Scev, 220
TRST, v sredo 9. avgusta 1911
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
tadl ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične štev. se prodajajo po 3 nvfi. (6 sto t.) v mnogih tobakamah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postoj ni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-ifcni, Dornberg-u itd. Zastarele Ste?. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st mm Za oglase v tekstu INta do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave 9Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo fn toŽIj vo v Trstu.
DINO S T
Glasilo političnega društva „Edinost4' za Primorsko.
„ V edinosti je moč tM
NAROČNINA ZNAŠA
sa celo leto 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece 6K;na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varo5nta» n* n«d«lj«ko IzlanJ* „EDINOSTI" stane: %m o*lo l«to Kron 5*30, sa pol lota Kron 2-eO.
Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma ao ne »prejemajo in rokopisi se na vračajo. Naročnino ng'ase in reklamacijeje pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulio* Giorgio Galatti 20 (Narodni don). Izdajatelj in odgov rni urednik ŠTEFAN GOl>I>'A. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila T:skarna „Kd'noršt". ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranUnKnl račun Štev. 841-652. TELFFOfl 5t. 11-57
BRZOJflUNE UE5TI.
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 8. Med došlimi vlogami se nahaja šest peticij proti obrambni predlogi in za uvedenje splošne, enake in tajne volilne pravice. — To poročilo je levica vsprejela z eljen-kiici. Opozicija je predlagala, naj se peticije odkaže raznim odsekom. Zato treba šest glasovanj po imenih. Dve sta bili izvršeni takoj, Štiri druge se izvršijo na jutrŠnji seji. — Prihodnja seja jutri.
Črnogorski vojni minister ni odstopil.
ČETI NJE 8. (Uradno) Vest „Voss. Zei-tung", da je vojni minister Gjurović na zahtevo Rusije odstopil ter vse, kar se razširja o tem odstopu, je brez vsake podlage.
Portugalska.
LIZBONA 8. Narodna skupščina je sprejela zakonski načrt, s katerim se poslancem in senatorjem dovoljujejo dijete.
Stanje papeževo.
RIM 8. „Ag. Štefani" poroča: Stanje papeževo je skoraj nespremenjeno. Protin, ki je provzročil, da je oteklo desno koleno, se razvija normalno. Sv. Oče je v postelji, zjutraj in zvečer ga obiščeta zdravnika.
Turčija.
CARIGRAD 8. „ Tanin" je zvedel, da Turčija vzlic prigovorom bolgarske vlade ne spremeni svojega sklepaj glede turŠko-bolgarsko železniške spojitve s zvezo Mo-nastir— Carevo.
CARIGRAD 8. Listi poročajo, da je ministerski svet sklenil raztegniti na vso Albanijo znižanje davka na koltrune, ki se je je dovolilo Malisorom. Ker je urejeno vprašanje Malisorov, je vojno ministerstvo sklenilo, da ne bo za sedaj odpošiljalo novih čet v Albanijo.
Iz Perzije.
ASTRABAD 8. Včeraj po noči je turk-menski oddelek pod vodstvom Serdar Asada po hudem boju z naskokom vzel Dangen, oddaljen od Teherana šest dni hoda. Dangen je bil zaseden od vladnih čet pod poveljstvom Masud ul Mulka. To je velik uspeh čet bivšega šaha Mohamed Alija, ki ki je zelo dvignil razpoloženje njegovih pristašev.
Teplice 8. O polnoči je nastal v ste-kiarnici Josipa Inwalda ogenj, ki se je razširil z neznansko brzino. Vsa tovarna iz-vzemŠi dveh poslopij je pogorela do tal. Ogenj je segel tudi na sosedno tovarno tkanin, ki je tudi pogorela z velikimi zalogami blaga.
Aleksandrija 8. Dne 5. t. m. se je potopila ladija, ki je po Nilu plula v Desuk na semenj in ki je bila nakrcena urojencev. Doslej so potegnili iz vode 36 mrličev. Bati se je, da je utonilo 100 oseb.
Chuisaforte 8. Že par dni razsaja ob italijansko-avstrijski meji v bližini Rablja
velik gozdni požar, ki sega že nad 1800 m visoko v gore. Boje se, da preskoči ogenj tudi na avstrijske gozdove ob meji.
Naši zaveznici in Avstrija.
Trst, dne 8. avgusta 1911.
Pruska vlada je nedavno temu izdala naredbo, glasom katere mora okoli 4000 čeških rokodelcev zapustiti dežefo. Brutalni način, kakor postopa pruska vlada z avstrijskimi slovanskimi in posebno češkimi de-
PODLISTEK.
Jug.
Histeričen roman. Spisal Prokop ChocholouSek Poslovenil H. V
Kosovo polje.
„Branković, Branković I" govori ta zamišljeno za-se, „če bi — — toda sedaj je že prepozno. Car to ve, in Branković poveljuje izdajalskim ljudem !" Zopet se ozre na mladeniča in s pomilovanjem gleda z enega na drugega. „Ne, vi dva ne smeta umreti z menoj. Obljubita mi, da rešita svoje življenje, če bo mogoče —*
„Vojvoda !" je hotel oporekati Ko-sančić. —
„Ali mi obljubita, ali pa pojdem sam," mu je skočil v govor Obilic.
„Obljubljam torej, k vragu !" se je jezil Kosančić, „dasi ne razumem, kaj nameravaš !"
„Ako Bog da," odgovori resno Obilić, »ubijem Amurata sredi njegovih stražarjev."
„Vojvoda 1* vskliknila sta oba junaka
lavcit je splošno znan. Tudi mi smo v predalih tega lista Že ponovno pisali o tem vprašanju, s katerim so se pečale tudi že delegacije. A zdi se, da se naše ministerstvo zunanjih zadev sploh ne utegne baviti s tako malenkostnimi vprašanji, kakor je vprašanje zaščite avstrijskih podanikov v inozemstvu, ker mu provzroča preveč skrbi — Maroko. Tako moramo vsaj sklepati iz tega, da pruska vlada izdaja vedno nove naredbe za izganjanje avstrijskih državljanov slovanske narodnosti, ker ko bi avstrijska delegacija le zganila s prstom v protest proti takemu postopanju, bi se pruska vlada gotovo ne upala postopati na tak način proti državljanom države-zaveznice. AH ne le to. Naš minister zunanjih zadev grof Aehrenthal je v delegacijah celo opravičeval postopanje pruske vlade. Zato tudi ni čudno, če tej vedno bolj raste greben, če postaja vedno bolj predrzna in nesramna, da prehaja ci-niški na dnevni red preko mednarodnih pogodb in mednarodnega prava, dobro ve-doč, da se jej od one strani, ki bi bila poklicana se zavzeti za one po nedolžnem preganjane nesrečneže, ni bati ugovora.
Vzemimo tudi, da ima pruska vlada s svojega stališča popolnoma prav, da je opravičena izganjati mirne češke delavce, da je torej to strogo notranje-politična zadeva, v katero se naša vlada ne more in ne sme utikati, no, potem se pokaže vsa naša avstrijska mizerija še-le v pravi luči, če se gori omenjeno postopanje pruske vlade napram avstrijskim državljanom primerja s postopanjem avstrijske vlade napram italijanskim državljanom. Če ima pruska vlada kake opravičene razloge za izganjanje čeških delavcev, potem bi gotovo imela naša vlada tisočkrat toliko razlogov za to, da izfcne italijanske delavce. Italijanski državljan, ki gre iz domovine v Avstrijo ali drugam, da si s trdim delom služi svoj kruh, je gotovo vse prej, ko zavidanja vreden človek. Ko bi ga ne gnala sila in potreba, bi ne zapuščal domovine, ter hodil v tujino, kjer zna, da ga ne bo nihče gledal s prijaznim očesom. Ali taki občutki sentimentalnosti morajo prenehati v očigled dejstvu, da mora na stotisoče naših državljanov, ki ne dobe doma kruha in zaslužka, odhajati v Ameriko, da-si bi ti naši ljudje, ki morajo leto za letom preko daljnega morja, mogli prav lepo izpolnjevati mesta, katera zavzemajo danes tuji, italijanski podaniki, taki občutki sentimentalnosti morajo prenehati v očigled vprašanju : Kam z onimi delavci, ki jih izganja pruska vlada? Iz Prusije jih izženejo, a v lastni domovini, ki ima pač kruha dovolj za tujce, oni domačini ne najdejo zaslužka.
Pomislimo samo: V Trstu je preko 40.000 italijanskih podanikov. Ali bi ne bilo možno, da zavzamejo vsa ta mesta domačini, ki morajo sedaj stradati ali pa iskati zaslužka izven mej države, kjer jih potem preganjajo in Izganjajo ? ! Pa, ko bi bili italijanski podaniki v Trstu zaposleni le v zasebnih podjetjih, naj bi že bilo, a oni so zaposleni celo v podjetjih, ki so last občine, italijanski podaniki so zaposleni celo pri občini sami. Delavci v občinski plinarni so po veČini regnikoli, čuvaji in vrtnarji v javnih ljudskih vnih — regnikoli itd. itd.
Sedaj pa, ko je radi kolere otežkočeno izseljevanje v Argentinijo in Uraguaj, se bo seveda veliko teh ljudi, mesto v Ameriko, obrnilo v Trst To tembolj, ker se med Italijani faktično vrši sistematična agitacija za
priseljevanje Italijanov v Trst v smislu inženirja Menesinija. Danes imamo v Trstu 40 000 italijanskih podanikov; v par letih bo to število gotovo podvojeno, ako pojde po intencijah vladajoče italijanske stranke. Abstrahiramo popolnoma od nevarnosti, ki obstoji za državo v tem sistematičnem naseljevanju italijanskih podanikov na tem oze.alju, opozoriti pa moramo vlado na neposredno nevarnost, ki preti v zdravstvenem oziru ne le našemu mestu, ampak celi državi od priseljevanja italijanskih delavcev v Trst Italija je danes pravo ognjišče kolere. Temu primerno je tudi argentinska vlada izdala naredbe, ki naj bi preprečile, da se zanese v Argentinijo kolero. Avstrijska vlada pa tega ni znala preprečiti. Zato pa tudi že danes znaša škoda, ki jo trpi naše mesto, na milijone. Naj se samo pogleda koliko tujcev je sedaj v mestu. Skoro da jih ni videti. A ; druga leta so bili o tem času prenapolnjeni j vsi hoteli. Argentinija se zna varovati, Av-jstrija ne. Zato pa dopušča ta Avstrija, da jej ena zaveznica izganja kar na debelo njene podanike, ki si tam služijo s poštenim delom svoj kruh, dočim jej druga po svojih podanikih importira — kolero. Pri tem nam je le žal, da kolera ne bo prišla do onih, ki vodijo našo domovino v pogubo.
Zveza Jugoslovanskih Železničarjev.
Za nedeljo, dne 6. t. m., so naši narodni železničarji, organizirani v „Zvezi jugoslovanskih Železničarjev" in v „Društvu jugoslovanskih železniških uradnikov" sklicali v Trst svoje vrste, da se odločijo za skupen korak, velevažen za nadaljni razvoj jugoslovanskega železničarstva, za združitev obeh zgoraj omenjenih stanovskih organizacij. Žali bog se za sedaj še ni uresničita ta želja našega železničarstva — vzroke navajamo spodaj v poročilu o zborovanju samem — rečemo pa le, da je naša naj-iskrenejŠa želja, da se izvrši ta združitev čimprej, da bomo čimprej videli združene v eni močni armadi vse jugoslovanske pripadnike okriljenega kolesa !
O zborovanju „Društva jugoslovanskih železniških uradnikov" žal nismo dobili poročila, priobčujemo torej v naslednjem poročilo o zborovanju „Zveze Jugoslovanskih Železničarjev", iz katerega so tudi vsaj v glavnih potezah razvidni zaključki zborovanja prvoimenovanega društva.
Občnega zbora ZJŽ, ki se je vršil v nedeljo popoludne v veliki dvorani našega „Narodnega doma" so se udeležili odposlanci obeh železničarskih organizacij in njunih podružnic. Pri predsedniški mizi sta bila navzoča državna poslanca prof. Mandić in dr. Ravnihar ter zastopnika „Lige" slovanskega železničarstva in čeških železničarskih organizacij, katere vse so navzoči pozdravili z živahnim ploskanjem.
Zborovanje je otvoril predsednik ZJŽ, g. Skerjanc, ki je naznanil navzočim, da se spojitev obeh organizacij ne more izvršiti, ker občni zbor „Društva Jugoslovanskih železniških uradnikov" ni bil sklepčen, da bi mogel glasovati za razpust društva, ki je potreben za ustanovitev novega skupnega društva. Ustanovitev nove zveze se torej ne more vršiti danes, temveč je le mogoče posvetovati se o korakih, ki jih je treba storiti, da se čim najbolj pospeši akcija za spojitev.
in se navdušeno vrgla na kolena pred njim, poljubljajoč rob njegove obleke. On je položil roke na njih glave in sklanjajoč se k njim, jih je poljubljal na čelo; dvignili so se in vsi trije so si ležali v objemu, posvečujoč se tako velikemu činu.
„In jaz da bi moral še živeti?" je vskliknil Kosančić.
„Moraš, Ivane!" je opominjal Obilić, „če bi se vendar-le zgodilo, da bi hoteli Bisurmani vzlic temu boriti se srbsko močjo, in to je več kot mogoče, kajti Bajazet je tamkaj več kot pa njegov oče in v srbski vojski je Branković; če bi se zgodilo, in če nam je sojeno, da vidi Kosovo polje zadnji dan srbske slave, potem tebi, Kosančić, če rešiš svoje življenje, poverujem v obrambo carsko rodbino."
„To obljubljam!" zaprisega se Kosančić.
„In meni ne poveriš nobene naloge, vojvoda?" je vprašal Milan.
„Tebi, Milane!" odgovori Obilić žalostno, „je določena najtrpkejša naloga, če zmaga Bisurman nad pravoslavnim narodom."
Seli so na konje, in skokoma so dirjali skozi ležišče proti muselmanskemu
ležišču.
V sredini med obema taboroma je Obilić vstavil svojega konja. „Kakor vidim," se je obrnil proti Milanu, „nosiš še vedno ob boku Bajazetovo bodalo. Prosim te, zaupaj mi ga, nerad bi brez potrebe umazal krščansko orožje z Amuratovo krvjo."
Molče mu je Milan podal bodalo, in jahali so naprej.
Ravno se je začel na vshodu delati dan, ko so naznanili Amuratu, da vojvoda Obilic, kojega samo ime je bilo vredno tisočev | bojevnikov, išče zavetišča v senci njegove Visokosti, in da je pripravljen položiti svoje orožje k njegovim nogam.
„Allah — il — Allah!" je vskliknil v radostnem presenečenju Amurat ter zapove-dal djaura k sebi pripeljati, zaukazavši ob enem, da se mu skazuje vsa čast. „Moramo lisico po dlaki božati, če rabimo njen kožuh," je dejal z nasmehom k svojemu sinu Bajazetu, s katerim se je bil posvetoval, kako urediti bitko. „Najbesnejši volk se podvrže, podili bomo te krščanske pse, kot čredo ovac, kaka to slava!" je skrčil rame: „kdo bi bil mislil, da bo Lazar verjel nastavljenim besedam?" se je čudil.
„Obilić da je prestopil?" je zmajeval Bajazet nezaupljivo z glavo, „če je to re-
Predlaga za predsednika zborovanja g. Č e r n i g o j a, za zapisnikarja pa g. Cesarja. —■ Sprejeto.
G. Č e r n i g o j poudarja v svojem nagovoru, da so pač zastopniki podružnic prišli v Trst pričakujoč, da se Izvrši danes oni pomembni korak obeh organizacij, ki bo združil vse jugoslovansko železničarstvo, kar pa je bito nemogoče vsled nesklepčnosti občnega zbora „Društva Jugoslovanskih Železniških Uradnikov". Predno pa naj preide zbor k stvari sami, pozdravi ob živahnem odobravanju zborovalcev, navzoča poslanca in zastopnika češkega železničarstva. Brzojavno in pismeno je pozdravilo zborovanje več čeških železničarskih društev, poslanca dr. Laginja in Vojna ter trboveljski železničarji.
V nadaljnem svojem govoru izjavlja predsednik, da vse slovenske železničarje vežejo iste stanovske razmere, zlasti pa narodni čut, vsled katerega trpe, ako ga nočejo zatajiti, pred vsemi slovenski železničarji, na eksponiranih točkah. Zato priznava vsak slovenski železničar potrebo enotnega nastopa vsega jugoslovanskega železničarstva. Ako danes ne more priti do združitve obeh organizacij, se to gotovo zgodi v kratkem, v jeseni. Priznava, da je bila sedanja akcija morda nekoliko prenagljena, da bi se bilo moralo dati dovolj prilike podružnicam, da izrazijo svoje mnenje, da je sploh sedanji čas neugoden za sklicanje takega velikega skupnega zborovanja, ali vse to se da popraviti do jeseni. Izključeno pa je, kar izjavlja v imenu odbora, da bi bilo zavladalo med uradništvom kako nezaupanje proti združitvi, kajti vse slovensko železničarstvo je prepričano, da je njegova boljša bodočnost v tem združenju.
K besedi se oglasi na to podpredsednik „Lige" g. M a c h e k, ki Izjavi, da se v „Ligi" vse češko železničarstvo kar najži-vahneje zanima za jugoslovanske železničarje, živeče v enakih razmerah, v kakorŠnjih žive tudi češki. Oboji imajo istega skupnega sovražnika, g^rmanizem, le da so jugoslovanski železničarji bolj ogroženi, ker imajo poleg Nemcev Še druge sovražnike. „Liga" se hoče natančno poučiti o razmerah jugoslovanskega železničarstva in to tembolj, ker smatra za svojo dolžnost, da z vsemi svojimi močmi podpira jugoslovansko železničarstvo v njegovih stanovskih, pa tudi narodnih zadevah. Jugoslovanski železničarji naj bodo le prepričani, da v svojem boju niso sami, temveč, da je žnjimi vse ostalo avstrijsko slovansko železničarstvo kakor en mož. Treba je le skupnega dela in združeni Čehi, Slovenci in Poljaki bodo dosegli vse, kar hočejo in uspehi slovanskih železničarjev bodo tudi v korist, v napredek vsega avstrijskega Slovanstva. V to ime kliče jugoslovanskim železničarjem češki nazdar in slovenski živio ! (Burno odobravanje !)
Nato govori g. poslanec prof. M a n d i č, ki se zahvaljuje v imenu povabljenega „Narodnega kluba" za povabilo na zborovanje in izjavlja, da se je nadejal, da bo že mogel danes pozdraviti tako trdno, enotno organizacijo vsega jugoslovanskega železničarstva. Toda ako se to ni moglo zgoditi danes, pa se zgodi v bližnji bodočnosti. Izjavlja, da bo „Narodni klub" z vsemi svojimi močmi podpiral želje, pravice in zahteve jugoslovanskega železničarstva. — (Živahno ploskanje in živioklici.
Nadaljni govornik, g. drž. poslanec dr. Ravnihar, burno pozdravljen, izvaja, da
snica, potem je krščanska vera slina, ki se cedi od ust."
In stopil je za svojim očetom pred Šotor. Res se je bližal skozi sultanove straže Obilić, z njim oba junaka. Par korakov še oddaljen od sultana, je skočil Obilić raz konja in se je sam bližal k Amuratu.
Bajazet se ni brigal za njega; zagledal in spoznal je oba junaka, nekak nemir se ga je polaŠčal in ni mogel odtrgati več od njiju oči. Molče je pristopil Obilić tik pred Amurata, in pokleknil je pred njim na kolena.
„Bodi mi pozdravljen, slavni junak!" ogovoril ga je Amurat, deloma z igrano, deloma z resnično prijaznostjo, „v tvojem prihodu leži poroštvo bližnje zmage!"
„Daj Bog!" pravi Obilić, „da govoriš resnico, jasni sultani Tu moje orožje 1" podaja mu bodalo.
Amurat stegne po nje roko : „Sprejemam ga," pravi pri tem, „da te opašem z drugim, tebe vrednejšim !"
V tem pa se je Obilić vspel in zatopil jeklo v Amuratove prsi.
„Allah kerim*)!" je ta zavpil, padajoč na tla.	(Pride še.)
Bog pomagaj.
Stran U
»EDINOST« št 220.
V Trstu, due 9. avgusta 1911
je se z veseljem odzval povabilu na današnje zborovanje, iz katerega je že dosedaj posnel veliki pomen jugoslovanske železni-čarske organizacije v treh ozirih.
V	splošnem oziru je taka organizacija, kakor se je izkazalo izlasti v drugih državah, na Angleškem, Francoskem, posebno pa v Ameriki, največega pomena za gospodarstvo, ker zagotavlja delojemalcu enako viednost z delodajalcem in povzdiguje delodajalca na stopnjo večega gospodarskega blagostanja. Kot enakovredna faktorja si stojita nasproti delodajalec in delojemalec in posameznik ni več odvisen od delodajalčeve samovolje, kajti to razmerje urejujejo pogodbe, ne med posamezniki, temveč med celimi skupinami delodajalcev in delojemalcev. Zato je treba pozdravljati organizacijo, ki organizira cele stanove in sloje ter jih dviga k gospodarskemu blagostanju.
Velikega pomena so stanovske organizacije tudi za postavodajne in druge take zastope, kajti njihovo mnenje je mnenje celega stanu, katerega zastopajo, njihove zahteve so zahteve celega sloja.
Velevažen pa je še tretji moment, ki je izražen že v naslovu organizacije — Zveza Jugoslovanskih Železničarjev — oni višji etični moment, narodnost, naloga, ki si jo nalaga organizacija, stan, da hoče braniti in varovati tudi narodne pravice svojih članov.
Govornik izjavlja, da hoče tako organizacijo podpirati z vsemi svojimi močmi! — (Burno odobravanje).
V	nadaljnem se je razvila debata o združitvi sami. Prvi govornik g. Bufon je povdarjal, da so pravila že potrjena, da so jih odobrile že vse podružnice, da torej pač ni nikake zapreke, da se vrši ustanovni shod nove Zveze.
Odgovarja mu g. Ivan Jaklič, ki poudarja, da bi bila pač mogoča ustanovitev nove Zveze, ako bi uradniki pristopili kratko-malo vsak zase kot posamezniki k Zvezi, toda to bi ne koristilo temveč škodovalo, kajti poleg „Zveze" bi še vedno obstojalo drugo društvo. Boljše je, da se počaka in nastanejo ugodni pogoji za združitev. Ako bi nasprotovali posamezniki, naj se ne gleda na nje, temveč na splošne koristi. Zlasti je treba s paznim očesom zasledovati delovanje takoimenovanega „Siidbahnerverbanda", ki ni prav nič druzega, kakor podružnica nemškega „volksrata", ustanovljena z edinim namenom, da bi se ponemčile naše železnice. S tem „Siidbahnerverbandom" je treba obračunati čim prej, ako nočemo, da bi trpela naša skupna stvar.
G. Škerjanc je v daljšem govoru raztolmacil celo zadevo. Povdarjal je, da je bit on vedno in da je še tudi sedaj z vso svojo poštenostjo za združitev obeh društev. Resnica pa je, ako se je že reklo, da je bila stvar prenagljena, da je sedaj treba dobro preudarki celo zadevo, da ne bi bilo morda pozneje kesanja. Ako bi bilo res nezaupanja, ako bi prišli res na to, da bi združenje pozneje škodovalo, je boljše, da se ne združita obe društvi; če so pa člani prepričani, da je združenje v korist skupni stvari, potem pa nikar ne odlašati, temveč poskrbeti zato, da se društvi združita čim prej. Pravila Zveze so potrjena od vlade, treba je torej, da se odločite društvi čim prej za združitev.
V	imenu uradnikov sta govorila nato gg. Držič in Vargazon. Oba sta poudarjala, da je potrebna ponovna izpre-memba pravil, kajti več podružnic da se ni strinjalo ž njimi. Gosp. K e j ž a r je navajal nekaj posameznih točk iz pravil, katere bi bilo treba premeniti. Poudarjal je, da je sedanji neugodni položaj pripisati nepoklicanemu vplivu od zunaj in izjavil, da sta oba odbora odgovorna za ugoden razvoj cele stvari, naj torej pazita, da ne zaideta na pota, ki bi oškodovala skupno stvar.
Razprave so se ponovno udeležili gg. Bufon, Bizjak in S k e r j a n c, ki je bil mnenja, da naj bi odbora preskrbela zato, da bi se združitev izvršila v čim najkrajšem času, morda tekom šestih tednov. G. Bufon, ki je prej povdarjal, da bo imelo železničarstvo jeseni mnogo drugega silnega posla, da je torej potrebna čim prejšnja ustanovitev Zveze, je sedaj izjavil, naj ga zborovalci nikar ne smatrajo za vodjo kake opozicije, temveč naj bodo prepričani, da je bil on, kakor vsi člani ZJŽ vedno za združitev.
Končno se sprejme predlog K e j-ž e r j a, da se še tekom meseca avgusta skliče v Ljubljano sestanek delegatov vseh podružnic, ki naj v navzočnosti obeh odborov poda svoje mnenje o izpremembi pravil, po katerih potrditvi se potem izvrši združitev obeh društev.
Predlog je bil sprejet soglasno, nakar je predsednik s ponovno zahvalo udeležni-kom in zatrdilom, da bodeta oba odbora storila vso svojo dolžnost zaključil ta za naše jugoslovansko železničarstvo tako pomembni shod.
Da bi le obrodil čim prej najboljših vspehov, to je naša iskrena želja !
Za podporo v bedi.
(Štirje nujni predlogi poslanca Mandića.)
Poslanec Matko Mandić in drugovi so vložili v državnem zboru štiri nujne predloge za državno podporo prebivalstvu po toči in nevihti oškodovanih občin.
Ti predlogi glase :	DomaČe VeStl.
, - h S: krxVladu,Se.- p0xV,i?' dA	Utisi s potovanja. Dobro de človeku,
deželni f.nančm oblasti v Trstu da takoj	za nekaj časa zapustiti domači
odpiše neposredne davke po ujmi in toči	vsakdanja opravila, da si nekoliko
oškodovanim krajem krajne občine^ De- « ' božji svit. Seveda, skoraj vsakdo ob kani ter da nudi onim nesrečnežem iz- g	klat ja 'vzdihnJe. povsod
da ne podpore iz drzavmh sredstev, za	__ na|bo, še. Res, človek mar-
ublazenje bede .n da se nemudoma provede	^ kar ga zaiima in veseli, ali mnogo
ona javna dela, ki so prebivalstvu nujno	» tJ^ ^omeJ>t0v, ki mu zagrenijo marsi-
potreona.	katef. hip Na na§i ljljbi južni žeieznici sll.
2.	C. kr. vlada se poživlja da:	§iš tako mai0 slovenščine, da te srce zaboli.
a)	nalozi podrejenim organom, da od- v Trstu sem ime|a prjijfc0 biti tolmač piše po toči oškodovanim prebivalcem ob- raed blagajničarko in slov. potnico. Priznati čine Pomjan neposredne davke,	je trel>a sjcer, da se je vedla blagajničarka
b)	da da prebivalstvu znatno podporo |ep0 in v ponižnem, skoraj prosečem tonu iz državnih sredstev za javna m brezobrestna povedala, da ne razume slovensko. Ali čemu posojila za obnovo vinogradov itd.	spIoh direkcija nastavlja take ljudij, ki se ne
3.	Poziva se c. kr. vlado, da da pre- morejo sporazumeti s potujočim občinstvom ? ceniti Škodo, ki sta jo napravila toča in Še bolj neprijetno me je dirnilo, da v vihar v davčnih občinah Podgorje in Črno- Ljubljani v neki restavraciji, Stelzer menda, tiče, odpiše neposredne davke in da iz dr- na moje slovensko vprašanje, mi natakarica žavnih sredstev izdatne podpore za toli po- ni znala odgovoriti. In to, prosim, v Ljub-trebna javna dela, da dobi pri tem prebi- ljani, v središču Slovenije. Pot me je za-valstvo priliko, da zasluži kruh za sebe in nesla tudi v kavarno Ilirija v Ljubljani. Na-svoje družine.	takar mi prinese kavo in celo kopico, kakih
4.	C. kr. vlado se poživlja da:	sedem ali osem ilustriranih — nemških
a)	prebivalcem posameznih davčnih	listov, med njimi seveda tudi take iz rajhe, občin krajne občine Materije odpiše nepo-	ki smešijo avstr. Slovane. Sele potem, ko sredne davke, ! vprašam po Slovanu in Zvonu, mi prinese
b)	da da prebivalstvu takoj izdatne	natakar Ilustr. tednik ter mi pove, da dru-podpore iz državnih sredstev za gradnjo in	gih slov. listov nima. V Trstu, ako se ne popravo poti in cest, ter podpore za grad-	motim, imajo v kavarnah, kamor zahajajo njo šol. __Slovenci, slov. liste, v Ljubljani te pitajo z
—	.	vsakovrstno dušno hrano, samo domače
Hrvatsko-slovensko istrsko Zdrave hrane ti ne dajo. — Po ulicah v
riiiaotun	Ljubljani vidiš skoraj izključno slov. napise
UlJaoIVO	; (po 20. sept.) le sem in tje se ti šopiri
j"e sklenilo na svojem shodu v Buzetu dne kakšen pristni nemški ala „Ambrositsch". 5. in 6. avg. 1911 te-le resolucije:	IV oči pada, da v središču mesta stanuje
1) Istrski hrvatski in slovenski akade-! skoraj v vsaki hiši kak odvetnik. Nisem pri-miki zbrani 5. avgusta 1911 v „Narodnem! stašica S. L S. in tudi ne bom tako dolgo, domu« v Buzetu gledajo z nezadovoljstvom, j dokler ne vidim kje sadove delovanja nji-da posebno oblastnije, a na žalost tudi na-;hove „Straže" o kateri se mnogo govori, a rodni ljudje oddajajo službe v svojih uradih: doslej nismo Se ničesar videli. Pri vsem tem zvršenim pravnikom iz drugih dežel; eno-!sem poštena katoličanka in kot taka sem glasno protestirajo proti temu zahtevaje od šla v nedeljo zjutraj ob 6. uri k maši v enih in drugih, naj sprejemajo v urade frančiškansko cerkev. Na koru je pel prav
zvršene istrske akademike, posebno pravnike, da stem udovolje v prvi vrsti eni od prvih zahtev Istranov in zdrave logike: Istrani Istri! Opozarjajo na to tudi istrske narodne poslance.
2)	Hrvatsko-slovensko dijaštvo zbrano 6. avg. 1911 na shodu v „Narodnem domu" v Buzetu soglasno svojemu sklepu od predproŠIega leta v Voloskem pridružuje se odloku narodnega zbora v Pazinu glede premestitve hrvatskega učiteljišča iz Kastva in želi, da se to Čim prej zgodi.
3)	Hrvatsko-slovensko dijaštvo zbrano 6. avgusta 1911 na shodu v „Narodnem domu" v Buzetu najodločneje obsoja najnovejši korak naših narodnih poslancev v državnem zboru, da so brez dovoljenja vo-
ubrano mešan zbor cerkvene pesmi. Posebno lepi in mili so bili ženski glasovi. Ker so bile pesmi nenavadne in še precej umetne, zdelo se mi je, da sem pri koncertu, kar pa ni prav nič motilo moje pobožnosti. Prej sem pozabila omeniti, |da tramvaj ima povsod dvojezične napise. Ćemu ? Ako potuješ od Ljubljane dalje, ti sprevodniki zakličejo skoraj vedno samo nemško ime postaje. Istotako so napisi na postajah skoraj izključno nemški. Nič bolje ni na postajnih restavracijah. Saj se mi je nedavno zgodilo, da v Ljubljani na postaji nisem mogla plačati v slovenskem jeziku natakarici dokler nisem glasno protestirala proti temu škandalu in ni prišel natakar, ki mi je seveda rekel, da razume ne vem koliko jezikov.
Iilcev vskočili v'šušteršičev tabor in pustili Istotako na postaji v Zagrebu pristna Srna cedilu svoje dosedanje sobojevnike, ter binia» kl ni znaIa nemškega m mogla dobiti
večerje. Tudi tedaj sem glasno protestirala — po nemško proti temu, na kar je prišel natakar, ki je razumel Srbinjo. Natakar pa, ki ni razumel hrvaščine in katerega sem pošteno oštela, ni mogel dolgo tega pozabiti ter metal cel večer sovražne pogtede na naju. Radovedna sem, koliko časa bodo trajali ti Škandali na slovanski zemlji.
Tržačanka. Slovenščina na c. k. telefonski govorilnici glavnega poštnega urada v Trstu. Prejeli smo:
Ugledno uredništvo lista „Edinost"
v Trstu.
Popravljaje notico, priobčeno v 185. Številki Edinosti, glasom katere odklanja telefonska govorilnica tukajšnjega glavnega poštnega urada izdajanje slovenskih potrdil slovenskim strankam, se sporoča uglednemu uredništvu, da se omenjena potrdila (odrezki govorilnih kart) redno izdajajo vsim onim strankam, katere ista izrečno zahtevajo, ker se vsekakor v najredkejših slučajih dogaja; na zahtevo pa se izdaja odrezke kakor v italijanskem tako tudi v slovenskem jeziku, ker
se zgraža nad postopanjem poslancev Spinčića, Mandića in Laginje vsled ta-jinstvene spomenice poslane vsepravaškemu sestanku v Zagrebu, odklanjajoč ime pravaš kakor tudi vsako drugo strankarsko ime,
izvzemši ime Hrvat.
* * *
Mladi prijatelj, ki nam je doposlal to resolucijo piše:
„Glede točke 3. se jaz ne strinjam, ker dijaki še ne poznamo vseh razmer in taktike, po kateri se treba pri vsakem koraku ravnati. Sklenili so to nezaupnico zato, ker so baje poslanci že poprej podpisali izjavo, katero so škof Mahnič in drugi zahtevali, da bodo namreč delovali na kat. podlagi ter se združili z vseslov. ljudsko stranko. O memorandumu na pravaški shod v Zagreb ne vem ničesar. Nimajo — dijaki namreč — morda jasnih pojmov o politiki. To na vsezadnje ni čudno, ker o politiki nimajo pravega pojma ni vsi jugoslovanski poslanci, a kako bi imela mladina, ki malo ali nič ne dela, ter ob priliki izbruhne kaj ven, naj bo prav ali ne!"
Nam se vidijo te opazke našega dopisnika povsem primerne. Dijaki naj gle-
dajo najprvo, da se bodo pridno učili in! P^1*: govorilnica tozadevne karteznem-naj počakajo z izrekanjem nezaupnic poslan- ško-italijanskim in nemško-slovenskim bese-
cem vsaj toliko časa, da bodo imeli volilno pravico.
Dnevne vesti.
dilom.
Izvršene poizvedbe tudi niso udejstvile, da bi se bil uradnik branil, rečeno potrdilo izdati; ako pa se je to pripetilo, blagovoli uredništvo tozadevne podatke semkaj spo-
Vesti o krizi v vojnem ministerstvu. ročiti. „Neue Freie Presse" je prejela od avtorita-j Kar se tiče oddajnih listov za priporo-tivne strani o govoricah glede odstopa voj- j čena pisma, izdaja se iste za slovensko na-nega ministra sledeče: Baron Schonaich ni! slovljene poŠiljatve vedno na nemško-sloven-podal demisije in tudi ni bil pozvan, danskih tiskovinah; tudi tozadevno se radi odstopi. Vojni minister uživa slej ko prej pomanjkanja konkretnih podatkov ni moglo popolno zaupanje cesarjevo. Baron Scho- ugotoviti nikakega nepravilnega postopanja naich je popolnoma zdrav in vsa poročila, se strani službujočega osobja. da je bolan, so brez vsake podlage.
Sistem Hochenburger na Češkem. Iz Prage poročajo: Vlada je imenovala 71
C. kr. podravnatelj:
Dr. T o b i a s c h.
Opomba uredništva. Radi verujemo c.
avskultantov, med njimi 35 Nemcev, ki so	kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu, preskočili nad 100 svojih čeških kolegov.	da uradniki na telefonski govorilnici glavne Zaradi te nezaslišane krivice vlada po vsej	pošte niso potrdili resničnosti trditve v „Edi-Pragi in po vsej Češki velikansko razburjenje,	nosti" od 5. julija t. 1. št. 185, da slovenske Ceško-nemška pogajanja. — Praška	stranke tudi na zahtevo ne dobe nemško-„Samostatnost" prinaša vest, da prično za-	slovenskih potrdil. A izjava c. kr. poštnega četkom septembra češko-nemška spravna	ravnateljstva, da se izdaja strankam nazah-pogajanja.	tevo potrdila z nemško-slovenskim tekstom Svetovni viSinski rekord. Iz Pariza:	še ne zadošča. Stranki, ki govori slovenski, Stotnik Felix je dosegel s svojim aeropla-	se mora brez druzega izdati potrdilo v slonom višinski rekord. Dvignil se je 3300 m	venskem jeziku, ne da bi morala stranka to visoko.	šele zahtevati. Da se dogaja le redko, da
; bi kdo zahteval slovensko potrdilo je umevne, ker ima le redkokdo voljo, da bi se prepiral z uradnikom, ki navadno ne pozna slovenskega jezika. Dogaja se tudi, da ne uradnik, ne sluga ne razumeta slovenski. — Naš človek, ki pride tja, se torej mora, ako se hoče sporazumeti, poslužiti italijanskega ali nemškega jezika, — če ga namreč zna.
Sicer pa naj citiramo sledečo vest iz „Edinosti" od 25. svečana št. 56:
„C. kr, poštnemu fn brzojavnemu ravnateljstvu na znanje. Dne 21. t. m., to je minuli torek popoludne je član našega uredništva čakal na telefonski govorilnici na glavni pošti na pogovor v interurbanem prometu. Sedeti je moral preko dve uri. Umeje se, da je govoril slugam v slovenskem jeziku. A tu se je zgodilo nekaj neverjetnega : tam poslujoči uradnik je namreč slugi prepovedal, da ne sme govoriti slovenski. — Dvomimo zelo, da bi bilo to v smislu službenih predpisov."
Uradniki, ki celo prepovedujejo slugam govoriti slovenski s strankami, so pač v stanu tudi odrekati slovenska potrdila.
Če vljarska zadruga bo otvorila prve dni prihodnjega meseca svojo prodajalno. Najela je zato zelo primerne prostore na vogalih ulic Chiozza in Toro. Kakor čujemo, bo zadruga te dni razpisala službo ravnatelja in rezača.
Opozarjamo že danes naše občinstvo na to novo slovensko podjetje, ker je le od narodnega občinstva samega odvisen obstanek in razvoj zadruge.
Odpovedan poseben vlak v Postojno . Z Dunaja poročajo, da je ravnateljstvo južn železnice z ozirom na nevarnost kolere prepovedalo posebni izletniški vlak v Postojne dne 15. t. m.
V	tečaj za trg. obrtne nadaljev. Šole, ki se je vršil v Ljubljani na c. kr. obrtni Šoli se je priglasilo 58 učiteljev. Sprejelo se jih je radi pomanjkanja prostora le 26 in sicer 15 iz Kranjskega, 8 iz Goriškega, 2 iz Trsta inl iz Štajerskega. Izpit je položilo 19 z dobrim uspehom, 7 z odliko. Iz Trsta sta bila gg. Vinko Engel-man in Anton Seme z C. M. šole (oba z odliko).
Poslovilni večer, ki sta ga priredila „Vrdeljski Sokol" in „Cerkveni pevski zbor" v slovo g. Fr. Pelicon-u, umirov. voditelju v Vrdeli minuli četrtka, je privabil na vrt „Vrdeljskega Narod, doma" mnogo znancev in prijateljev.
Večer je otvoril vrli „Cerkveni pevski zbor", Peliconovo dete, z jako primerno in vbrano pesmijo. Disciplina in naroden čut, ki kraljujeta v tem zboru od kar isti obstoja, t. j. od dneva, ko je g. Pelicon prišel v Vrdelo, mora imponirati vsakemu. Tu vidiš osivele stare pevce roko v roki z mladimi nadebudnimi možni in z mnogoobeta-jočo mladino. Mi domačini, ki poznamo vso zahrbtno gonjo, katero se je vodilo proti temu značajnemu zboru, edinole zato ker trdno vstraja na stališču : „Bogu kar je božjega — Narodu kar je narodovega", kličemo: Čast zboru, čast njegovemu začetniku 1 Toliko pevske, kolikor tamburaške točke „Vrdeljskega Sokolskega tamburaškega zbora", ki so sledile druga drugi pozno v noč, bile so znak hvaležnosti in spoštovanja odhajajočemu možu, ki je z vstrajnostjo in s požrtvovalnostjo deloval med nami v prid našega naroda nad četrt stoletja.
V	imenu navzočih poslovil se je od odhajajočega g. M. Kamuščič, v imenu Sokola pa eden izmed odbornikov. Pritrjevanje in vskliki, ki so sledili obema govornikoma so bili dokaz, kaj nam je bil g. Pelicon, — kako nam je bil drag — kako težko ga bodemo pogrešali.
Odšel je na Kras ter odnesel s sebej v slovo naša srca — najprimernejši dar. Naj bi se v zdravem kraškem zraku njegovo zdravje včvrstilo tako, da bi še dolgo let živel v blagor in ponos našega naroda. Bog ohrani našega Pelicona do skrajnih mej človeku odmerjene dobe I
P. s. V spomin tega večera daroval je g. Pelicon 5 K, ostali gostje pa 12 06 K skupno 1706 K, za svetoivansko podružnico C. M.
Posebnega vlaka v Zagreb južna želoznica ni dovolila, češ, da ji primanjkuje železniških voz. Vsled tega se opozarja vse one, ki so se priglasili, da se udeleže slav-nosti kljub temu, ter da se peljejo v Zagreb, kakor kaže za nje najboljše.
Opozarjamo pa ponovno, da se „Sokol" iz Trsta oficijelno sploh ne udeleži zagrebških slavnosti, kakor že včeraj javljeno.
Razpis natečaja. Na Primorskem se razpisujeti dve mesti inštruktorjev za mlekarstvo, eno s slovenskim in hrvatskim, drugo z italijanskim učnim jezikom * prvo za slovenski in hrvatski, drugo za italijanski del dežele. Sedežem za prvo je za sedaj določena Gorica, za diugo Trst.
Poseben službeni red določa dolžnosti teh inštruktorjev, katere obstoje izlasti v strokovnem potovalnem poučevanju prebivalstva, ki se peča z mlekarstvom in to tako, da isti poljudno predavajo in praktično pokazujejo o umni reji in oskrbi molzne živine, o pridobivanju mleka in ravnanju ž njim, o njega raznovistni uporabi, o oskrbovanju mlekarn, sirarn, in planšar-stva posebno ozirom na njih zadružno organizacijo.
Inštruktorji za mlekarstvo so s užbeni organi c. kr. namestništva in se nastavno
V Trstu dne 9 avgusta 15*11.
»EDINOST« «t 220.
Stran HI
pogodbeno najprej za dve leti. Dobijo letni honorar 2400 K ter stalni potni paušal 2000 K, kateri prejemki se izplačujejo naprej v mesečnih obrokih.
Prosilci za te dve mesti naj vložijo najdalje do 20. septembra 1911 na to c. kr. namestništvo svoje prošnje, opremljene z dokazom starosti, avstrijskega državljanstva, zdrave telesne konstitucije, dovršenih študij, delovanja v kmetijski praksi, posebno v mlekarski stroki ter jezikovnega znanja.
Istočasno naj podajo obvezno izjavo, tekom katere da bi po obveščenju o ugodni rešitvi svoje prošnje zamogli nastopiti to službo.
Ob sicer enakih sposobnostih imajo prednost oni prosilci, ki so že položili učiteljski Izpit za kmetijske šole, in oni ki razven učnega jezika zamorejo dokazati tudi zadostno znanje drugih deželnih jezikov.
Velika narodna slavnost St. jakobške Čitalnice prihodnje nedelje 13. t. m. obeta biti veličastna manifestacija tržaškega Slovenstva. Do sedaj je priglašenih 24 društev; 16 zastav bo ponosno plapolalo v sprevodu in ves vspored bo istotako nudil izrednega užitka, ker vsako društvo se je potrudilo pri izbiranju pesmi za nastop. Tako bomo imeli priliko naslajati se ob krasnih zborih vseh sodelujočih društev. Spored smo že objavili, ter je tudi razviden iz lepakov, vendar opozarjamo ponovno, da je zbirališče bratskih društev ob 3. uri pop. na vrtu Kons. društva nasproti cerkve, odkoder se bo ob 4. uri razvil sprevod.
Slovani! Sv. Jakob je, odkar je ustanovila „Zalega" svoj otroški vrtec, tembolj vgrožen; zato pa naj bo ta slavnost Sv. jakobčanom v spodbudo in dokaz, da v težkem boju niso osamljeni.
Tržaška mala kronika.
Kolera. Do včeraj zvečer ni bil v mestu konstatiran noben nov slučaj kolere. Vsi kolerozni v Magdalenski bolnišnici po veliki večini se počutijo bolje. Včeraj je bilo izpuščenih iz bolnišnice 13 ljudi.
Predvčerajšnjem zvečer sta na parniku „Clis", ki redno prevaža cement med Splitom in Trstom in je predvčerajšnjim priplul v Trst, zbolela ob sumljivih simptomih kolere krmilar Blasonović in noštrom Bernetič. Vladni parnik „Pelagosa', je remorkiral „Clis" v pomorski lazaret, kjer so internirali oba bolnika. Ostalo moštvo je ostalo pod zdravniškim nadzorstvom.
Predsinočnjem pa je bil 23-letni dninar Kambyses Stamatis iz Grškega pripeljan v Magdalensko bolnišnico radi sumljivih simptomov. Isti je delal pri popravljanju parnika „Petka", ki se nahaja pred ladjedelnico Sv. Marka. Zvečer pa je popival po raznih sta-romestnih beznicah. Stanuje pri neki najemo-dajalki postelj v Starem mestu. Parnik „Petka" je bil odposlan pred pomorski lazaret.
Slučaj kolere se je pripetil v finančni kasarni v Serminu na Koperskem ob ustju Rižane. O tem slučaju je izdal sanitetni oddelek namestništva sledeči komunike: Po bakteriologični preiskavi, izvršeni dne 8. t. m., pri 2-letnem Rudolfu Tschabitscher, sinu finančnega respicijenta v Serminu na Koperskem, ki je dne 2. t. m. zbolel ob simptomih lahke gastroenterite je bila vgo-tovljena kolera. Otrok, ki je bil med tem izoliran v lastnem stanovanju, je bil prepeljan v bližnji pomorski lazaret.
Samomorilni kandidat, ki mesto sebe rani svakinjo. Baptist Franchin živi skupaj z oženjenim bratom Ivanom, ki stanuje v ul. Farneto št. 43. V prvem času je vladalo med njima najboljše sporazumljenje, ali v zadnji dobi sta se brat Baptist in svakinja večkrat skregala. Baptist bi se bil moral ločiti od brata. V skrajnem razburjenju je Baptist zgrabil revolver in ga naperil proti sebi. Ustrelil je in ranil — svakinjo, ki je bila le lahko obstreljena na glavi. Policija jo aretirala Baptista Franchin, dasi se je svakinja skesana zavzela zanj in izključila, da bi bil imel svak hudoben namen proti n'ej.
Dva druga poskusa samomora. —
Včeraj ob 9.30 uri zjutraj je 62-Ietna za-sebnica Ana Segulin, stanujoča v ul. Giu-liani 7, s nabrežja Ottaviano Augusto skočila v morje. Dva pilota sta jo potegnila na kopno in zdravniška postaja jo je prepeljala v bolnišnico. Vzrok obupnega čina je iskati v domačih prepirih.
Vojak Julijan Kundrek, ki je vkrcan na torpedovki XXVI, zasidrani ob Josipovem pomolu, je hotel predsinočnjem končati svoje življenje s tem, da je požrl pastiljo sublimata. Zdravniška postaja ga je dala prepeljati v vojaško bolnišnico.
Tatvina v poletnem gledališču. Predsinočnjem so tatovi vdrli v fondo Coroneo in so vkradli iz bufeta gledališča „Minerva" cigare, likerje, steklenice in-20 K drobiža.
Krvavo maščevanje. — Dva Italijana 25-letni G vido Fornasero in neki Paduanec sta se predsinočnjem blizu postaje državne železnice prepirala radi službe. Paduanec je pri tem ranil svojega nasprotnika petkrat z nožem, enkrat celo v pljuča. — Ranjenca so prepeljali v mestno bolnišnico, a noče povedati ime svojega ranitelja, ki j a ušel.
Koledar In vreme. — Danes: Lav-rencij Br., sp. — Jutri: Lavrencij, dijakon, mučenik.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne +-31° Cels. — Vreme včeraj : lepo.
—	Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno. Lokalne nevihte. VztoČni vetrovi _
Društvene vesti.
Občni zbor „Trg. izobraževalnega društva" v Trstu, ki bi se bil imel vršiti danes zvečer ob 9. uri, je odnesen na nedoločen čas. 0	Odbor.
„Sokol" na Prošeku je otvoril v torek, 8. t. m. svojo knjižnico. Izposojevalo se bo knjige tudi neudom in sicer vsaki torek in Četrtek od 7—9. zvečer in ob nedeljah od 10—12. zjutraj.
Hvala vsem, ki so blagovolili pomoči knjižnici! _ Knjižničar.
Nar. del. organizacija.
Prvi nastop godbe NDO. Za prvi nastop godbe NDO. vlada veliko zanimanje. Prvikrat nastopi godba NDO. dne 3. sept. t. 1. Ob tej priliki namerava godbeni odsek NDO. prirediti veliko veselico z zelo obširnim programom na prekrasnem senčnatem vrtu v gostilni „Ali Montebello" zraven dirkališča. Z ozirom na to se obračamo do vseh bratskih pevskih društev, ki bi hotela blagohotno sodelovati pri veselici, naj bi to naznanila, najkasneje do 20. t. m. Vladislavu Slavec, uradniku NDO. in tč. predsedniku godbenega odseka NDO. ul. Lavatoio 1. I.
Ženska skupina NDO. Vse tovarišice, ki niso še oddale članskih knjižic v uradu NDO., so ponovno naprošene, da to store tekom tega tedna, najkasneje v nedeljo.
Odsek za prireditev denarne tombole ima svojo sejo v četrtek ob 8. uri zvečer v prostorih NDO. Lavatoio 1. I.
Godbeni odsek NDO. ima svoje vaje vsak torek, četrtek in soboto od 8. do 10. ure zvečer ob nedeljah pa od 2. do 4. ure popoludne v prostorih g. Viktorja Kosiča ul. S. Marko št. 21. Z ozirom na to, da imamo prvi nastop že dne 3. septembra, so napro-Šeni vsi izvršujoči člani, da redno zahajajo na .vaje. Novi člani dobro došli.
DAROVL
—	Zavodu sv. Nikolaja v Trstu so do-doslali sledeči gg. darove v času od 1. maja do 31 dec. 1910.:
Ivan Kokalj Trst, Flek Josip, prošt. Ptuj, Hudoveraik, notar Ljubljana, Kragelj Josip, dekan Tolmin, Kumar L., župnik Biljana, Franja Ferjančič, Vogrinec Ant., župnik Li-beliče, dr. Juro Kraševec Celje po 4 K.
Jelislava Gulič, Josipina Kranjc, Peter-man Josip, žup., M. Wert, Marinič Fran, žup. Kojsko, Anton pl. Klodič, Ražun Matej, žup. St. Jakob ob Rožu, dr. Srnec Celje, ] Sudjak A., žup. sv. Lenart 7 Studencih, dr. j Janko Srnec Celje, Ksaver Meško, pisatelj, ! Meden Viktor Ljubljana, dr. furtela, advokat • Ptuj, Hranilnica Ptuj, Kati Kenda, posestnica I Postojna, Milica Črnigoj Trst po 3 K.
Pevec Rudolf, Mozirje, dr. J. Vošnjak Slov. Bistrica, Ana Wiessl Divača, Hreshu F. Radeče, Šantel Anton, c. kr. šol. svet.; Gorica, Prosekar M., posestnik Kotmaravas, Kovač Martin, župnik, dr. Horvat, c. kr. notar Brežice, Vidmajer, žup. Polskava, Umek
ZAHVALA.
O priliki prežalostne smrti naše nad vse ljubljene hčerke, sestre in zaročenke, gospodične
MATAL1JE JAKIL
nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da se čutimo dolžne, izreči tem potom svojo iskreno zahvalo vsem onim, ki so nam stali ob strani v teh težkih in žalostnih dneh, nas tolažili in nam bili kakorkoli v pomoč.
Zahvaljujemo v prvi vrsti vse tiste, ki so na dan nešreče žrtvovali skoraj lastno življenje, da bi potegnili iz temne globine nesrečno žrtev in g. dra. Petra Defranceschinija za njegov trud, da bi jej podaril zopet življenje.
Posebno zahvalo izrekamo preč. duhovščini, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, dragim sovaščanom in Mirencem, gg. zastopnikom c. k. oblastij iz Gorice in drugod, zastopnikom učiteljstva in vsem onim, ki so v tako obilem številu prišli od blizu in daleč izkazat zadnjo čast predragi pokojnici.
Nadalje zahvaljujemo si. starešinstvo iz Mirna za korporativno udeležbo, gg. pevce iz Gorice za ginljivo petje pred hišo in ob odprtem grobu, vsem onim blagim gospodičnam, ki so bile družice pri tem žalostnem sprevodu, gospodični Cirili Medvedovi za ginljiv poslovilni govor ter vsem blagim darovateljem prekrasnih vencev in šopkov.
Vsi ti dokazi sočutstvovanja so nam bili v tolažbo in prosimo Vsemogočnega, da bi povrnil vsem stotero.
V RUPI, dne 5. avgusta 1911. ŽALUJOČI OSTALI.
Opravilnika St. E 408/10
2 ~~
Družbeni oklic.
Vsled sklepa z dne 20. 7. 1911 opravilna številka E "g* prodad6 14. avgusta 1917 dopoldne ob 11. uri v Sv. Križu (Nabrežina) na javni dražbi:
Mnogovrstno pohištvo, ena gnjat, verige, 4 kolesa, ena sesalka, ena vrv, trije sodčki, en prešič, 1 srebrna ura z verižico, lO kamnitih korit, 9 ert.
Reči ee smejo ogledati v času med dražbo.
C K. okrajna sodnija Komen, odd. I.
dne 20. avg. 1911.

DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica SanitA 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila danes dne 9. t. m. od 9. do 12. predpoludne in od 3. do 6. popoludne:	j
Prstani, uhani, zlata ura in veriga, mašina za striženje lasi, umivalnik, nočne mizice, ura „regulator", slike, zrcala, zavese z obešali, pisalna miza, več stolic, železne mize, pasi, krtače, odeje, spodnje hlače, spodnje kiklje, svilene ovratnice, glavniki, brisače, rute, predpasniki, peresca, zaponci, igle, klopčki in druga drobnarija.
Od 3-6 pop.
Odrezki zefirja, perkala, batista, satina, fuštanja in spodnjega platna.
Pohtorica:: Klara Kukovec
ima
: SVOJ AMBULATORIJ :
za ženske in otroške bolezni v Trstu, Piazza della Borsa 7, II.
Ordinuje od 3—4V2 ure pop.
:: LIFT ::	:: LIFT. ::
irr
POZOR!! 50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 K 50 st.
Rfcdi plačilue zaostalosti več veli tih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko zvlogo Čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato p'odaro vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, usnje rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50.
Pošiljatev po povzetju
H. SPINGARN, eksport čevljev
Krakovo it. 240
Sme se zamenjati in so vrne denar.
Trst, Corso 2. Telef. 1071.
Linoleum Haas
Pristni linoleum......K 2 50 ms
Podolgaste preproge 67 cm. . „ 180 met. Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7'9D 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voščenega
platna............K 2 50
Namizni prti 85/115 cm.......2 80
„ 65/150 cm...... 1 80
PoorSniki Iz sumila od K 20 dalje,
Podrjuhe.........po 70 stot.
Ovratniki iz kavčuka .... „50 „
ManSete iz kavčuka..... »60 „
- PošiJJa se tudi na deželo.-136
Kron 630©!!
AUTOMOBILI FORD 1911
Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 voz edioega tipa CHASSIS 20 HP šest rcznlh tlpav koči].
Kočija „FOED" jo najpopolnejša, najhitrejša to najekonoraiCnejls, kar jih obatoji. - GENERALNI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Piazza Goldoai 10-11, Tel. 1734
Velika centralna garage, ulica del Baohi 16, vogal ultoa Boaohetta TELEFON 22+7. STOCK PNEUM GOODK1CH (amerikanske).
Automobili na posodo po zmerni oeni.
Varstvo in redrievsnje avtomobilov,--Solidna poatreiba.
Pozor Slovenci!
Nov veliki dohod moških, deških in otroških oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini
,ALLA CITTA' Di TRIESTE"
Trst, nlica Biosne Carđncci St. 40 (prej Torrente)
Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ „ „ platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2*14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd.
ALLA CITTA' Dl TRIESTE š
Trst, ulica Giosie Carđncci ster. 40 (prej Torrente)
dor odpotuje
naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Ali'Alpinista v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovček o v, torb, torbic, športnih potrebščin itd.
MLUVI ČESKY !	MLUVI ĆESKI 1

Generalno zastopstvo: A. TedescM,
[ Corso št 2, III. nadstr., Trst.
R. fiasperini, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
e«® Prevozno podjetje
o. kr. avatrljaklk Ari. itUsalo	2051
Sirejme razcarinjanje tatorSBeiasM Mata Iz litiic, lostaTljaoje na lom.
POŠILJAT VE, POTEGA KOVČEOOV. NAJDOGOVORNEjŠE CENE.
IT Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu.
PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE

.EDIKOK'I" dt. 220
V Trstu 9. avgusta 1911.
Fran Kohar'd, Baje Ivan, c. kr. učitelj Gradiška, Mohorjani Ljutomer, Vidmar Fran, c. kr. sodnik Bovec, Seko! Ivan, Hočevar Ant, Martin Mtško, žup. Kapel, dr. Pipuž, Erjavec, žup. Trbovlje, Oetnič Ljubljana, Sede) Jan., žup. Auče, Štefan Podboj, c. kr. profesor Celovec, Svetina A., notar Pliberg, Polišak Alfons sv. Tomaž, Rigola-Zorzut, Rezika Pula, Josin Eraanuel Ljubliana, Iva Sabadin Sv. Ivan, Kati Zorn Trst, Šulaj Iv., žup. po 2 K.
Arhar Trst, Mons. Rafael Kozak Celovec, Vanik, žup. Lindar, Povše H., Župnik, Čatež Ivan Hrast Livek, Grča Blaž, župnik, Sempas, Hribernik Jakob, dekan Braslovče, dr. J Svetina Ljubljana, MiklaviČ Albin, uč. Staroselo, Baš, notar Celje, Klemenčič j., nadučitelj, Schrajeva družina, Lenart Ivan, Žup., GaŠpari Ferdo, živinozdravnik, Stuhec, kaplan sv. Miklavž, Planinšek Karol Ljubljana po 1 K.
Šeško Konrad, kaplan Loče 1 K 20 v. Zarli Anton, žup. Volče 1 K 50 v, j. Kosec Jurišnici 40 v. Odbor zavoda — sv. Nikolaja se srčno zahvaljuje plemenitim dobrotnikom.
Zavod ima rednih letnih 3.500 K stroškov, aH zaupa slavnemu slovenskemu občinstvu, da ga tudi v prihodnje podpira. Nasprotniki našega zavoda pa naj vidijo, da tudi mi imamo smisla za človekoljubje. Pravična stvar ne more pasti, in tako zaupamo da tudi zavod sv. Nikolaja ostane v zaščito našim brezposelnim slov. služkinjam.
—	O priliki poroke M'h. Margon z go-spico Mimico Baričevo v Zavrhku dne 1. 8. nabrali veseli svatje K 1030 za CMD. Denar hrani uprava.
—	Mesto venca na grob pok. Leopoldu Martelanc je daroval gosp. Anton Martelanc 10 kron za barkovljansko podružnico sv. Cirila in Metoda, 10 kron za sokolski odsek v Barkovljah. — Denar hrani uprava Edinosti.
Vesti iz Goriške.
Iz Gorice. Vožnja v laškem električnem tramvajskem vozu v Gorici se vrši tako-ie: Sprevodnik gre k slovenskem potniku : In dove la va signor ? Potnik : Na postajo, in koliko se plača ? Sprevodnik: dieci centesimi. Potnik plača ter mu da še napitnino. Sprevodnik grazie signor. Sprevodnik gre k nemškemu potniku : In dove la va signor? Potnik: Bahnhof, vvieviel zahlt man ? — Sprevodnik: zehn heller, ter se spusti ž njim v pogovor kolikor zna.
Da, sprevodnikom so prepovedali s Slovencem slovensko govoriti, a z Nemcem pa ne. Ubogo italijanstvo Gorice, na kako slabih nogah si že! Torej Nemce tujce postrežejo v njihovem jeziku, a Slovencem domačinom pa nočejo bržkone, ker jih mislijo s tem potujčiti, poitalijančiti. Kako 5e bo to bridko maščevalo, tega sami Italijani ne vedo, — Sicer moram omeniti, da se v Gorici res polagoma napreduje, ali vse premalo za tisto Številno moč, ki jo imamo Slovenci v Gorici. Upraševal sem vsepovsod odkod tako počasno napredovanje Slovencev v Gorici. Odgovor se je glasil povsod enak: V Gorici imamo preveč frakarstv a...
Evo edini vzrok počasnemu napredovanju goriških Slovencev. Smemo li upati na boljše razmere pri mladi generaciji ? ? ?' Upajmo 1! I	GoriČan.
Ciril-Metova podružnica v Mirnu blagopokojni Nataliji Jakilovi v slovo! Kruta zmagovalka zemeljske sreče nam je nenadoma ugrabila našo marljivo podpredsednico Natalijo Jakilovo in odbila z jednim mahljajem najkrepkejši steber naše podružnice.
Strtih src plakamo ob njeni odprti gomili in ustna nam trepečejo! „Plemenita duša! Vstopi iz rajskih višav z vso svojo vročo ljubeznijo v rodoljubna srca svojih dragih obupajočih roditeljev, plakajočega in po Tebi hrepenečega zaročenca, brid-1 kosti skrušenih bratov in nežne sestrice ter da jim dovolj moči, da prebole to nepopisno bol prebridke, nenadne ločitve od Tebe !*	|
Tvoja po Tebi se solzeča Cir.-Met.' podružnica je sklenila v svojih tužnih srcih, sledeče:
1.	Na svež grob Tvojega rodoljubnega srca položimo „Nagrobnik- — kamen v obrambni sklad, ki ga zbero mesto venca Tvoji žalujoči podružnični sočlani.
2.	S cvetjem pa ga naj posipljajo v korist „Narodne šole* na Blanči vsi rodoljubni okoličani, meščani in drugi znanci Tvoji in naše Ciril-Met. družbe. To cvetje med njimi nabirajo in v šopek zvijejo Tvoje zapuščene tovarišice in ga polože „Domu na oltar".
Mesto vencev in cvetja na Tvoj sveži grob sprejema prispevke od vseh rodoljubnih prijateljev Tvojih in Tvojih obupajočih roditeljev za Teboj plakajoča Cir.-Metodova podružnica v Mirnu.
(Prispevke sprejema tudi uprava „Edinosti").
Nov brzojavni urad. — Z dnem 1. avgustom t. I. se je pri c. kr. poštnem
Mali oglasi
uradu v Plavi, politični ekraj Gorica vpeljal brzojavni promet z omejeno dnevno
službo.	_
Vročina je še vedno velika. Suša stisne	p„ - se služba ravnatelja - kot Pro-
letos našega poljedelca, da mu bo jo). Dra-	ndZpiollJt/ dajalca in rf>zača v zadrugi
ginja „lokalna" seveda je tU neizogibna.	Zdrnfenl čevljarji v Tra n in okolici. Beflektanti naj
Bomo videli, če pride od kje kaka pomoč,	Pisme°e P™5^'* do petka zvečer na naalov:
saj bodo menda naši poslanci vedeli, kaj	a f^co ^T * °bTtQ1 zadrDgl uhC*
jim je storiti. _
Vesti iz Istre.
Morana
je priznano najboljše sredstvo za uničevanje stenic in druzega mrčesa. ' Prodaja se v glavnik mirodilnichh. Zaloga Skrinjar,
Iz Kopra. Laška druhal je pokazala ™ Femera 37, L	1381
J©OCX)OOOCO XXXXXX> ^ Otvoritev nove trgovine ^
i v Trstu, ulica Nuova 41
AHELIA MARIMO
— BOGAT IZ SOB —
izgotovljenih oblek za ženske in punčke, ženske ves'alije, bluze in izbrano perilo. Vsprpjemajo te naročila u« meri.
^^ Najzmernejš* cene Najzm rnejše cene.
zopet svojo 2000 letno brutturo. Naša wGo- n . .	tekoj mala 9obi Lc
renzo Chiberti _ '
spodarska zadruga", od Slovencev in za UUUd oc st pritiiče.	1384 IT T ~	~
Slovence ustanovljena, ta od Slovencev ----0(1 hm llltro! K P ITI na k 51 m?
mih bojkotirana, je bila predmet laške kul- Qyo ielezni tabli in 26 podložkov za m-ze je	JUUU. ttcllll	Kdlll .
turo-brutture. Vrgli so namreč ene minolih J^LarfiSJE ttrSo, ^C^1 " »^M par čevljev." - ,Ako hočete noči več steklenic črnila na slov. napis,	1385 biti dobro po strežen, Vam svetujem, da greste
».Var'vš pe^enf^dta Bik.	v u,ico R'borgo št. 31
druga nad napisom. In »i toli ponosni De-	„„ec^ .u'ega b.tl ' ( Al buon Operaio')
kančani in Marezgančani, ko hodite mimo --tam dobite vsakovrstno obuvafo od najfinejše
tega zasramovalnega zrcala, vprašajte svojo	DsilvviS)tinQlr2) flnrfilfia v	do najnavadnejše vrste po nizki ceni." SVOJI
vest, ali vršite vsi za enega in eden za vse	^TopoH slVbeJ™	K SVOJIM! ~ PriP°"ča se lastnik
svojo narodno dolžnost ? Ali je možno, da	pobra kuhinja. 1096 M. 1VANČIC.
V novi trgovini
nI. Carlo ghega 2 (bivša mirodilnica)
je dospela :: partija porcelanaste
Posode ^
po priložnostnih cenah. — Samo za malo dni!
E!
Pekarne in sladščičarne
Josip Pahor - Trst ,„
Centrala: Via Madonnina št. 89.j(	tvari UmSt
PODRUŽNICE:
Via 6instppe parim 12. in Via S. JCarco 25
bi tako nujno potrebno podjetje ne vspevalo,
ako bi vsi koperski Slovenci na eni, ter oni	Ifaf «H Milini Ponteroaso
iz tako močnega zaledja, kakor koperska	Si^^Lfi.5^^?^
okolica, storili SVOJO narodno dolžnost ?	gv. oiriia in Metoda. Priporoča se Ivan Bidovc
Da, bodite najprvo Slovenci in vse drugo	—————^——
M l^f^rbla^rtria M fotojref le Anton Jcrklč, Trst,
naroud, na krasni Koperščini in nas samih	~	V**™** 7.
.	i..	■	. ,	. , Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno
ter rešite nas pred sramotnim narodnim k niemo	315
nazadovanjem.	Antiegoist.
Iz železniškega kupeja! Pred nedavnim časom sem kupil listek na železniški postaji v Borštu, da se popeljem do prve bližnje postaje. Za menoj stopi k blagajni nek mladenič iz Boljunca, ki se je vračal k vojakom z žetvenega dopusta v Pulo, ter kot vojak zahteval listek za polovično ceno. Plačal je 2 K. Slučajno prideva skupaj v kupe. Na to pride želez, sprevodnik k nama ter mu na zahtevo pokaževa listke. Sprevodnik pogleda listek mladeniča, ter zahteva tudi da mu pokaže vojaški „Urlaubschein". Sprevodnik mu reče, da je premalo plačal voznine do Pule, in sicer zato ker iz Herpelj ima zvezo z brzovlakom, kateri pa ne pozna nikake polovične cene. Radi tega morate še doplačati 5 K. Fant se kar na kratko odreže: „Plačal sem toliko, kolikor me je postajenačelnik upraŠal". Počakajte grem h kontrolorju, reče jezno sprevodnik, ter odide. Črez par minut se res vrne sprevodnik s kontrolorjem ured, kar začne ta poslednji tolmačiti fantu neke postave, ter nazadnje zaključi svoj govor s zahtevo 5 40 K v doplačilo za brzovlak ki vozi iz Herpelj v Pulo. Fant molče mirno posluša te pridige ter konečno pride vendar do besede, ko mu kontrolor reče, če bo plačal diferenco 5 40 K. Veste kaj gospodje, reče fant: „V Borštu sem uprašal, koliko se plača do Pule, in kar je postajenačelnik zahteval sem tudi plačal, in sedaj (kazavši na sprevodnika) vi zahtevate, da naj vam plačam 5 K, vi zopet (kazavši na kontrolorja) 5'40 K. V Borštu sem plačal 2 K na ta način (se prime fant za glavo) hočete, da bi jaz vse želez, uslužbence od Boršta do Pole tako obdaril, za kar mi gotovo ne zadostuje tisoč kron predno se pripeljem v Pulo. Poglejte, pokaže denarnico, jaz sem revež, ter imam vsega skupaj morda 20 K." Jezno se obrne kontrolor in pristavi: »Torej v Herpeljah vas vržemo ven I" ter odide, za njim tudi sprevodnik, ki se je znami ured za kontrolorjevim hrbtom pre-srčno smejal fantovemu govoru.
„Sopotnik".
Tujci v Opatiji. Od 1. januvarja do 2. avgusta 1911 je obiskalo Opatijo 27.577 oseb ; poleg teh še 4225 pasantov — skupno 31.802 oseb. Od 27. julija do 2. avgusta 1911 je na novo došlo 929 oseb. Dne 2. avgusta je bilo navzočih 3168 oseb.
Solnčarica v Ricmanjih. Neka Ana Kuret, ki je bila dne 28. m. m. po opravilih v Trstu prišedši domu je jela bljuvati, nakar se je zgrudila in ostala mrtva na licu mesta. Zadela jo je solnčarica.
i
Prodajaln, ur in dragocenosti
G. BUCHBR
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst {ke^ej® corso Jteo.36
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.

i
F
Krojačnlca za civiliste In colake Franjo Polanec
v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6, 11. n,
Priporoča se slavnem občinstvu in vojaštvu za vsakovrstna deta. Blago prve vrste, delo solidno, oene zmerr.e
!21
H«iEiHHaeaBaBH»
CENIKE
JEDIL IN PIJAČ
za gostilne, restavra-cije in hotele v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku je založila v raznih obli-^ kah in po zmerni ceni
tiskarna „Edinost" v Trstu
:» ulica Giorgio Galatti 20. fi
ggBBHHEHBHBBBBgH
Trikrat na dan svež kruh. — Vino v steklenicah. — Likerji. — Biško-tinov vsake vrste. — Moka iz ::	prvih mlinov.	::
- POSTREŽBA NA DOM. -
Telefon št. 11-90.
Nova : čevljarska : delavnica
Ignac Žiberna
Piazza S*nSOVillO 8 (na zgornjo stran
predora Montuzza)
Izdeluje in popravlja vsakovrstna obuvala za moške, ženske in otroke; sprejema naročila po meri.
DELO SOLIDNO.	CENE ZMERNE.
Zobotehniški :: atelje
Josip KSnig
konceaionovani zobni tehnik, diplomovan dentist na dentistični akademiji v Parizu.
Trst9 ul. Farneto 36, H. n.
Antonio Dobner
— urar in zlatar —
sodni Izvedenec
se je preselil v nI. DELLE POSTE 3 vogal Torre Man-
ca (TOBAKAENA) Sprejema vsakovrstne po-prsve PO ZMERNIH CENAH	Z JAMSTVOM.
ALEtfAHDRO PANCIROLLI
Platneno in bombažnato blago
===== Trst =
ulica San Sebastiano štev.
GORILNA H. D. 0.
v Trstu, ulica Carradori St. 18
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOS1Č je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jediia.
i
unlv. med.
zobozdravnik
Trst, Piazza C. Goldoni št. 5, II. nadstropje.
«03
ESi
Sprejema od 9—7. In od 3—6. pop.

1LEKS FRANC MAYER - TKST
žgaMica kave
TELEFON 1743
HaJboIJfl vir sa dobtvaaje pečene kav«.
e
»

Manufakturna trgovina
— filialka —
€nrico de franceschi
nI. delle Poste 10, yog\tl Taldirlvo
VELIK IZBOR volnenega in bombažnatega blaga, perila, srajc in drobnarij, kakor tudi izgotovljenega perila za moške in ženske. Cene zmerne
P
D
Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestrionov
pri Batjel-u^
= = GORICA = = jjjpSl Stolna ulica štev. 2-4.

Mehanična delavnica. - Prodaja na obroke. - Ceniki franko. - Zaloga in zastopstvo lahkih Švicarskih motorjev „Motosacocl-e11 na navadnem kolesu. — Kupuje se stara dvokolesa, fiv. stroje, gramofone itd.
r
TI
il TEODOR KORN ij
h ±30
Trst, ul. Miramar Štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJE3I1JO SE VSAKOVRSTNA = DELA IN POPRAVE = v PO NIZKIH CE £ AH. Delo dobro in zajamčeno. :: TelBl. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko.
Ji
!P
DE
PRODAJALNA
manufaktur. blaga
Izbera borgeta, perila in drobnarije za šivilje
FRAN KOČIJ AN
Trst, ulica Molin a vento štev. 17, Trst
70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji, CENE ZMERNE.	K. Blecha.
Hotel Balkan |