. Astra 16.00 «La battaglia di M*®' way». H. Fonda, Charlton Hesto®" Barvni film. Radio 16.00 «Un uomo chiamato c®‘ vallo*. Richard Harris. Barvni fil®1' Volta (Milje) Zaprto. Včeraj-danes Danes, -PETEK, 21. oktobra URŠKA Sonce vzide ob 6.29 in zatone °® 17.10 — Dolžina dneva 10.41 — L®' na vzide ob 14.25 in zatone ob 0.2”' Jutri, SOBOTA, 22. oktobra ZORISLAVA Vreme včeraj: Najvišja temperatur® 15,3 stopinje, najnižja 12,8, ob K uri 15,3 stopinje, zračni tlak 1028'*’ mb rahlo Pada, vlaga 80-odstot®8' nebo 7 desetink pooblačeno, slab8 vidljivpst, veter severozahodnik 5 W® na uro, morje mirno, temperatur® 17,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 20. oktobra 1977 sp je v Trs rodilo 14 otrok, umrlo pa je 11 os8 UMRLI SO: 57-letni Matteo Burr 77-letni Gastone Toffoletto, 57-let Angelo Frankovic, 76-letna Ersil Burlini vd. Demarchi, 77-letna Ari Catalan vd. Vecchiet, 87-letna Carm* Valentini, 67-letni Egidio Famea, * letni Renato Donati, 73-letni Vladi® Bak, 77-letna Giovanna Zobec P8 Slavec. 76-letni Umberto Proni. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35' Miramarski drevored 117, Ul. Co®*' bi 19. (od 8.30 d0 13. In od 16. do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Borzni trg 12. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLU Nočna služba za zavarovance D 'n ENPAS od 22. do 7. ure: t št. 732-627. GORIŠKI DNEVNIK S SEJE GLAVNEGA ODBORA SGZ Večja aktivnost na upravnem m na sindikalnem področju Pnre dni decembra redni in izredni občni zbor - Nagrajevanje zaslužnih članov združenja Glavni odbor Slovenskega gosposkega združenja je na ponedeljko-,1 * * * Si sklenil, da bosta tako izredni °t redni občni zbor organizacije pr-ve dni decembra. Sejo je odprl z daljni poročilom o delovanju združenja j^dsednik Bole, ki je med drugim navedel številne posege in posvete, ' so jih predsedstvo in ostali organi ruženja imeli z raznim1' organi jav-® oprave kot EZIT, pokrajinsko u-^vo, trgovinsko zbornico, kraško ^■sko skupnostjo, medparlamentar-^L^oojisijo za prevoze, z deželnim “Ornikom za industrijo in trgovino '*°Pperjem, za rt z voj in uveljavitev jonskega gospodarstva. ***** je tudi smdikalno dejav-sl. ki sicer ni bila najbolj živahna nj Vseh področjih delovanja združe-Ca’ je pa zabeležila pomembne uspe-, ■ zlasti na obrtniškem in gostin-eni področju. Predsednik Bole je ndaril važnost imenovanja pred-v deželno posvetovalno :j° za izvajanje gospodarskega n a osimskih sporazumov. V nada-'[anju je še omenil številne pereče Kjoplema, h; težijo organizacijo in Jj" je treba čimprej rešiti. Ja ,akaj je bila vložena večina pri-e vanj Slovenskega gospodarskega unV™'nia v tekočem letu v izboljšavo KivvVn® s*'Jžt|e, je poročal direktor j.: j^aPčič, kj je s statističnimi podat-m^kazal sedanje stanje funkcionalni J*1 urad°v SGZ, ki so z moderno e-tronsko tehnologijo in specializira-kak osebja dosegli visoko Vs Pj^tno raven, tako da lahko v jii *0 Podrobnosti zadovoljivo in re-. J številne probleme raznolikega Vj/Va, ki ga ima SGZ. v diskusiji, ki se je nato razvila in Id atero so posegli številni odborni-fd', s° zlasti obravnavali problem novici nadaljnjega razvoja SGZ z no^1 Pobudami in prijemi, primer-Va ^lamizacijo in povečanim delo-iu v1 z*asti °a sindikalnem področji^” ospredju je bila zlasti vloga ja 4 Pri izvajanju gospodarskega de-osimskih sporazumov in utrditve n'zacir ^lastel in sorodnih orga- del ‘^jo je bil posvečen redni^ občnemu zboru, ki ga je treba koč 1 ^ničnih razlogov inleti v te-O letu in o potrebi prilagoditve ^ »edanjih pravil novi gospodarski U ^.'alni stvarnosti, predvsem pa itg a.ujnosti pritegnitve čimvečjega rila članov k delovanju v posa- ^.tPonedeUek, 24. t.m., bo v NaKv'?"i dvorani l8o Gruden v. “brežini predaval dr- Dragomir legiša 'IH- obletnici pariške mirovne Zgodbe. Sledila bo debata. 4afietek ob 20.30. VLJUDNO VABLJENI! meznih strokah. Odobrili so zato o-snutek prilagoditve pravil, ki bo predložen v odobritev izrednemu občnemu zboru, ki bo isti dan kot redni, ki bo tako notranjedelovnega značaja in ne manifestativen. Za zaključek so še sprejeli sklep, da nagradijo dolgoletne člane Slovenskega gospodarskega združenja s primerno manifestacijo, ki naj ima čimbolj svečan izraz. K.V. ZA RAZVOJ TURIZMA De/ela v tesnih stikih s Hamburgom Na seji upravnega sveta tržaške letoviščarske ustanove, ki jo je vodil predsednik posl. Tombesi, je bil prisoten tudi deželni odbornik za turizem prof Renato Bertoli. Ta je u-pravnike ustanove seznanil z važno pobudo, ki ima namen pritegniti pozornost turističnih uradov Hambur- ga do kulturnih, umetniških in naravnih lepo;. Furlanije - Julijske krajine. S tem bi nemške turiste preusmerjali v našo deželo, kar bi bilo predvsem velika finančne koristi. Da bi pobuda dobila res konkreten značaj, so načrtovali v začetku leta 1978 v Hamburgu teden Furlanije -Julijske krajine. Prebivalcem tega nemškega mesta bodo posredovali gastronomske specialitete', predvajali bodo filmske dokumentarce ter priredili več tiskovnih konferenc, tako da bodo meščani Hamburga dobili popolno in prijetno sliko naše dežele. Ob tej priložnosti je predsednik u-stanove posl. Tombesi zaprosil deželnega odbornika, naj posreduje pri oblasteh, da bo čimprej dograjen kongresni center na pomorski postaji. Opozoril je še, da je dežela v ta namen že nakazala podporo v znesku 400 milijonov lir, zaradi česar naj se dela za kongresni center v kratkem začnejo. Odprta razstava «AVTEC 77» ,l,Ml|||||||||,|,|||,„||,|,||||,||mi|||||mm||tl|l||||||||||||||||||||||||||||||||p|||||||||||||||||||||||||||||||||y BENEŠKI DNEVNIK v PONEDELJEK OBISK BELEGA CIJE *ADRUŽNE ZVEZE SR SLOVENIJE Gostje bodo zadržali v Nadiških dolinah Mik ^ad*ških dolinah je vzbudila šla *0 zanimanje vest, da bo pri-ciia \ Ponedeljek na obisk delega-šrau,- ru*ne zveze Slovenije. Pred biskailrn so namreč Ljubljano o-Venjjg zadružniki iz Beneške Slo- V na -f)°nedeljek bo torej prispela ki . ?e doline slovenska delegacija, prerij0, sestavljata med drugimi je j °dn*k Zadružne zveze Sloveni-nerri z- Peter Petelin, ki je obe-ftikQ Podpredsednik Zveze zadruž-ciaii,,.. ngoslavije in poslanka šota 'hene republike Slovenije Ma baniaUpena (članica ženskega gi- qJ . y mednarodni zadružni zvezi), li kmHa. *z Slovenije bodo obiska-ši ter JiSki obrat Zorzettig v Spehaj živinorejske zadruge na ob- nbisjfj Parnasa in Ažle. Tu bodo dar (J1 zadružno mlekarno v Ažli, Pije ^rialistične republike Slove-Žirie irav tako bodo obiskali dru-je jjj ai Prebivajo v hišah, ki jih V ,Vuni'ia darovala potresencem. do _ ®d'ružni mlekarni v Ažli bo-Ze 'te Pričakali predstavniki zve-Zveze zadrug, Coldiretti in Kmečke liorni-. deželnega kmetijskega od-iri skiVa’ ERSA, krajevnih občin kov 'T^i. ter poleg predstavnici nt- aj,'nii1 kulturnih krožkov tu- Nedv Stavnil ustavili le pri direktorju turinskega dnevnika La Stampa*. ki po seznamu državnega svetnika Letizie dobi nekaj nad 52 milijonov lir. Pa tudi vodilno osebje Rai TV se ne more pritožiti nad nizkimi plačami: obilnih 49 nplijonov na leto, le milijon manj d .bi direktor dnevnika »II Giorno*., Ker smo že pri časopisih in časnikarjih. bomo navedli podatek, da uredniki dnevnika »II Tempo* inia.jo po 27 milijonov lir letnih dohodkov, uredniki RAI TV pa po 2i milijonov V zvezi s leni po datkom pa so časnikarji TG 1 objavili svoje poročilo, v katerem demantirajo gornii’podatek. ker da dobi tolikšno" plačo le 25 časnikarjev od 895. kolikor jih je pri RAJ TV s stažem od 15 do 30 in več let. medlem ko jih 179 dobi do 9 ruili niov. dohodki 105 /časnikarje! sežejo do lfi milijonov, dohod: ki .215 pa do 18 milijonov na leto. .Nadaljnji zanimiv podatek je podatek o glaynih arhivarjih poslanske zbornice, ki ima,jo malo manj kot 2fi milijonov lir letnih dohod kov,- generalni predsednik kasačij-skega sodišča prileze do malo manj kol 24 milijonov in glavni steno grafi poslanske zbornice nimajo veliko mani. saj se jim letni dohodki približajo 24 milijonom lir. to se pravi, da dobijo stenografke poslanske zbornice le malo manj kot 2 milijona lir na mesec, to se pravi več kot prefekt, ki dobi ne kaj nad 23 milijonov lir na leto. Univerzitetni profesorji, toda tisti. ki imajo svojo katedro, imajo 20 milijonov iir bruto dohodkov na leto. Generali italijanske vojške prilezejo do 19 milijonov lir. Ravnatelj ustavnega sodisča ima le nekaj nad 14 milijonov, piloti družbe Alitalia prilezejo do 13 milijonov. In tako se lestvica niža in niža, dokler ne pridemo do boljših poprečnih plač visoko specializiranih delavcev ENI, in do profesorjev srednjih šol, univerzitetnih asistentov ter državnih kon-ceptnih uradnikov, ki se morajo zadovoljiti z 20-krat nižjimi o-sebnimi dohodki od dohodkov, ki jih imajo vodilni ljudje nekaterih bančnih zavodov. Res je, delegirani upravnik bančne ustanove S. Paolo v Turinu ne dobi vseh 145 milijonov lir na roko, ker gre za njegove bruto, oziroma kosmate dohodke, od katerih je treba odšteti številne socialne in druge dajatve. Toda i-sto velja tudi za srednješolske profesorje. za univerzitetne asistente in državne konceptne uradnike, ki imajo 7 milijonov lir letnih dohodkov. od katerih pa je treba odšteti prav tako lep odstotek za iste dajatve, za socialno skrbstvo, bolniško blagajno in še za marsikaj drugega, tako da bo profesor zadovoljen ali bo moral biti zadovoljen, če mu bo ostalo za najnujnejše . . . 6 teli podatkih, o resnični džungli bi mogli še na dolgo razpravljati, vendar menimo, da si lahko vsak bralec sam ustvari podobo razmer, v katerih živimo. Večerni motiv (Mario Magajna) SICER OSTUDNA PODGANA JE IIUDO ZANIMIVA ŽIVAL Iz enega para se v treh letih namnoži 20 milijonov potomcev Podgana je ena najbolj brihtnih živali - Poleg velikanske materialne škode predstavljajo tudi veliko nevarnost - Sicer pa je podgana nežna in pogumna Čas kosila je bil že mimo. V starinski dunajski nekoč dvorni slaščičarni «Chr. DemcTs Sobne* so simpatične natakarice nosile gostom kavo in pecivo in se živahno kretale med mizami. In tedaj se je zgodilo nekaj neverjetnega: velika debela podgana, dolga najmanj 40 cm. se je prikrad la v salon za kadilce, se za trenutek ustavila, pogledala naokoli in nato nemoteno odbrzela proti omari s pijačami. Neki nameščenec slaščičarne je neprijetno zadevo končal tako. da je žival udaril s krepelcem po glavi in jo omamljeno vrgel na ulico. Bilo je to lani 20. novembra. In od tega dne dalje se v kavarno Demel's ni prikradla več nobena podgana . . . To pa ni nič čudnega. Znanstveniki so že zdavnaj ugotovili, da se podgane med seboj spora zumevajo v svojem «jcziku». Druga drygi> opozarjajo na nevarna mesta in tako rekoč obeležujejo pasti in strupe. Vsak krij. kjer je ena izmed podgan iz določene podganje družine na telohi na nevarnost ali tam izgubila življenje. 'bo za ostale člane te podganje druščine — nedo.stppen. In vendar se podgana ne šteje med največje človekove sovražnike zaradi svoje brihtnosti, pač pa zaradi svoje požrešnosti. Računajo. da podgane uničijo na leto prehrambenega blaga za vrednost kakih 17 milijard dolarjev, če bi človeku nekoč uspelo to žival iztrebiti. bi verjetno lakota, ki muči del človeštva, bila skorajda odpravljena. Toda kako naj človek iztrebi podgane, ki spadajo med najbolj brihtne sesalce? V Sao Paolu se je cela vojska ljudi odpravila na podgane in po rabila 16 ton, strupa, da bi uničila 3(1 miliionov podgan. Uspehi so bili neznatni. V Koienhagnu so letos poleti podgane vdirale v domove. Na letališču v Kairu so podgane vdrle v kmtrolno postajo in oglodale veliko kablov in nri ključkov v napravah za kontrolno letenja. Na Japoiskcm je podgana pregrizla kabel na železniški progi Tokio - Osaka in za pol ure ustavila najhitrejši vlak na svetu. V Parizu je »podganja policija* napadla zveri v cirkusu, v nekem muenchenskem hotelu je podgana napadla sobarico. Haag, Manila, Washington, New York, Neapelj in še mariskatero mesto je v težavali zaradi podganje zalege. Podgane morejo oglodati kovino in cement, zidove iz opeke in še marsikaj. Neki podgani je u-spelo napraviti luknjo celo skozi kristalno ogledalo. Podgane se morejo vzpenjati po popolnoma gladkih ceveh in so na žici spretne kot cirkuški artisti. Znani raziskovalec živalskega sveta dr. Hainz Stielmann, ki je nekaj tednov opazoval gnezda podgan za snemanje nekega televizijskega filma, je izjavil naslednje: »Opazoval sem podgane v njihovem življenju in menim da tudi naj bolj brihten človek ne bi mogel resneje ogroziti njihovega ob stoja«. Gospodarski škodi, ki jo povzročijo podgane, je treba dodati tudi globoko zakoreninjen strah človeka pred (o živaljo. Vendar ta strah ni današnji strah, pač pa je veljal v vsej zgodovini. Podgane namreč prinašajo razne za-jedalce pa tudi klice nevarnih bolezni. Tttdi kugo prenašajo. Toda posrednik v prenosu kuge s podgane na človeka je muha. V 16. stoletju je kuga samo na področju Sredozemelja pomorila o-koli 100 miliionov ljudi. V srednjem veku je »črna smrt* v roku sedmih let pomorila četrtino svetovnega prebivalstva. Nič ni torej čudnega, če se človek teli glodalcev boji. ueta vrsta viumn znanstvenikov. med katerimi so tudi nobelovec Konrad Lorenz, prof. Eibl -Eibesfeldt iz Mvenchna ter prof. dr. Fritz Steininger iz Hannovra, je posvetila velik del svoiih znanstvenih del prav — podganjemu PROGRAM PREDAVANJ ZA SLOVENSKE KNJIŽNIČARJE V TRSTU 1. TEDEN ponedeljek 7. 11. 1 Informacija o razvoju in stanju knjižničarstva v Sloveniji Dr 2. Slovenska nacionalka, njene naloge in delo Dr. Branko Berčič Branko Berčič torek 8. 11. 1 Knjižnično gradivo, katalogi 2 Abecedna imenska katalogizacija Maks Veselko Majda Armeni sreda 9 11. 1 Delovanje in pomen splošno -izobraževalnih knjižnic 2 Pomen knjižnic za mladino Ančka Korže -Strajnar Marjana Kobe četrtek 10. 11. 1. Klasifikacija (UDK. sistematika znanosti) 2 Informacijska služba, uporaba gradiva, medbibliotečna izposoja Miloš Rybar Vlasta Goljar petek 11. 11 1-2. Sodobna slovenska literatura (Predavatelja bomo sporočili naknadno) 11. TEDEN ponedeljek 14 11. L Bibliografija na Primorskem 2. Nabavna politika v knjižnici Jože Munda Miša Sepe ■ torek 15. 11. 1 Zgodovina pisave in knjige 2. Centralni katalogi, sistemi za posredovanje informacij Jaro Dolat Jože Kokole . sreda 16 11. 1. Slovenska bibliografija (strokovna obdelava, uporaba) 2. Informacija, kot oblika dela z bralci Jože Munda Miša Sepe četrtek 17 11 1. Zgodovina knjižnic, zlasti na Slovenskem 2. Delo z mladim bralcem Jaro Dolat Marjana Kobe petek 18. 11. 1 Zaščita knjižničnega gradiva Di 2. Organizacija izobraževanja, knjižničarske strokovne Dr . Branko Berčič Branko Berčič sobota 10 11. 1. Italijanska bibliografija 2 Zakonodaja o bibliotekah Dr. Dr. Stelio Crise Alfredo Vernier zarodu. In znanstveniki so ugotovili, da podgana, ki splošno velja za hudobno žival, pravzaprav potrebuje veliko ljubezni. Podgane se zelo rade igrajo med seboj. se božajti in gladijo, mlade podgane iščejo pri starejših zaščito. Le kadar se v neko pod ganje krdelo vrine tujec, postanejo napadalne. V družinskem krdelu podgan ni nikake podrejenosti. Tudi najmlajša podgana sme brez ka zni ukrasti svojemu dedu ali pradedu kako «slaščico». In vendar ima v krdelu vsaka podgana svojo nalogo: mlada podgana, stara od treli do pet. tednov, mora dobavljati hrano, dva meseca pozneje bo njena edina naloga — razmnoževanje. Z 28 meseci sta rosti [lostanc član »policijskega odreda*, katerega edina dolžnost je varovali «dotns> pred nezaželenimi gosti, če je potrebno mo-A’a * Žft vb-vat i tudi. -svoje, uvdjgue- Samice kotijo po sedemkrat na leto. Znanstveniki so izra čunali, da se iz enega para podgan v primernih pogojili niore V'treh letih nanirjožiti 20 milijonov potomcev. Prof. dr. Fritz Steininger • med drugim pravi: Male podganice česlo odrastejo v istem leglu. Mati. hči in sestra neredko povrže.jo v istem prostoru, tako da petdnevni, dvanajstdnevni in petnajstdnevni mladiči lezejo drugi čez druge. Vse samice so sposobne dojili vse mladiče samci pa radi ščitijo mladiče, da jih ogrejejo in da se hkrati sami ogrejejo*. Vsak član podganje »družine* dela in opravlja halogo tudi za drugega, člana »družine*. Vsak član »družine* je pripravljen tudi deliti hrano z drugim člapom »družine*. In vsaki član »družine* je pripravljen dati tudi življenje za obrambo svoje »družine*, svojega krdela. Ko samica daje na svet mladiče, je hudo samostojna in si sama pomaga, tako da s predni-mi šapami prime mladiča za glavo in ga izvleče na svet. Samice so zelo skrbne matere in postanejo skrajno nevarne, ko branijo svoje mladiče in svojo družino. Podgana, ki jo je človek spravil v nevarnost, more skočiti tudi meter visoko in napadalca ugrizniti: Stare podgane se celo vadijo v lovu in napadanju, tako da postajajo iz dneva v dan sposobnejše za življenje in samoohranitev. Podgane si v svojem gnezdu izkopljejo tudi »slep hodnik* za primer nevarnosti, ki bi prišla od zunaj. Če na primer pride v gnezdo voda, sc starejše podgane zgnetejo v ozki vhod v zaščitni tunel in ga tako zaprejo, da ne more voda vanj. Celo plin ne prodre skozi njihovo ba-riero. Rekli smo, da je podgana neverjetno brihtna in previdna. Če past postavimo sredi nekega prostora. bo prav gotovo ostala prazna. Če past postavimo na zid, se bo v njej uje1 ena sama žival, nikoli ne dve, kajti pasti se ne bo več .približala druga žival. . . Nihče ne ve točno povedati, kdaj so se prve podgane prikradle v Evropo. Po vsej verjetnosti so prispele iz. Azije še v času mongolskih vdorov, ko je veliko vojsko Mongolov vpad Džingiskan •s svbjinii sinovi Toda zagotovo se vc. da je Evropa leta 1725 doživljal množičen »napad* podgan. Istega leta pa je Azijo zajel hud potres. Množica podgan se je po vsej verjetnost' s področja Kaspij skega morja odpravila na pot, »prekoračila* Volgo in tako rekoč preplavila Rusijo. Kakih petindvajset let pozneje so podgane iz istega vala prilezle v šiezijo in nato prodirale dalje proti zahodu. In čeprav Evropa ni «z navdušenjem* sprejela podgan, sese te razmnožile in se razmnožujejo, da jim človek žejne more do živega. V Aziji pa ni tako. V zahodni Indiji so podgane še vedno svete živali, v' puščavskem mestecu Peš noke pa jih hranijo z najboljšo u-voženo pšenico. Pri tem velja do dati še eno zanimivost: če bi ti glodalci stalno ne glodali, bi jim vsako leto zobje zrasli za 15 cen- timetrov. Da bi to preprečila, podgana ves čas glode in se v., zad njeni času loteva tudi plastičnih snovi, ki so neprebavljive, ki pa jih podgane tako rade »obdelujejo*, da jim plastična snov služi kot nekakšna žvečilna guma. (Po *Quicku») Iz umetnostnih galerij Pina Sessi in A. Beltrame v Corsii - Stadion V galeriji Corsia Stadion v UL Cesare Battisti je razstavila svoja olja in risbe Pina Bonazza -Sessi, vdova pokojnega Ernesta Seška, ki je leta 1919 razstavljal na prvi. leta 1927 pa na poslednji razstavi, naših umetnikov v dobi nastanka oziroma v dobi nadvladi fašizma pri nas. Pina Bonazza - Sessi se je uspešno pojavila kot slikarka že kot dekle, od tedaj do danes pa ostaja vedno zvesta lepoti, kakor jo more zajeti njen realizem iz stvarnosti okolja in prirode. Pina Bonazza Sessi je odlična risarka in odlična opazovalka narave. Zaradi tega nam pričara značilnosti in podrobnosti iz raznih predelov naše ožje domovine. na primer iz doline Glinščice. In vendar je za to razstavo slikarka Pina Bonazza Sessi pripravila razmeroma malo pokrajin v ‘olju, ker se v tej tehniki predstavlja raje s portreti. Toda tudi v portretih prepričljivo podaja tako zunanji kot notranji videz ljudi. Čudovito živo u-tripa njen inkarnat v slikah polti. posebno v obrazih otrok Obenem s Pino' Bonazza - Sessi-jevo je v tej galeriji tokrat razstavila tudi kiparka Antonietta Tossuti Beltrame, ki je dala na ogled nekaj kipov in reliefov iz brona. Likovnica se po daljšem molku, po trinajstih letih ponovno predstavlja z lastno razstavo. Toda v tem času je sodelovala pri številnih kolektivnih razstavah doma in drugod in požela tudi več priznanj in nagrad V središču zanimanja njenega u-stvarjanja je predvsem ženski lik, ki ga modelira impresionistično. Tossuti - Beltrame jeva uspe vedno vdahniti v svoja dela notranji napoti, ki narašča v skupinskih zasnovah reliefov. Pri-tem pa pronica iz njih pretanjeno duhovno občutje, pa naj gre za versko ali posvetno zasnovane plastike. M. B. PETEK, 21. OKTOBRA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Stanlio in Olio komični filmi 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Jezik za vsakogar 17.00 Amedeo Nazzari 17.05 Zmajček risanka 17.15 Zorro — osmi del 17.40 Diskoteka Teeti 18.00 Argumenti: KINOTEKA - ANTROPOLO Gl J A 18.30 Dne mik 1 — KRONIKE Sever kliče Jug — Jug kliče Sever 19.00 Spaziolibero 19.20 Mama na štirih kolesih — TV film 20.00 DNEVNIK 20.40 Posebna oddaja Dnevnika 1 21.35 Najlepša leta naše Rite TRINIDAD — film Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 Vzgoja in dežele 17.00 Program za mladino: Knjiga, film in osebnost 11 cavaliere inesistente 18.00 Posvečeno staršem 18.25 lz parlamenta in DNEVNIK 2 - ŠPORT 18.45 RIDOLiNI IN ČRNA ZVER komični film 19.00 SUPERGULP! — risanke Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 GASSMAN NA DRAŽBI 21.45 Leo Ferre: La mušica mi. prende cofM Vamore 22.40 Gledališča in glasba Ob zaključku DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.35, 9.50, 15.00 TV V ŠOL*T Dnevnik 10. Slovenščina, R" ščina, Jesenski sadeži. Riše nio. Angleščina, Risanka., Zgodovina 10.55 Velika šolska ura 17.15 Križem, kražem 17.25 Pisani svet. otroška oddaja 17.55 OBZORNI1 18.10 Čez tri gore: ŠENTJERNEJSKI OKTET 18.45 HRVAŠKI NARODNI PARM 19.30 DNEVNIK 19.55 Tedenski notranjepolitični ko-mentar 20.05 N. Cripp: DRUŽINSKE VEZI, dramska nadaljevanka 20.50 Razgledi: Moj delovni dan 21.25 Policijske zgodbe Koper 19.55 Otroški količek 20.35 LJUDJE HOČEJO ŽIVETI -film 22.25 Likovni nokturno: APOLLONIO ZVEST Zagreb 20.00 Odrske luči — zabavno - gl* sbena oddaja 20.50 Ljubezenske zgodbe — serij' ski film 21.40 ČLOVEK IN ČAS TRST A parlamentu: 8.50 Clessidra; 10.00in 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.30. 13.00, 10.35 Vi in jaz; 11.00 Italijanska 15.00, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; melodrama; 11.30 Radio v barvah: 7.20 Dobro jutro; ".05 in 9.05 Tjav- 12.10 Drugi zvok: 13.30 Glasbena dan. glasba in kramljanje za po oddaja z Donatello Moretti; 14.05 slušalke; 10.05 Koncert sredi jutra; Beethoven 14.30 Znanstvene infor 10.35 Rojstna hiša naših velmož; macije; 15.05 Avtobiografije znanih 11.35 Današnja plošča; 12.(X) Glas- novinarjev; 15.45 Prvi Nip: 18.1® ba po željah; 13.15 S pevskih revij; Srečanje z V1P- 19.35 Večerni 13.35 Od melodij do melodij; 14.10 spored:, 20.15 Konec tedna; 2lP Mladina v zrcalu časa; 14.30 Veli- Jesenska simfonična sezona ’77; Horoskop OVEN od 21. 3. do 20. 4.) Deželni boste /'.dovoljivega finančnega uspeha. N - Spuščajte se v delikatne razgovore z neznanimi osebami. BIK od 21. 4. do 20. 5.) Sprejeli boste važno odločitev, ki bo v prid nekega sed;’ vcai Uspeh v srčnih zadevah. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Bodite bolj natančni in uresničili boste svoj naort. Doživeli boste pri-jetny"srefanje. RAK (od 22. 6. do 22. 7:) Finančni položaj bo ugoden. Neki družin ski član bo do vas zelo hladen. Prijeten večer v Itrogu prijateljev. LEV (pri 23. 7. do 22. 8.) Bodite previdni v odnosih do svojih tekmecev. ‘Steč j ure z ljubljeno o-sebo. DEVICA, (od 23. 8. do 22. 9.) V svojih poslovnih razgovorili bodite pomirljivi. Srečno boste rešili neko čustveno zadevo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Nudi se vam pri.ožnost, da si zagotovite trdne finančne temelje. Prijateljeva pomoč vam bo zelo koristna. * ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 1L) Za dosego norih ciljev uporabi te nova sredstva. Ne bodite nestrpni, zakaj čas dela za vas. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Izven svojega dela danes ne boste imeli uspehov. Ne razburjajte se za vsako malenkost-*«.«. KOZOROG (od JU* ki. do 20. 1.) Obvestite neko osebo o svoji ustvarjalni ideji, ki bi jo bilo moč ko ristfio uresničitfT VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vnesite v svojo delovno organizacijo ustreznejše metode. Prehoden nesporazum med vami in nekim sosedom. RIBI (od 20. 2. do 20.3.) Zagotovljen vam bo uspeh, vendar le v skupnem delu. Ne obljubljajte ničesar, da bi si ne zapravili ugleda. ki izvajalci, vmes: Kulturna beležnica: 15.35 Njej v posvetilo; 16.1X1 Gremo v kino; 16.30 Otroški vrti ljak; 17.05 Deželni skladatelji: 17.25 Glasbena panorama; 18.10 Kulturni dogodki: 18.25 Klasični album. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10,30, 11.30, 12.30, 13.30. 15.30 16.30. 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 6.05 - 7.00 Glasba 22.30 Dean Martin in Amali;> Rodri-guez. SLOVENIJA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00 10.00. 12.00, 14.00, 15.00, 19.00, 22.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na da našnji dan- 7.30 Iz naših sporedov-8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radij' ___„ , , ska šola za nižjo stopnjo; 9.30 I* tradicije: 10.45 Tunističn« ba; 9.32 Plošče: 10.00 Z nanh je. . . 10.32 Sprint glasba; 10.45 Glasba napotki; 11.03 Zi.ano in priljublj®. no; 12.10 Z orkestri in solisti: 12.3” 1 4s n !l'J, Miru jukebox; Kmetijski nasveti; 12.40 Pihaln® godbe: 1:U0 Priporočajo vam. J ltur*.in 13.50 človek in ravje: 14.05 GU' vfaS££!n* sbwa Pravljica; 14.20 Naši umetni- J2Ž* cf miR?'Tngva mI5'00 - ki nlladim poslušalcem; 14.30 Gl«' in mazurke; IS.«'LlStki^ tj ri; 16.40 Glasbeni'rtotes; 17.00 Ob iTnft rvtJfe VviriilA^. "irtči -----tri Nas *<**• 16 00 «VrtlljaK»' peuit! bopbidlrži: 17.36 Primorski dnevnik; 15.00 Tbps-pops; 18.35 Na ši zbori pojo- 19.32 Crash; 20.00 Zvoki in glasovi; 21.17 Orkester An-dre Carr; 21.32 Simfonični koncert. RADIO 1 18.05 Mement mpsi: !; 19.35 Lahk° noč, otroci!; 19.45 Minute z ansari' blom Franca Mihaliča: 20.00 StoP pops 20; 21.15 Oddaja o morju pomorščakih; 22.20 Besede in *v0-ki; 23.05 Literarni nokturno; 23.P 7.00. 8.00, 10.00 12.05. 13.00. 15.00. Jazz pred polnočjo; 00 05 Ples ^ 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 - 7.30 Gla- enih: 1.03 Iz slovenske komorno-sbeno prebujenje; 8.40 Včeraj v glasbene literature. ......."""""...............................-........................... AmRE) ŠAVLI: VRSTA SKOZI ČAS Obrazi koprsko-goriške generacije slovenskih učiteljev (1875- 1909-1919) XIX. Alojz Hreščak Rojen je bil v Sežani, kjer je po ljudski šoli obiskoval še pripravnico, v Kopru dovršil učiteljišče in maturiral leta 1905. Isto jesen je 'prišel za učitelja v Lokev na Krasu. V tistih dneh je Ivan Cankar pisal svojega »Martina Kačurja*, povest o u-čitelju idealistu, ki jo je mladi HrčšČak s pravo kraševsku 0-dločnostjo in vztrajnostjo zaživel v svoji lastni, varianti, V volilnem boju leta 1.907 je nekdo zapisal v Učiteljskem tovarišu: »Nismo' ne liberalni ;ne klerikalni učitelji, smo slovenski učitelji. Dovolj je tlake političnim strankam, pustimo jih, ker nam ne privoščijo niti olup-kov.» Leta 1913 se je v delav-skčm domu v. Trstu zbrala pe ščica levičarsko usmerjenih učiteljev s Krasa, iz Trsta in Istre. Hreščak je v Naših zapiskih pod naslovom Organizacija slovenskega učiteljstva objavil kritični pretres 25-lctrtega dela liberalno Za veze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev, in razburil duhove; v učiteljskih vrstah. Okoli njega in Jožeta Pahorja so se zbirali mlajši, progresivno u-smorjeni učitelji, ki so imeli o dlbčilen vpliv zlasti , v sežanskem, pa tudi v drugih učiteljskih dru- štvih. Hreščak je postal predsednik učiteljskega društva za se-žansKi okraj, pozneje tudi član okrajnega šolskega sveta. Z italijansko zasedbo in priključitvijo Primorske in Istre so nastopili hudi časi - za slovenske ter hrvatske šole in učiteljstvo. Leta 1919 se je slovensko in hrvatsko učiteljstvo organiziralo v čvrsti Zvezi slovenskih učiteljskih društev v Trstu, ki jo jc vodil pogumni in požrtvovalni Anton Germek, učitelj pri Sv. Ivanu. Alojz Hreščak je bil zelo de laven član upravnega odbora Zveze in njenih odsekov, nekakšen predstavnik levice, v letih 1922 -24 je vodil učiteljske samoizobra-ževalne tečaje na Mostu ob Soči. Njegovo delo med slovenskim učiteljstvom so visoko cenili tudi italijanski 'socialisti, zato je italijanska socialistična stranka leta 1921 — bilo je še v dobi parlamentarizma — dosegla razveljavitev Hreščakove kazenske t.j. politične premestitve na Vojsko nad Idrijo. Prišel je na šolo v Gorjansko. V januarju leta 1923 je bil s tremi učitelji aretiran, zaprt dva in pol meseca, nato pa izpuščen ter hkrati odpuščen iz učiteljske službe. Kot ravnatelj Delavskega konzumnega društva v Idriji se je poslej preživljal do konca novembra leta 1926, ko se je pred grozečo mu konfina cijo moral umakniti v Jugoslavijo. Nato jc do upokojitve učiteljeva I v Ljubljani V Sloveniji je nadaljeval delo progresivnega učiteljskega orga nizatorjn v okviru poverjeništva UJU Ljubljana. V poletju 1927 in 1928 sta lepo stekla počitniška socialno pedagoška tečaja za u-čitelje, samoizobraževalna akcija je bila široko zasnovana in dobro organizirana. Alojz Hreščak je pripravil brošuri Liberalizem, Jože Pahor pa lz družboslovja. S šeslojanuarsko diktaturo so zavladale motne razmere tudi v ljubljanskem poverjeništvu UJU. Marca leta 1930 sta bila Alo jz 'ri e- ščak in Jože Pahor aretirana ceš dg sta vodila sestanek skupine učiteljev - komunistov na Kumu. Hreščak je sodeloval pri ustanovitvi Mladinske matice, bil je prvi, prehodni predsednik Učiteljskega pokreta. Ko jc postalo njegovo delo v učiteljski organizaciji nemogoče, ga je preusmeril v Klub prijateljev vaške kulture in se posvečal izobraževalnemu delu med kmečko mladino. Alojz Hreščak jc bil vehementen predavatelj in debater, objavljal je številne članke v časopisih in revijah. Adolf Grobming 1891 - 1969 Rojen je bil v Trstu kot sin cestnega mojstra, ki je prišel k nam z zgornje štajerske, se poročil z dekletom iz Lokev in se ponašil. Zaradi cestne službe se je družina večkrat selila, Adolf je hodil v_osnovno šolo v Materiji in na Proseku, nato so se preselili ,k Sv. Ivanu v Trstu, kjer je štiri leta obiskoval nemško realko, učiteljišče pa je študiral v Kopru, zadnji letnik v Gorici, kjer je maturira: I. 1910. Učiteljoval ju na mestni šoli pri Sv. Ivanu, hkrati je štud:f^ glasbo na tržaškem konservator'’ ju. V letih 1913 -1918 je bil ^ jak, zatem je nadaljeval t4 ženskem učiteljišču, upravni d'-rektor glasbene akademije, din*' tor srednje šole na glasbeni demiji, direktor državne glasb®’ ne šole, urednik revije Tanil11’ raš in polnih 17 let urednik M3 šib zborov. Gojil je malodane vse glasb®' ne panoge, napisal učbenike 'l* glasbeno teorijo, za violino, ziologijo, fonetiko, za tambuf«* ke zbore, kitaro, za zbor o vodi®' Pisal je strokovne članke, kri* ke, recenzije, predaval na 4 čajih, bil je član komisij in žirijj dolga leta je bil pevovodja l,r moškem zboru ljubljanske Gi"’ tike. Z I Lesico je sodeloval P1' sestavi Slovensko srbohrvaško ga slovarja, obdelal in napis3, je Glasbeno izrazoslovje, ki 1 v rokopisu. Bil jc velik patri0*' kar jc dokazal tudi med zadel vojno, ko je kot ravnatelj Glasb*” ne akademije znal preprečiti. ° bi okupator fn belogardizem vod vpregla v voz profašlstid'1* propagande. 78 let izredno plodnega Grobe1*11 govega življenja, 60 let njegovf ga dela jc pravzaprav eri s«'1' neprekinjen delovni dan za 'j? predek slovenske glasbe. Gr00’ mingova glasbena bera je b*1 gata. Podčrtati je treba še. 0 se je njegova uspešna pot glas0®, nika začela 'v Kopru in v Gori® ter na Iržaških tleli. V Trstu f bila tedaj na delu skupina odi'1 nili pevovodij, kakor so bili l*‘r rol Mahkota. Fran Venturini’ ^ ljunec). Karel Cibic (Prosek). V prvi vrsti seveda Emil Adam'®' tedaj učitelj v Rojanu in zbe^ vodja pevskega društva pri f1' Ivanu. Ob njem jc Grobni'"* vodil še ženski zbor in salo*1' ski orkester. primorski dnevnik nogomet sportsport šport 21. oktobra 1977 Evropska pokalna tekmovanja Se nekaj presenečenj Hamburger izgubil doma - Katastrofa Manchestra Uniteda NVJ?,kmovaniu za Pokal prvakov riala ,i v Prv*h tekmah osmine fi-steh t0 ve*‘kih presenečenj. V go-in In*0 zmaSa** le Ajax, Borussia Wl ve.ntus. ki so tako naredili od- trteg.n korak do četrtfinala. Kot če-lahltn S ..rai Kotovega četrtfinalista Vale- lotevamo lanskega zmago-niačih h ,^e Liverpool, ki je na do-it)o : ‘ *leh visoko premagal Dyna-Pa * Dresdna. Vsa ostala srečanja boj P"3 dokaj izenačena, tako da kkmali na'*St* znan' P° povratnih Slo ?ka'u Pokalnih prvakov je pri-Privf, rivoh velikih presenečenj. bUr„ s®m bi omenili poraz Ham-je 5, la na domačih tleh, kjer ga p°ra_" .Porazil Anderlecht. Po tem najst . le usoda zahodnonemške e-l0J erice že zapečatena, saj je ma-steh p.6*110’ da bi zmagala v go- na temo «Naraščajriško prvenstvo in prvenstvo dečkov*. Sestanka bosta v prostorih telovadnice «L. Isonzo*. VIGEVANO — V prijateljski pred-prvenstveni tekmi je Cinzano premagal Mecap s 93:88. Tekmo so o-digrali ob priliki odprtja nove športne palače v tem kraju. lm"' urugo presenečenje tega po-Pa je visok poraz, ki ga je ua anchester United na Portu-BST? Proti Oportu. Angleži so lo ’ kar s 0:4, zato imajo le ma-BartnL nost'. da v povratni tekmi ^°knadij0 zamujeno. jih P°kalu UEFA ni prišlo do več-gali , s?uečenj. V gosteh sta zma-trachte Eindhoven in pa Ein-ležinNepričakovan izid so zabe-fa e v. Magdeburgu, kjer je doma-s 4 2aj^rica premagala Schalke 04 'j rienHi ri srečanja so se zaključila osm^kKenim izidom, na vseh pre-ftiai-s tekroah pa so zmagala do- moštva. skih ^teitev rezultatov treh K‘h Pokalov. Benn PokaI Prvakov 5*?a (Port.) - BK 1903 Ko-Nam„Ken (Danska) 1:0 dn/ /Pramcija) - Athletic Ma- 8nSf (Janija) 1:1 kn» s. (Belgija) - Panathinai-03 (Grčija) 2:0 pP°kal pokalnih prvakov sto° (Portugalska) - Manche-C. Dnited (Vel. Britanija) 4:0 • * (Nizozemska) - Brann evrop- Vet«» '(Norveška) 1,.„ "K (Danska) - Paik So Oh (Greiia) — Urger (ZRN) - Anderlecht 2:0 3:0 (B« 1;2 Pokal UEFA (vS (Francija) - Newcastle 05 Britanija) 2:1 t^n (ZRN) - Marek S. Dimi AlC (Bolgarija) 3:0 ar AZ 67 (Nizozemska) -ZiiriP5eona (Španija) 1:1 HW^n,»(šv-) - Eintracht (ZRN) 0:3 Molenbeek (Belgija) - Carl p^iss Jena (NDR) ■ ' 1:1 !red0r^tne tekme bodo odigrali v novembra. ..i k>cirBAD MEXICO - V kvalifi-Mshiu 1 nogometni tekmi za SP je a Premagala Gvatemalo z 2:1. V PRIJATELJSKI tekmi porovi člani Jutri v Sežani V člam bodo jutri gostovali tarnrlani' faradi nesporazuma je Vih Lj odpadlo sodelovanje Boro-ta jn°terkarjev na turnirju Scogliet-Urj \3f.te bodn «piavi» jutri, ob 18. {|5nsi?d:grab Prijateljsko tekmo s v nou-'\eklpo iz (težane. Srečanje bo 1 telovadnim v Sežani. •JUTRI V TRŽIČU Ostanek F1P košarkarska društva je ^Ina košarkarska zveza (FIP) O^ila, da bo- jutri, v Trži-.. anek vseh košarkarskih dru-d° Q.2 naše dežele, na katerem bo katp., ravnavali vse potrebno o ne-bod0 • Prvenstvih. V teh prvenstvih «kipe 'Brale tud; slovenske zamejske Ob 17 tPfn uri bo sestanek ne temo °C,!jsko in mladinsko prven-> ob 18, urj pa drugi sestanek Dulna upešna V zaostali tekmi 3. kola prve italijanske rokometne lige je sinoči Duina v Trstu premagam ekipo Fi-renze s 35:13 in je tako, skupno z Volanijem in Mercuryjem, ostala na vrhu lestvice. ■ V MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTVIH NA TRŽAŠKEM TOKRA TU KADITI ZADO VQL.HU Slovenski derbi med Krasom in Primorjem (začetniki) brez zmagovalca 7 v ‘'"A. 'V * VVT’ V torek sta se na Padričah v prijateljski nogometni tekmi spoprijeli ekipi Založništva tržaškega liska (Primorski dnevnik) in SET (II Piccolo). Srečanje je bilo dokaj izenačeno in se je tudi končalo z neodločenim izidom 1:1. »Naši nogometaši* so občasno pokazali tudi dopadljiv nogomet.’Vzdušje po tekmi je bilo izredno prijateljsko in igralci obeh ekip so izrazili željo, da bi se zopet srečali na igrišču in seveda... ob kozarčku belega Nedeljsko kolo mladinskih prvenstev na Tržaškem je bilo uspešno samo za enajsterice, ki nastopajo v prvenstvu kadetov. Zmagali so namreč vsi trije naši predstavniki, v ostalih prvenstvih pa so se slovenske ekipe slabo izkazale, saj sta le Kras in Primorje izenačili v medsebojnem srečanju, ki je veljalo za prvenstvo začetnikov. Vse tekme pa so se zaključile s porazom slovenskih ekip. KADETI V nedeljo so odigrali š. kolo tega prvenstva, izidi pa so naslednji: S. Marco - Primorec 0:1 Breg - Opicina S. Caffe 2:1 Fortitudo - Libertas 1:1 Edera - Čampi Elisi 2:2 niiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiilMiiiiiiiuiniuuuninmuiuiiuiHMuiViiiitiuiniiiiiiiiiiiHKiHinuiimiim ZBIRALIŠČE OB 15.45 ITALIJANSKO PRVENSTVO S. MARIOTTI VODI Tržačan Franco Rupeni premagal Taruffija V Cioccu se nadaljuje italijansko državno šahovsko prvenstvo za posameznike. Po dnevu počitka so včeraj odigrali sedmo kolo, po katerem se je na vrh lestvice končno povzpel najmočnejši italijanski šahist, velemojster Mariotti. Tržaški predstavnik, mojstrski kandidat Franco Rupeni, je v lepi partiji premagal Taruffija, ki se je na tem prvenstvu proslavil z zmago nad Marict-tijem. Drugi Tržačan Spinetti je prekinil partijo s Paserottijem v boljši poziciji. Prvenstvo je zaoralo že v svojo drugo polovico, na vrh lestvice pa se počasi prerinjajo vsi najboljši italijanski šahisti. Sploh je treba dodati, da se tega prvenstva udeležujejo prav vsi najboljši državni šahisti, česar ni bilo že mnogo let. Razlog pa je poleg drugih verjetno tudi ta, da se bodo prvouvrščeni lahko udeležili conskega turnirja za dodelitev svetovnega, šahovskega prvaka v prihodnjem ciklusu. Turnir pa je bil Tz tega razloga zelo kvaliteten in borben, saj lahko igralci, kot so Mariotti, Tatai, Cosulich, Toth in Zichichi zagotovijo ljubiteljem kraljevske igre res kvaliteten šah. Član AST-TŠA Rupeni se je solidno usidral v sredini lestvice, vendar pa bi Thhkb bil po prikazani igri mnogo višje. Spomniti se moramo, da je Rupeni že v prvem kolu v popolnoma izenačeni poziciji napravil s Trabattonijem odločilno napako in tako nesrečno izgubil. V drugem kolu je premagal mladega Messo, v tretjem kolu pa je izgubil z Mariottijem, ko pa je že vse kazalo, da bo zmagovalec on. Partijo je namreč prekinil v zmagani poziciji, vendar pa mu ni nihče hotel pomagati pri analizi prekinjene partije, medtem ko je imel Mariotti celo vrsto «sekundantov*. Zainteresirana prijateljstva pač! Rupeni je v nočni analizi sprevidel eno nasprotnikovo potezo, kar je bilo dovolj, da mu je zmaga ušla. V nadaljevanju se ni, čeprav je' imel možnost, zadovoljil z remijem ter forsiral igro, in kot se rado v takih primerih zgodi, izgubil partijo. Razumljivo ga je to nekoliko potrlo, tako da je v naslednjih kotih še premagal Valen-t.ija, remiziral z zadnjeuvrščenim Spinettijem ter izgubil z Zichichi-jem. Kaže, da je kriza z včerajšnjo zmago s Taruffijem dokončno prešla. Rezultati 7. kola in prekinjenih partij iz prejšnjih kol: Messa - Tatai prekinjena] Mariotti - Toth remi, Rupeni - Taruffi 1:0, Spinetti - Paserotti prekinjena, De Eccher - Zichichi prekinjena, Tra-battoni - Cosulich remi, Valenti -Capello 0:1. Prekinjene partije: Paserotti - Valenti ponovno prekinjena, Capello -Mariotti 0:1 in Toth Messa 1:0. LESTVICA: Mariotti 5,5; Tatai 5 (1); Trabattoni 5; Zichichi 4 (1); Cosulich 4; Toth 4, Rupeni 3,5; Capello 3,5; Taruffi 3; Paserotti 2 (2); De Eccher 2 (1); Messa 1,5 (1); Valenti 1,5 (1); Spinetti 0,5 (1). ' D. Jelinčič KOŠARKA V PRIJATEUSKI TEKMI Drevi v Dolini Bor - Polet V okviru priprav na bližnje mladinsko košarkarsko prvenstvo se bosta drevi, ob 19.30, v dolinski telovadnici spoprijeli peterki Bora in Poleta. VATERPOLO GENOVA — Danes, jutri in v nedeljo bodo v Sofiji odigrali četrtfinalni turni pokala pokalnih prvakov v vaterpolu. Tekmovali bodo i-talijanski Pro Recco, španska Barcelona, angleški Sutton in seveda domači Akademik. V polfinale se bosta uvrstili prvi dve uvrščeni e-kipi. . ■ Jutri v Saležu odprtje «trim-steze» Jutri popoldne bo ob 16. uri, v Saležu odprtje prve trim - steze na Tržaškem, ki so jo s prostovoljnim delom realizirali člani ŠK Kras iz zgoniške in repentabrske občine. Nedvomne ta novi objekt predstavlja pomembno pridobitev za krajevno skupnost, saj postaja potreba po rekreaciji iz dneva v dan bolj občutena. 1200 metro” dolga proga z dvajsetimi postajami je speljana po kraških klancih in po borovem gozdičku na vrh Vrhka, ter bo služila v prvi vrsti starejšim ljubiteljem telesne kulture in narave, pa tudi aktivnim športnikom za trening in pa šolski mladini. Zbirališče je jutri določeno za 15.45, pred vaškim spomenikom padlim v Saležu, kjer bodo položili venec; sledila bo manjša otvoritvena slovesnost ob prvj postaji, 'r(ekaj metrov višje ležeče trim - steze, nakar si bodo prisotpi ogledali celotno progo. B. S. BOKS MILAN — V tem kraju b) drevi boksarski dvoboj super - lahke kategorije za italijanski naslov. Spoprijela se bosta Giuseppe Martmese in Giancarlo Barabotti. ODBOJKA V PRIJATELJSKI TEKMI Drevi Bor na Reki «Plavi» so v torek proti ekipi CUS izgubili z 0:4 Če bo šlo po programu, bodo odbojkarji Bora odigrali v tem tednu kar štiri prijateljske tekme. Najprej so se v torek pomerili z mestnim prvoligašem CUS in so srečanje izgubili s 4:0. Občasno so naši fantje igrali kar dobro in to predvsem v prvem in zadnjem setu. Tudi to pot so prišle do izraza že kronične napake. Letos pa so le dani pogoji, da se bo še marsikaj izboljšalo, saj se je letos prvič v zgodovini Borove moške odbojke zgodilo, da ekipa dvakrat na teden trenira v telovadnici, kjer bo igrala prvenstvene tekme. Drugo prijateljsko tekmo bo Bor o-digral drevi na Reki z domačo istoimensko šesterko. To bo že tretje merjenje moči med tema dvema e-kipama v letošnji sezoni. Tudi Rije-ka je po statusu drugoligaš, toda vse kaže, da bodo varovanci dolgoletnega jugoslovanskega reprezentanta Urbana igrali v tej konkurenci samo letos, ker so izredno močni in ponovno napredovanje v višjo ligo jim ne bi smelo delati velikih težav. To pa še posebej 3edaj, ko je slekel vojaško suknjo odličen tolkač Vučkovič. V prvem kolu 2. jugoslovanske zvezne lige skupine zahod je Rijeka premagala v Ljubljani Enotnost s prepričljivim 3:0. Torej ni potrebno posebej poudarjati, da so Rečani več kot idealen nasprotnik pri preverjanju moči in sposobnosti Borove vrste pred pričetkom prvenstva. S takim tekmecem je enkratna možnost pokazati vse o-dlike in tudi slabosti. G. F. ATLETIKA KOŠARKA KOMENTAR MIRKA NOVOSELA \ 'VVt ■ Pet klubov v borbi za naslov V soboto, 29. oktobra, se bo začelo 33. prvenstvo 1. jugoslovanske košarkarske lige. Nedvomno bo to prvenstvo potekalo z novim in večjim navdušenjem, ki je sad velikega u-speha na zadnjem evropskem prvenstvu v Belgiji, kjer je Jugoslavija osvojila szlato. Novo prvenstvo pa bo obenem tudi izredno zanimivo zr.to, ker bo letos več kandidatov za osvojitev naslova. Kaže, da sc bo za prvo mesto potegovalo nič manj kot pet ekip. Lanski prvak, splitska Jugoplasti-ka, ne starta kot nesporni favorit, saj bodo Spličani i orali brez treh stebrov, kot so: Tvrdič (je opustil igranje), šolman (igral bo za italijanski klub Mecap) in Macura (ki je v JLA). Jugoplastika je sicer najela Mariborčana Vilfana, ki se je doslej v novem klubu že izkazal, vse to pa je premalo, da bi lahko Spličani o-digrali glavno vlogo v tem prvenstvu. Eden od velikih kandidatov za vrh je ljubljanski Brest. Cosič in Jelovec sta trenutno najučinkovitejši par centrov v Jugoslaviji. Če dodamo da Brest lahko računa še na odličnega Subotiča, na mladega reprezentanta Papiča ter na Gvardijančiča in Volaja, potem je jasno, da Ljubljančani dejansko lahko jurišajo na naslov, ki ga zasledujejo več kot se dem let. Tretji kandidat je seveda sarajev- Mirko Novosel ska Bosna, ki je že la ti bila na tem, da osvoji državni naslov. Štirje državni reprezentanti (Delibašič, Vara-jič, D jopič in Radovanovič) ter Pešič in Zrno so jamstvo za kakovostni nastop v tem prvenstvu. Kičanovič, Dalipagič, pa mladi Ker-kez, Marič in Petrovič: H igralci so adut beograjskega Partizana, ki bo tudi letos seveda v ospredju. Če pa bi moral Dalipagič pred koncem prvenstva v JLA, potem bi Partizan moral spremeniti svoje načrte. Mnogi jugoslovanski strokovnjaki vidijo v Ciboni enega od kandidatov za . naslov. Zagrebčani so pravkar zmagali na turnirju, na katerem so med drugimi pretnagali tudi dva italijanska prvoligaša (Sinudgne in Ga-betti), s čimer je zagrebška mlada peterka dobila novega zaupanja in priznanja. Z mladim Nakičem pa se je Cibona ojačila pod košema. Če bo borba za sam vrh izredno i-zenačena, pa nič manj ogorčen ne bo boj za izpad. Kot je znano, se bo. po tem prvenstvu, liga zmanjšala na 12 ekip. Letos bosta namreč dve ekipi izpadli, 12. in 13. uvrščeno moštvo pa bosta igrali kvalifikacije za obstanek s štirimi prvaki druge lige. Sicer pa že pred letošnjim prvenstvom bodo ljubitelji košarke inteli priložnozt, da že jutri v jugoslovanskem pokalu, vidijo na delu dva od favoritov za naslov. V Ljubljani bo namreč izredno-zanimiva tekma med Brestom in Bosno. Že to srečanje bo pokazalo moč obeh ekip če je cilj (osvojitev državnega naslova) obeh moštev upravičen. Zanimanje jugoslovanske športne javnosti za dokajšnji začetek domače košarkarske sezone je torej veliko. Sedaj pa cbeseda* društvom. .. MIRKO NOVOSEL ZADNJO SOBOTO V OKTOBRU Tekmovanje za nižješolce Atletska zveza dežele Furlanija Julijska krajina bo v prihodnji pomladi priredila širokopotezno ekipno tekmovanje za vse nižje srednje šole tržaške pokrajine. Tekmovanje bo obsegalo najprej izločilni in nato še finalni del. Predvidoma bodo v vsaki panogi nastopili po trije tekmovalci iste šole. Bor namerava v ta namen pomagati vsem slovenskim šolam in bo zato med jesenjo in zimo priredil nekaj preglednih tekmovanj, da bi se preko njih šole primerno pripravile na to športno nalogo. Prvo tako tekmovanje bo v soboto, 29. oktobra 1977 na šolskem stadionu na Kolonji z naslednjim programom: 14.30 — vpisovanje 14.40 — skok v višino (ženske in moški) 80 m moški 15.20 — skok v daljino (moški in ženske) 60 m ženske 16.00 — met krogle (moški in ženske) 800 m ženske 16.15 •- 2000 m rnoški 16.30 — nagrajevanje ekip Vsak dijak ali dijakinja lahko nastopi v dveh panogah. Vsi tekmovalci bodo razdeljeni v 3 starostne kategorije. Prvih 6 mest v vsaki panogi bo ocenjenih s točkami od 6 do 1. Prve tri ekipe bodo prejele priložnostne nagrade. Predvidoma bodo na tekmovanju nastopile tudi šole iz Sežane, Divače in Dutovelj. Zaule - Edile Adriatica 1:1 Primorje - »Rosandra 3:2 Ponziana - S. Giovanni 1:2 Po tem kolu je disciplinska komisija izključila igralca Brega Roberta Novella za tri nedelje, zaradi nešportnega- obnašanja do sodnika. NARAŠČAJNIKI V tem prvenstvu so v nedeljo o-digrali 6. kolo. Slovenska predstavnika Breg in Primorje sta bila poražena, v preostalih tekmah pa so dosegli naslednje izide: SKUPINA A Fortitudo - Opicina S. Caffe 0:0 ' Roianese - Porjuale 1:5 Chiarbola - Gretta 4:0 Esperia S. L. - Campanelle 2:0 Blue Star - Muggesana 1:1 SKUPINA B Breg - CGS 1:3 Giarizzole - Edera 1:0 Costalunga - Domio 5:1 S. Sergio - Rosandra 0:8 Inter S. Sabba - Primorje 3:0 NAJMLAJŠI V 6. kolu prvenstva najmlajših je v nedeljo igralo le Primorje in visoko izgubilo proti Stocku, medtem ko je Zarja tokrat počivala. IZIDI SKUPINA A Giarizzole - Montebello 2:0 Fortitudo - Esperia 1:2 Don Bosco - Triestina 0:5 Chiarbola Zaule 0:3 Inter S. Sergio - Campanelle 5:1 S. Croce - Muggesana 5:2 Zarja je počivala SKUPINA B San Vito - Opicina S. Caffč 0:2 (po odločitvi disciplinske komisije, ker se San Vito ni predstavil na igrišču) Roianese - Portuale 0:2 Costalunga - Domio 1:1 San-Sergio - Rozzol odložena Stoclc - Primorje 4:0 Opicina - Cave 1:5 ZAČETNIKI V 6. kolu prvenstva začetnikov je bil na sporedu slovenski derbi med Krasom in Primorjem, ki se je zaključil z neodločenim izidom brez gola. Gaja in Breg pa sta odšla poražena z igrišča. IZIDI SKUPINA A Fortitudo - CGS 0:1 Giarizzole - Sancini B 0:2 Chiarbola A - Zaule 1:0 Ponziana - Campanelle 0:2 Stock - Muggesana 0:7 SKUPINA B Breg - Esperia 0:2 Chiarbola - Portua'e 1:1 Inter S. Sergio - Gaja 4:0 Kras - Primorje 0:0 Stella Azzurra - Soncini A 0:5 CICIBANI Od slovensk;h ekip nastopa v tena prvenstvu samo Primorje, ki je v 3. kolu izgubilo proti Ponziani. IZIDI Fulgor - Inter S. Sergio 2:2 Fortitudo - CGS 0:1 Muggesana - Campanelle 4:0 S. Andrea - Chiarbola 5:2 Ponziana - Primorje 1:0 Soncini - Domio 4:2 Giarizzole - Zaule 3:2 Nogometaš Primorja Blažina OBVESTILA ŠZ BOR obvešča dekleta, rojena leta 1964 in mlajša, k| se nameravajo posvetiti igranju odbojke, da so treningi ob sredah od 14.30 do 16.30 in ob petkih od 14.00 do 16.00 v dvorani na stadionu »Prvi maj*. * * • ŠD SOKOL obvešča, da bodo treningi miniba-sketa ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 17. ure v nabrežinski občinski telovadnici. KOŠARKA POKAL PRVAKOV Visoka zmaga Jugoplastike V drugem kolu evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal prvakov je sinoči v Splitu domača Jugoplastika premagala grškega prvaka Panathinaikos s 102:74. Spličani so bdi odločno boljši od nasprotnikov in so tako zopet potrdili, da so v tej skupini glavni favoriti za osvojitev končnega prvega mesta in s tem tudi za uvrstitev v četrtfinale. Posnetek z nedeljske prijateljske košarkarske tekme mladincev Bor — Kontovel Kitajski 37. O dnevnik bik sovražnik Čiang Cing, postal je njen sOvraž- £ že v obdobju pred kulturno revolucijo, je bil Pong „ Pekinški župan. Čiang Cing se spominja, da je ^ heki seji partijskega mestnega komiteja prosila za lj0lienje, da bi dala ansamblu pekinške opere revo-hif,l0narna besedila in glasbo. Komite o tem ni hotel , CeSar slišati. Ko je leta 1965 Li Čung-jen, ki je ob p acP štiridesetih let opravljal funkcijo predsednika reko ^e’ °biskal Peking, mu je predsednik Mao priredil pred kosilom pa je bil sprejem, na katerega je p a Povabljena tudi Čiang Čing. Opozorili so -jo, da bo v„^°š tudi Peng Cen, in odločila se je, da ga bo po-j, na pogovor v zasebno sobo. Na štiri oči mu je 8 ^°žila, da^ je njena največja želja prežeti umetnost £. °^'alističnimi idejami. Pri tem je omenila primer Čiang J^lA. partijskega voditelja v Šanghaju, ki je v re-a nikakor ne opustiti svoje zatiralne politike naniera\a MARIBOR — Z nastopom mariborske Drame z Mahničevo montažo odlomkov iz zgodovine mariborske čitalnice pod naslovom «Že čriček prepeva*, se je nocoj začelo 12. Borštnikovo srečanje vseh poklicnih slovenskih gledališč, ki bo trajalo do 29. t.m. in v okviru katerega se bo zvrstilo blizu 100 predstav v Mariboru in okoliških krajih. Na slavnostni otvoritvi srečanja je spregovoril predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher. > , Sergej Kraigher je orisal politični trenutek, v katerem poteka letošnje Borštnikovo srečanje, posebej pa se je zadržal pri kulturno - politični vlogi in pomenljivosti te osrednje gledališke prireditve na Slovenskem. Med drugim je dejal, da je skrb za razvoj dramske kulture med Slovenci v zamejstvu naša nacionalna dolžnost in ustavna obveznost. Izvrševanje te naloge, negovanje slovenske besede in širjenje naše kulture med Slovenci v Italiji, olajšujejo prijateljsko vzdušje in odločnost ter sposobnost demokratičnih sil v Italiji, da brzdajo fašistične in iredentistične sile. Pri krepitvi prijateljskih odnosov in medsebojnem spoznavanju kultur narodov dveh sosednih držav igra posebno dragoceno vlogo slovensko gledališče v Trstu, ki gostuje v drugih republikah in pokrajinah Jugoslavije ne samo s slovenskimi ampak tudi s prevedenim italijanskim repertoarjem in posreduje tudi obiske italijanskih gledališč pri nas. Uvcd v letošnja Borštnikova srečanja .je bila dopoldanska slovesna seja glavnega odbora Borštnikovih srečanj, na kateri so predsedniku predsedstva SRS Kraigherju izročili prvo zlato značko in plaketo Borštnikovih srečanj. Najvišje priznanje, ki se letos prvič dodeljuje, je izročil predsedniku Kraigherju predsednik glavnega odbora akademik dr. Bratko Kreft, ki je poudaril, da je Sergej Kraigher eden najbolj pomembnih slovenskih in jugoslovanskih voditeljev, ki kljub odgovornim političnim in državnim nalogam svoje ustvarjalne sile vedno angažira tudi za razreševanje vprašanj kulture. Drugo zlato /mačko s plaketo so izročili članu predsedstva SRS aka demiku Josipu Vidmarju kot enemu najimenitnejših osebnosti slovenskega kulturnega in umetniškega u stvarjanja. V poznih popoldanskih urah je bi la v avli gledališča odprta razstava in odkrit doprsni kip prerano umrlemu mariborskemu igralcu Arnaldu Tovorniku, večkratnemu dobitniku Borštnikovih nagrad in Borštnikovega prstana. Otvoritev je poživil nastop Slovenskega okteta. Tradicionalno poslanico Borštnikovega srečanja je letos naslovila na ! slovensko javnost sestavljena orga-volverjem in brzostrelko. Revežu je ‘ nizacija združenega dela kemične, ena od svinček prebila srce, tako da | metalurške in abrazivne industrije jo bil pri priči mrtev. ' KEMA Maribor. V njej je rečeno, (ftiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiriiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiifiiiiiiiiiitiuiiiiiimiiiiiiiii S SOGLASNIM SKLEPOM SENATA Dokončno odobrena preosnova varnostno ■ obveščevalnih služb Odslej bo organe državne varnosti (SISMI m SISDE) usmerjal predsednik vlade s pomočjo nekaterih ministrov - 0 tem bo moral poročati parlamentu in posebni parlamentarni komisiji čas in za razvedrilo. Kultura je & stavni del človekovega življenja. 1” še delo, naše samoupravljanje, na še dogovarjanje, naš vsakdanjik rt® rajo biti kulturni in bogati. ^ Na letošnjem srečanju bo Stalil" slovensko gledališče iz Tista prt" zadnji dan nastopilo z igro Franc** Rudolfa «Koža megle* v režiji ^ žeta Babiča. Uvodna predstava «že čriček P1* peva» v izvrstni avtorjevi režij) J velikim občutkom za odnose rt?, ljudmi in Živku spletom č'talnisk* nastopov je pred slavnostjo razpok ženo dvorano doživela spontano n®*? dušenje. Številni igralski ansainW» se je z vidno radostjo predal ki je izzvenela v ponosnem nart" nostnem slavju v času slovenska čitalnic pred dob imi 100 leti in r,|C manj v kreni zavesti današnjega ®®j sa, ko mora naša manjšina, zlas® na Koroškem, še vedno biti boj ** slovenski jezik. •i# znani novinar Woods, medtem ko ^ direktorju prepovedane verske usta; nove Nauboju omogočili kakršno)!®" delovanje za pet let, obdobje, v k®" teren) je pravzaprav »nepravna ® šeba*. Po še nepotrjenih vesteh naj , policija zaprla približno sedemde*®1 , predstavnikov raznih »črnskih* ort?" sunili. Južnoafriški mir/ster za in-i nizam j, ki predstavljajo, po mn*®# formacije M-.Jder je tujim novinar ' JOHANNESBURG - Silovita gonja, ki jo je južnoafriška rasistična vlada sprožila proti vsem, še tako zmernim nasprotnikom njene zatiralske politike, še ne bi bila končana. Vsaj tako napovedujejo krogi, k: so naklonjeni vladi v Fretonji, katere ostri mednarodni protesti in tudi no tranji napadi očitno niso preveč pre- jem namreč izrazil prepričanje, da »Afričani, zaupajo edinole v energične posege, vlada pa mora dokazati, da se zna zoperstaviti neredom*. Zato ni verjeti, da bo kaj zaleglo sklicevanje na človekoljubnost in temeljile človeške pravice, kakor so to takoj storile vse največje verske skupnosti v Južni Afriki. Poleg izključno »črnskih* organizacij vladni odloki, katerim so v uradnem vestniku namenili veliko prostora, prepovedujejo tudi delovanje verske ustanove «Chris1ian Institute*, ki združuje pripadnike vseh ras. Prav tako so bili strogih ukrepov’ deležni tudi belci, ki so i drznili zagovarjati pravde temnopolte večine: med temi je dejansko v hišnem priporu SIRACUSA - V tukajšnjo bolnis--nico so sprejeli včeraj 11-letnega SaJ-vatoreja Giunto, ki "so mu ugotovili na levi roki opekline prve, in druge .................. ZANIMIV MEDNARODNI KONGRES V RIMU RIM — Senat je skoraj soglasno odobril zakon, ki predstavlja ponovno preosnovo organov držav- zadeval politično vodstvo in odgovornost za te dejavnosti, ki so doslej bile «ločena veja* državnega ne varnosti in protiobveščevalnih j aparata. Na vrhu piramide državne služb. V trenutku, ko bo zakon sto• j varnosti bo predsednik vlade, ki pil v veljavo, bostg torej izginila | bo moral usmerjati, koordinirati in SDS (varnostna protiteroristična odgovarjati za vse te dejavnosti. služba) in SID (varnostno-obvešče-valna služba), čeprdA’ se bosta rodili dve rahlo različni »inačici*: SISMI in SISDE.' Kako bodo. torej,'odslej poslovali itabjanski varnostni ih obveščevalni organi? Glavni problem je Kako pravilno občujemo z otroki RIM — V odnosih z otroki zakrivijo odrasli običajno celo vrsto napak, od katerih so nekatere lahko zelo škodljive za nadaljnji- razvoj otroka. Prav te napake in njihove posledice so bile v ospredju prvega dne mednarodnega kongresa, posvečenega otrokovemu zdravju, ki se je začel včeraj v Rimu na sedežu mednarodne organizacije za zdrav stvo. Med najbolj pogoste — pa tudi najbolj škodljive napake — spadajo one v zvezi s hrano, kot je poudaril Marcello Bernardi. Starši so navadno vezani na neke tradicionalne sheme, ki jih potem aplicirajo tudi na otroke. Toda zaradi zgrešene hrane se lahko pojavijo v otrocih celo motnje v razvoju spolnosti, da ne govorimo o neuravnovešenem fizičnem razvoju. Zelo pogoste so tudi napake v ob čevanju. Alberto 1'tunari je trdil, da odrasli pogostoma niso -nosobni komunicirati z otroki, predvsem da jih ne znajo pravilno poslušati. Otrok pa potrebuje nekoga, da ga posluša, ker si na ta način po eni strani u-'stvari bolj pozitivno sliko samega sebe, ter dovolj trdno afektivno podlago, po drugi strani pa tudi bolj zanesljivo napreduje na poti spoznavanja realnosti, ki ga obdaja. Temeljna premisa, ki jo mora o-drasli, upoštevati — je dejal Munari — je, da otrok nima kaotične in de-zorganizirane vizije realnosti, pač pa si nenehno gradi svojo «teorijo» o življenju, k: je po njegovem pojmovanju kar se da organična in dosledna in ki jo v vsakem trenutku, ob' vsakem novem spoznanju, preverja in pili. Prav zato je vsako otrokovo vprašanje tudi preverjanje lastne teorije, vsaka otrokova trditev pa pomeril korektno apliciranje te teorije, pa čeprav se odraslim morda zdi še tako absurdna. Toda o-trok daje venomer korektne odgovore na vprašanja! ki si jih sam za stavlja, je poudaril Munari. Iz te temeljne ugotovitve pa Izhajajo nekateri važni napotki za starše^ in vse, ki želijo na ustrezen način komunicirati z otroki: predvsem pa si morajo odrasli-prizade vati, da razumejo teorijo, ki jo je otrok izdelal. V ta namen je.treba na primer pustiti otroka, da konča stavek, ki ga je začel,'tudi če bi se mu zataknilo. Zgrešeno je nemudoma popraviti njegove «napake» in mu vsiljevat) način izražanja odraslih. Prav tako ne smemo dajati kategorični!: sodb njegovih trditev na osnovi kriterijev, ki so otroku tuji, pač pa mu kvečjemu predočiti možne »alternativne rešitve*. Na o-trokova vprašanja ne dajajmo takojšnjih in kategoričnih odgovorov, ampak prej preverimo, ali ni že sam izdelal lastnega odgovora. Vsakokrat, ko otroku nekaj razložimo — trd: na primer Piaget — mu one mogočimo, da bi to stvar sam razumel. Kongres o otrokovem zdravju bo trajal do sobote. Danes bodo govorili o otroških boleznih, priredili pa bodo tudi okrogle mize o hrani za otroke, o okolju in kreativnosti in o načrtovanju rojstev, (tm) Vsakega pol leta bo moral o tem poročati parlamentu, sproti Da posebni »parlamentarni nadzorni komisiji*. Nekoliko nižje na lestvici bo CE SIS, medministrski izvršni odbor za obveščevalne dejavnosti in državno varnost. V njem bodo ministri za obrambo, za notranje zadeve,. za finance, za pravosodje in industrijo. Odbor bo moral pomagati predsedniku vlade pri koordiniranju omenjenih dejavnosti. CESIS bo, poleg tega. skrbel za koordinacijo varnostnih in obveščevalnih dejavnosti z drugimi tujimi varnostno-obveščevalnimi službami. Operativna organa za obveščevalne de.iayno.sti in državne varnost bosia SISMI in, SISDE. Prvi bo skrbel za »zaščito neodvisnosti I-talije*, skratka za obveščevalno in protiobveščevalno dejavnost vojaškega značaja in bo deloval pod okriljem obrambnega ministrstva. SISDE pa ba ergan za zaščito državne varnosti, za katero zakon izrecno poudarja, da je pri tem mišljena «svoboda demokratične republike, kakršno opredeljuje u-stava* in bo deloval v okviru notranjega ministrstva. Iz tega jasno izhaja, da bosta odslej resorja strogo ločena, kar ni veljalo za dosedanji SID, ki je bil tudi organ za držayno. varnost. Končno bodo v okviru posameznih rodov vojske še nadalje delovali SIOS (varnostno-obveščevalne službe), vendar bodo te omejile svoj delokrog na tehnično podvočje in specifično na rodove, katerim pripadajo, kjer bodo opravljali tudi vlogo »vojaške policije* V zaključku razprave je o vsem tem dejal notranji minister Cossi-ga, da reforma državnih varnostno-obveščevalnih služb »še ni ideal na*, jo je pa moral parlament odobriti takoj, sicer bi bilo po učinkovitosti teh organov, Cossiga je tudi sporočil, da bodo po zahodnonemškem zgledu oblikovali tudi v Italiji posebno ouera tivno skupino za preprečevanje terorističnih napadov s posebnim o- zirom na ugrabljanje letal. • « * * Poglejmo še. kakšna je bila doslej struktura in zgodovina italijanskih varnostm-obveščevalnih siušb. Leta 1803 so v italijanski kraljevi vojski ustanovili «Urad I.» (informacije). a je deloval le tri leta Na zahtevo 'politične oblasti so «Urad l.» ponovno ustanovili leta 1900. Deloval je do leta 1927. ko si je fašistični rezini omislil SIM (vojaško obveščevalno službo) ter zloglasno organizacijo za boj proti antifašistom (OVRA). Obe organi zacijt je razpustila Bonomijeva vlada leta 1944 na zahtevo demoKra-tičnih. sil. Ponovno so ga Obudili k živlienju (z istim imenom) leta 1947. Deloval je kot organ vojaške aa glavneaa štaba. Po vstopu Italije v NATO so leta 1949 obliko vali enotno varnoslno-obveščeroino strukturo, ki so jo imenoval SIFAR. Razpuščen je bil leta 1985. potem ko je organ bil resno vpleten v poskus državnega udara generala Di Lorenza. V resnici pa so organu le spremenili ime. Odtlej se ie i-menoval SID. njegova vlnga v «strategiji napetosti» v letih 1969 do danes na je že del vsakdanje kronike. V okviru notranjega ministrstva je medtem deloval tako imenovani rdJrad za rezervirane zadeven, ki so .ga zaradi protidemokratičnega rovarjenja razpustili. Namesto «urada» je nastala tpro-titeroristična služba», ki se je po-rneje_ preimenovala v tslužbo dr-'zuvne varnosti - \lh, s.J. rasističnega režima tisto «majlir! teroristično skupino, ki ogroža rt1" in sožitje v državi*. Tokrat pa 9° četja Vorsterjeve vlade niso ob*® (lili sam.) mednarodni forumi, te m rt" so ostre krifke izšle tudi iz notrr njih vrst, ki so doslej podpirale z® Uralsko usmerjenost vlade ali P* vsaj njeno načelo o »beli nadvlad1’ nad črnskim prebivalcem. Tako je dnevnik »Die Transvalrt?" ki izhaja v jeziku afrikaan, Id \ poleg angleščine drugi država" urt®' ni jezik, neobičajno odločno na3toP proti odločitvam Rretorije, ki jibj označil za «akcijr prestrašenih v neumnih ljudi*. Opozicij.sk' časop)S «Rand Daily Mail* pa v daljšem P vodniku ugotavlja, da zadnji ukrep* napovedujejo prehod v diktatur®; medtem ko celo dnevnik »Citizen*, j* je najbliže stališčem vlade, izr®*', »zaprepaščenost, žalost in zmed® nost*. Vendar pa še tako ostra kritij ne zaleže, je v imenu predstavnik'®’ afriških držav pri OZN dejal nigf' rijski delegat Harrimari. Pozval f vse zahodne dežele naj končno JT drečejo svojo pomoč na vseh ročjih rasističnemu režimu Vorste|j ja. To je edino uspešno orožje pr®" ljudem ,ki gradijo svoje blagostanj* na doslednem zatiranju :u skrajn®" izkoriščanju pripadnikov »m a n j vrt" nih ras*. Besed, tudi najplemenit®' ših in prepotrebhih, je bilo o južn® afri.š i tragediji izrečenih že d®" volj: ,, ■ Prvo možnost za prehod od bes®" h konkretnim nobudam, oziroma domenku o njih. pa bo no vsej rtr jetnosti imel že danes varnostni srt OZN, katerega izredno zasedanje ®" zahtevale afriške d rž:, ve. (bp) Obisk Joviča (Nadaljevanje s 1. strani)' vladnega komisariata in postavi'* številne kakovostne in zelo cenjf1. hiše. Da bi poglobili stike in prti® teljske vezi, ki so vzklili ob skupn®1” premagovanju težav, sta mesti sk'® nili pobratenje in vez bo v kratke^ tudi formalno potrjena z uradni®1 aktom. Potem ko je orisal položaj v o*1' čini in prikaza) težave, s kateri!® se morajo soočati vsi upravitelj, prizadetih krajev, se je Benven®1 toplo zahvalil uglednemu gostu hitro in učinkovito pomoč, ki jo Jugoslavija in Slovenija nud' Furlaniji. Zahvali se je pridružil tudi P0®-predsednik deželnega sveta Variš®®1 ki je dodal, da bo dežela skuš®'® vsaj delno poravnati dolg s tvorih*® odkritim sodelovanjem, kajti »žel*1® vam — je pristavil — da nam ®? bo treba vračati take pomoči, k® sle jo vi nudili nam.* Ambasador Jovič si je nato. spremstvu župana, podoredsednik® deželnega sveta in nekaterih '!® minskih občinskih odbornikov o2'® dal mestece, potem pa se je odP*j ljal v Osoppo, kjer so ga občins** upravitelji prav tako toplo pozd)'® vili in v spremstvu katerih je ob*' skal naselje Rivoli. Danes dopoldne bo ambasador J®J vič v Čedadu in v Bardu v Tert* dolini, popoldne pa se bo v Čedad® srečal s predstavniki koordinacijski ga odbora za pomoč po potresu P*T rušenim krajem Beneške Slove®1' je. (vi).