223. številka. Trst. v sredo dne I. oktobra 1902. Tečaj XXVII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. rnzun nedelj in praznikov, ob 4. uri p«j>olurava ne ozira. Po tobaka mah v Trstu se prodUhjo po-aamertif1 -tevilke j»o 6 .«totink tft,'ovČ*.»: izven Tr-ta j.a j.o 8 ftotink^® ipvć > Telefon £tr. S to. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se rm unajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in ogUise sprejema upravnistvo. Naročnino iu oglase je plačevati loco Trst Uredništvo in tiskarna -e nahajata v ulici Carin tiu -iv. 12. Upravniitvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo -tv. :>, II. liadstr Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Spletke na Balkanu. Na Dunaju. Na šiplanskem prelazu v Bolgarski se vrše velike slavnosti ; Bolgarska praznuje jvetindvajsetletnico svojega osvobojenja in alavi ob enem spomin »carja-osvoboditelja«, Aleksandra III. Za vsprejem ruskih gostov in za manevre, katerih se udeležuje skoro vsa bolgarska vojska, so se delale velike priprave. Iz programov, ki so jih priobčili listi, je bilo razvidno, d» bo vsa slavnost izključno rusko bolgarska. Zastopniki drug-h držav niso bili povabljeni k manevrom ; to je torej popolnoma slovansko »domače« slavje. tega Žida, ki si je priredil v Scfiji celo agenturo. Izmislil si je neko zaroto proti ruskemu agentu v Skoplju, Maškovu, in proti mitropolitu Firmilijanu. Da odkrije to »zaroto«, je dobil 50.000 ru bi] e v — in si je kupil lepo hišo v Sofiji ! Poleg nadziranja rus' filstva mu je izročeno tudi nadziranje makedonskega gibanja, t. j. umazano vohunstvo med makedonskimi rodoljubi, ki živč v Sofiji. Vse to je bilo v Sofiji znano in tako nadziranje gotovo ni bilo na korist rusofil-stvu med narodom in — na vladi, ki je morala trpeti, da se je Vajsman norčeval ce!6 — iz bolgarsk.h zakonov. Tako je poslal nekega defravdanta, Ž »polcoma pošteni Slovani in vse prej nego vani denar! Tiskarju je izročil 2000 frankov, oetalo pa je vtaknil lepo v žep. . . To so ne- hom tudi v Srbiji. Dal je napisati umazan pamHet proti kraljici Dragi, a na to je sporočil v Beligrad, da se v Sofiji tiska taka in taka brošura, a da bi se dalo vse -»aranži-1 posredovati krona, ker odgovorni ministri stališčih. S čemer so bili zadovoljni še da- jejo zveetni op/zicijonalni listi proti 'vladi in rati« za kakih 4O-50.0OO frankov. Brošure ne morejo priti do eporazumljenja, potem ni neil( zamečejo že jutri. O tem nam je te Ini možno več dvomiti, da so trenotki resni. p0(ial kričeč izgled znani nemški prvak Konference da se bodo vršile tndi pod utisom prade. Ni Bog ve kako dolgo od tega, ko nastopivše možnosti, da bo vsprejet nemški je povdarjal, da je zahteva po nemškem carinarski tarif, da nam je torej biti priprav- državnem jeziku neizvedljiva in je s tem Ijenim na hud atentat na naše življenske jmplicite priznaval potrebo kakega sporazum-goapodarske interese. »Neue Freie Presse« ljenja s Čehi v jezikovnira pogledu, pravi ludi, da pogajanja pridejo najbrže da- Sedaj pa je slovesno izjavil v pogovoru s nes, v sredo, do zaključka; ne prorokuje pa poročevalcem dunajskega lista »Die Zeit«,da nič: kakim vBpehom ? ! Nemci ne privole Cehom notranjega jezika, tudi Tudi situvacijsko poročilo v »Politiki« ge u8treže vsem postulatom Nemcev, ne izkaže na veliko resnost trenotkov. Kakor cesar Vzemši drž. jezika. Tudi če dobijo torej celo neprestano deluje na to, da pride do nagodbe, to, kar se je se nedavno temu Pradeju sa-tako da mu je tudi veliko ležeče na tem, da bo memu zdelo nemožno, se ne odnehajo Cehom, ista ratificirana od obeh parlamentov. Zato ni -pj poslednji pa izjavljajo soglasno, da brez izključeno, da vladar zopet pozove k sebi notranjega jezika, brez zadovoljenja naroda nemške in čtške voditelje, da jim prijavi češkega na to stran, ne bo nagodbe z Ogrsko, svoje sklepe glede na zasnovanje politične in y 0gjgled takemu stanju stvari se pač ni parlamentarične bodočnosti. Tudi ministersk; goditi, ako so začeli zopet govoriti o 14 predsednik da bo klical Nemcem v spomin, jn uradniškem ministerstvu, ki bo vladalo, da so v svojem znanem binkostnem programu m0rda sicer poleg parlamenta, ali brez ozira sami priposnali opravičenost postulata glede nanj ! češkega notranjega jezika. Stvar je torej istotako jednostavna, ka- Tako je poročevalec praškega lista kor nerazrešljiva : Nemci ne dovole Cehom Čul iz vodilnih političnih krogov. Na toza jezikovnih naredeb, Cehi pa brez teh ne do- devno vprašanje je dobil odgovor, d a b o vole nagodbe z Ogrsko. Kje je izhod iz tega nagodba dekretirana s pomočjo »dilemma« ? ! § 14. in napoči sploh doba tega paragrafa Tako se maščuje nad ustavo države za silo, ako §e pokaže, da parlamenta ne kratkovidnost in lahkomisljencst onih držav- moreta rešiti nagodbe. V tem slučaju da nikov, ki so menili, da so z odpravojezikov- pride drugo uradniško ministerstvo, ker vlada nib odredeb rešili domovino, in ki menijo Koerberjeva vsled raznih podanih izjav ne tudi sedaj, da z negovanjem nemške objest- more poseči po $ i4. Tu pa pripoveduje no3ti vrše najv»če patrijotično delo! urijate ji germanskega zapada. Da se je tako katera fakta, ki jih pripoveduje omenjeni zelo izgubila zavest slovanske vzajemnosti v bolgarski list. Obljubuje pa še no?ih in za nekaterih Bolgarih in celo zivest hvaležnosti nimivejših, do< svoboditelja, temu nis > krive samo pjlitične Vajsman je preganjal s svojim s ivra razmere (-"tališče ruske vlade v Firmilijanovi štvom vsakogar, ki mu je bil nevaren, da ga zadevi in v makedonskem vprašanju), temveč razkrinka in da moti njegove »kroge«. Tako tudi v veliki meri t a j ne s pl e t k e, se mu je n. pr. posrečilo, da je bila prepo- *krit: v{ 1 vi, ki delujejo v temi in brez od- vedaDa v Srbiji dunajska »Informacija«, ki govoraosti. rau je bila neprijetna. Zato ni čudno, da se S ,fij-ki list »Večernja Pošta« je pri- je bolgarska javnost še le tako pozno začela obč 1 pred nekaterimi dnevi članek, ki je daviti z njim, da si je pripovedoval javno vzbudil pozornost celo v inozemstvu. Odprl svojim znancem po sofijskih kavarnah, da je je |»ogled v delavnico tistih dvomljivih ek- on pravi ruski agent in da je oficijelni agent ma, ki živr ob političnih intrigah, ob Bahmetijev pod tjegovo kontrolo. To je bila špijonažah za vse in proti vsem in ki jim je naorda njegova edina neprevidnost (ki pa je Balkan v ovojem sedanjem nemirnem in ne- v ostalem lastnost vseh Zidov), da se je pre- ^otoTem stanju najpr pravnejši torišče. Oseba, več zavedal svoje moč!. s katero se lavi obširno »Večernja Pošta«, Žalostno je, da morejo take temne tk je seveda Žid in se p še — ime si je malo sistence razpolagati z vplivom, ki ima napo- nerodno »pvanil« — Vajsman. Ne ve se sled lahko pogubne posledice. Vajsman ni natanjko, ali :e ru-ki, bolgarski, srbski ali (dini, ki si je izvolil Balkan za torišče svo avci r jski držav Ijar. ve se pa, daje ruski, jih skritih intrig in svoje špekulacije. Nego- %rt>ski iu a.sni -k. špijoa--kako pro- tove razmere na slovanskem jugu so kakor storen delokrog! Bolgarski list piše, daje ustvarjene za ljudi njegove vrste. »Večernja Vajsmanova naloga, čuvati nad rusofiistvom Pošta« pravi, da si je bil napravil kar cel b)lg*rske vla.le in bolgarskega nareda; knez »štab« tovarišev. To so parazitje na telesu sam, bolgarska vla la in rtuki dipkmatski balkanskega Slovanstva ! Oni zastrupljajo zrak agent Bahmetijev so morah trpeti nadziranje kujejo nevarne spletke, da v slučaju ne- PODi, I8TEK ior» žena niti ne utneva prav, a njo bi napravila i baronica z vzdihom. »To je, kar v prirodi »Bom čakal.« presrečno in blaženo. MELITA. Povest i2 nase dob«. Opisal Josip Evffen Tomi« ; prevedel Radi. j) r u g i del. VIII. Ljubica ni nič slutila o vsem tem. Ona Nekega večera ob solnČnem zahodu so v \Vinteih jfu. najrajši gledam. Ridi tega tako rada bivam »Moj Alfred«, se je lotila zopet Ljti bica, »vstaja vedno jako rano. Pred peto sedeli vsi štirji na terasi pred dvorom in se »Tudi jutra so tukaj prekrasna«, se je uro«, naslajali na krasnem prizoru planinskega žara. oglasil Alfred. »Uprav veličastno je gledati, »Djkler vojak služi«, seje oglasila ba- Donebni vrhunci Alp so sijali v rdečkasto- ko Silnce vstaja in pričenja obsevati Alpe... ronica, stopajoča vedno naprej, »naj ne me- svitlem žaru. Visoki vrhovi planinski so se Ali, kdor želi videti to, moia vstati bolj nja nikdar reda v vijanju, ima-li delo ah žarili v tem bajnem svitu, ki se je z najve- čih vrhuncev, kakor da struji z neba, preje bila sreona pri svojem možu, prijemala ga lival na niže vrhove. Družba je motrila s dala bar .nica in šla prva po poti, ki je pod pazduho na sprehodih: ko sta sedela, se zaeujenjem ta prirodni pojav, vzbujajoči v vodila v park, a za njo drugi. Sicer je h>-je stiskala k njemu, naslanjala svojo lepo človeku neko navdušujočo, svečano razbur-|dda vedno ona poslednja, da bi imela pred rano«. ne... Tudi moj pokojni se je držal tega pra- »Ne kakor naše mlade dame«, je do- vila, a mi je drago, da se ga drži tudi Alfred. Alfred se je res držal tega pravila. Po glavo na njegove rame in mu zijala zaljubljeno v njegove m le črne oči, a on jn je, oeobito v prisotnosti baronice, poglajal po njenih bujnih laseh ter jej govoril kako nežno ime. V tak h slučajih se je Meliti pomračil obraz in obračala je svoj pogled od mladih (soprogov, da ne bi gledala prizora, radi katerega je vrela vsa kri v njej. A jezni Alfred je upiral va njo na skrivnem svoj proseči pogled, kakor da jej hoče reči : »Ne jezi se, Melv; ti veš, da mi to ne gre od srca; ali kaj hočem, jaz sem njen uiož !« Ali Melv se ni magla umiriti. Ona je kipela od strasti in se zaklinjala sama pri •eki, da jej ugrabi ljubezen, katere njegova jenoet. Baronica ga je nestevilnokrat motrila in pojav je bil njej vedno nov in prezanimiv. Tudi sedaj je bila vsa navdušena ter je z veliko živahnostjo razkazovala svojej deci in Meliti prelivanje žara v živejše in Blabejse barve na pojedinih vrhovih in planinskih černinah, katere je poznala vse po imenu. V njenej fmtaziji je bil danes žar tako močan, da se jej je zdelo, da planina v resiici gori in razžarena diha, kakor da bi se hotela razleteli. Ostali so skupno na teras:, djkler se ni žir popolnoma pozgubil in se planine pokazale z nova v svojem resnem, temnem liku. »Škoda, da tako kratko traja!«, je rekla oSmi svoje sumljivce. »Jaz tako Bladko spim zjutraj«, je rekla Ljubica, ki je stopala za baronico. »Tudi ti, Melv ?c »Kakor je«, je odgovorila Melita, ki je šla zadnja z Alfredom. »Večkrat vstajam tudi rano«. »Tega se ni bilo tukaj«, je opomnil Alfred, vihaje svoje lepe črne brke in motič jo iz ped očesa. »Ravno jutri ustanem za rano«, mu je rekla Melita pot'ho in hitro. »Kedaj?«, je vprašal Alfred isto tako t-ho. »Ob peti uri bom v parku«. z mi in po letu je ustajal ob istej uri, vedno ob petih zjutraj, a ss je tudi takoj oblekel. Za tem je hodil pregledovat v hlev k svojim konjem, da bi videl, je li se vrši vse tako, kakor je odredil on enkrat za vedno glede reda v hlevu, krmljenja in česanja konj. Potem je izhajal na izprtlnd, a tako razsvežen in z velikim tekom se je vračal domov, kjer je zajutrkoval skupno z Ljubico, ki je do tedaj sladko spala. V \Vinterhofu, kjer je bilo več hlevov za konje in rogato živ no, je imel zjutraj še več zabave in posla. V teh stvareh je bil v pomoč svojej tet;, ki ni potrebovala niti, da bi lndila tja, kjer je pregledoval Alfred. (Pride še.) Tržaške vesti. Prvorojenček prestolonaslednika in Madjari. Soproga našega prestolonaslednika, nadvojvode Frana Ferdinanda, je povila prvorojenčka — sina. Kakor znano, se je moral Dadvojvoda pred svojo poroko z grofico Kotek odpovedati pravici do pre-stolonasledstva za otroke, ki utegnejo priti i z tega zakona. Povodom r »jstva prvorojenčka pa se oglašajo madjarski opozicijonalni listi s članki, v katerih izvajajo, da Madjari ne priznavajo one odpovedi, da ista ne velja po zakonih Ogrske ter smatrajo novorojenega sinčka nadvojvode kraljevim princem in zakonitim prestolonaslednikom. »Egvotertes« pravi naravnost, da rodbinski zakoni dinastije ne vežejo Ogerekj. Poziiivno ogersko pravo da ne pozna nobenih neenakosti, niti ne neenako-rodnih zakonov. Ogrska da more proglašati svojim kraljem onega, o katerem sod', da ima pravico do tega v soglasju z fundamen- P ° u talnimi zakoni. Ni izključeno, da si podobno stališče — kakor Madjari — prisvojita še druga dva naroda, ki svoje narodne aspiracije izvajata Ijanje. Palica je zopet v veljavi i» Mestiii svet tržaški bo imel jutri, v Četrtek, cl> 7. uri zvečer svojo javno sejo. Xa dnevnem redu bo med drugimi točkami tudi volitev I. podpredsednika in meBtoe delegacije. Hinavci In podle dofce! »Zopet se je dvignil klic protesta tud' od siromašnega ljudstva poljskega, podrejenega Pruaiji. In mej tem, ko so Be Poljaki podaniki moskovskega carstva večkrat uprli barbarstvom ruskega gospodovalea — ali zastonj ! —, pa se je ljudstvo v Poznanju, tlačeno od uemškjh oblasti, obrnilo do vse Evrope, da protartuje surdno in »mesno zahtevo« vencev. Potem pa laže »Gazzettino« »prav na debelo. Vsakdo ve in vidi, da se slovenska duhovščina v okolici — tisto malo] kar je je še — in v Trstu nič ne utika, v politične boje, da je ne vidimo na nobenem shod it, da Be povodom volilnih bojev vede skrajno re-servirano ter de prepušča vse to delo posve* nj ako m. Rečeno laško glasilo pa laže, da se naši voditelji v Trstu poslužujejo duhovščine za svoje agitacije! Tako biti resnici v obraz more pač le skrajna in absolutna brezvest-nost, ki je tem grja v tem slučaju ko je na proti re presa lij a m od sirani funkcijonarjev hiee 5 drugi strani neutajljiva resnica, da gospodo-Hohenz dlernske. Proganjanja nemške vlade valna gospoda naravnost zahtevajo od mlade niso naperjena samo proti možkim, ampak if»l«ijai»ke duhovščine, da mora d e 1 o -tišče hudo tudi na otJročrče. Ot rokom s ej v ar t i rzmislu n j r h o v e narodne-prepoved uje, — pridobivati s p o* 1' i fc i č o e prepada ode, in da ti iz državnega prava: Čehi in Hrvatje. Veakako nam nastop opozicijonalnega novinstva madjarkega utegne prinesti jako zanimivo javno diskusijo, kajti ni dvomiti, da bodo ofiiijozna avstrijska g asila primerno reagirala proti stališču opoz cijonalnih madjar-skih novin. Opravičena pa je radovednost, na kako stališče se postavijo vladne novine na Ogrskem, oziroma: kako bodo barancirale med oziri navzgoraj in oziri na zdolaj, na tiste široke in — kakor zoano — na vse strani brezobzirne plasti, katerih pofeJieani tolmači so ravno opozieijonalni listi ?!" Vladni zistem na Hrvatske« im - umetniki. V »Information« čitamo dopis iz Dubrovnika, iz katerega posnemljemo, da se odlični hrvatski slikar Bukovac misli ; preseliti v Prago. Poslovivšemu se od svojega rojstnega mesta Starega Dubrovnika mu je prebivalstvo priredilo prisrčno slavnost v slovo. V Dubrovniku samem pa mu priprav-' Ijajo velike ovacije. Zabeleživsi to, pravi dopisnik v »Information«, da je izseljevanje odličnih umetnikov iz Hrvatske žalostno in sramotijo spričevalo za hrvatsko vlado, ki bi bij* v prvi vrsti poklicana, da deželi ohrani doraae-a umetnike. Poleg Bukovca so biii v novejs čas tudi drugi umetniki — in ravao najbolje in o" i — prisiljeni zapustiti svojo domovin^, tako, da umetnostnega paviljona v Zagrebu skoro ne bodo imeli več za kaj rabiti. Ima-li hrvatska vlada kakov razlog za tako zanemarjanje umetnikov? ! Nima ga nobenega ! Kakor hrvatski umetniki v obče, tako se tudi na pr. Bukovac nimalo ne peča v svojem m- a- t e r 1 n e m jeziku! A enega, ki prote»lwje, ki učitelju odreka pokorščino, ne jTa-pirajo le, ampak doletajo ga resne kazni, barbarsko zlostav- malček mora trpeti najhujo kazen« na svojeas telesu. Italija, velikodušna kakor vsib-dar, se-je odzvala apelu Poljakov. In izjava protiesta je bila v kratkem pokrita o4 tisoče v podpisom. Sila indignacije civilizirane Evrope noj vede do spoznanja prusko vhwlo, ki na ca»k barbari čer* način kaže svoje- nadvlhdje-siromašnimi sinovi Poljske.«- Takt* je piaa) minoli ponedeljek — veste kdo- Tržaški »Gazzettioo«* JL&fc,. dfei. 0»» >*-«a2aetti»>« se pridružuje inniigna<«ji vse civiliz*wa»e Evrope radi barbarskega postopanj« Neoneev proti Poljakom ! \Cimerm* evropske eiivitizaeije »e »Gazzettino«« zgražana tem, d® Nemci niti pr**eg& pouka ne privošcaj©- etrokn v materinemjeeikr*l< »G^m— zetfcino« ( jaača ba rbars-i-i ničin,. na kateri Nensei postopajo proti Poljakom ! Ifo teb vsklikifo more biti zakljoeek jedine* ta, da signo^i, ki pišejo in vzdržujejo »Ganeet-tiiko-«, kar gore za jednako., prav e© in svo- mlacVi refjr»a$orji tudi i-pstrezajo tej zahtevi signorov a« oačin, ki je naraTnost nezdiuž-Hjv z aposfcedatom katoliškega f^nhovnika — z naulsom,. dobljenim 0"i» Krieta :: Učite vse narode,, to jer Bodite dtobrotai i o pravični vse«w!' Kaj? pravite-,■ čitatelji;. o tem* navdušenju naš argaorov aa* pravico,-svobedo, k>wt»»m-teto ■- v Pbzaeoja ? ! A4i> se vam' n>e studijo ljudje,, ki se vnemajo za pravico- le tam- i» tedaj, ko njim e^mieo ne tr«ba &iti pravilnimi ?! V Poznanjuy da — ^em b®dC je^siate» pravica vsem;. tam« je progaajanje šibbejegs* isajgrša 9tvar na svetu, tam- je brutalno- barbarstvo, ako se^ ofcrsiki ne daje pouka ■ v ma terinem jeziku..... Uam v P6znanjcn so naši liilijani tu*li zastavonoše pravičnosti in enakopravnosti! Saj to jih nio ne stane in delajo lahko lepo figuro pred- 3vetom> kakor pašniki najvzvišenejrh idejalov človeštva.-J Doma pa ?! "Ho'je kaj druzega <->ni 30 pravični do ekseesaj 3N0 la nj im s-a m-iim fc v e b a v r š-i fr i p»r a v i c e :'.!■ Čimi pa bi' aaorali biti pravični oni »srni., potem, pa jami, ki zahteva, od njih pravice, prepotenfcr aea., gad, katerega- sni — ti voliki 34ovek«- bodo vs«**, da to odločen in brez vseh-.-.ljubi, ti paladini svobode, ti pijonirji Isultura-klavzul m to, da vsak o*rt>k dttbivaj prvi — De smejo greti m svojih pjeih!' Mleka. l*)uk v »aterinem jeziku, ia. da e« jim. torej : pravičnega, humanaega mišlje-aja, katero 'i vidi bar^rsko tudi to, da se bi s o fre m,; ljudje toliko hvalijo — v Poznanju, se jim, n Trstu kar pod: rokami spreminja v strup ! Ali eo to hinavci ! Ali to podle dušet!: tržaških Slove n.G-a v k t o o d - , reka, ena sama b »r n a ljudska šola in da proganjanje od strani gospodbvalaa-1 Sram jih bilo! signojrie teži trdo tudi naše ubsge n^flolžD^ otrueiže ! »Gazzettino« za pjavico i j. protu prog;*- i njanju, >( idazettmo« sa huouuiiteto in prsti I barbarstvu O najkrviAveja i jonija ! No, čujte I Isti, »-Gazzattino«,, ki imenuje to »-barbarstvo.«, ako se deei v Poznanju odreka prvi j^ouk v aoateriaseini, isti »Gazzettino« priopćuje v včerajšaji šte-vilki strupeno s politiko in ni dal hrvatski vladi ni kakega članek, v katetera strupeno napada tisoče povoda za nedobrohotnoit, oziroma pretveze za slovenskih stanšev, ker zahtevajo slovensko zanemarjanje vladnih kulturnih dolžnosti. Po ljudsko šolo, torej prav isto, kar »Gazzet-vsem tem se torej usiljuje m sel, da zistem tino« prav i* Brca privošča Poljakom: prvi na Hrvatskem še ni zadovoljen s tem, da pouk v materinem jeziku ! Isti »Gazzettino«, ovira polit čni razvoj Hrvatske in da kos za ki se v imenu evropske civilizacije pridru-košeekom trže od nje narodne in državne žuje zahtevi Poljakov v Poznanju, imenuje same stalnosti, ampik da ga bode v oči tudi analogno zahtevo tržaških Slovencev — vsako \spevanja naroda na kulturnem, na smešno! Isti »Gazzettino«, ki v imenu kul- umetniškem polju. Taki so sadovi zajednice med obema »bratskima narodoma« ! Slavje v soteski Šipka. Med ruskimi navzočimi vojaki je tudi sivih mož, ki so se sami udeležili tedanjih bojev. Pov-sodi je videti, kako ruski in bolgarski vojaki telJe Slovencev frateroizirajo med seboj. Med gosti je tudi 4^1che spelonca boema« ! soproga generala Ignatjeva v isti svitJosivi ture in humanitete odobruje nastopanje po-znanjskih Poljakov, očita tržaškim Slovencem — ki vendar na polju šolstva zahtevajo to isto kakor poznanjski Poljaki ! —, da sejejo da so prepotentni, ter psuje vodi-da so padli sem doli »da nemir in Isti »Gazzettino«, ki je toli navdušen obleki, katero je nosila v vojni pred 25 leti za svobodo, pravico in humaniteto v — kakor Samaritanka. Prvi dan velikih Vaj, Poznanju, psuje nase poslance, ker so zaoro-, govorili dalje. sili vladiko tržaškega, naj bo dober in pra slovenskim Poziv g; JbrnejdidUi vv Ro.iprufli Goep* Jernajčič meče v svojem »puelanem* v »Jiie-čem praporju". >lažnjivce«. ^a vse strani iu bljuva nanje rsvoje nelepe viej !« Posebna pa meče svojo j[ei5D. na nekega »posredovale^ ki se klati kreg lažajivk in* posreduje te laži potem naprej v lažnjivo. uredništvo nosti«. On., sooi, ki nikdar ne '»že, ki se ni* kdar ne prepira z lažnjivimi babami ia ki bi rad ves svet svaril, da se ne utika v stvari drugih te-3 da o njih« molči —► tak moi, kakor je gv Jernejčič, mora visoko držati poštenje in aast tudi drug:II ljadij. -laz pa, ki znam, cia je g. Jernejčič v tej stvari krivo dolžil oaega »posredovalcaj, katerega sploh ni, a oa vendar a prstom kaže nanj, poživljam g* -Jernejčiča, da pove z imenom, kdo je tisti »posredovaleoi? ! Saj so BodrugnsocijaliBti s'cer jako junaški ljudje. In tak junak hoče menda biti tudi g. Jernejoič, zato se vendar ne bo hotel skrivati »a dvomljivo namigovanje, kakor delajo tako »lažnjive babe«. Na dan torej g. Jernejčič, z imenom »posredovalca« in »lažnjivca« ! Ali pa priznajte dot čni osebi, na katero namigujete, ustmeno, da ste se — urezal'. Če ne, bomo tržaških Slo teli trditi, da je »Piccolo« posnel našo notico; izključeno pa tudi ni, ker vemo, da pri »Piccolu« pazljivo čitajo naš list. No, fakt pa je ta, da sedaj močijo one podrtine. se" daj segajo zopet predaleč: padli so iz ene skrajnosti v drugo. Nadzirajoči magistratni organi zahtevajo, da o podiranju ne sme biti prav nič prahu. To pa je zopet nemogoče, ker je dotično zidovje bilo tako stara, da je sestalo že malone iz samega prahu ! Mestne redarje naj bi raje poslali v staro mesto, da bi tam izčistili ulioe, kar založene z židovsko umazano kramarijo ! Kame nosek i v štrajku. Ker se niso gospr.darji — »ponižali« niti toliko, da S', dali v?»j odgovor svojim delavcem-kumeno-sekom,. zahtevajoči m zboljšanje dosedanjih iut,mer, *o kamenoseki z včerajšnjih® dieu1 stopili v štrajk. Značilno pa je zopet postopanje- »Pic-cola« oziro« na ta štrajk. Dočim je 3^daj o vsakem štrajku prelival cele poplave be-std, pa to- ž"'4)Vsko glasilo ozirom na štrajk kamenosekov molči kakor da je nemo. To je simptomatičnol- Tu raora biti nekaj, kar židovstvu —=- smrdi T In je res ! Mi se povrnemo k temu vprašanju, čira dobimo zaprošenrh obvestiil. Vojna Iftdfjt«! »pod povelj-5*voon kontraadmirala pl. R-ipper-ja je priplula včeraj v našo luko, da prisustvuje spuščanju v »orje vojne ladije »Bal^enberg«, ki se bo vrai'k> v soboto, dne 4. t. m. K»ra na in-esto*pr!žwane J^rfiiC- etvo javne dobrotvornosti je sklenilo, da ods dane? naprej bod©' v mestni sirotišnici dobivali za zajutrek kasTo mesto- prižgane joihe. S tem se povišajo stneški 7/3» 75^0 Iv leto. Eksplozija inuo^enfc. 3ino«' okc4o 8. me je razpršila plinova cev t staaova-nj*i predsetlnika mesene plinume :n. mesenega svetn^valca, g. Benusaija v ^lioi dei' Bopai št. MI. nadstropje. V tistem ča^ii so- bili dotaa soproga rečene^a gospoda in. ;ieluž-benci. G>spa Benussi- se je- podala- v eno sofe> z iveplenko v roki. To- pa ja prov^počilo ek»yioaijo in hkratUjje bila. vsaiBoba v ognju. V sob« se je namreč-nahajal plia. Kbeplozija je porušila strop soi>e in vsled lega ja ogenj utlajil tudi v IV. nadstropje. J?rihitevši ga-silei so pogasili og^nj. Soproga, g. Bentissija je aioeno ranjena po obrazu in. na ^okah in organe lat-e. Polieij^kje »^esti. J^adzoTnik j-^vne razsvetljave je naznanil vč»raj pc1«. ravnsateljstvu, ^a so minoli pet^k nepoznani zliko-io-i pobijali mestne svetiijke v ulici "iJjedia tier c'ia sd v ulici Campauile ukjradli rarežio®. »-Auer«. Tvrdka . &iiuehme v;er je- naznanila redarstvu, da so nepoznani lopovi ukrulli 1 voza vrečo kaveT vredno 44 krf.n. DražJbe premičnin. V četatiek, dne 'J. okt. ob IO., uri pr'idpoiutine se bodo vsi« aare;l*)» tuk. c. fer. okrajnega sodiš5a vilne stvari vršile sledeč* dražbe premičnin : v ulici de*la- Sanahi, št.. T, tis.kars.ki stroji ; v ulici J»lla št.. 3, kartače, metle, krena, jpr.basi ia razno ; na VTrdeli št. 696, voz (k^ipica);; Šalita di Gretta št. G, hišna oprav.3; v uliei Chioaaa št. hišna oprava; na trgu S.. Giovaani šte%\ 4, pisarniški predmeti. Vremenski testnik. Včeraj : toplom r on 1■ uri ijutraj 14 2 00 2. uri popoludne 17.5-T.0 — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7.~>4.1> — l>an«! plimik S.58 .jredp in ob S^HS pop.; oaeka ob 2.52 pred:»olu tna ia oh 2 42 pop >lu on^. 21*. seprembra, so knežje osebe, ministri, veterani in navzoči Cehi polož.ii vence na r grobove. Rasi so polni hvale o vedenju bol - j gar^kih čet. Grof Ignatjev je zjavil na obedu gospodovalnim narodom Da Nemškem, - ■ * daje poljski manjšini občutiti svojo imč, .govoriti a 1 o v e n s s 1 terani in navzoči Čehi polož.ii vence na ruske | vičen pastir tudi svojim slovenskim vernikom l Isti »Gazzettino«, ki se zgraža nad ker dne 2*. septembra : »Bolgarska, uravnana na znotraj, pod modrim vodstvom glavarja države, ob trajnem patrijotiČnem vladanju iu ped mogočno zaščito Rusije, pričakuje slavce bodočnosti.« Ruski listi povdarjajo seveda skozi in skozi mirovni značaj teh Blavnosti, vendar pa jim ne odrekajo velike pomembnosti. Petro-grajske » Vjedomostic menijo n. pr., da krivda ni na strani Rusije, ako ima slavje vzlic temu (svojemu mirovnemu značaju) vendar politično važnost in ako to— koga jezi! Rusija ne m<>re za to, ako so stremljenja Slovanov po jedinstvu drugim neljuba. »Biržc-vija Vjedomost« žele, da bi to slavje druga slovaoska plemena, ki se nadejajo boljše bodoč o o iti, navdala s srčnostjo in zaupanjem. » Posredovalec«. .Ie-li res! Od zanesijive strani nam poročajo, da se je sprevodnikom na novi openski železnici izrecno prepovedalo ! ! In to — pod nečuven očita, rece: laže, da je slovensko ljudstvo globo petih kron! (ki je tu avtohtonno) v Trstu le gaat, ki naj | Ker je to, ako je resničen, se niti ne oglasa, ker to da je neodpustna , kričeč siučij, ki bi zaslužil (ako, povdarjamo predrznost. lili »Gazzettino«, ki slavi veliko ! to, se naše poroč.lo izkaže resničnim) stroge dušje Italije, pokazano s tem, da je na ti- reakcije od strani našega ljudstva — Upamo, so če Italijanov protestiralo proti postopanju da uprava dotične proge pojasn-', oziroma Nemcev s Poljaki na polju šolstva, isti prekliče to žaljenje in provokacijo, zalučano »Gazzettino« ščuva na meščanstvo proti onim, naši narodnosti v obraz. Mi nismo zahtevali toliko! Nedavno »surovim prepotentnežem«, »ki nabirajo pod pise, sklicujejo shode, ulagajo proteste, spo-; temu smo bili mi priobčili notico, v kateri menice pi i silili svoj na namestništvo, vladi — da bi občino, naj rede gada na i h prsih!« Isti »Gazzettino«, ki ne nahaja dovolj ostrih besed, da bi zadostao grajal nemško vlado radi nje postopaoja proti Poljakom, h voli avstrijsko vlado, da je odklonila »ab- smo menili, naj bi o podiranju ti-t.h starih bajt v ulici Turrente ne delali t »l ko prahu, kar bi se lahko preprečilo s tem, di bi ptctl podiranjem mečili zidovje. Dva dni za nami je »II Piccolo« objavil notica iste vsebine spremeni v ši le naslov. Ne prihaja nam na misel, da bi hc- Društvene vesti. Zavodu sv. Nikolaja so darovala J a -reninska dekleta po e. g. Alojziju Kramaršiču, kapelanu v Jarenini na S:ajer-skem, 10 K, gospod in gcsjja Gregor in Marica Bartol 2 K. Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Met0(lija je podarila gospa Antonijeta Foeroter-Šibec 30 kron mesto šopka Milki za god. G.a Lieske je podarila 10 K. —- Srčna hvala in naše čestitke k veselemu godu ! Gospa Justina Gasperčič je podarila 5 K in ne 3, kakor je bilo javljeno po pomoti. K družbi je prifetopla kakor nova udinja g, Micheluzzi. Vesti iz ostale Primorske. X Vsprejenml izpiti 11 a ženskem izobraževališču v (rorici. Minoli teden so ee vršili na tem ženskem izobraževališču vsprejemni izpiti. Oglasilo 36 je k izpitu 83 Slovenk. Tri so odstopile mebro je bila navhana Lenčka (gdč. Rušnjak), češ : »Vzemi me. ali pa plačaj dolg !« G.a Ničla (g.a ud. G rahli) je pokazala, da ume prav dobro ulogo dobre hišne gospodinje, ki tako lepo skrbi za svoje go-stače. A znala ga je tudi v pismu varati, tega ubozega »muzikanterja«. Maska in na-Btop pisarja {g. And. Petrinja) sta bila tudi prav dobra. Tako se je završila ta igra, ki je dala toliko smeha občinstvu. Želeti bi bilo, da bi se dramatika pri nas res učila; to daje najboljšega užitka občinstvu. Šaljiva tombola je tudi dobro delala. Dobitki so bili res lepi; a bilo je tudi takih, da je »srečnež« prejel zavoj velik kakor hiša, — notri pa peščico ovsa ! Vse, vse je bilo v smehu, ker je šlo za korist in podlago novemu društvu. Ples je potem trajal skoro vso noč. Mladina se je vrtela, drugi pa so v gorenjih prostorih pevali ; kar pa je bilo bolj starih, so pa — taroki rali ! Občinstva je bilo mnogo iz Boršta, Kozine. Bazovice, Boljunca, Gročane. Š3 vaši tižaški Slovenci in Slovenke so bili zastopani. Novemu društvu želimo v naši Istri res procvita in življenja, — tacega življenja, ki bo vedrilo, učilo in vzbujalo nase ljudstvo, da se bo isto zavedalo svoje dolžnosti nasproti našemu zatiranemu narodu ! mor. Službene vesti pa zatrjajo. da ni dvoma na tem, da je bil Zola žrtev nesrečnega slučaja. To da je dokazalo tudi raztelesenje. Zdravuiki, ki so ga raztelesili, da menijo, da bi bila rešitev Zole še možna, ako bi mu bili posli, čim so prišli v ajbo in našli Zolo v nezavesti, nategnili jezik, ali, ako b i bil zdravnik došel vsaj pol ure prej. Vesti iz Štajerske. — Za dežel nozborske volitve piše »Domovina« : Ćasi so resni, in Slovenci Spod. Štajar-ske morajo poslati taksne može v deželni zbor, o katerih so prepričani, da se bodo neustrašeno potegovali za naše pravice in neumorno branili v kulturnem in gospodarskem pogledu interese spodnjega dela dežele pred nemškimi prenapeteži v Gradcu in delovali za blaginjo svojih volilcev. Ako pomislimo, v kako slabem stanju se nahaja položaj Slovencev, ako pogledamo na pridobitve zadnjih let, ki smo si jih pribojevali, nas mora navdati strah pred bodočnostjo. Na vseh poljih smo res tako zaostali, da bo treba največega Iruda naš;h poslancev, ako hočemo doseči ono, kar nam gre po božjih in človeških zakonih. Zato moramo poslati v deželni zbor takšne može, ki se energično in radikalno postavijo v boj za izpolnitev našega narodnega programa. Ako pogledamo na južni del Tirolske, kjer bivajo Italijani, vidimo lahko, da so oni mnogo več dosegli, da so oni mnogo bližje izpolnitvi svojega narodnega programa, katerega bistveni del je samouprava Južnega Tirola. In vendar je Italijanov na Južnem Tirolskem le okrog 3»>0 tisoč, torej jih je mnogo manje, nego štajarskih Slovencev, a njihovi poslanci so z velikim naporom in pogumom šli v boj nasproti Nemcem ter dosegli, če že ne narodne samouprave, vendar vsaj to, da se Nemci žnjimi pogtjajo glede njihovih zahtev. Glavni del našega programa je tudi ločitev od nemškega dela dežele in ustanovitev lastnega deželnega šolskega sveta in namest-ništva. Da dosežemo to, se bodo morali naši poslanci postaviti v boj na vse načine in z vsemi dovoljenimi sredstvi. Poslati moramo v Gradec takšne poslance, ki nam obljubijo, da bodo skušali z vsemi močmi priboriti to našo zahtevo. Dati jim moramo na pot mo-lalne opore, izvoliti jih moramo z veliko večino, da bo vlada videla, da ves narod zahteva lastne samouprave. Razne vesti. Smit Emila Zole. Danes so tako rekoč vse oči obrnene v Pariz, kjer leži na mrt vaškem odru mož veleum, ki je se smerjo, ki jo je dajal pripovedni literaturi, ne le francozki, ampak vseh narodov, vzbujal toliko občudovanje in toliko nasprotstva. Listi liberalnih struj p šejo vznešene članke, opisuje Zolo kakor junaka, ki je bil pripravljen pretrpeti vse za resnico, za to, kar je spoznal za pravo. Slik.jo ga kakor velikana v borbi za idejo človečanstva. Listi nasprotnih struj se pa gibljejo v drugi skrajnosti. OSitajo mu — da-si mu priznavajo nenavaden talent —, da se je izneveril pravi umetnosti. Njegovi romani da so le zastrupljali in ne vedrili in plemenili. Priznavajo pa tudi ti poslednji, da delovanje Zole zapušča globoke sledi za seboj. Nacijonalist'čni, pokojnemu pisatelju skrajno nasprotni listi skušajo vzbujati mnenje, da se ni dogodila nesreča, ampak samo- Podporno društvo za slovenske visok o šol ee v Prasri je zaaČelo s tem mesecem zopet svoje delovanje. Odbor se obrača do vseh prijateljev društva z nujno prošnjo, da se tudi letos spomnijo slovenskih visoko-šolcev v Pragi nabiranjem in dopošiljanjem prispevkov, prirejanjem zabav in s tem, da se priglasijo za poverjenike društva. Društvo je izdalo tekom šestih mesecev minolega le to 883 K ! To je najlepši dokaz, kako potrebno in kakega pomena je to društvo ter bodi onim rojakom, ki do3edaj še niso pristopili društvu, v vspodbujo in nagib, da Btore to Čim prej. Oni visokošolci, ki nameravajo priti na praško vseučilišče ter računajo na podporo društva, pozivljejo se, da svoj prihod in svoje aspiracije takoj pismeno naznanijo. Za odbor : Josip Gerra Fran Tomšič V prvi seji upravnega sveta je bil it-izvoljen predsednikom nove delniške družbe gospod Ivan Hribar, župan ljubljanski, podpredsednikom pa gospod Ivan Dečko. Slavnostni banket, na katerega je g. Simon Kuketz povabil vse udeležence ustanovnega občnega zbora, zaključil je ustanovitev nove delniške družbe, katera nam je lep znak složnega delovanja kranjskih in štajerskih slovenskih rodoljubov in nam daje nado, da bodo temu prvemu koraku na industrijelnetu polju sledili še drugi. Novi delniški družbi pa kličemo z besedami nje predsednika: vivat, ti oreat, ereseat! tajnik. pred s. Brzojavna poročila. Državni železniški svet. DUNAJ 1. (B) Minister za železnice je na mesto izstopivšega člena Henrika Pol-litzerja imenoval dosedanjega namestnika Josipa Basevija členom državnega železniškega sveta. Njega namestnikom pa člena trgovinske in obrtne zborniee v Trstu, Cezarja pl. Combija. Imenovanje v m-iii stroki. DUNAJ 1. (B.) »\Vieuer Zeitun^« javlja: Minister za bogočastje in nauk je imenoval suplenta na učiteljišču v Kopru. Jakoba -la-kaca, provizoričnim glavnim učiteljem na tem zavodu. Gospodarstvo. Ustanovitev delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani. (Izv. poročilo). Nadaljevanja ustanovnega občnega zbora navedene družbe udeležilo se je 24 delničarjev. kateri so zastopali 148 delničarjev z 2726 delnicami. Predsedoval mu je gospod Ivan Hriba r, župan ljubljanski, !d je v kratkih besedah oertal p>men in važnost tega novega podjetja, na kar je zbor prišel na | dnevni red. O prvi t^čki, to je, o nakupu pivovaren, je poročal g. dr. Karol T ri 1 le r, pravni zastopnik Ljubljanske kreditne banke in sicer na podlagi pogodbe, katero je skle-1 nila ljubljanska kreditna banka in poznejšega dodatka v to izvoljene cenilne komisije, v kateri so bili gospodje dr. Ivan Dečko, Hugo Eberl, Ivan Š rca in Ladislav Pečenka. Istim se je pridružil š^ zapriseženi cenilec g. Ferdinand Gologranc iz Gaberja. Vse predlagane točke so bile na to soglesno vsprejete. Predsednik je naglašal, da se je s tem sklepom ustanovila delniška družba in da, ako bo ugodno vspevala ta delniška družba, za -dobe Slovenci veče veselje za ustanovljanje večih industrijalnih podjetij. Na to je predlagal dr. I. Sernee, da naj občni zbor izreče zahvalo kreditni banki za zasluge, ki si jih je pridobila za mtano-vitev te delniške družbe, kakor tudi gospodu Kuketzu. Ta predlog je bil soglasno vsprejet s pri-etavkom, da se to zabeleži v zapisniku ustanovnega občnega zbora. — Gospod predsed -nik je stavil k temu še dodatni predlog, da se zabeleži v zapisniku zahvala delničarjev g.u dr.u I. Karlovšeku, kateri se je največ trudil o razpečavanju delnic, kar se je tudi soglasno sprejelo. O določanju števila upravnih svetnikov nove družbe je bil sprejet končni predlog da se poleg delegata ljub. kreditae banke izvoli še osem upravnih svetnikov, kar je bilo sprejeto z veliko vočino glasov, na kar je zbor takoj prešel k volitvi upravnih svetnikov. Delegatom ljubljanske kreditne banke je določil upravni svet svojega člena gospoda Iv. Hribarja, kar je bilo z navdušenjem vspre-jeto na znanje. V upravni svet so bili izvoljeni z 2726 glasovi sledeči gg. : Dr. Ivan Dečko, odvetnik iz Celja, Hugo Eberl, posestnik v Ljubljani, Simon KuKetz, pivovarnar iz Zilca, Fran Roblek, posestnik iz Žalca, Alojzij Vodnik, trgovec iz Ljubljane; z 2676 glasov;: Ferdinand Roš, župan iz Hrastnika, z 2311 dr. Josip Sernee, odvetnik iz Celja in dr. Josip Karlovšek, odv. kand. iz Celja. Na predlog predsednika so bili izvoljeni revizorji gg. : Arnost Bezenšek, uradnik banke »Sla-vije« v Ljubljani, Vit Hcdini, prokurist Ztvno-stenske banke na Dunaju in Ladislav Pe čanka, ravnatelj ljubljan-ks kreditne banke, namestnikoma istih pa gospoda Ivan Wako-nigg, trgovec v Šmartnem in Ivan Brezov-nik, posestn k iz Vojnika. Po dovršenih volitvah je predsednik zaključil zborovanje ter se zahvalil delničarjem na tako obili u ieležbi. Smrt Zole. PARIZ l. (B.) Pogreb Zjle se bo vr-■ 8:1 v petek brez cerkvene slavnosti. PARIZ 1. (B.) Stanje soproge Zole je bilo včeraj jako resno. Težko da bi jej pred pojutršnjim dovolili videti truplo soproga. Testamenta niso našli, vendar sodijo, da je testament. Zola je baje še dihal, ko je slu-žabništvo pr šlo v sobo. Mmola pa da je cela ura, predno so našli zdravnika. »Echo de Poriše poroča, da ho5e več členov večine v komori predlagati za %o!o naroden pogreb. Današnji mini^terski svet se utegne baviti s tem vprašanjem. »Aurore« zahteva, da pokojnika polože v panteon. Listi poročajo, da se Drevtus mi?li se svojo rodbino udele-ž.ti pogreba. Persekucije Ircev. LONDON 1. (B.) Irska člena parlamenta D u t' v in Roche sta stala danes pred sodiščem, obtožena, da sta grozila vladi. Da-f va so obsodili na dva meseca, R >che-a pa na štiri mesece jece in v prisilno delo m »d tem časi m. XXXXXXXXXXXXXXXX Svoji k svojim! ZALOGA pohištva X X X X X jg dobro poznane *C tovarne mizarsfce zadruge y Gorici (Solkan) ^^ vpisane zadruge z omejenim poroštvom 5 prej yfaton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) iT št. 1. hiša Marenzi. S Največja tovarna pohištva primorsie dežele. Solidnost zajamčena, taj ti les se osu^i v to nalašč pripravljenih prostorih s tera-W peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, mo-^^ * derni sestav. Konkurenčne cene. BC Album pohištev brezpla5en. xyXXXX«XXKKXX*>Tx i Aleksander Len Miimi Ffa Prv« in največja torama pobiiira gj v>©h vrst. ^sjp R S T - S> I ZALOttB: S? X X X X X X X s: X X X X X X X X X X m © lvin v naravno iz štajerskih planot, prodaju in pošilja na O V I N A -mm Jestvfn in kolon ijalnesra blaga, delikatf« in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalk«» v ulici Bastione Štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam ne p. n. ol činstvu in seno naju «> za v.aknvialna m'zaiska dela kakor: kompletnu okna za ceh stavbe in izložna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in dražega pohiAtva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in narodnega lesa. Kompletna stavbinska kora.Ua dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvornice na vreteno i/a. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. X X X X X X X X X X X X X BAMBIC trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jest vin kolonij a lij, vsakovrstnega olja, nava jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo it drobno. — Cenike razpošilja t*ran ko. Zadnji teden. Srečfce loterije c. i dm. redarstva po 1 krono 1500 dobitkov, mej temi ICO glavnih dobitkov v efektivni vrednosti kron 50.000 kron. J>vi trije plflTni -lobitki kron 25.000, 5000. 1000 se izplačajo na zahteva nje po odbitku zakonitega davka W v gotovem denarju. Vdobivajo se v vr koji ima tvrdka Hieronima Pigliano izključno pravico postopati proti vea k< mur, ki bi ra*pečaval ponarejanja, t« r j« ob jed nem prisodil tvrd k i vse eo. Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena od dunajskega bančnega društva in btvar^ke hipotekarue 111 menične bauke v Mo na k ovu. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih k< n^binacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogieda, izp'iičavšt v slučaju že-nitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek pr t: malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu. Corso št 7. Telefon 469. Novo ljudsko kuhinjo sem odprl v mri hiši ulica Salice št. 27. ur ,<=e priporočam cenjenemu delavstvu za Mngohotno podporo, kajti tudi moja bode skrb, da dobro in točno postrežem s kavo, ribami, skuho {mioeštro) itd. V tem pričakovanji se beležim Anton Benolić. Prave kranjske klobase razpošilja po poštnem povzetju od ."> kl^. naprej, kilo po gld. l.:>"> Angela Novak. Trebnje, Dolenjsko. Spoštovane slovenske pspije Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-Jrtctodijcvo -m icikorijo. ____________________________ oooooooooooooooo Jedina patentovana zmes, pripoznana glede trpežnosti za tlakovanje, je XKXKKKKKK*«KK***XKXX«ftttKKXttXXXKX xS Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi e\etlo frli temno p« l tirano, kakor za npalne, jedilne in vizitrie f<*l>e. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v Dajkraisem ča=u in v polno zadovoljnost naročitelja. Cene brez konknrence- Za obilue naroCf>e f»e top'o priporoča svojim rojak"ra v mestu, okolici in na dežel: v smislu gesla : Svoji k svojim ! pod LEGNOLIT. Najbolj udobno. JamStVO 10 let. Paziti je na ponarejanja, ki provzroeajo krhke, nepravilne in podvržene razpokam. Vzorce, cenike in proračnne pošilja brezplačno in franko LEGNOLITH C.o v TRSTU, ulica Nuova št. 14. ove prasne.