Udaja OKrajn, odbor SZDL. Trtx»v4)« — Urejuje uredniško odboj - Odzovoin) urednik Stane Šuštar — Naslov uredništva tn uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje L Trg revolucije 23 — Telefon štev. 91 — RaCun ur Komunalni banki Trbov. lje 62-KB-10-149 — L«list tzhad* vsak oetek — Letn* naročnin« 400 din. oolletna 200 din. četrtletna 100 din mesečna 40 dinarjev — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani — Cena izvodu 10 dim — Rokopisov ki moralo bdtl v uredništvu najkasneje vsak torek, ne vračamo.

Mladim rudarjem brigadirjem naš pozdrav
Štev. 23
TRBOVLJE, 6. JUNIJA 1958
Leto XI

Pričakovc ja so se uresri-Čila. Francija, bolje rečeno, njeni politiki, so dali vajeti francoske republike v roke De Gaullu, možu, ki naj reši veličino te hudo razcepljene dežele. Ali bo to generalu uspelo? Komentarji so si nasprotni in če pomislimo, da so Francozi oni dan, ko so v Bourbonski palači izročili De Gaullu vso oblast, javno demonstrirali, potem je malo verjetno, da ga bodo podpirali pri njegovem delu.
ČEPRAV JE VEČINA ZAGOTOVLJENA
Pa je videti, da v novi vladi, v kateri so razen pristašev De Gaulla še socialisti, katoliki in neodvisni, ne bo tako družin-*ko idiličnega soglasja, bodočnost bo pokazala, kam bo šla Francija. Pa saj je novi predsednik vlade že zahteval od poslanske zbornice neomejena Pooblastila za najmanj šest mesečen, hkrati pa povedal, da bo predložil poslancem osnutek ustavnih reform, po kateri bi izvršno oblast v deželi točili od zakonodajne in na novo uredili tudi odnose med francosko republiko in njenimi kolonijami. Počakajmo torej vsaj šest mesecev, kot bodo morali počakati Francozi, da bodo videli, kaj so pridobili z novim predsednikom
vlade.
PREDSEDNIK NASER PRIDE V JUGOSLAVIJO
Jugoslovani smo oni dan s Pozornostjo prebrali vest, da bo julija letos gost naše dežele egiptovski premier Gamal Ab-del Naser. Uglednega gosta je Povabil naš predsednik republike tovariš Tito. Pričakuje-fo, da bo med obema državnikoma več razgovorov, ki bodo ntrdili in pospešili krepitev Prijateljskih stikov med Z AR *n Jugoslavijo.
STAVKE V LONDONU
V Londonu stavkajo šoferji Že štiri tedne. Predvsem zahtevajo višje mezde. Doslej razgovori med sindikalnimi Predstavniki avtobusnih šoferjev in londonsko komisijo ni-*o obrodili nobenih uspehov. Kot poročajo iz Londona, pa fe za sedaj odstranjena nevar-J°*t, da bi se stavkajočim šoferjem, 50.000 po številu, pridružili še delavci londonskih j električnih central. Sindikalni Voditelji so se v soboto sešli z j angleškim ministrskim pred-eednlkom Mac Millanom in oa *eznanili s svojimi zahtevami.
DRUGA VARIANTA SESTANKA VELIKIH
Čeprav se korespondiranje •bed Vzhodom in Zahodom Vztrajno nadaljuje, trenutno nt kdo ve kakih znamenj za skorajšnji sestanek velikih sil. po svoje je zanimiv predlog Ranega ameriškega senatorja Mansfielda. ki je dejal, naj bi •klicali vrsto konferenc na nekoliko nižji ravni, kot bi to htla konferenca vodilnih državnikov. Po njegovem. mne-bi bile te *konference na poti« zelo koristne. Prve takšne konference naj bi se Udeležili predstavniki evropskih dežel Vzhoda in Zahoda m bi bili predstavniki ZDA in na njej samo opazovalci. Na tej konferenci naj bi proučili ukrepe za utrditev notra-JJk stabilnosti v Evropi. Na ~rirpi konferenci naj bi razpravljali o problematiki Bližnjega vzhoda in bi na njej sodelovale dežele tega področja, tiste, ki jim nošiljajo oroi-?*• na tretji konferenci pa na) sodelovale dežele Daljnega Ufhoda in bi na njej razprav-jali o položaju v Koreji, Viet-namu in Tajski. Senator Man-*fteld meni namreč, da miru moč ohraniti samo s tem. da sklicali sestanek najvišjih
Predstavnikov.
Razpust okraja Trbovlje
Ljudska skupščina LRS je sprejela odlok o razpustitvi okraja Trbovlje — Uradno preneha poslovanje okraja s 1. julijem, medtem ko so politične organizacije: okrajni komite ZK, okrajni odbor SZDL, okrajni komite LMS, ZB NOV in okrajni Svet »Svobod« in prosvetnih društev pren ali poslovati v merilu okraja Trbovlje že s 1. junijem — »Zasavski tednik« bo izhajal še naprej
V zadnjih štirinajstih dneh so bile v okrajnem merilu poslednje seje političnih organizacij, na katerih so kooptirali posamezne člane v nove okrajne forume v Ljubljano in Novo mesto.
Do raz formiranj a okraja Trbovlje je prišlo predvsem zaradi tega, ker je obveljala misel, čimbolj okrepiti samoupravljanje posameznih občin, kj so v svojem dosedanjem delu pokazale svojo življenjsko sposobnost. Občina je namreč tista osnovna upravna enota, v kateri se rešujejo vsa važna vprašanja — vprašanja posameznikov ter vprašanja večje družbene skupnosti. Zato je potrebno, da se občine še bolj okrepijo in še bolj usposobijo za izvrševanje svojih nalog. Da bd občine te naloge laže izvrševale, morajo biti okraji urejeni tako, da bodo sposobni nuditi kar največjo pomoč posameznim občinam v njihovem delovanju. Formacija okraja Trbovlje pa ni bila najbolj primerna za nadaljnji razvoj občin na tem področju in se je pokazalo za boljše, da se te občine in državljani vključijo v okraje z- bolj naravnimi centri oziroma v okraje, ki bodo v boljšo pomoč posameznim občinam in ki jim bodo lahko zagotovili kar največjo samostojnost v njihovem delovanju. Zato je tudi Ljudska skupščina LRS sprejela odlok o razpustitvi okraja Trbovlje in da se njegove občine priključijo okraju Ljubljana in okraju Novo mesto. Predlog zakona določa, da se celotni trboveljski Tajon z Zagorjem, Trbovljami, Hrastni-
kom in Radečam pridruži okraju Ljubljana — celotni krško-brežiški rajon z občinami Sevnica, Senovo, Videm-Krško, Bre-( žice pa se priključi okraju Novo mesto.
V zvezi z opustitvijo okraja Trbovlje pa je Ljudska skupščina LRS sprejela tudi predlog odloka o spremembi krajevnega območja nekaterih okrožnih in okrajnih sodišč, ki je prav tako skladna posledica predloga zakona o razpustitvi okraja Trbovlje. Razvrstitev sodnih krajevnih območij naj bi bila po tem predlogu izvedena na ta način, da se območje občine Radeče prenese v krajevno področje okrajnega sodišča v Trbovljah, krajevno območje okrajnega sodišča v Sevnici (brez občine Radeče) v krajevno pod-
ročje okrožnega sodišča v Novem mestu, krajevno območje okrajnega sodišča v Trbovljah (z občino Radeče) pa v področje okrožnega sodišča v Ljubljani.
Prav tako so bile v zvezi z reorganizacijo okraja Trbovlje zadnje seje okrajnega komiteja ZKS Trbovlje, zadnji plenum okrajne SZDL, zadnja seja Okrajnega odbora ZB NOV in tudi zadnja seja okrajnega Sveta »Svobod« in prosvetnih društev. Povsod so izvolili člane, ki se začasno kooptirajo v okrajne forume okraja Ljubljana in okra ja Novo mesto.
Na zadnjem plenumu SZEfL okraja Trbovlje pa so postavili tudi izdajateljski svet za glasilo SZDL Zasavja, ki bo v bodoče vodil in usmerjal pravilno poslovanje ln usmerjevanje tega
priljubljenega glasila v Zasavju. Plenum SZDL okraja Trbovlje je izrazil željo, da »Zasavski tednik« izhaja vnaprej v istem obsegu in za vse območje, kot doslej, od Litije do Dobove.
Vsa občinska vodstva političnih organizacij pa redno poslujejo z okraji Ljubljana oziroma Novo mesto že od 1. junija t. 1. dalje.
Razpust okraja Trbovlje je spet važen korak v nadaljnjem razvijanju in utrjevanju našega komunalnega sistema, v katerem vse bolj prihaja do izraza vloga in delovanje občin.	-ar
Pojmo pesem mladinskih brigad!
V njej sonce je, v njej je pomlad.
To je himna vseh svetlih nad —
pojmo pesem mladinskih brigad!
Naša pesem objela je svet.
Kdo jo more v poletu zavret’?
Na vse duri potrka, na okenček vsak.
Kdor je mlad, stopi z nami v korak!
Sonce na visokem nebu. Grmenje miin v skalovju, vrvež na brezkončnem nasipu in oči sijoče od graditeljske vneme. Nova svetloba, ki nevzdržno prodira, radostna svetloba, rijoča iz tisočerih oči... Ob nasipu se srečujejo brigade in pesem tprem-Ija njihov korak. Delovni tempo narašča, spreminja se podoba pokrajine, spreminjajo pa se tudi sama mlada arca... Ift zvečer, ko zagore taborni ognji! Pobrateni in zbližani graditelji iz-vseh vetrov se pomešajo med seboj, se primejo za roke ali pod roko in se strnejo v bratsko kolo... Dnevi minevajo. Se pomladno sonce zre na gradbišču nove obraze ln nove delovne zmage.
Spet so se zbrali mladi brigadirji — tokrat absolventi industrijskih rudarskih šol iz Zagorja ob Savi in Trbovelj. Kar cela brigada mladih rudarjev, kovinarjev in električarjev. Brigada, ki bo rušila gore v prelepi Dolenjski. Brigada samih mladih delavcev, brigada mladincev iz vseh predelov Jugoslavije. Brigada tovarišev iz šolskih let, brigada, ki bo pri delu na novi avtocesti še bolj utrdila bratstvo In enotnost. Brigada na cesti Bratstva in enotnosti.
Tako bodo mladi rudarji, kovinarji in električarji Iz Zagorja ob Savi in Trbovelj, zbrani v revirski mladinski delovni brigadi pokojnega narodnega heroja Toneta Okrogarja — Ne-stla, po svojih močeh pripomogli, da bo naloga jugoslovanske mladine, sprejeta na VI. kongresu, v celoti izvršen do 29. novembra letos.
V nedeljo je pesem ln smeh mladih brigadirjev zajela Zasavje — Zagorje, Trbovlje in Zidani most. Pa še naprej do Sevnice. Petje in prešerni smeh brigadirjev. Potem pa naprej po dolini Mirne do Mirne. Tam bo poslej za dva meseca njihov drugi dom.
Naš pozdrav, ki pa ni samo naš pozdrav, temveč vseh prebivalcev trboveljskega okraja, velja to pot brigadirjem revam-ake mladinske delovne brigade Toneta Okrogarja - Nestla. Torej brigadirski hurš vsem mladim graditeljem ceste Bratstva in enotnosti! (Reportažo iz. življenja in dela brigadirjev MDB Toneta Okrogarja - Nestla bomo priobčili v prihodnji številki).
M. Lipovšek
Praznovanje občinskega praznika v Trbovljah
Vrsta prireditev
športne prireditve — kulturne prireditve — vajenska RAZSTAVA — SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA — POLOŽITEV VENCA PRED SPOMENIKOM PADLIM ŽRTVAM ORJUNE — ŠPORTNA PARADA MLADINE — NASTOP TVD »PARTIZANA« — DAN KRVODAJALCEV — SLAVNOSTNE SEJ* OBLO TRBOVLJE SE JE UDELEŽIL TUDI REPUBLIŠKI POSLANEC TOVARIŠ MIHA MARINKO
TEKMOVANJA S SKIROJI, KI IE BILO ONI DAN V TRBOVLJAH. SE JE UDELEŽILO VEC DESETIN NAJMLAJSIH
Priprave na valitve samoupravnih organov soc. zavarovanja v Zagorju
Zavarovanci se zbirajo
VREME
* Čas OD 5. DO 15. JUNUA dni bodo kra*evne 'vfihte, sicer bo lepo poletno '*•*« trajalo še dalje.
®ridi junija more nastopiti **®*en dež, vendar je boli '•letno, da bo deževalo med ^	22. Junijem.
0 Leto« so se na volitve v mestu dobro pripravili. Imeli bodo 12 volišč, skupno število zaposlenih je v občini 4.082, skupaj z upokojenci pa je 5.612 volilnih upravičencev. Zagorski zavarovanci bodo izvolili 4 člane v skupščino Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani, 30 članov pa v skupščino podružnice v Zagorju.
Za zbore volivcev je podružnica pripravila dobro poročilo, ki naniza vrsto uspehov, zlasti pa še težav socialnega zavarovanja v Zagorju.
0 V decembru lanskega leta so imeli v Zagorju skupno 4.258 zavarovancev ali kar 416 več kakor na začetku leta. Po predvidenem perspektivnem načrtu razvoja Zagorja, posebno še rudnika rjavega premoga, industrije gradbenega material« tovarne konfekcije »Sava« in tovorne keramičnih izdelkov na Izlakah, pa je pričakovati da se bo leto« stalež zavarovancev še zvišal, posebno če še upoštevamo, da bo po izidu novega zakona o pokojninah šlo precej rudarjev v po. koj. —
0 Stalež bolnih je v zadnjem času padel, v mesecu decembru lanskega leta je znašal komaj 3,4 odstotka. To je prvič tako nizek odstotek po osvoboditvi. To stanje ,pa se bo še izboljšalo, ko bo urejena obratna ambulanta na rudniku. Nekaj sredstev za ureditev je da! na voljo tudi Okrajni zavod za socialno zavarovanje tz sklada za preventivo
Jfc	*T
0 Tudi odnosi med Zdravstvenim denvom in podružnico Zavoda za socialno zavarovanje no se v zadnjem času izboljšali kar je posledica večjega sodelovanja med samoupravnimi organi, pa tudi ugodni finanin položaj Zdravstvenega doma.
^ Pri podružnici deluj« tud; komisija za higiensko - tehnično 'zaščito dela Skoda le. da sama dejavnost te komisije ni najboljša. V zadnji mandatni dobi je j* sešla samo nekajkrat. Bolj de-
lavna pa je bila komisija na rudniku rjavega premoga, ki se je redno shajala in daje predloge obratovodstvu, delavskemu svetu pa redno poroča o svojem deilu. Prav na podlagi teh sklepov in uspešnega dela komisija se je stanje na rudniku izboljšalo, čeprav sicer še nj takšno, kot bi lahko bilo.
• Otroške doklade prejema na področju podružnice v povprečju 1.849 zavarovancev za 3.389 otrok. Število prejemnikov otroških doklad se stalno dviga. V zadnjem času je podružnica prevzela tudi celotni referat za otroške doklade.
% Z delodajalci privatnega sektorja so bile iste težave kakor prejšnja leta in ao morali
Literarni večer v Zagorju
Prvi poskus se je obnesel. »Svoboda« pa je bogatejša za spoznanje, da je med šolsko in izvenšolsko mladino kop! a kadrov, sposobnih za aktivno in razgibano društveno življenje.
Prva literarna odaja, v kateri so večidel nastopili dijakinje in dijaki topliške osemletke, sodelavci časnika »Leva, leva«, je pokazala, da !i med njimi nekaj izrazitih talentov, ki obetajo, da se bodo lepo uveljavili. Hvale vredno je to, da mlade literate usmerja prof. Milan Pritekelj, zdaj že znani literarni delavec.
Poslušalci literarnega večera so z zanimanjem sledili izvajanju posameznikov, saj so tenkočutno prisluhnili tako prozi kot poeziji. Naj povem, da je nastopajoče ocenjevala posebna komisija. Vsi izvajalci svojih del so dobili lepe knjižne nagrade.
Na večeru je sodeloval tudi sekstet zagorske »Svobode«.
(v)
dati nekatere nedisciplinirane zavezance prispevka v prisilno izterjavo. Ugotovili so tudi, da nekateri kmetje niše imeli prijavljenih svojih delavcev.
£ V zadnjem času je upravni odbor podružnice zavoda za socialno zavarovanje mnogo razpravljal o zdravstveni službi in njeni problematik; in — kakor vedno — ugotavljal, da je v Zagorju še vedno premalo zdravnikov. V Zagorju so sicer trije zdravniki, toda delati samo dva, ker je tretji zaposlen na zdravniškem oddelku Zdravstvenega doma. Tako pride na enega zdravnika skoraj 8.000 prebivalcev. Sicer so že storjeni koraki .da Zagorje dobi še nove zdravnike, problem pa so Iše vedno stanovanja. Upajmo pa, da bo tudi to vprašanje kmalu rešeno.
(ma)
Ze petič so Trbovlje obhajale svoj občinski praznik v spomin na zgodovinski dan, ki se je dogodil L junija 1924. leta v Trbovljah in. v spomin na odhod prvih partizanov v NOV.
Ze od 20. maja t, 1. dalje so se vrstile v trboveljski dolini razne prireditve v počastitev občin-. skega praznika, pri katerih je največ sodelovala mladina. Izkazala pa se je tudi s kulturnimi prireditvami. Zlasti dobro je ’ bila obiskana mladinska predstava »Alenčica flesetnica«. slabše obiskana slavnostna Dobrna«, žal pa je bila zato ki jo je uprizorila »Svoboda« -predstava »Dnevnik Ane Frank«, ki je bila na večer pred občinskim praznikom v Delavskem domu, in so jo uprizorili člani »Svobode - Center«. Na večer pred praznikom pa so se mladinci, mladinke, pionirji in pionirke vseh šol ob sodelovanju godbe na pihala odlikovali v pisani paradi mladosti.
5. SEJA OLO TRBOVLJE
Prejšnjo sredo je bila v Trbovljah 5. redna seja okrajnega Ljud. odbora Trbovlje. Okrajni zbor in zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora sta se najprej sešla na ločenih sejah Na njih sta izglasovala vrsto sprememb in dopolnitev raznih odločb.
Skupno sejo obeh zborov okrajnega ljudskega odbora Trbovlje, kj je bila v sejni dvorani, pa je vodil podpredsednik okrajnega ljudskega odbora, tovariš Tone Zupančič.
Zadnja seja okraj, ljudskega odbora Trbovlje pred reorganizacijo trboveljskega okraja pa bo — kakor smo izvedeli — sredi tega meseca.
Na sam dan praznovanja občinskega praznika, 1. jamija dopoldne, je bila v Delavskem domu v Trbovljah slavnostna »e j a občinskega ljudskega odbora, ki so *e je udeležili njegovi člani in povabljeni gostje med njimi predsednik Ljudske skupščine LRS tov. Miha Marinko, sekretar OK ZKS Trbovlje tov. France Kimovec - Žiga, sekretar občinskega komiteja ZKS Zagorje in sekretar občinskega komiteja ZKS Hrastnik. Predsednik občinskega ljudskega odbora v Trbovljah tov. Franc Kralj je v svojem slavnostnem govoru osvetlil dogodke, kj so dali pečat praznovanja tega dne v Trbovljah.
Po slovesni seji občinskega ljudskega odbora je bila pred spomenikom padlih žrtev Orju-ne komemoracija s položitvijo venca. Delavska godba iz Tr-
bovelj je ob tej žalni slovesnosti zaigrala »Internacionalo« in Chopinovo žalno koračnico.
S promenadnim koncertom Delavske godbe na pihala, ki je nato sledil pred Delavskim domom, je balo zaključeno dopoldansko praznovanje. Popoldne je trboveljsko TVD »Partizan« ob pomočj ostalih društev pripravilo na svojem letnem telovadišču lep telovadni nastop, spopolnjen z ostalim športnim programom. — Zvečer je mešani pevski zbor »Slavček« iz Trbovelj pod vodstvom pevovodje Jožeta Sfcrinarja izvedel v Delavskem domu ' svoj redni letni koncert z bogatim programom. Praznovanje občinskega praznika pa je zaključila v torek, 3. junija, .slavnostno akademijo krvodajalcev, na večer pred nji. hovim praznikom, ob kateri priložnosti je bilo odlikovano več krvodajalcev.
Slavnostne /prireditve ob tem prazniku, zlasti obisk predstave »Dnevnik Ane Frank« in pevski koncert »Slavčka«, so bile slabše obiskane, kot smo pričakovali. Upajmo, da bo prihodnje leto bolje.
—ar
Uspelo srečanje prosvetnih delavcev
Društvo učiteljev in profesorjev občine Videm-Krškc je tokrat priredilo svoje zborovanje na osemletni šoli Leskovec. Med gosti so se ga udeležili tudi predsednik občine Stane Nunčič, predsednik sveta za šolstvo Jožko Bajc in član Sveta za šolstvo LRS Avguštin Lah.
Ker je v reformirani šoli dan
uka v skromnih razmerah, kakršne so pač na našil šolah. Zato je klub mladih tehnikov na osemletki v Leskovcu organiziral delo nekaterih svojih krožkov in,povabil na to revijo vse prosvetne delavce občine.
Videli smo delo knjigovez-niškega krožka, kjer znajo n si

ji in razvoju svobodnih aktivnosti, je treba o tem najprej seznaniti učno osebje. Člani društva so večkrat izrazili željo, da bi si nekje ogledali praktični del tehničnega po-
OB PRAZNIKU MLADOSTI SO LESKOVŠKI PIONIRJI POKAZALI VSESTRANSKO AKTIVNOST
ge v lepenko, polivinil ali usnje. Člani foto krožka so fotografirali, razvijali in povečevali slike. Mladi modelarji so pokazali vse faze izgradnje letalskih modelov in zmajev. Njihovi izdelki so se odlikovali po izredni preciznosti. Mizarji so izdelovali različne izdelke iz lesa, uporabne predmete in učila. Mladi električarji so izdelovali elektromotorje, modele generatorjev in turbin. Ročnodelski krožek se je odlikoval z raznovrstnimi in zelo lepimi izdelki. Kiparji so izdelovali razgibane kipe, reliefe, maske in lutke.
Tovariši so se zelo zanimali za delo teh krožkov, za način in metodo izdelave. Ugotovili smo, da je mogoče ob dobri volji tudi z zelo skromnimi sredstvi nuditi učencem ' elemente tehničnega pouka.
Po hospitaciji pri tehniških krožkih je imel tovariš Lah predavanje o tehniški vzgoji v osemletni obvezni šoli. Predavanje je uspelo in izzvalo polno odobravanje.
Tako uspelo pripravljeno srečanje prosvetnih delavcev bo prav gotovo pripomoglo k nadaljnjemu razvoju tehničnega pouka na naših šolah — izkušnje kluba mladih tehnikov iz Leskovca pa bodo noMg mnogo posnemalcev. V. B,
Razmišljanje o razvijanju družbenega življenja v zagorski občini
J)o kam smo pii&ii ?
Ocenjevati družbeno življenje večjega kraja, v našem primeru Zagorja, je precej tvegano. Izpostavljamo se nevarnosti obravnavati razna področja načelno ali nepopolno. Ker pa Je namen današnjega sestavka samo poskušati stvarno razmišljati o dosežkih zadnjih štorih mesecev, se tveganost zmanjša.
Najboflj realno podobo zagorskega političnega, gospodarskega iin kulturnega življenja ata dali občinska konferenca Socialistične zveze, še bolj konferenca zagorskih komunistov. Medtem ko Je prva konferenca ocenila, med drugim uspešno opravljene volitve, ki so bile rezultat precej aktivnega dela vseh političnih in drugih aktivistov, nato pa dala obširen prikaz dobrih im slaibih strani organov družbenega upravljanja, in nakazala zelo jasna napotila za pospešeno uveljavtjanje teh organov, je konferenca zagorskih komunistov še podkrepila nekatere ugotovitve prve konference in v duhu VII. kongresa ZKJ zelo konstruktivno razgrnila pred zagorske komuniste in mimo teh vsej zagorski javnosti stanje družbenega življenja. Hkrati pa še bolj nedvomno postavila vrsto nalog, ki jdh bodo morale opraviti zavestne politične sile aa razvoj zagorske komune.
Znano je, da je začel občinska komiite ZK temeljito proučevat: posamezna področja družbenega življenja in na tej osnovi sprejemati stališča in določati oblike za poživljeno praktično izvajanje nalog v celokupnem družbenem življenju. Predvsem je začel privabljati v razne organizacije, društva, širši krog ljudi, saj se je pokazalo, kako škodljiva je bila praksa, da je imel določen krog ljudi toliko funkcij, da je omagoval pod bremeni, kar Je pravzaprav zelo škodilo našemu socialističnemu sistemu družbenega upravljanja. Neizprosen boj sta občinski komite kot občinski odbor Socialistične zveze napovedala polovičarstvu, pojavu, zaradi katerega nas je že prenekaterikrat hudo bolela glava. Prezgodaj bi bilo reči, da je ta pojav od-
stranjen, dejstvo pa je, da počasi izginja iz naših vrst, kot izginja drobnjakarstvo in ozko prakticistično obravnavanje raznih problemčkov.
Nekoliko teže gre z razvijanjem pravilnih odnosov med ljudmi in enotnosti pri važnejših odločitvah. Čeprav se je na primer stanje v tem pogledu na rudniku precej popravido, je moral« občinska konferenca ZK ugotoviti, da odnosi med kolektivom oziroma posamezniki in tehnično-operatdvndm vodstvom, niso takšni, kot bi morali bit:. S tem se bodo morali v prvi vrsti spoprijeti komunisti kot nosilci naprednih idej, zlasti pa t>o njihova naloga nenehno bedeti nad močjo kolektiva in takoj reagirati na sleherni poskus razbijati enotnost kolektiva. Te naloge n« gre podcenjevat:, saj nekateri resda osamljeni primeri dokaj nazorno kažejo, da posamezniki, seveda tisti, ki nimajo nič skupnega z našo stvarnostjo, Se vedno poskušajo v kalnem ribariti.
To delo nikakor ne sme biti kampanjsko, marveč stalno. Poglabljati pa bo treba pri rudniku Se delovno disciplino, vztrajno spodbujati kolektiv k varčevanju, od organov delavskega samoupravljanja pa zahtevat; stalne stike z vsemi delovnimi ljudmi.
Odnosi med podjetji in komu-
no se poglabljajo, to Je v.deti malone vsak dan, le tu pa tam gre morda ta razvoj še nekoliko prepočasi. Delavski sveti posameznih podjetij že razumevajo, da se ne morejo zapirat: v svoje ozke okvire, in da bo le tesno sodelovanje s komuno koristilo njim samim in skupnosti. Prav tako vse širši krog ljudi vseh poklicev polagoma spoznava, da »je njihovo mesto v komunL Prepad med intelektualci in fizičnim:	delavci se
počasi oži. Resda gre ta razvoj počasi in bi bilo iluziorno misliti, da bodo stare napake odpravljene v nekaj mesecih. Kako potrebno je tako široko sodelovanj^ vseh ljudi v komuni, pa si bo pokazalo šele čez čas, ko se bodp pokazali prv: večji uspehi.
In tako lahko določen napredek opazimo na vseh področjih družbenega življenja. Organizacije Socialistične zveze počasi spoznavajo, kako silno važno je razvijati organe družbenegi upravljanja. In to spoznanje se širi med vsemi občan:. Kmalu bodo usposobljeni mnogi organi, kot sveti potrošnikov, hišni sveti, zlasti sveti pri občinskem ljudskem odboru; na zborih volivcev so ljudje stvarno ocenjevali potrebo po aktivnem sodelovanju v družbenem življenju. Kratko malo: pred ljudmi »e odpira perspektiva, da bodo le
z združenimi močmi dosegli rezultate Tako je tud; v družbenih organizacijah. Mladina se je prva znašla in tako rekoč s svojim primerom dokazala, da so za vsako akcijo potrebn: ljudje, ljudje, ki jim je razvoj družbenega življenja pri srcu Uspehi mladinske organizac.je bo tolikšni, da nas upravičeno navdajajo z zaupanjem, hkrati pa nas silijo k ugotovitvi, kako enostavno je vsako delo, če vložimo vanj voljo in prizadevnost. Pomlajevanje se je začelo tudi v kulturnoprosvetnem delu. Pa v mnogih drugih društvih in organizacijah. Kajpada pa je vsa ta aktivnost šele v povojih in šele kasnejše obdobje bo spet pokazalo, kje je bilo delo pravilno zastavljeno.
Skratka: prišli smo do prv.h
rezultatov. Kot rečeno, so tu manjši, tam večji. Zdaj bo trer ba le nadaljevati in se Izogibat; napak ter raznih slabosti. Obstati na tej poti, bi pomenilo zgod j vračati se nazaj. Mnogokrat bo treba pridobivati posameznike za to ali ono delo, in morda to delo ne bo tako lahko Vendar imamo vsak dan priliko videti, da tako delo daje sadove. Stalno nam bo moral biti pred očmi VII. kongres ZKJ, saj so njegova napotila tako Jasna, da nam bodo edini spremljevalec. Predvsem pa se ob tem našem snovanju ne bomo smeli zadovoljevati s trenutnimi uspehi, ker »o v tem samozadovoljevanju prv: znaki polovičarstva. Temu pa »mo odrekli domovinsko pravico v naših vrstah.	M. V.
Volitve v samoupravne organe socialnega zavarovanja v trbovellskem okraju dobro potekajo
SPREVOD MLADOSTI PRED DELAVSKIM DOMOM V TRBOVLJAH NA VEČER PRED OBČINSKIM PRAZNIKOM
Smo sredi zborov volivcev-zavarovancev. Kakor smo izvedeli, potekajo le-ti na vsem področju trboveljskega okraja kar dobro. Zbori volivcev bi morali biti končani že do včeraj. V glavnem so po vseh občinah ž-zaključili z njimi, le v trboveljski občini bodo za kak dan ali dva podaljšali ts rok.
Kakor kaže, so se za volitve v samoupravne organe socialnega zavarovanja najbolje pripravili v Zagorju. Do torka so izvedli zbore volivcev na treh obratih rudnika in 9 drugih zborov volivcev. Udeležba Je zelo dobra, saj dosega na rudniku od 80 do 90 odstotkov, pri ostalih pa od 70 do 80 odstotkov. V sredo pa so v Zagorju imeli Se ostalih pet zborov volivcev.
Tudi lz Hrastnika nam poročajo, da potekajo zbori volivcev-zavarovancev po določenem ča-sovniku. Tudi tu je udeležba kar dobra, v razpravi pa zlasti poudarjajo potrebo ureditve zobozdravstvene službe v kraju. — Prav tako pa želijo, da bi v Hrastniku- or 'lnlral tudi zdrav-nlk-oktrfnst, da zavarovanoem ne bi bilo treba v Trbovlje, kjer morajo precej časa čakati, da pridejo na vrsto.
Pa tudi drugod potekajo priprave in zbori volivcev v redu. Dobra udeležba je v Vldmu-Kr-škem in v Brežicah. Skoda pa je, da je skoro po vseh občinah razprava bolj šibka. Kakor so zbori volivcev tisti osnovni Men v verigi komunalnega sistema in odločilni činitelj za komuno, tako bi morali postati tudi zbori volivcev-zavarovancev odločilni činitelj v socialnem zavarovanju.	(ma)
Tudi v današnjem pomenku o delu delavskih svetov povzemimo najprej nekaj podatkov ankete komisije za delavsko ' 1 drušbeno upravljanje Repnbll-škega sindikalnega sveta Slovenije, ki Jo je Izvedla letos v '7 podjetjih. Tokrat se velja i meniti o dveh stvareh Iz teh ugotovitev, in sicer, ali imajo delavski sveti poslovnike o delu In kako je s komisijami delavskih svetov. Glede prvega vprašanja je odgovor v anketi tale:
»Od 39 anketiranih podjetij ima 16 delavskih svetov svoj poslovnik o delu. Od teh so trije poslovniki sestavni del pravil podjetja. V :nem podjetju so pravilnik Izdelovali v času anketiranja. V drugih podjetjih delavski sveti nimajo svojega poslovnika in delajo po splošnih določbah.«
Poprej kot bomo začeli obravnavati odgovor na drugo vprašanje, ae velja pomeniti o prvem. V enem izmed prejšnjih pomenkov zrno dejali, da je zlatem pripravljanja zej delavskih svetov pomanjkljiv. Dejali smo, da člani delavskih svetov še vedno razpravljajo o problemih, o katerih niso poprej seznanjeni. Kolektiv ni redno obveščen o sklepih, med njim In kolektivom ni dovolj povezave itd.
Ze samo te poprejšnje ugotovitve opozarjajo, da Je nekje v ■istemu dela občutna luknja in današnje ugotovitve nas kar opozarjajo, kje šepa zlitem dela delavskih svetov nekaterih podjetij. Vsak organ, ki o nečem odloča, mora imeti neki pisan zakonik, o čem je pristojen rkle-patl, kaj je dolžan opraviti, kako morajo biti njegove seje i ri-pravljene, koga mora obveščati o svojih sklepih. Skratka ta pisan zakonik ali da tako rečen»o poslovnik o delu, ima desetero in desetero členov, ki zelo natanko določajo, kakšen je način glasovanja, obveščanja, 'klepanja, členov, ki govore o pravicah in dolinostlh Itd. In če Ima od 39 anketiranih podjetij le v 1( delavski svet svoj poslovnik o delu, potem lahko govorimo o urecejšnji pomanjkljivosti sistema dela delavskih svetov, vsaj v anketiranih podjetjih. Nič boljše, kvečjemu slabše podatke pa bi dobili, če bi anketirali glede tega vprašanja vse naše delavske svete.
In saključek k temu? Poslovnike velja sestaviti. V njih velja opredeliti vse, kar sodi v področje odločanja, sklepanja,
pravlo In dolžnosti delavskega sveta kot organa kolektiva, ki gospodari s družbenim premoženjem.
In sedaj k drugi ugotovitvi, kako je s komisijami delavskih svetov.
»Razen dveh Imajo vtl anketirani delavski sveti tvoje komisije. Trije delavski sveti Imajo samo občasne komisije, vsi drugi pa stalne In občasne. Skoro vsi delavski sveti Imajo komisije za tarifni pravilnik in tarifna vprašanja. Večina ima še premijsko, higiensko-tehnično, kadrovsko, personalno in stanovanjsko komisijo. Nekateri delavski sveti imajo svoje specifične komisije glede na značaj podjetja (pri ECZ Imajo prometno komisijo In komisijo za ugotavljanje škode).
Za reševanje nekaterih vprašanj snujejo delavski sveti ob-
časne komisije. Manj zrno zasledili komisij za norme, analitično oceno, disciplino, ženska vpraianja. Precej delavskih svetov Ima komisije za raolonalisa-torstvo in novatorstvo, sa dvig storilnosti, za . roitvodnjo in investicije. V vseh anketiranih podjetjih oziroma delavskih svetih imajo le tri komisije sa mladinska vprašanja in te eno za drušbeno prehrano.«
To je rečeno v odgovorih ankete, kako je s komisijami delavskih svetov. Kot lahko razberemo Is teh ugotovitev so komisije delavskih svetov, stal-ne In občasne, dokaj pogost pojav. Skratka delavski sveti so se na tem področju odločili za smotrno metodo dela, vsaj glede obravnave nekaterih vprašanj. Nemogoče sl je namreč zamišljati, da delavski svet kot celota, delavski svet, kj šteje 43,
70 ali več članov, sam proučuje posamezna vprašanja in o tem potlej sklepa. Smotrneje je, če izvoli stalno ali občasno komisijo, ki Jo sestavljajo člani delavskega sveta, člani kolektiva, družbenih organizacij in določeni strokovnjaki, komisijo, ki lahko v določenem času -'o tehtno presodi, kakšno stališče velja zavzeti do tega ali drugega vprašanja, kaj veljd ukreniti. Komisija, ki stvari podrobneje razišče in Izdela predloge, priporočila ter vse to pravočasno predloži delavskim organom upravljanja v pretres, le-tem omogoči, da lahko o določeni stvari tehtno presojajo In odločajo.
Ce upoštevamo vse to, potem velja tudi vnaprej obdržati takšen sistem dela delavskih svetov. Kjer takšnega sistema nlao uveljavili, ga velja vpeljati.
O
:
a
t
§
0B ROBO
Prejšnji mesec j« Mio v Celju posvetovanje zastopnikov trgovskih podjetij »Tobak« za zever. del Slovenije, navzoči Pa zo bili tudi zastopniki trgovske zbornice URS — Celje In Tobačne tovarne Iz Ljubljane.
Sam ob tebi ta sestanek ne hi bil posebno valen sa naš Ust, če ne bi na njem obravnavali tudi vprašanja centralizacije trgovske mreže za prodajo tobaka. Obravnavali zo vrsto problemov, vendar pa js zadeva drugačna. V Sloveniji obstaja U trgovskih podjetij za prodajo tobaka. Ce prendamo gledamo, »h Je rea preveč — da bi pa ill spet v drago skrajnost in mogoče obdržali samo S ali * podjetij, bi pa bUa ta centralizacija le prehuda In hi vse preveč smrdela po monopolu.
Prav gotovo Je treba pozdravili, da te trgovska mreža prodaje tobaka poenostavi, da ae t tem smanjšajo režijski stroški in zboljša organizacija trgovanja. Kolikor bo prišlo do poenostavljenja trgovske mreže podjetij Tobaka v Sloveniji, bo pa le treba misliti pat tudi na to, da so večina uslužbencev, zaposlenih Z. teh podjetjih, invalidi in osebje, ki uživa zaščito in Invalidskem zakonu.
Vsekakor bo treba, preden te Izvede reorganizacija. dobro premisliti. Ce namreč vzamemo čisto konkretno to vprašanje v naših revirjih, sodimo, da bi bilo Is prav, da obstaja tako podjetje v Trbovljah še naprej, saj je znano, da so revirji med naj-večjimi potrošniki tobaka.
-ar
Zasavska trgovina v luči trgovcev
Delo trgovinske zbuiiiiee i«. okraj irbovlje J« bilo tudi v minulem leto telo obsežno. Praktično se je pokazalo, da je od aktivnosti strokov* nth odborov > veliki merj odvisen uspeh dela zbornice. Zadnje čase so zbornični organi pravočasno ugotovili in »premijah razne probleme blagovnega prometa in jih skotali posredovati zainteresiranim činiteljein« Priznati pa velja, da zlasti organi pri občinskih ljudskih odborih spričo novih oblik dela in prenosa pristojnosti še niso bili v stanju dati konkretno pomoč za odstranitev problemov blagovnega prometa. Zato čestokrat iniciativa zborničnih organov ni bila uresničena.
V trboveljskem okraju je zaposlenih v trgovski mreži na drobno 811 oseb. Ce pa upoštevamo ie ostala trgovska podjetja, pa je zaposlenih v blagovnem prometu preko 12W oseb. Primerjajoč itevilo prebivalcev na eno zaposleno oaelu v trgovini in delovne pogoje (stanje trgovske mreže, tehnični pripomočki itd.), pa lahko ugotovimo, da zaostajamo daleč za večino evropskih dežel. To oa se odraža tudi v zmogljivosti trgovine In v kulturni postrežbi. Zanimiva ie analiza, ki kaže, da je od zapoalenih v okraju komaj 5,2 odstotka ljudi zaposlenih v
prometu, drugod p.» dosega ta odstotek tudi preko 20 odst. Zaradi delovnih pogojev (deljen delovni čas),
vseh blagovnem
Ts
gospodarskim razvojem, v trboveljskem okraju je ona v zaanjem času dograjena le Mlekarna v Radečah, nadaljevali so z deli na Blagovnici v Trbovljah ter pričeli graditi skladišče za kmetijske pridelke v Trbovljah. V stanovanjskih blokih pa je bilo zgrajeno »e nekaj trgovskih lokalov.
w .	ter deloma zaradi plač-
ne politike ter ostalih okoluosti, je bil v zadnjem času tudi v* našem okraju prekomeren odliv kadra iz trgovine. Zato močno primanjkuje zlasti verziranega vodstveno-komercialnega kadra. Naislabša strokovna s sobnost pa se opuza pri ljudeh, ki delajo pri odkupih in v trgovini kmetijskimi pridelki. Da pa bi vzbudili še večji čut odgovornosti in po* štenja, je trgovinska zbornica zavzela stališče, da se osebam, ki so bile kaznovane zaradi težjih kriminalnih dejanj, ne dovoli več zaposlitev v blagovnem prometu.
Čeprav se je formiranje investicijskega sklada ugodnejše razvijalo kakor prejšnja leta, pa se to — žal — ie ni odrazilo v trgovini. Tudi ostala investicijska politika ie ni prišla do izraza v trgovini. Obnovijo-, nih je bilo sicer nekaj prodajaln in proskrblieno nekaj nove opreme, toda s tem pa se zmogljivost trgovske mreže ni bistveno menjala. Nasprotno. Opaža se, da trgovska mreža zaostaja — in to znatno — za ostalim gospodarskim razvojem. V trboveljskem okraju je bila v zadnjem Časa
h"...............
V_________.________________________„ ____________ .	__
Trgovska mreža trboveljskega okraja ustvari letno komaj 25 milijonov vseh skladov, ki bi se lahko uporabili za Investicije. S temi sredstvi bi pokrili realne potrebe petletnega plana Investicij v trboveljskem okraju komaj v ta letih. Resen in pereč problem pa je vlaganje družbenih sredstev v privatne zgradbe V prihodnje bo tudi nujno treba urediti organizacijsko vprašanje mesnic.
V	lanskem letu je bil zabeležen nadaljnji porast fizičnega in finančnega prometa v trgovini. Izredno je porasel tudi odkup kmetijskih pridelkov, ki gre v večji meri zaradi boljše letine v korist fizičnega povečanja odkupa. Kljub tema pa Je v zadnjem času primanjkovalo raznih industrijskih izdelkov, od drobnih gospodinjskih potrebščin, posode, kovinskih izdelkov, trikotaže, pa do tekstilnega metrskega blaga.
V	minulem letn je bil dosežen nadaljnji razvoi delavskega samoupravljanja v podjetjih. Delavski sveti in upravni odbor so bolj kritično obravnavali probleme. Le v nekaterih manjših podjetjih delavsko samoupravljanje ie ni prišlo do popolnega izraza.
Potrošniški sveti pa se z izjemo nekaterih področij niso naprej razvijali in izvrševali svojih nalog. To pa verjetno zato, ker so bili v več primerov le administrativno imenovani. Potrošniški sveti bi s pravim delom lahko v omogočeni pomagali odstraniti nekatere pomanjkljivosti trgovine na eni strani, na drugi strani p« bi dali večji poudarek družben* vlogi trgovina in Jo v družnenem pogledu tesneje povezali s potrošniki.
Indeksi količinske prodaje po občinah kažejo, da se je potrošnja prehranskih artiklov, razen mesa, povečala. Potrošnja mesa pa se ju zmanjšala za 4 odstotke. V Hrastnika se je zmanjšala za 6 odst., v Trbovljah za 9 odst. in v Vldmu-Krškem za 15 odst. To pa gre na račun večje potrotaje moke, maščobe in tekstilij. Razveseljivo pa je, da se je povečala potrošnja mleka za lt odst.,
Nalvečji porast prometa je bil v občinah Zagorje, Senovo, Sevnica in Trbovlje. Največji delež od skupnega prometa zavzemajo Živila 40,2 odst. in tekstilije 21,1 odst., sledijo pa usnjeni In gumijasti izdelki s 7,2 odst. in predmeti kemične in kovinske industrije s 4 odst.
Trgovska mreže se tz leta v leto razvija. Predvojno stanie pa še ni bilo doeeženo. Po številu prodajaln se je približala le občina Senovo, Hrastnik ima za 15 odst. manj prodajaln. Vse ostale občine pa imajo za celih 25 odst. manj prodajaln, občina Radeče pa celo za 31 odst. Se vedno pa ie večina trgovskih lokalov last privatnikov. Manjka še predvsem specializiranih trgovin. Na eno trgovino je v leto 1957 v trboveljskem okraju odpadlo 351 prebivalcev. Zelo veliko vasi pa Je še vedno po več ur oddaljenih od trgovin.	(ma)
Domačemu kostanju grozi uničenje
Let« IMA se Je e« Topolovcu, priljubljeni Izletutlki točki t« Sevni-(ene, eoj.vil. n.jhujla ,lirična bo-leien, Ver jih poznamo v rastlinskem svetu — rak koitanjevej« lubja (Edontia pararitica). V ilustracijo bom navedel nekaj podatkov o lir-janju ta bolezni.
Bolezen lzbajt iz Kitajske, kjer napada tako imenovani kitajski kostanj, ki pa ie proti raku kostanjevega lubje odporen. Od tu se je v zadetku tega stoletja bolezen razli-rila v Ameriko in jo v desetih letih vso okužile. Uničenih je bilo blizu t milijone hektarov gozdov. V Evropi zo prve okužbe opazili leta 1924, a «o bolezen zatrli. Ponovne okužbe so odkrili 1938 v Italiji, klor te se-dajOtničeno že preko 80 odst. kostanjevih gozdov. V Sloveniji so prve okužbe opezlli 1.19*0 v Panovcu pri Novi Gorici, ki se je naglo linla in okužila vse sestoje domačega ko-stanja na Primorskem (2500 ha). Upravičena je bojazen, dt se to lahko zgodi — ali bolje rečeno, se že godi pri nas v Zasavju. Ce ne bomo uspeli zatreti raka kostanjevega lub-ja — kar bi bila katastrofa za gozdarstvo — bodo čutile hude posledice tudi druge dejavnosti. Ogrožena je surovinska baza tovarn ztrojll in poiredno tudi tovarnn usnja. Tudi za elektrifikacijo zo kostanjevi drogovi nenadomestljivi. Skratka, kostanjev! sortimenti so vsestransko uporabni in v več primerih nenadomestljivi z drugim letom. Pe tudi sami plodovi ■o priljubljena .laSčica,
Nevarni prenašalci trosov so tudi po* biralci kostanja, ko pobirajo kostanjeve plodove pod okuženim drevesom in jih prenaiajo ie v zdrave sestoje. Napadeno lunje počrni, sčasoma razpoka, in na veji zli deblu se napravi rakava rana. Na lubju »o lepo vidne rumene eli oranžne »bucike« — trosonosnl organi. V liku je rnačilen micell v obliki pahljač. Drevo ali veja se iznad napadenega dela posuli v 2—6 latih. Na drevert navadno ostane čez zimo na pol razvito listje In Ježice.
Znamenja bolezni in način okužbe.
— Rak kostanjevega lubja napada predvsem domači kostanj (Castanea sativa) is vse vrste hrasta (Qerkui). Na h raftu ne dela noaebne ikode. Do okužbe prid« predvsem po zaslugi vetra, ptičav, čebel in drugih, ki prenaiajo trosa kostanjevega raka.
NAŠ KOMENTAR
De Ganile w sedlu
V nedeljo ponoči eo francoski poslanci - izglasovali lnvestlturo generalu De Gaullu s 329 proti 224 glasovom, torej s večino 105 (lasov. De Gaulle je poavai skupiMno, naj mu da polna pooblaatlla sa 6 mesecev, Cel da dogodki ne dovoljujejo nobenega odlaganja. Za novo vlado so glasovali poslanci desničarskih strank, katoliki, veCJi del radikalov in manjll del socialistov. Proti De Gaullu so nastopili v»l poslanci francoska KP, veCJi del socialistov, nekaj radikalov ter nekaj poslancev demokratske unije in katolikom V vladi so neodvisni, degolovol, socialisti In katoličani.
Na sesedanju skupiClTie je De Gaulle govoril samo 10 minut. Med drugim je dejal: »Enotnost Francije je v neposredni nevarnosti.., Nal mednarodni poloiaj je vedno slabil celo v krogu savesnlkov... V taklnlh rasmerah sem sklenil, da bom ie enkrat ekulai reilti driavo in republiko.,.
De Gaulle je obenem sporoCil skup-iCinl, da bo predloill naCrt ustavnih reform, ki bodo loCile Isvrino oblast od sekonodajne In ustvarile nove odnose med Francijo In »prldruicnlml«, se pravi kolonialnimi narodi. Te reforme bo vlada predlotlla volivcem In jih posvala, naj se tanje odloCijo ■ referendumom. Vlada bo tudi predlo-iila skupiCInl »vse potrebne sakone« (general n| povedal katere), parlament naj bi do oktobra odiel na podtnice, vlada, ki naj b| ostala na oblasti vsaj 6 mesecev, pa bi med tem pripravila ustavno reformo.
S tem pa je vpraianje, kaj pravzaprav namerava storiti De Gaulle,
ostalo odprto. Nekateri napovedujejo, da bo pomiril Alžirijo, ki Ji obljublja status federacije v okviru konfederacije med Francijo in njenimi afrllki-ml posesgvl, da bo »vspostavil raa-rednl mir«, dragi, ki pravijo, da ga bolj posnajo, pa predlagajo vsem, ki hoCeJo dobiti odgovor na vpraianje, kaj želi De Gaulle, naj pobrskajo po Časopisih in preberejo njegove nekdanje Izjave. De Gaulle je danes sicer selo skop, kadar gre sa vpraianje, kakine to njegove namere, pred, leti p« Je precej govoril. Najprej poglejmo, kaj je povedal o kolonialnih vpra-lanjlh: »Brez ustanov federativnega snaCaja ne bomo mogli omogoCItl živ-Ijenja Francoske unije... ki mora bit| francoska is Cesar izhaja, da se oblast, ponavljam, oblast Franclje vrli neposredno na kraju samem In da bodo njene dolinosti, pravice In odgovornosti izven vsake diskusije, kolikor se nanalajo na javni red, narodno
obrambo, zunanjo politiko in skupno gospodarstvo,.
Svoje stalllCe o odnosih med delom in kapitalom je pojaenll s naslednjimi besedami: »Ali smo morda obeojenl, da stalno bolestno nihamo med dvema sletemoma, med enim, po katerem naj bi vat delavci bili navadno orodje v podjetjih (kapitalizem) in drugim, ki bi v ogabnem totalitarnem in birokratskem stroju tlaCil vse In vsakogar, du-lo in telo (komunizem),., Menimo, da bomo do gospodarskega In socialnega napredka prilil po poti tdrulenja lastnikov in delavcev,. Kar pa aadeva sindikalne organizacije, je mnenja, da je treba »omejiti dejavnoet delavskih sindikatov«.
De Gaulle je sa osebno oblast: »Sprejemam odgovornost I danes t jutri. Nujno je treba spremeniti naCrt In kadre. Sestaviti je treba vlado, ki bo nad strankami, ki bo dojmila duio Franclje ,..
Torej: eoclaln« demagogija »tretje poti«, mistika »dulo nacije«, Izključitev delavskih organizacij od politike, vlada nad strankami, avtoritativni ra-llm, navldesn« federacija ■ ohranitvijo dejanske oblasti v kolonijah.
Korenine francoske krize pa so danes v Alžlru. Težko, Ce bo De Gaullu uspelo Izruvati te korenine. Na oblast je prliel s pomočjo francoskih reakcionarjev v Alžiriji la malo varjetno je,
da se bo odpovedal njihovi podpori, čeprav jih s svojimi Izjavami o federaciji ni posebno navdužll. Gotovo je, da De Gaulle — zaradi osebnih pogledov, saradl tvojega okolja In strank, kt ga podpirajo — ne bo mogel reilti alžirskega vpraianja, ker ne bo sprejel sahtev Alžlroev: prenehanje vojne, svobodne volitve, neodvisni Alllr Prevladuje bojaten, da bo ie poveCal vojažkl mobilizacijski napor In rasli-rti ofenzivno vodstvo operacij proti alžirskim rodoljubom.
Tak tok dogodkov bi se — spričo tega, da je vojalko nemogoče odstraniti alžirsko vpraianje In spričo dejstva, da De Gaulle v primeru neuspeha ne b| hotel zapustiti predsedniške-ga atoICka — odrazil v dveh smereh: ne le v Alžlru, ampak tudi v Franoljl bi se povečalo naallje, po drugi strani pa bi se utegnile pojaviti ie večje agresivne težnje nasproti alžirskim sosedom.
Upravičeno torej vpraluje neki londonski list: »Kam gre, FrancljaT« Črni oblaki eo se sbrat| nad to deželo: De Gaulle Je epet v sedlu, meičanske stranke se mu klanjajo, komunisti pozivajo ljudstvo na demonstracije In stavke, ki to selo množične In ogorčene. Franclja stoji pred veliko neznanko — kaj j| bo prlneiel jutriinjl dan? Izjave generala De Gaulla ji obetajo kaj malo dobrega.
Zatiranj« raka kostanjevega lubja je zelo težavno In drago. Vsa napaden« drevesa j« treba s panji Uko* pati ln ležgati. Okuženo področje j* treba večkrat razkužiti « 5-odstotnin> formalinom. A največja težava Je ’ tem, da se okužba opazi navadno Se* le takret, ko Je drevo že suho. Lah; ko pa že eno okuženo drevo okužt liroico okolioo.
Gospodarska poslovna zveza >Z»' savje« v Sevnici, ki izvaja varstv«* na del« v privatnem sektorju, te Je t vso resnostjo .zavedajoč se odgovornosti dela, lotila zatiranja ž«“* iča bolezni n« Topolovcu z velikim upanjem, da bo preprečila Sirjenj* raka kostanjevega lubja ln s tem telila nai kostanj katastrofe.
CA
Razšli so se na vse strani
V petek, 30. maja, so v večernih urah prostori in okolica doma »Proletarca« v Zagorju oživeli. Absolventi industrijske rudarske žole Žigo-Je o r I* večer poslavljali od svojih uči' teljev ln vzgojiteljev, s katerim* so bili tri leta v kar dobrih odnosih.
Na slovesnosti, ki Jo pripravlja Industrijska rudarska Sola Ze-gorje vsako leto ob koncu zadnjih Izpitov tretjih letnikov rudarjev, kovinarjev ln elektrikarjev, Je govoril direktor Sol*> tovarlž Duian Kolenc. Za njim pa sta ie spregovorila predsednik iolskega odbora, tovariš B°* gomil Clhelka ln zastopnik rudnika rjavega premoga Zagorja tovarll Ljudevit inž. Hovan. V*| so dali absolventom iole nekaj lepih napotkov za nadaljnje de* lo. Tovarlž Dušan Kolenc pa J* dal še posebej priznanje 54 ah" solventom, ki »o sklenili, da *® priključijo 1. junija graditeljem ceste Rratstva ln enotnosti.
Kramljanje ln razpravljanj* se Je zavleklo pozno v noč. V** llko so sl imeli povedati absolventi, preden se razidejo na v«e strani. Nekateri — oziroma točneje povedano: pretežna večin* njih — bo zapustila Zagorje **' mo ta dva meseca. Po končanem delu na avtocesti se bodo vrnili v Zagorje in nadaljevsj tam z delom, kjer so se izuči* In sl pridobili poklic.
Tudi ml se pridružujemo č** stitkam absolventom, v nadeu' njem življenju pa jim želim* kar najvefi uspehov. Brigadi*" Jem revirske mladinsko del***" brigade narodnega heroja 'r<5' neta Okrogarja-Nestla pa *•'****? še posebej veliko uspehov P** gradnji avtoceste Bratstv* ** enotnosti.	(■»■*
fr
■ Zagorju že več let gradimo Delavski dom. To ve danes vsak, tudi naj mlajši zagorski občan. Skoro ni Zagorjana, ki ne bi, če gre mimo gradbišča, pogledal zdaj že pokrito poslopje in se sam pri sebi vprašal, kdaj bo dom dograjen, kdaj bo vstopil skozi njegova vrata in začel spreminjati kulturne dobrine v boljših, ustreznejših pogojih.
Mnogi ugibljejo in se vprašujejo, koliko neki bo stal zagorski kulturni hram in nehote pomislijo na breme, ki ga morajo nasiti vsi zagorski delovni ljudje na svojih ramenih.
Zadnjič smo brali v »Ljubljanskem dnevniku«, skozi usta zidarja Mladeniča napisan sestavek novinarja »Ljudske pravice«, da bo dom stal reci in piši milijardo din. Kaj vse bi lahko imeli za milijardo, kajne? Toliko in toliko stanovanj, pa trgovin, skladišč, s tolikšnim denarjem hi lahko uredili mnoge pereče komunalne probleme. Zagorje bi se s tem denarjem uvrstilo med urejene industrijske kraje.
Ali bo dom res veljal milijardo? Posku-
manjšdmj stroški urediti dom tako, da bo resnično namenjen celokupnemu kultumo-prosvetnemu udejstvovanju žagarske doline. Zatorej razložimo, kakšni prostori bodo v domu. Tu bo velika, s približno 500 sedeži opremljena dvorana, ki bo služila za predvajanje filmov in odrskih del. Nadalje bo v domu urejena knjižnica s čitalnico, majhna dvorana za predvajanje lutkovnih igric, še ena dvoranica za predvajanja Tn sploh izobraževalno dejavnost, nekoliko večja dvorana za slavnostna zborovanja, večje sestanke, ki pa bo imela premične stene, tako da bo s foyerjem služila lahko tudi za družabne prireditve, nadalje več garderob, upravne prostore, sobe za vaje dramskih družin in nekaj stranskih prostorov. To" so v grobem našteti podatki o prostorih v domu.
Zdaj poskušajmo odgovoriti še na neko vprašanje! Ali bi Zagorje sploh imelo kulturni dom, če ga ne bi začeli graditi pred štirimi leti? V nobenem primeru! Ker pa smo odkriti, povejmo še, da je bil marda začetek gradnje takrat pred leti mo-rda res nekoliko

S poti po Makedoniji
Ali res milijarda?
Vtisi iz Skoplja
S Stojanom, 24-letnim absolventom Tehnične fakultete Univerze v Skoplju, sem se seznanil v Kuršumli hanu. Zapletla sva se v pomenek, in že po prvih
razložim svojo misel. Privolil sem in obljubil mi je, da bova nadaljevala pomenek o Kuršumli hanu prihodnje dni.
Napotila sva se po ozki uliči-
šajmo odgovoriti na vprašanje. In hkrati s tem osvetlimo še nekatera druga vprašanja okrog gradnje zagorskega delavskega doma ter kulturnoprosvetnega udejstvovanja sploh, ker nas je v omenjenem članku zbodla te besedica: »luksuz«. Predvsem se čudimo časnikarju »Ljudske pravice«, ki je enostavno pograbil tisto po zraku priplavano besedico milijarda. Kako naj delavec na gradbišču ve, koliko bo dom stal, če ni seznanjen z elementarnimi pogoji celokupne gradnje? Ali ne bi bilo pošteno, ko je novinar že slišal, za kolikšno ceno bo dobilo Zagorje svoj kulturni hram, vsaj mimogrede povprašal še druge ljudi, predvsem tiste, ki vodijo gradnjo, saj bi ga morala zbosti v oči že sama številka! Ko smo torej vprašali odgovorne ljudi, naj Zagorjanom povejo, koliko bo dom stal, smo zvedeli, da v nobenem primeru ne bo presegel vsote 250 milijonov dinarjev.
Največ sredstev je, kot rečeno, doslej prispeval rudnik Zagorje oziroma njegov kolektiv. Celokupni stroški dosedanje gradnje, sem je všteto že malone polovica opreme, znašajo 174 milijonov din. Sredstva so razen rudlarjev prispevali še s prostovoljnimi prispevki okoliški kmetje, največ z lesom, ostala zagorska podjetja, občinski ljudski odbor je že lani najel posojilo 20 milijonov din, dobil pa je le 10 milijonov, nekoliko pa to prispevala tudi nekatera ostala zasavska Podjetja. Ko bo dom dograjen in opremljen, se bo račun zvišal za nadaljnjih 76 milijonov dinarjev.
Dom v nobenem primeru ne bo luksuzen; Breditelje je vodila zavest, da morajo s čim
premisleka vreden, saj vemo, da so bile takrat potrebe mnogo večje na ostalih področjih. Ne bi bilo napak, če bi takrat vprašali za mnenje vse zagorske delovne' ljudi, kajti ljudje so prvi poklicani povedati svojo sodbo. Vemo pa, da sta članstvo takratnih »Svobod«, pa tudi delavski svet rudnika Zagorje odobrila začetek, gradnje. Po drugi strani pa bi ga v današnjih razmerah sploh ne mogli začeti graditi, in Zagorje bi torej v nadaljnjih dvajsetih letih ostalo brez kulturnega doma. to pa bi kajpada še boij omrtvilo splošno .ljudsko prosvetni} amatersko dejavnost, kajti tako velik delavski kraj kot je Zagorje, to imamo najbolj priliko videti zdaj, nima v dosedanjih razmerah na tem področju ničesar več dati.
I.n še to: občinski komite ZK, občinski ljudski odbor kot delavski svet rudnika Zagorje se močno prizadevajo, da je gradnja doma nemajhno breme za zagorsko komuno. Saj bi lahko že lani zbrali vsa potrebna sredstva in jih namenili za dokončno izgradnjo doma, in avgusta letos bi se lahko v njem že začelo kulturno delovanje. Ker pa so potrebe ogromne tudi na drugih področjih, so raje del sredstev namenili za šolstvo, stanovanja, ureditev najpotrebnejših komunalnih objektov, za dom pa bodo dalj preostala sredstva še prihodnje leto.. To so potrdili upravljavci, torej predstavnik; vseh zagorskih občanov.
To je torej vsa resnica o zagorskem delavskem domu, in zavoljo tega so govorice o milijardi povsem neosnovane, škodljive in iz trte zvite.	M. V.
KLRSUMU.N HAN V SKOPL-U JI. PO NEPOTRJENIH VERZIJAH DELO DUBROVNIŠKIH TRGOVCEV, NIHČE PA NE VE ZA POTANKOSTI./« STREHA TE MONUMENTALNE ZGRADBE JE BILA POKRITA S SVINCEM. DANES JE V NIEGOVI NOTRANJOSTI UREJEN MUZEJ, KI S SVOJIMI BOGATIMI ARHEOLOŠKIMI NAJDBAMI PRIVLAČUJE VSAKEGA TUJCA
J
Praznik pionirjev v Vidmu končan
Pionirji občine Videm-Krško, ki »o jj^ozani v devetih pionirskih odrc-so spomladanske mesece izkori-za ^u^urno» tehnično in športno Oživljanje. Sodolovali so na pevskih *®stivalih, v šahu in raznih športnih disciplinah itd. Pozabili niso na iz-^nšolsko tehnično vzgojo mladine, fl j« v tej občini zelo razširjena, in d najbolj na osemletnih šolah. Vši ^dpedi so se udeležili tekmovanja pod geslom »Tehniko pionirjem in mla-*7ai«» ki bo končano ob koncu šol-.leta.
Pionirji in pionirski odredi so dojeli lepe uspehe v lahkoatletskem ‘^kinovanju, kjer so zavzeli nasledka mesta:
Med mlajšimi pionirkami so bile Prve pionirke iz Vidma, ki so do-{?*le 314,3 točke, drugo so bile iz KrSkega s 301 točkami, tretje z Vel. ^'oga, nato iz Leskovca in Dolenje Vati,
w,i mlajših pionirjev so zasedli pr-
besedah se je lahno nasmehnil in dejal: »Slovenec, kajne?«
Potem je želel, da bi se pogovarjala v moji materinščini. Kar v eni sapi mi je povedal, da je bil pred leti z Sloveniji, ki se mu je silno prikupila. Ugotovil je, da slovenščina ni tako težka, kot je mislil. V Ljubljani je kupil slovarček in Cankarja. Zdaj se redno dopisuje s Tonetom iz Novega mesta, s katerim se je 'seznanil v naši metropoli.
Bil je več ko vztrajen, saj je govoril precej čisto slovenščino, in kar sram me je bilo, ko sem mu priznal, da znam komaj nekaj makedonskih besed, ki me jih je naučil prijatelj pri vojakih. Razložil sem mu, da sem prvič v njegovi ožji doiflovini. Stojan se je zresnil:
— Veš, Milan, k nam prihaja dvoje vrst ljudi. Prvi zaradi dreves ne vidijo gozda, hočem ti reči, da so slepi za naš napredek in njihova prva drži tez most, ki deli stari in novi del našega Skoplja. Hočem ti povedati, da jih kratko malo ne zanima vse tisto, kar smo storili po vojni in kar hlastajo za minulostjo ...
Nemara je opazil moj dvomljiv in začuden izraz, in obstala sva v temačni sobani pred antičnimi kipi, ko je nadaljeval:
— Ce utegneš, tl praktično
vo mesto pionirji iz Krškega s 534 točkami, drugi so bili Leskovčani z' 235 točkami. Njim so sledili pionirji z Vidma, Vel. Podloga, Zdol in Dolenje Tasi.
Pri starejših pionirjih so s 708 točkami zasedli prvo mesto leskovški, pionirji, drugi so bili pionirji iz Kr-škega s 669 točkami, tretji pa Zdol lani.
Prvo mesto med starejšimi pionirkami so si priborile deklice iz Kr-
bile
tretje
Sevniško staro in novo
% Ljudje ob edini glavni ce. *^i žive zdaj v oblakih prahu, ga jn preklinjajo . . .
‘Prah j« res nadloga.« pravijo ^teije s komune. »Hudo je že od Jfjkdaj, še posebej hudo pa le-™8. ko dežja nd in ni. Čedalje f^neje občutimo, kako poljubno Je asfaltiranje ceste vsaj ®*Oz.i trg In ureditev škropilne, {f® avtomobila. Do neke mere menda obojemu še letos za-
‘toteeno.
, % Kadarkolti smo prišli v “^Rfekcijo »Lisca«, smo lahko '*gotavl]a.li že skoro nemogočo P^Tstorno atiako. Ta je zadnje resna ovira te nagle j-vzponu, zato so se razium-jjnvo vsj y podjetju oddahnili, ^ to končno dobili potrebno ®*dovo z.a začetek gradnje no-Poslovnega poslotpja. ki bo na vrtu Zgamkove vrtna-'te. Pričakujejo, da bo poslopje 0oBra|jeno do konca leta 1959.
. % Mizarska produktivna za-"ftiga je v minulem letu začela Pripravam) za svojo rekon-. ritke!jo in razširitev. Letos Pa J o, d a bodo začeli načrte ^ničevatl.
.J® Konec leta Je bil dokončno investicijski načrt za iz-vodovoda v Sevnic; «r. Prav tako so skončani za adaptacijo vodovoda v «***.. kjer so že začeli z
. % Sevnica sodi med najmoč-Industrijske kraje v Po-Najmočnejša ao lesnopre. j?valna podjetja.
Aopitama je potrebna rekon-, tTtikiclje In v Biroju za lesno ^u*lrli|o v Ljubljani že prl-KAv,,,Js|o rekonstrukcijski eia-
^•Jugotanin« ima v delu ela-za eksploatacijo odoad-Po temeljitem premisleku r| l®bral| najprimernejšo va-
^JPpdjetje »Kremenlca. «e |e J*9°talo )z težav Podletle bo proizvodnjo za ton kvalitetnega pranega
škega s 515 točkami, druge Leskovčanke s 536 točkami, ■ Zdolanke.
Med posameznimi sta zasedli prvo mesto pri mlajših pionirkah v teku na 60 m Marijana Ltleg in Marica Kozole, pri pionirjih pa Pavel Špan. Alenka Folkner je skočila v-daljino 3,33~m in dosegla na občinskem tekmovanju t. mesto, med mlajšimi pionirji pa Pavel Špan (4,03 m).
Pri starejših pionirjih je bil v teku prvi Viktor Laikovič 8,4 sek.), v skoku Alojz Sotošek (4,3 m), pri starejših pionirkah je bila v skoku prva Meta Koncilija (4,10 sek.), pri pa Jožica Mlakar (8.8 sek).
teku
SEKRETAR OBC. KOMITEJA LMS SEDNiKU MLADINSKEGA AKTIVA UNETIČU POKAL
VIDE.M-KRŠKO JE PREDAL PRED-VEL. PODLOGA, TOVARIŠU MAKSU DNEVA MLADOSTI
ci, mimogrede občudovala vrvenje, toda Stojan se je nenadoma zresnil in je odgovarjal na moja .prašanja le s kimanjem.
Peljal me je nazaj v novi del mesta. Čudovit je razgled z mosta, pod katerim lahno teče Vardar, in ko sva prekoračila Trg maršala Tita, sva obstala pred izložbenim oknom.
Zdaj se je Stojan razgovori:. Ni se dal motiti, ko so naju ljudje začudeno gledali, samo njegov pogled je nenehno počival na fotografijah v izložbene..: oknu. »
— Glej, Milani Spet novi absolventi!
Na prevlečeni lepenki sva naštela 64 absolventov Tehnične fakultete, med njimi enajst deklet. Pod vsako fotografijo je bilo zapisano ime. Stojan je povedal, da je med vsemi le troje absolventov Iz sosednje republike.
Zdaj se mi je posvetilo. Stojan mi je hotel povedati in pokazati novo, povojno Makedonijo.
Obsedela sva na ploščadi bližnje restavracije in nadaljevala razgovor. Stojan je pustil tlečo cigareto na pepelniku.
— Pri vas v Sloveniji imate že v vsaki najmanjši vasi šolo, kajne?
— Skoro — sem odvrnil.
— Nepismenosti tudi ni, kajne?
— Pravzaprav, nit —
— Ce hočeš, ti povem -aše razmere in če jih boš napisal v vašem časniku, vedi, da ‘i bom več ko hvaležen.
— Bom, Stojan, z veseljem!
Prižgala sva drugi cigareti, toda Stojan jo y položil na pepelnik.
Pred nama je kipelo življenje, na korzo so začeli prihajati prvi sprehajalci, in ko je začel Stojan pripovedovati, se je trg tako napolnil, da sem bil prepričan, da se zbira pol Skoplja.
— Vsak večer je podobno, — je povedal Stojan: — ljudje se oddahnejo od vsakodnevnega dela. Večerne ure so njihove. Zanimivo je prisluhniti našim meščanom. Pripovedujejo si o
svojem delu, doživetjih, in ko se sprehodijo, gredo na kozarec piva, v kino, gledališče, čitalnice; ob enajstih zvečer pa se mesto umiri. Razen ob sobotah ...
Stojan je razgrinjal pred menoj povojna leta Makedonije. — Po vojni — je pripovedoval, — je bilo pri nas malone 300.000 ljudi nepismenih. Se v gimnaziji so nam profesorji pravili, kako so začeli pobijati nepismenost. Ze v prvih petih letih po vojni smo ustanovili nad 600 osnovnih šol, v katere je prihajalo skoro 60.000 novih ljudi; starih in mladih. Imeli smo silne težave z učitelji. Od kod smo jih dobili? Ne pozabi, da smo potrebovali učne moči za Makedonce, Siptarje in Turke. Ljudska toblast je začela z edino takrat možnim načinom: vsepovsod so ustanovili tečaje, na katerih so se usposabljali učitelji; danes so že strokovnja!:':, saj so naučili pisati nad 200.000 starejših ljudi, da ne govorim o šolski mladini.
Kot gobe po dežju so začele rasti tudi srednje in strokovne šole. Sodim, da smo pri nas po vojni usposobili nad 8000 maturantov, med katerimi je todl nad 1000 učiteljev. Ali razumeš, kaj hočem povedati? Oblast je spoznala, da bomo Makedonijo dvignili le tedaj, če bodo ljudje čimveč znali, če bomo lahko v vsako vejo gospodarstva dali toliko in toliko strokovnjakov, strokovno sposobnih ljudi, ki bodo razvijali našo industrijo, kmetijstvo...
Potem mi je Stojan še povedal, da v bivši Jugoslaviji v Skoplju sploh ni bilo samostojne fakultete. Zdaj ima mesto že
sedem podobnih znanstvenih ustanov in Višjo pedagoško šolo.
— Tile, ki strežejo gostom — je spregovoril Stojan — so gojenci srednje gostinske šole. Konec junija bodo naše restavracije in hoteli imeli nad 50 visokokvalificiranih gostinskih meči.
Povsem se je zmračilo. Korzo je bil v svojem elementu. Vsta-
BIT BAZAR V SKOPLJU JE TRZNI PROSTOR, KJER LAHKO DOBITE V TEM POMLADNEM ČASU MALONE VSE VRSTE POVRTNINE IN POLJSKIH PRIDELKOV
la sva in se pomešala med ljudi. Tedaj sem zvedel tudi tole zanimivost: na desni strani pločnika se sprehajajo večidel vsi tisti mladi fantje, lei se hočejo ženiti, medtem ko so na drugi strani zbrana dekleta, ki bi rada možila.
Nadaljevanje sledi
DOM JLA JE ENO NAJLEPSIH POSLOPIJ V SKOPLJU
PRAZNIK MLADOSTI V ŠEDMU
Ali ste bil.; v nedeljo SS maj* v Sedmu? Toliko ljudi, kot jih Je bilo tokrat v naši vasi, še nisem videla nikoli. Povabili smo jih pionirji na prireditev »Pokaži, kaj znaš!«
Pod Kranjčevo češnjo so nam vaščani napravili prizorišče, kjer Je nastopilo 16 pionirjev In 2 cicibana.
Najprej ata se junaško postavila cicibana. Drago in Jana. nato pa so se vrstili pionirji z recitacijami, smešndcami in ugankami. Štiri naše olesalke so ob spremljavi vaškega muzikanta ipo na-ro&ih pesmih zaplesali: nekaj plesov Gledalci so se od srca nasmejali. Se prav posebno pa so bili navdušeni, ko so nastopili igralci
z igrioo »Pravi tovariš«. Krepko so nam zaploskali.
Bili smo zelo srečni. Našo prireditev so obiskali številni Senov-čani, nekateri odborniki BPM in tudi predsednik občine tovarifi Sterban.
Po zaiključku prireditve smo bili od DPM Senovo obdarjeni s čokolado in pogoščeni s sladkim malinovcem. Soseda Pepca pa nam je še posebej postregla z raznim pecivom
Bilo je res lepo. Nikon ne bomo pozabili tega velikega praznika v Sedmu
Štefka Soštar, pionirka In dijakinja 11. gimnazije na Senpvem
^Ho na Sutjeski
V bitki na Sutjeski je Tito še enkrat pokazal, da je odličen komandant in vojskovodja. Sbojih sil ni usmeril tja, kjer je sovražnik pričakoval, da se bo prebijal — to je proti Kosovem in Metohiji, temveč v povsem drugi smeri — proti vzhodni Bosni.	/
In ne samo to. V teku same bitke je znal v najtežjih trenutkih naše enote razporediti tako, da so prizadejale sovražniku nenadomestljive izgube.
Takoj ob začetku bitke na Sutjeski — na posvetovanju, ki je bilo 3. junija, je Tito izdal odločbo o proboju. Prva in Druga divizija sta dobili nalogo, da prebijeta sovražnikov obroč na Sutjeski in Zelengori ih da udarita na sovražnika od zadaj.
Tudi poznejše naredbe Tita očitujejo odlično poznavanje položaja bitke in da se je svojih akcij vedno pravočasno lotil.
Njegovo povelje legendarnemu junaku in komandantu Tretje divizije — Savi Kovačeviču — narodnemu heroju, in komandantu Četrte proletarske brigade Vasiliju — Vaku Djuroviču, Drugi dalmatinski brigadi, kakor tudi mnogim drugim našim poveljnikom in enotam predstavljajo v vojaškem smislu primer, kako je treba v usodnih trenutkih enote razporediti.
Tudi s svojo osebno hrabrostjo in vero v lepše dni je dvigalo moralo borcev.
Njegova vera v zmago nad sovražnikom je bila brezmejna. »Prebili se bbmo in moramo se prebiti,« — je dejal tiste dni neštetokrat.	s
Tudi takrat ni obupaval, ko je v sovražnikovem obroču sprejel radiogram generala Alexandra, komandanta angleških sil na Bližnjem Vzhodu, ki mu je v tistih težkih dneh poslal samo »pozdrave in dobre želje«. Toda sovražnik je vse huje pritiskal.
Šestega junija je izdal povelje, da se težko orožje zakoplje, ker bi se tedaj borci laže prebijali. Tito je bil takrat — kot .vedno — človek na svojem mestu. Vedel je, da če varuje in ohrani ljudi, da bo vse ostalo že mogel tako ali drugače dobiti: orožje bo vzel sovražniku.
Bitke so postajale vse hujše. Tito sedaj ni želel samo, da ohrani borce, marveč tudi ranjence. Ti niso smeli priti za nobeno ceno i> roke Nemcev.
Ko je o njih govoril, je tovariš Tito večkrat poudaril: , »Ne moremo jih zapustiti, moramo jih očuvati. To zahteco l\ naša partizanska morala!«
In ker Tretja divizija ni mogla priti pravočasno na pomoč, je tovariš Tito 8. junija izdal povelje za pokret. Potrebno je prebiti se čimprej.
Kolona, v kateri so tovariš Tito in mnogi drugi naši poveljniki, angleška misija in njihovo spremstvo, se premakne do Sutjeske proti Tjentištu, preide poleg Šeste bosenske in Majevičke brigade, ki sta se v tej ofenzivi strahotno izčrpali, in gre dalje proti Millnkladamu. Nemci medtem ne prenehajo z ognjem. Granate udarjajo vse bliže. »Stuke« so jih zasledovale do samih vrhov dreves in spuščale nanje bombe. Za njimi lite mali izvtdniški avioni in mečejo bombe na borce. Kolona nadaljuje svojo pot skozi noč, toda bombardiranje ne preneha.
Na Milinkladamu izda vrhovni komandant naredbo za bližnjo akcijo Vasiliju — Vaku Djuroviču, komandantu Četrte brigade, in gre dalje. Nemška izvidniška letala se vse pogosteje pojavljajo in bombardirajo kolono. Vse več žrtev je v koloni. Bombe padajo vse bliže.
Neka bomba, težka okrog 20 kilogramov, je priletela proti veliki bukvi, za katero se je tovariš Tito umaknil. Eksplozija je vrgla tovariša Tita v zrak, prav tako ostale, ki so, bili poleg njega. Na zemlji so drug zraven drugega ležali: mrtvi Djuro Vujovič, spremljevalec Tita, rudar iz Črne gore, stari španski borec, ki se je 22 mesecev boril proti Frankovim četam v Španiji, in angleški kapetan Bil Stevvart, eden izmed šefov zavezniške emisije.
Spominjajoč se tega dne, je tovariš Tito ob neki priliki de ja1:
»Umaknil sem se za neko podrto bukev, ko je bomba udarjla poleg mene. Ko se mi je stemnilo pred očmi, se mi je za trenutek zdelo, da je po meni. Moj pes Lux, ki mi je s svojim telesom pokril glavo, je ležal razmesarjen... malo naprej — Djuro... Sredi tega opustošenja mi je pogled obvisel na nekem zlomljenem drevesu, na katerem je žalostno čivkala majhna gozdna ptica... Eksplozija ji je prebila nožico in ji ranila krila t.. To majhno bitje je stalo na eni nogi in frfotalo s krili ...Ta prizor se mi je efisnil globoke v spomin...
Takrat je bil ranjen tudi Tito. Neki drobec bombe ga
ie zadel v levo roko.
Naslednji dan so Nemci spet metali bombe na naše borce. Življenje Tita je bilo v veliki nevarnosti. Nekoliko bomb je padlo v njegovo neposredno bližino. A nemški pešci so delali napad za napadom. Tisti dan, dasiravno ranjen, izdaja Tito razne naredbe, skrbi za svojo kolono in vodi operacije.
Poslal je tudi Rusom radiogram za pomoč, a ta ni prišla. Morali smo si pomagati s svojimi lastnimi močmi.
Luka Mijatovič, udeleženec bitke na Sutjeski, takrat 14-leten fant in ranjen istega dne kot Tito, se je tedaj prvikrat snča I z vrhovnim komandantom.
»Bila je mesečna noč« — pripoveduje Luka — »in tudi jaz tem bil na poti za zvezo z bataljoni. Poznal sem ga, četudi je bila noč. Nikdar ne bom pozabil na to srečanje.
»Kam je odšla kolona?« je vprašal tovariš Tito.
Pokazal sem mu pot. Bil sem utrujen in lačen. Bil je to eden od naših najtežjih dni, a zame je ostal kot najlepši spomin.,,«
Ko so zvedeli, da je Tito ranjen, so Luka in mnogi drugi borci stisnili zobe in še huje udarili po sovražniku, ki je utrpel velike izgube.
Prva proletarska brigada je 10. junija odnesla pomembno zmago v predelih Balinovca in Banana, a tfrugi dan ie Druga proletarska brigada v gozdovih nad Vrbničko Reko v kratki, a nenavadno ostri bitki potolkla Nemce. Istega dne so deli Četrte črnogorske brigade in Sedme krajiške brigade razbili Nemce na Balinovcu do tal. Tudi druge brigade so se pokazale prav tako junaške.
To je bil odgovor naših borcev na nizkoten napad na Tita in na vse tiste, ki so se borili za svobodo, kakor tudi na vse tiste letake, ki so jih Nemci neprestano trosili iz svojih avionov, na katerih je bilo z velikimiHrkami natiskano: »Partizani, Tito vam je pobegnil!« in še na razne druge neumnosti in izmišljotine. Pozivali so nas na predajo in pošiljali objave.
Toda Tito ni pobegnil. Tito je ostal, da se skupno bori s svojimi borci.
Nemci so utrpeli vse težje izgube. Preživeli vojaki so bili preveč utrujeni in izčrpani, a novih rezerv ni bilo.
Trinajstega junija je bil obroč na sektorju Kalinovik — Foča prebit. Pod Titovim vodstvom, četudi z velikimi našimi izgubami, a še večjimi pri sovražniku, se je bitka na Sutjeski odločila v korist partizanov. To je bila vsekakor največja zmaga partizajiov v teku narodnoosvobodilne vojne. Zmaga, ki se ne pozablja.
Nemško poročilo od 13. junija pravi, da je general Liters, komandant vseh sovražniških trup v Peti ofenzivi, »osebno interveniral na mestu proboja«, a priznava, da so naše sile uspele, da se prebijejo. Tudi general von Lehr je bil primoran, da prizna, da so v teh borbah, ki so bile »najtežje v teku cele vojne«, Nemci pretrpeli velike izgube. Po njegovem priznanju sta bili v odločilnih bitkah na sektorju Sutjeska — Zelengora — drum Kalinovik — Foča »dve nemški diviziji, 118. lovska, in 369. divizija skupno s svojimi rezervami premagani.«	,
To je bilo delo tovariša Tita in njegovih borcev.
Borcev, ki je zanje vrhovni komandant rekel, da so p Četrti in Peti sovražnikovi ofenzivi »sijajno izpolnili svojo dolžnost proti narodu in v šestmesečnih nepretrganih bojih pokazali vse tiste lastnosti, ki jih morajo imeti vojaki in komandni kader narodnoosvobodilne vojne.«
Branko Djpikič

V nekem podjetju dela star delavec. Dobro opravlja vse naloge, sploh sodi med tiste, ki so ljudje na mestu. Tam je mojster mlad človek. Delavec ga vedno lepo pozdravi, za mojstra bi to ne mogli trditi. Delavec ga ogovori s -tovariškim mojstrom«, vika ga, on pa le, ti, stori to in to.
Gre za čut do starejših in še za nekaj več — za socialistične odnose v podjetju. *
Hudo je, kadar je vlak poln, še posebej hudo, če to občuti invalid. Vsi sedeži so bili zavzeti. Invalid je stal pri oknu. Oči so begale po ljudeh, ki so bili z vidom slepi in z govorom nemi.
— Tovariš, ali bi ne dali prostor invalidu, se tedaj vmeša sprevodnik.
tajnice vedele, kdaj bodo direktorji doma. Vsaj za dan. To je menda izvedljivo.
*
Pri pouku v eni izmed šol se je Tonček preveč razživel. -Tovarišica« je bila huda, pa ga je zaprla. Drugod je Jožek pozabil napisati šolsko nalogo, pa ga je tovarišica tudi kaznovala. Dala ga je sedeti k Tanji.
Tonček hodi še vedno v šolo in včasih se spet razživi. Tovarišica je huda in ga zapre. Tonček pa: navadil se je že na tisto prekoumo sedenje -zapora« in mu to niti ni dosti mar.
Tudi Jožek še kdaj pa kdaj kaj pozabi. Pa saj mu je vseeno, ko pa vendar sedi poleg Tanje. Sicer pa, kaj je v tem slabega?
KONTRASTI
— Zakaj? Daleč se peljem!
— Toda, to je v pravilih železnic ...
— No, če je zakon, pa naj bo. Hudič vzemi vas in vaša pravila. Kaj pa potnikovo srce?
•
Iščem direktorja. Prvič, nič. Drugič nič. Tretjič nič. In četrtič: spet nič. Direktor je na seji tega in tega sveta. Direktor je v Ljubljani, direktor je v Zagrebu. Štirikrat sem iskal direktorja. Nujno. Vsakokrat, 'ko sem zapuščal urad, sem dobil zagotovilo: -Jutri bo.« Verjel sem... Ro mal sem in trošil.
Kaj, ko bi tudi v naših direktorskih pisarnah vsaj dvakrat na teden imeli uradne ure. In ne bilo bi slabo, ko bi
Učiteljica ima zadoščenje. Drugo pa je vzgojni vpliv takšnih kazni na Jožke in Tončke.
V -Mizi« so začeli izdelovati stroje »Perfekt«. To je delo, so menili direktor, tehniki in drugi, in si meli roke.
Zato razumljivo, kaj hujšega, ko je nekoč prišla neka reklamacija. To ni mogoče. Naši stroji so najboljši, so zagnali vik in krik. Reklamacije pa so prihajale še naprej. Ljudje v podjetju: -Ne, to je samo kaprica nekaterih.«
»Miza« baje zdaj ne izdeluje več strojev. Se pač ni ozirala na -kaprice« kupcev ...	Ja. Koprivc
Trboveljski tednih
IZ HRASTNIKA
Delo Zveze borcev. — Prejšnji mesec je občinski odbor Zveze borcev v Hrastniku kar dvakrat zasedal. Obravnaval Je v glavnem prošnje za priznanje delovne dobe tar izdal potrdila o sodelovanju v NOV
Plav tako je razpravljal o pripravah zs praznovanje 4. julija — dneva b -ev NOV Kakor druga leta, bodo partizanske patrulje tudi letos obiskale vse okoliške vasi, eno patruljo pa bo ZB poslala tudi v Trbovlje Za sprejem patrulj se pripravlja kulturni program. Na slovesnost na Sutjeski bo Zveza borcev Hrastnik poslala dva člana, prav tako bo odposlal na to slavnost dva delegata tudi KSS Hrastnik.
Cestnega prahu ne bo ve«. — Prebivalci sp. Hrastnika so ’ zelo
Tekme s skiroji v Zagorju
Društvo za telesno vzgojo »Partizan« v Zagorju ob Savi je v zvezi prireditev ob praznovanju dueVa mladosti pripravilo v soboto tekme s skiroji. Udeležba tekmovalcev, kakor zanimanj e gledalcev je bilo zadovoljivo Med cicibani je zmagal Tonček Leskovšek, med rici-bankami Francka Leskovšek, med mlajšim; pionirji Davo Sušnik, med mlajšimi pionirkami Ivanka Ferme in med starejšimi pionirji Stanko Veternik (ma)
veseli, da se Jim več ne kadi s ceste v stanovanje. Pred dnevi so končali rekonstrukcijska dela na cesti. Zelja vseh pa je, da hi Kemična tovarna ampre) prestavila industrijski tir, da bo mogoče začeti z nadaljnjimi delt.
Rekonstrukcija Steklarne prav tako zadovoljivo napreduje. Postavljajo zadnje temelje za toplino dvorano, kmalu pa bo pod streho zvezni trak za vezalnlco. V bližnjih dneh bodo začeli z rušenjem vodopltnske naprave, kjer bo precej dela Na tem mestu pa bodo Se v juniju začeli zadati tovarniški dimnik. Namesto sedanje vodopliimske naprave bodo v tovarni preSli na plin butan, ki Je ceneJSt in zdravju manj Škodljiv
Predavanje. — Socialistična zveza Je skupno z Zvezo komunistov pred dnevi organizirala predavanje o referatu tovariša Tita na VII kongresu Zveze komunistov Jugoslavije predaval Je sekretar mestnega komiteja tovariš Marijan Orožen. — Vsi navzoči so bili z njegovimi izvajanji prav zadovoljni.
NA STREHI POSLOVALNICE OBRTNE DELAVNICE »FOTO TRBOVLJE, JE KAR IZ STREHE POGNALA MLADA RAST
Izlet na Stojdrago je bil lep
Ce bi kdo vpraSal mladino 1* tovarne pohištva v Brežicah, kako in kje so preživela dan mladosti, bi prejel v odgovor plaz navdušenja in pohval o organiziranem ln dobro uspelem skupinskem Izletu, ki Je bil istočasno prijateljski obisk pri hrvaški obmejni mladini na Stojdragi.
Res Je bilo lepo. Vreme kot na-laSč za Izlete. Razgled s Stojdra-ge kot višinske izleitniSke točke v Gorjancih je čudovit, a kar je
Se lepše — zelo topel ln Iskren sprejem od domačih mladincev ln mladink, ves dan so izletniki preživeli v prijetni družb; mladih gostiteljev, ki so zelo vneto skrbeli, da gostom ni manjkalo razvedrila Sele proti večeru so se mladi izletniki zadovoljno vračali v dolino s trdnim sklepom, da bodo Se obiskali Stojdrago. a tudi tamkajšnji mladinci so Jim tudi obljubili, da si bodo ogledali tovarno pohištva v BTežlcah.
K. S.
•	ZGODOVINA TRBOVELJ
— Celjska tiskarna je pravkar dotiskala knjigo profesorja Janka Orožna »Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola«. Z zbiranjem materiala Je zgodovinar začel že v poletju 1945. leta. Knjiga, ki obsega 735 strani, se konča z le. tom 1918. Opremil Jo je Milan Lorenčak, skice je prispeval Zdenko Zupan, posamezne strani pa dopolnjujejo še razne dokumentarne fotografije. — Izid te zgodovinske knjige je pomemben dogodek za Trbovlje, Hrastnik in Dol.
•	REVIRSKO AKADEMSKO DRUŠTVO — Delo, ki ga v Posavju opravlja Posavski akademski klub, pripada v Zasavju Revirskemu akademskemu društvu. Društvo skrbj za' čimvečjo družbeno, politično, kultu-mo-prosvetno ln športno uveljavljanje študentov ln je pri tem doseglo že nekaj izpodbudnih uspehov, hkrati pa je v Trbovljah znano tudi po raznih prireditvah tujih študentskih jn drugih kulturno umetniških skupin, s katerimi je približalo najboljša umetniška dela kar najširšemu krogu ljudi. V Trbovljah je postal Študentski festival najbolj razgibana kulturna manifestacija, hkrati pa je že tradicionalen.
V nedeljo bomo po dolgem času doživeli gostovanje ljubljanske drame s »Sedmimi leti skomin«, n* pobudo in v organizaciji RAD.
•	VAJENSKA RAMTAVA —
Lep sprejem otrok padlih borcev. — Komanda letalske garnizije JLA Iz Cerkelj je v zvezi z mestno organizacijo ZB Brežice priredila v domu JLA v Brežicah sprejem otrok v NOV padlih borcev. Na njem sta otrokom govorila polkovnik Izidor Kozoderovič In Martin Bajc, sekretar občinskega komiteja ZK Brežice. Oba sta v svojem '•nagovoru poudarila, da Je nujno in pravilno, da skupnost nudi čimveč otrokom padlih borcev, da jim vsaj na ta način nekako nadomesti skrb staršev, ki so dali svoje življenje za svobodo ln lepšo prihodnost nas vseh In tudi njihovih otrok. Oba govornika sta izrazila upanje, da bodo prisotni otroci padlih borcev še vnaprej med najboljšimi učenci in da bodo nekoč zares postali zavedni graditelji socializma. — Ko so otroci nato prejeli praktična darila, Jim je čas med veselim pogovorom kar hitro potek 1. Na koncu se je neka od navzočih mladink zahvalila tovarišem iz JLA in ZB NOV za vso skrb in obljubila, da se bodo otroci padlih borcev potrudili ln dokazali, da se zavedajo, da je edini smisel njihovega življenja sodelovati v graditvi družbene ureditve, ki so zanjo dali svoje življenje njihovi startt.
V nedeljo: LJUBLJANSKA DRAMA V DELAVSKEM DOMU
Pred gostovanjem ljubljanske Drame v Trbovljah, je naš ljubljanski dopisnik obiskal direktorja Drame, našega zagorskega rojaka Slavka Jana, in ga zaprosil za kratek intervju.
CE SE NE MOTIM, JE TO PRVO GOSTOVANJE DRAME V TRBOVLJAH?
STANE SEVER 1» MAJDA POTOKARJEVA 1 AKELKODOVI KOMEDIJE »SEDEM LET SKOMIN., S KATERO BO LJUBLJANSKA DRAMA NASTO PILA V NEDELJO OB 2«. URI V TRBOVELJSKEM DELAVSKEM DOMU
Do, naša Drama po vojni tokrat prvič nastopit na trboveljskem odru. Veseli nas, da je prišlo do tega gostovanja, saj smo se želeli spoznati s trboveljsko publiko ves čas, odkar je bil dograjen novi Delavski dom. Veseli nas tudi, da nas je tokrat povabilo Revirno akademsko društvo, čeprav smo že bili v nedokončanih razgovorih z Upravo Delavskega doma. Raje bi prišli s kakšnim tehtnejšim delom, toda poletje je. In vročina. Vsakdo se želi po delu malo raztresti in ravno razvedrilo radi prinašamo trboveljskemu rudarju z našimi Skominami.
V ZAČETKU JULIJA SPET NASTOPITE NA ZAGORSKEM FESTIVALU?
Ze nekaj let zapored gostujemo na zaključni prireditvi zagorskega občinskega praznika in pohvaliti se moramo z nenavadnim uspehom pri širokem krogu občinstva. Zagorjani so bili navdušeni nad našimi uprizoritvami Hlapcev, Kranjskih komedijantov in Romea. Za letos pa vam še ne morem povedati, s katerim delom bomo nastopili, ker se prireditelji še niso oglasili pri nas in za zdaj ne vemo, če bomo letos sploh gostovali.
KOT OPAŽAMO, DRAMA PRECEJ GOSTUJE NA PODEŽELJU!
Kot osrednja slovenska gledališka ustanova, si Drama že vsa leta prizadeva obiskati čimveč slovenskih krajev. Tako smo letos že bili v Celju, Kranju, na Primorskem, v Domžalah, Zadvorju, Mariboru in v Litostroju. Poleg Trbovelj pa se te dni pripravljamo na gostovanje v Tolminu in Kočevju, ponovno pa bomo obiskali še Koper in Piran. Radi pridemo povsod tja, kjer nos imajo radi. Takšna gostovanja so za ves gledališki kolektiv zelo naporna, tako za igralce, posebno .pa še za tehnično osebje.
LETOŠNJA SEZONA GRE H KRAJU. ZANIMA ME, CE JE ZE SESTAVLJEN OKVIRNI REPERTOAR ZA JESENSKO SBZONO?
Dramaturg in direkcija sta že sestavila načelni predlog in ga predložila Umetniškemu svetu. V prihodnjih dneh pa pričakujemo, da ga bo odobril Gledališki svet in Upravni odbor gledališča. Tega seda) vsi z nestrpnostjo pričakujemo.
ZA KONEC BI VAS RAD POVPRAŠAL SE O VAŠIH VTISIH S STERIJINEGA POZORJA. DVOJNA NAGRADA JE ZA SLOVENSKO DRAMO SIJAJEN USPEH!
Ne morem vam prikriti, da smo vsi zelo zelo veseli. Odkar se v Novem Sadu vsako leto zberejo vsa jugoslovanska gledališča na svojem festivalu, ni še nobeno drugo gledališče doživelo tako prodornega uspeha. V tako močni konkurenci 13 vodilnih jugoslovanskih gledališč je dvojna nagrada: za najboljšo predstavo vsega gledališkega kolektiva in za režijo, odlična afirmacija naše gledališke hiše. (Ljubljanska Drama le na Sterijinem pozorju nastopila z Zmavčevim delom: V pristanu so orehove lupine, fci ga Je pripravil direktor Slavko Jan! Opomba uredništva.)
Naš uspeh je tem večji, ker smo ga dosegli s slovensko noviteto in je tokrat naše prizadevanje, z vsemi tehničnimi sredstvi pomagati mladim domačim dramatikom, rodilo lep sad.
Tovarišu direktorju sem za njegov' zadnji veliki uspeh o imenu gledališkega občinstva in njegovih rojakov naj-iskreneje čestital.	BORUT PLAVEAK
V počastitev občinskega praznika in ob zaključku šolskega leta so pripravili trboveljski vajenci v zgornjih prostorih restavracije »Turist« na Vodah zanimivo razstavo svojih izdelkov, ki si jih je ogledalo mnogo ljudi. Razstava je pokazala lepo strokovno sposobnost mnogih mladih ljudi.
•	NAPREJ ALI NAZAJ? — 1956. leta je trboveljska muzejska zbirka NO.V končno dobila potrebne ustrezne prostore v hiš; na Fričevem. Odtlej jo je obiskalo že 8.000 ljudi. Zdaj je muzej spet obogatel z nekaterimi novimi predmeti, ki pa jih hran) v shrambi, ker trenutno nima dovolj razstavnih prostorov.
Muzej je po dveh letih obstoja še vedno brez stalnega uslužbenca. Urejen je samo toliko, da na razstavnih predmetih ne nastaja škoda. Prav gotovo je želja vseh. da bi muzej še naprej bogatel in se izpopolnjeval, ne pa lezel nazaj. Zato bi potreboval nekoliko več zanimanja in stalnega uslužbenca.
•	STOLPNICA NA RUDARSKI CESTI. — Trboveljska elektrarna gradi ob Rudarski ce-I stl prvo stolpnico v mestu. Imela bo devet nadstropti. S cestne strani bo poslopje visoko 24,21 metra, z dvoriščne strani pa 32.65 m Temelji so izkopani do skale, njihova največja globina pa je 8,25 m.
Poslopje bo, kakor kaže, pod streho že meseca avgusta.
To pot sem nekaj čas doma razmišljal, kam naj grem v teh vročih dneh. ki so že čisto poletni, čeprav po koldr darju poletje še ni nastopalo. Na daljšo po>t si nisem upal, ker mi je »revma v nogi«, ki je moj zanesljivi vremenski napovedovalec, prerokovala slabo vreme. Naj bo, kar bo. In tako sem ostal doma ln razmišljal, zakaj se je zadnje čase podražil kis Včasih sem ga takole, ko sem bil slab« volje, cuknil kake pol deci, pomešanega z vodo. Sedaj p* sem še ob to, ker ga doma žena kratko malo zaklepa.
No, sem si mi9lil: če kisa ne bo, bom šel pa na sprehod. Ko tako tavam po Trbovljah, se spomnim, da j« zvečer v Delavskem domu gledališka predstava »Dnevnik Ane Frank«, ki jo bo ocenjevala posebna komisija it Ljubljane. No, to se pa že izplača poglediati. Grem zvečer. In glej! V dvorani je bilo reci in piši samo 37 gledalcev, zraven pa sem štel tudi člane ocenjevalne komisije i* Ljubljane. Pa tudi na koncertu pevskega zbora »Slavček«, ki je tudi bil v okviru prireditev praznovanja občinskega praznika, ni bilo veliko bolje. Pevce je poslušalo tokrat »že 67 ljudi«. Trboveljčani, kje ste biti te dni?
2e sem mislil, da bom moral domov brez senzacije, ko zagledam, kako padajo mačke s strehe in skačejo psi v višino kakšen meter do dva. Pa mi pade na um, da verjetno zato, ker je zadnje dni v Trbovljah »deratizacija« in so verjetno tudi ti zastopniki živalskega sveta zaužili merico »prepovedanega sadu«.
Se neko zanimivost iz Trbovelj bi vam skoraj pozabil povedati. Namreč to, da vozniki motornih vozil, motoristi in kolesarji po trboveljskih ulicah spet vozijo z običajno, dovoljeno, hitrostjo. Čudež XX. stoletja, ali...? Ali strah pred kaznijo?
Ubogi kamen na križišču v Bevškem v Trbovljah! 2e od začetka maja leži ravno sredi križišča in nihče se ga ne usmili. Morda kani tam počakati do prihodnjega prvega maja, da bodo vedeli, kam postaviti! mlaj ...
Vaš PEPCE
To in ono iz Brežic
Uspela vajenska razstava. —
Vajenci skoro vseh strok iz Brežic in bližnje okolice so 18. p. m. odprli v šoli razstavo svojih izdelkov in je trajala do 25. maja. Razstava, ki je bila prirejena v zvezi z 21. majem — dnevom vajencev — je bila zelo dobro obiskana. Na razstavi je bilo nad 60 različnih izdelkov vajencev raznih obrti. Vsi obiskovalci so se strinjali, da so izdelki res lepo in dobro napravljeni, in kar težko se je bilo odločiti, kateri izdelek iz vsake stroke je najboljši. Razstavljali so svoje izdelke tudi vajenci Iz prvega letniki ln sko-
raj bi lahko rekli, da so prav njihovi izdelki obiskovalce najbolj navdušili. Ravno izdelki vajencev prvega letnika so pokazali, da je odnos mojstrov do vajencev danes vse drugačen kot nekdaj, ko je bil vajenec hlapčič, dekla ali pestunja in vse prej kot res vajenec.
Baletni nastop najmlajših. — Skoraj leto dni je pod vodstvom tov. Lackovičeve, ki je prihajala iz Zagreba, delal baletni tečaj predšolskih otrok in tistih iz nižjih razredov osnovne šole. Ob koncu so v počastitev dneva mladosti in rojstnega dne tovariša Tita priredili baletni ven-


’
■ i: Hi
• Hf*
'' iBpSI
Mmm I
■- f 3| M
OCE IN HČERKA V KOMEDIJI »VSELEJ STA DVE MOŽNOSTI.
»Vselej sta dve možnosti« v Vidmu-Krškem
Prejšnji petek in torek je DPD »Svoboda« na Vidmu uprizorila v svojem domu uspelo zgodovinsko komedijo A. Tichya »Vselej sta dve možnosti«. Komedija se godi 333 let pred našim štetjem v daljni Perziji.
Prvič smo v Vidmu-Krškem lahko gledali pravo, pravcato umetnino od domačinov, ki jih skoraj ne moremo zapostavljati za poklicnimi igralci.
Obakrat je bila gledališka dvorana polna gledalcev, ki so zadovoljni odhajali domov.
Ne bi bilo prav, če ne bi ob te) priliki pohvalili igralcev, zlasti pa njihovega režiserja Viktorja Zemljaka, ki je moral tokrat opravljati kar štiri funkcije: poleg režije je igral, bil scenograf in masker.
»Mnogo truda smo vložili v to delo, vendar smo zelo zadovoljni,« je dejal tovariš Zemljak po premieri te igre.
Da, prav res je bilo mnogo truda. Vsak večer od 17. pa tja do 21. ure in še dalje smo lahko obiskali dom »Svobode«, ki je bil vedno razsvetljen in poln neutrudljivih igralcev.
Po uspeli premieri in reprizi na domačem odru nameravajo igralci sedaj obiskati z igro okoliške kraje in celo za nastop v Narodnem domu v Zagrebu se pripravljajo. Tako je tudi prav, kajti trud, ki so ga vložili v to delo, je skoraj nepoplačljiv.
Prizadevnim igralcem želimo obilo uspehov na njihovi turneji kakor tudi v nadaljnjem snovanju.
v	Miha
ček, na katerem je nastopilo okrog 30 predšolskih in okrog 20 šolskih otrok. Več kot dve url so se vrstile točke sporeda, ki so nabito polno dvorano prosvetnega doma navdušile in ploske lju ni hotelo biti kraja.
Vsi so bili zadovoljni, gledalci kot nastopajoči.otroci ter njihovi starši, prav tako še ob gostovanju in ponovitvi programa na Senovem.
Društvo prijateljev mladine se ukvarja z namero, da bi v jeseni priredilo nadaljevalni baletni tečaj, in to ne več v lastni režiji učiteljice, temveč organizirano pod društvom.
Vsekakor posnemanja vreden primer.
Dan mladosti v Brežicah. — Dan mladih so v Brežicah prav lepo praznovali. Pred tem dnevom so organizirali več športnih prireditev. Na dan mladosti je bil najprej ob devetih dopoldne mimohod več stotin predšolskih otrok, pionirjev, mladincev n mladink, brigadirjev in vojakov — fizkulturnikov. Ob 11. uri dopoldne so bile kolesarske ke pionirjev in pionirk, popoldne pa veliki fizkultumi nastop > 8 stadionu.	P. M.
Mimogrede
#	Scena najinemu pogovoru Je bJ|° enakomerno brenčanje čebel, ki §o Pr‘* letavale In odletavale. Pisano polj« 9 Posavju in utnjak.
— NIČ več ni tako kot včasih, J* pravil Čebelar In zrl na pisano paleto narave pred seboj.
-	Zakaj?
—	čebele nl*o več varne pred razni«*' strupi, ki Jih kmetovalci rabijo v boj** proti različnim rastlinskim škodljivcem* Ze čutimo lkodo zaradi tega. Pu
dar bi to vprašanje lahko ugodno reši" za obe strani.
Tudi drugi pravijo tako.
Treba Je torej le malo dobre volje *** poučenosti.
Tako bomo rešili skrbi čebelarje, kmetovalci pa se bodo lahko še napreJ uspešno borili proti mrčesu.
#	Trbovlje so mesto, pravimo. Trbo*-IJe Imajo moderno tlakovano cesto J pločnike na obeh straneh. Na pločnik*^ se nabirajo smeti, In te Je treba P°* spravljati. V mestih to delajo ponoči • v najslabšem primeru v zgodnjih Ju|r * njih urah. V Trbovljoh pa nekaj pridu rok vihti metlo po asfaltu sredi
dneva, v največji vročini, ko Je na največ ljudi. Kaj zato. če tl mlmogrea vdihavajo goste oblake prahu!	,
• liste dni Je bil v Sevnici aem•***• pa Je po cestah krožila tale resnic Ntorija: ženski Iz Hrastnika, ki Je Prl* kupit prašičke, ni In ni Šlo v glavo, bi zanj plačala voznino po žgle***1 ' Ugibala Ja In uganila, da Je najbolje, ga vzame s sabo v osebni vagon. u bi ne cvilil In motil potnikov, mu Je » pila obilno Šilce Žganja In ga zlila v ** nasitno žrelo. Skoda, ko te Fortu vedno ne smeji. Prašiček 1e re* toda za vedno . , ,
utic'
Speedway dirke v Vidmu-Krškem
Preteklo nedeljo popoldne so bile na stadionu »Matije Gubca« v Vidmu-Krškem druge moto dirke po sistemu speedway z mednarodno udeležbo, i
V 20 vožnjah po 4 kroge, kjer so vozili 4 vozači, je sodelovalo 17 vozačev iz Slovenije, Hrvat-ske, Srbije, Avstrije in Nemčije. Skupaj je bilo 6 avstrijskih, 2 nemška in 8 jugoslovanskih vozačev. Dirkan. je prisostvovalo okrog 8000 ljudi.
2e sama mednarodna udeležba je bila poroštvo, da bodo dirke kvalitetne z močno konkurenco. Ker sta avstrijski dirkač Franz Schenk ln hrvaški vozač r ,gi Regvart Imela enako število točk, sta se na koncu dirk pomerila med seboj. V tem dvo-mesto. Drugi Je bil Regvart s 15
točkami, tretji pa Avstrijec Valentin Unterkflfler, ki si Je priboril 11 točk.
Organizacija tekmovanja ,j bila zelo dobra, saj ni bilo nobenih nepotrebnih zastojev razen ob koncu, ko je žirija diskvalificirala Nemca Sinzingerja, boju je zasluženo zmagal Schenk ln si s 16 točkami priboril 1. ker Je zapiral pot, ln to šele po objavi rezultatov. Omenjeni vozač bi se drugače potegoval i prvo mesto.
Gledalce, zlasti pa vozače, je močno utrujal start, ki se je v prvi polovici tekmovanja nekajkrat ponavljal, ln to predvsem v šesti vožnji, kjer so star-tall kar štirikrat.
Avstrijec Hartel bi resno po-
■gel v borbo za prvo mesto, ' >
ne bi Imel pri prvih treh vot' njah okvare na motorju oziroma padca.
Vsi vozači, zlasti tnoiem*^' so progo nadvse hvalili in IzJ8' vili, da je najboljša, kar so J™ sploh preizkusili, s čimer *o »*' rekli priznanje graditelj*’*1 steze.
2elja vseh ljubiteljev mot® športa Je, da bi dirke v mesec^ avgustu prav tako uspele, h koliko bolj pa sam start. '*
<UPUJTE IN NAROCAJTt
..ZASAVSKI
TEDNIK"
• FILM
FILM
FILM
FILM
FILM
FILM
FILM
2
P
S
2
r-
S
2
i*
S
Avgusta bodo začeli v Rimu snemati film »Lepa Gigogin«. Glavno vlogo bo igrala Silvana Pampaninl, režiser pa bo Bruno Bene-deck. Film sicer ne bo zgodovinski, bo pa prikazoval zgodbo lz znanih petih milanskih dni iz dobe italijanskega risorgimenta.
XXX
Sir Laurence Ollvier, ki od leta 1956 ni več snemal v Hollywoodu, je pričel te dni 3 pripravami za nov ameriški film, ki ga bo sam režiral in hkrati nastopil v glavni vlogi. Film ima naslov »Spartak«, obravnava pa vstajo sužnjev proti rimskemu imperiju. Producent filma bo Kirk Douglas, ki bo hkrati nastopil v vlogi Spartakovega prijatelja. Tretjo glavno vlogo bo prevzel Charles Laughton.
XXX
Film »Vihar«, ki ga v sodelovanju snemata družbi »Dlno de Laurentis« in »Bosna
film« po Puškinovi noveli »Kapetanova hči«, zahteva ogromna tehnična sredstva. Zato je razumljivo, da sodeluje znaten del jugoslovanske filmske tehnike, saj bo samo statistov po nekih poročilih okrog 6000 (od tega 800 konjenikov) pa tudi razsežnost trdnjave Bje-logorsk (70.000 kvadratnih metrov) zahtevajo veliko tehniko. Zato so pridobili za sodelovanje tudi ljubljanski »Filmservis«. Sodelujejo vodja osvetljačev Vladimir Marolt, osvetljač Vinko Draksler in agregatista Ludvik Batežnik in Drago Repe. Povsem tem je razumljivo, da so stroški visoki — eno milijardo in 800 milijonov dinarjev — iz česar bi mi posneli 36 celovečernih filmov.
XXX
»Mardios Beach — roman Oakley Halla, ki ga bo prenesel na platno Otto Preminger. Adaptacijo tega filma bo priredil Walter Newmann, ki je napisal dialog za film »človek z zlatimi rokami«.
• TT	‘1	1	r 1 1_
-- ■ ~
j~	Umrl je 96-letni Jako Dežman s Konjščice, sodobnik pesnika Antona Medveda
FILM
FILM
FILM • FILM
FILM
FILM
FILM
2
F
Z
Z
Izid tekmovanja s skiroji v okviru praznovanja dneva mladosti v Trbovljah
AE>m Trbovlje je dne 29. maja L 1 ob 17. uri v počastitev dneva mladosti priredilo pionirsko teik-Jtuvanje s skiroji na progi od se-oeia olo Trbovlje do Dimnika.
Na to tekmovanje so cicibani in blonirji prihadadi z velikim nav-nusenjem, kar kaže tudi udeležba * Prireditve. Kosalo se Je 85 ueklic in dečkov od 5. do 14. leta. ■‘ekmovaace so razdeliti po staroet-skupinah.
končanem tekmovanju so pr-najboljši tefkmovailoi od vsake “tdpme dobilii praktična darila.
Rezultati so bili sledeči:
Skupina
E?v>: 1. Bera Korimšek 1:90,0; 2.
5—7 let (23 udeležen-
vodili za en gol, pa so gostje rezultat vedno izenačili.
Med našimi so gole dosegli: Radej 6, First 3, Plevčak 2, Zupančič in Berger pa po t.
Prvenstvo Slovenije v košarki
Rudar zmagal v Medvodah Tekma prve republiške lige v košarki med trboveljskim Rudarjem im Medvodami, kii so jo odigrali v nedeljo v Medvodah, se je končala s tesno zmago Rudarja iz Trbovelj 70:68 (32:37).
Proletarec izgubil
V	H republiški košarkarski ligi je oslabljeno moštvo Proletarca iz Zagorja izgubilo na Virhnnlki tekmo s tamkajšnjim Partizanom z 39:44 (14:22).
Rudar zmagal v tekmovanju za pokal
V	okvtiru praznovanja občinskega praznika v Trbovljah, go v ponedeljek, 2 jundja, v tekmovali v nogometu, kjer so sodelovali Rudar i in n. Svoboda in snoga.
V	prvi teflon! je Rudar I premagal Rudairja II s &:d. V drugi igri je svoboda pretmagala Slogo z 2:0, v finalni tekmi pa je Rjudar I zmagal pirotl Svobodi s 5:1. Svoboda je celo dosegla vodilni gol in, so vsi Igiralci igrali zelo požrtvovalno.
Tale zapisek naj bo v počastitev vrlega moža s Konjščice,' ki so ga poznali prijatelji zasavskih hribov in Številni lovci. To je bil Jaka Dežman, ki je služboval pol stoletja na Konjščici nad Zagorjem in je bil sodobnik r-renske-ga pesnika Antona Medveda, ki ga je tja po kazni pregnal tedanji ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič. Obenem naj bodo te vrstice tudi v poživitev spomina ln v proslavitev pesnika Medveda.
Jaka Dežman Je bil po rodu iz Po-toške vasi pri Kotredežu, po domače Flnkovčev. Rod je bil kmečkega stanu, njega pa je veselila glasba in je odšel v orglarsko šolo v Ljubljani. Tedaj je večina slovenskih glasbenikov dospela največ v orglarsko šolo, le posebni talenti so se razvijali Še nadalje.
Pred 60 leti je prišel Jaka DeŽmap za organista na Konjščico. Starejši rod domačinov, izletnikov in lovcev ga še dobro pomni. Zdaj Je umrl v Jazmah pri Zagorju, kjer Je pri zetu Francetu Bukovšku, rudarju, preživljal svoja visoka leta in se je bližal stoletnici.
Konjščica Je bila pred šestdesetimi leti kazenski kraj za duhovnike, ki so se zamerili in se niso uklonili škofu. Zato je moral na Konjščico tudi kamniški rojak, pesnik Anton Medved (1860 — 1910), najbolj iskren prijatelj slovenskega pesnika in generala Rudolfa Maistra, osvoboditelja Maribora in branilca Koroške, pisatelja F. S. Finžgarja i. dr. Preganjani pesnik Anton Medved Je bil premeščen leta 1899 na Vače nad Litijo, od tam pa na Konjščico, kjer je bil že nameščen organist Jaka Dežman.
Jaka Dežman je bil tedaj v iskrenih, prijateljskih stikih s preganjanim in zapuščenim pesnikom Medvedom. V letih med obema vojnama sem bil nalašč zaradi tega, da sem zbral spominke In zapiske zasavskega pesnika Medveda, večkrat na Konjščici. Jaka Dežman mi je znal res mnogo povedati. Že takrat
sem objavil nekatere anekdote o Medvedu, ki mi jih Je pripovedoval bistri Jaka Dežman. Med vojno pa so mi Nemci požgali ves arhiv, ko so me aretirali in odvedli v Begunje, in nato izselili v Srbijo.
Jaka Dežman je bil v času, ko je služboval na Konjščici pesnik Anton Medved, njegov najboljši zaupnik in to-lažnik v tedaj samotnem in zapuščenem kraju. Pesnik Medved si je v tišini Polš-niških Dolomitov in v senci Grašiče nad Konjščico zdravstveno opomogel, da J« spet ustvarjal, pisal pesmi in drame. Jaka Dežman pa ga je s svojim humorjem razveseljeval. Jaka je rad obiskoval kmečke ohceti In na njih prepeval. Pravil ml je, da je sodeloval na 250 porokah kot ljudski pevec in je sam zložil tudi nekaj preprostih domačih pesmi za razne priložnosti. Na ohceti Je hodil po Konjščici, Polšniku, Ljubešu in vse tja do Kuma. Ker Je bil mož zgovoren ln duhovit, so ga povsod radi imeli.
Jaka Dežman Je opravljal v času polstoletnega bivanja na Konjščici najrazličnejša opravila. Bil je čevljar, trafikant in trgovec. Če pa je bil začasni učitelj Anton Medved zadržan, bolan ali odsoten, je moral Jaka Dežman tudi s knjigo v roki pred male Šolarčke. la-krat so Imeli na Konjščici le zasilno šolo. Učilnica je bila v župnišču ln je bila sila majhna in skromna. Danes pt so na Konjščici napredovali, saj Imajo stalnega učitelja in celo kulturni dom ln prosvetno organizacijo.
Jaka Dežman je Čestokrat spremlja! pesnika Antona Medveda na lov. Pesnik Medved se je počutil sprva precej nesrečnega v zatišju zasavskih hribov. Zatem so ga začeli obiskovati domači, znanci in prijatelji. Tako je postala Konjščica znana po svojih bogatih lovskih revirjih, saj Je bilo tam precej divjadi — srn, lisic, jerebov In celo trop gamsov.' Gamsi so se zadrževali po skalnatih pobočjih več desetletij ln celo
v stari Jugoslaviji jih je še nekaj bilo okrog Konjščice, Ostreža In Grašiče. Ds bi se pesnik Medved razvedril, so mu ljubljanski prijatelji kupili puško in lovsko obleko. Medved in Dežman sta od tedaj hodila na lov.
Ti pohodi v naravo so bili za bolnega pesnika zelo koristni, kasneje pa je v neki url obupa prodal puško in tako dal lovstvu slovo.
Jaka Dežman je znal povedati o pesniku Medvedu mnogo anekdot. Nekoč je bila v Šmartnem pri Litiji duhovniška konferenca. Ljubljanski škof se je je tudi udeležil in je vprašal župnika Medveda, kako hodi na Konjščico. Pesnik Medved pa je bil sila odrezav, in ker je imel škofa na piki, mu je odgovoril kar na kratko: »Gori lezem po vseh štirih, dol pa se spuščam po r . . .«
To je škofu zaprlo sapo in od tedaj ni več silil v preganjanega moža.
Takih in enakih zgodb o pesniku Antonu Medvedu mi je priročni sobesednik, stari Jaka Dežman znal še veliko povedati. Jaka je bil tisti mož, ki je sprefnH ln nosi! obolelega pesnika Medveda 's Konjščice poslednjič na zagorsko« železniško postajo. Pesnik je bil že slab in ker je držala tedaj s Konjščice le slaba kozja pot po nevarni Dolenčevi rebri, si je Jaka pesnika naložil na hrbet In ga nesel kakor vrečo po nevarni stezi nad zasavsko sotesko.
Pesnik je tedaj boječe stokal: »Jaka, Jaka, ie previdno in počasi. Trpim, trpim — duševno! . . .«
Nosač Jaka, ki ga je tiščalo breme, pa mu je odgovarjal: »Tudi Jaz trpim, trpim - telesno! . • .«
Io je bil zadnji dan, ko su j« pesnik Medved zadrževal v samotni zasavski vasici Konjščici.
Jože Zupančič, Litija.
Z ZDOL
Zbor volivcev na Zdolah Je» bdi v nedeljo, i. junici a. V svojl sredi so volivci pozdravili predsednik* občane tov Nunčiča in se z njfam po domače pogovorili o najvažnejših gospodarskih, komunalnih in kmetij*kl!h vprašanjih.
Dolgoletna želja okoliških vasi Zdoi po elektriki se je uresničila. Drogov^ so v prostovoljnem delu že postavljena Prijetno bo presenečenje, ko bo v hišah prvič zasvetila električna luč
Asanacija vodnjaka v Zg. Blanci je nujno potrebna. Pričakujejo pomoč od RK in občine, da se studenec uredi po vseh higienskih predpisih.
Od vseh odtalili nujnih vprašanjih so se volivci pogovorili in uipajo, da jih bodo v doglednem
času reŠilli.
Glede potrebne adaptacije šctfe pa so vofiivcd sklenili, da bodo a prosto volj nAm delom pomagali in s tem znižali proračun, kar so te sredstva nujno potrebna z.a nakup učil.
-«e-
Se o praznovanju dneva mladosti
^onieac' Virant 1:04,0. — 7 do 9 let .Udeležencev:): 1. Zdravko Dolin-0:55,88; Vinko Soba 0:56,0 — 2 V, -et: *• Jožl Plevčak 0,48,08; »•«“ Ameršek 0,49,0 (18 udele-g«?*). ~ 11 d0 14 let: 1. Anton refll 0:46'0«; Tonček Ribič 0:50,04 'Udeležencev). — Bdclkli: 1 Ma-^Cirar 1:03,03 ; 2. Angela Per-
Rutlcsrjevi mladinci — prvaki
RUDAR • KLADIVAR 4:0 (1:0)
dai.;POvra!,li tckmi so v nedeljo Ru-rrJ.evi mlad'
Televizijski prenos nogometnih tekem s svetovnega prvenstva v Stockholmu
mladinci zasluženo preinaga-»adivarju« iz Celja ter tako poje »• *)rvaki v celjski podzvezi. Gost-niso prikazali slabega nogometa in iri Malikovali -	L 1
Jo in	a,i * veliko borbenost-
mi! n Uat*nčnim podajanjem ter so
■net," Zaet,.,k,V p«14«« boljle
le? ?UJ RVdarJev napad s svojo va enrn° igro ni predstavljal večje ne-•tov c11 23 odMne*a vratarja go* i* » bele Pr<>tl koncu prvega dela z« • ma^i zaigrali bolje in plod te-JC bil _ *ol.
dairUf‘ P°!gM Pa jo povsem pripa Žal	ki so nenehno ogro-
ža Ji Vrat.a gostov, in le vratarjeva .8n j«, da ni bil rezultat doma-v, ev *e večji. Gole so do-Naraglav (2), Mak in Majcen
^UOSLAVIJA : RUDAR 22:9 (12:2) •tonM V° Rudari* je v Mariboru na-iav ° v 'tenkem rokometu proti dr-nj .• reprezentanci, ki se je pri-taki. ■ u za nasl°p proti Avstriji.* v 1.0 rečemo, da je rezultat, kar dftJ.*1 zlasti za drugi polčas, za Ru-rju zelo ugoden.
Prva se Ruda-rjevci igri »na mo-» * n'so m<>gli upirati in tako si je n». i 2entanca pridobila tO golov | Qosti. Drugi polčas pa so bili a.rjevci popolnoma enakopravni,
J Je bil tri minute pred koncem ^ ultat drugega dela 6:6, nato pa i r-aradi neprevidnosti naše obram-teprezcntanti dosegli šo 3 gole.
^ezna rokometna liga
filJt?AR . LOKOMOTIVA (ZAGREB) 13:12 (4:6)
n. zadnjem kolu zvezne rokomet* Upe jo Rudarju u']>e!o pridobiti - tofki, V začetku »o gorijo imeli n«!! . in domačim precej čas« ni hor* 'gro	saj je bila nji-
C6Ta »cona« huda ovira zu napadal-*! Pa so ruzen tega imel: tudi smole, kajti žoga se je pet-,, , odbila od prečke ali pa je po* n, a plen vratarja. ki je r>il vedno ", mestu,
- *ra jo bila vseskozi falr in nnpe-*e je stopnjevala vse do zad-tninui, saj so domači Štirikrat
**♦*•«.
Za prijatelje nogometa prinašamo sPo1*'1 televizijskega prenosa, ki si ga lahko ogjedajo na planinskih postojankah na Mrzlici, Partizanskem vrhu, na Kalu in Zasavski gorti, nadalje v Cateških toplicah ln tudi v sosednem Preboldu
V	nedeljo, S. Junija, Mehika : Švedska ob 13.30; Argentina : Zahodna Nemčija ob 18.40.
V	sredo, 13. junija, Švedska : Anglija ob 18.45.
V	četrtek, 12. Junija, Švedska : Madžarska ob 18.45.
tost
“jih
MLADINA ItAdESKE OBČINE V SPREVODU MLADOSTI V LOKI PRI ZIDANEM MOSTU
POPRAVEK
Ob primerjanju z izvirnikom smo ugotovihl .da so v besedilu odlokia o poslovnem času trgovinskih podjetij in trgovin, gostinskih podjetij in gostišč ter obrtnih podjetij in obrtnih delavnic na oibmočju občine Videm - Kriško, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku 01X3 Trbovlje štev, 8-59, nastale naslednje napake;
V	-. členu mora v 6. In 7, vrsti namesto »od 114. do 16. ure* stati pravilno; od 14. do 16,30 UTe;
v drugem odstavku 12. člena mora v drugi vrsti namesto »od 14. do 18. ure« pravilno stati: od 16. do 16. ure;
V	16. členu postane 2. stavek 2 .odstavek, sedanji 2. odstavek pa postane tretji; odstavek.
(Iz pisarne ObLO
V	nedeljo, 15. junija, fcvedfika : Wales ob 18 4S; Sev. Irska : Zah. Nemčija ob 18.45.
V	četrtek, 19. Junija, prenos ene četrtfinalne tekme ob 19.
V	torek, 24. junija, prenos ene polfinalne tekme ob 18.
V	soboto, 28. junija, prenos tekme z« 3. im 4. mesto.
V	nedeljo, 29 junija, prenos finalnega srečanja za 1. im 2 mesto ob 14.16.
KINEMATOGRAFI
-b ■
»DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: od 6. do 9. junija ame-rtški barvasti klnemaskopski film s stereofonskim zvokom »REKA BREZ POVRATKA«; od 10. do 12. junija pa indijski iflm »AVARA«. »SVOBODA« - TRBOVLJE II«: od 6. do 9. junija francoski *a_ bavni film »OCE, MAMICA. MOJA ZENA IN JAZ« »SVOBODA« VIDEM - KRŠKO; 7. im 8. junija ameriški barvasti kinemask. film »ZVEZDA JE ROJENA«; II. dn 12. junija ameriški film »MARTI«; 14. in IS. junija jugoslovanski film »ZENICA«.
BREŽICE: 6. in 7. junija ameriški ftlm »DAMA IZ ŠANGHAJA«; 8. ln 9. junija ameriški barvasti film »ABDULAH VELIKI«; . 10. in lil, junija francoski fflim »PRIMER DR. LAURENSA«; 12. in 13. junija francoski barvasti fiilm »ARTISTI IN MODELI«. 14. in 15. junija ameriški barvasti kim«-maskopski film »PRINC VA-LIJANT« — Vitezi okrogle mize.
»PARTIZAN« SEVNICA: 7. in 8. Junija ameriški barvasti film »DESTRV«, 14. in 15. junija ameriški film »KAPETAN KERI«.
Zvest svoji tradiciji je TVD »Partizan« v Sevnici tudi letos priredilo v proslavo rojstnega dne maršala Tita in dneva mladosti telovadno akademijo v svojem domu. Sodeloval je še mladinski pevski Zbor osemletke s pevskimi in glasbenimi točkami.
Po slavnostnem govoru tovarišice prof. Ložarjeve ln dveh pesmih mladine so najprej zarajaln in zapeli cicibani Iz Šmarja ln nato lz Sevnice. Nato, so se zvrstili v pisanem sporedu ostali telovadni nastopi, dvajset po številu.
Vsi oddelki društva so pokazali letos v primeri * prejšnjim nastopom velik napredek. Basi so bile vse točke sporeda dobre, so žele največ priznanja od občinstva mladinke na dvovišlnskl bradlji, dalje mladinke na bradlji, pionirke z vajo »Pozdrav maju« in pionirji s prostorni vajami z drogom. Vad ploskanja so Izzvale še proste vaje starejših članic. kf so bile. kot gornje točke, dobro Izvedene/ Tudi tokrat pa smo pogrešali vrsto članov Zakaj ? Menimo, da- bi prav ta lahko bila najmočnejša.
Program so izpopolnili pevski zbor, duet, trio ln kvintet osemletke. Ves spored se je razvijal gladko ob odobravanju občinstva, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička ln s tem dalo poudarka pomenu te proslave.
Ost
' Uspela slovesnost na Izlakah
Irazveseljivo je, da se je na proslavi dneva mladost:	zbralo
tako veliko število ljudi.
Slovesnost je odprl s slavnostnim govorom tov. Damijan Brvar. Nato so sledile deklamacije In tudi novoustanovljeni pevski zbor je zapel tri' partizanske pesmi. Prav tako sta dve otroški oz. mladinski igrici razvedriti naše najmlajše državljane, starejši gledalci pa so bili presenečeni nad mladino, ki Je izredno dobro zaigrala. posebno je navdušila poslušalce mala Urška, ki je s svojim drobnim glaskom zapela ob spremljavi svojega brata z violino.
Temu so Sledile proste vaje. izvajale so Jih mladlinke in pionirke. Mladinci pa so pokazali svoje sposobnosti pri, različnih skokih čez kozo. vaje na bradlji V> bile izvršene zelo dovršeno. Izvajali so jih mladinci m mladinke.
Proslava dneva mliadlostl se je končala z lepim uspehom, kar je bila želja vseh, posebno pa še našega mladega zavednega prosvetnega delavca tov. Toneta Kopine, ki je poskrbel za tako pisan spored in se trudi, da bi prosvetna dejavnost na Izlakah zaživela res pravo življenje.
Minka Grobljar

m, REŠITEV NAGRADNE UGANKE IZ 21. ŠTEVILKE 'Pionirski kotiček)
Pravilna rešitev nagradne uganke lz predzadnje številke »Za-tedffillca« se fllaM: AJDA.	.	«
j., žreb ie ©riaodLl nagrado za reSiitev uganike Ariloi PAVLIC, ucen-^ 5. razreda osmovne &ofle pri Amtonu, Gortnji Leakovec 8, pošta e Dreni NAGDAV. uftemki 3. razreda osmovne Sode na a Trbovlje I — EK>boveo. Obema bomo knjižno dan-
TovariŠu
ZAHVALA dr. Minki«
Bricu, šefu
pljučnega oddelka bolnišnica v Brežicah, kakor tudi vsemu strežnemu najiakrenej« zahvaljujemo ivlienje našo drage Marija 2abk&r iz Brežic. — Družina Avsec — Žabkar.
osebju za uspešno
^ Poslan
Vse,;
po pošti.
m '"fm ostalim rešiteljem uganke,
za pošto in pozdrave prisrčna hvala.
nke, ki Jim žreb žal ni bil naklo-
UREDNISTVO
NAGRADNA DOPOLNILNICA ZA PIONIRJE
V BELIH KROŽNIKIH SE KADI,
PO CELI SOBI VSEM DIM. VYT„A OB NEDELJAH MAMICA JO KUHA,
TO JE PRAV GOTOVO DOBRA ....
pripišite namesto pik pravilno besedo — pa Je uganka rešena, tu Odgovor nam prinesite ali pa pošljite bj
tS_a° nedelje. 15. junija optSdne. Za rešitev diopolnllnic Imamo ‘"rjavil-ni 2 l«Pl knjižni nagrada (po odločitvi Žreba L , t-Ko nam boste odgovorili, ne pozabite navesti
tn priimka tudi razred Sole, k: jo obiskujete, nadalje pošto
kjer site doma,	'	_____
<pJ.can.lirJem l«ipe pozdrave!	UREDNIŠTVO
Ob prerani izgubi nad vse dobrega moža
JOŽETA KOLENCA se najtopleje zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sočustvovanja .in pomoč v teh trenutkih.
Najlepša hvala sosedom za vsestransko in nesebično pomoč ter vsem ostalim za podarjene vence in cvetie. Se posebej se zahvaljujem gasilcem gasilskega društva Cemše-nik kakor tudi gasilcem sosednih društev, nadalje se zahvaljujem govornikom za poslovilne besede-, pevskemu društvu čemšenik, kolektivu »Betona« Zagorje, in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegs vi zadnji poti.
žalujoča žena Marija V Cemšeniku, 30. maja 1988.
VOZNI RED
Velja od 1. junija 1958
—— 4.20 4.45 —.— 5.30 6.30 —9.30
ODHOD AVTOBUSA IZ TRBOVELJ
10.50 18.30 14.20 —15.30 —16,— 19.30 20.05
—4.25 4.50 —
5.25
RESTAVRACIJE	'
6.40	9.40 11.— 13.40 14.30 15.20 15.35
-.— 19.10 19.40 20.10
PRIHOD VLAKOV IZ LJUBLJANE
8.10 10.24 —13.50 15.11 15.51 16.42 19.07 19.50 20.29
3.40 —5.23 5.32 —.--
PRIHOD VLAKOV IZ ZIDANEGA MOSTA
3.46 4.45  .  —.  6.06 7.0« 8.12 —11.27 —.-15.46 16.28 19.20 —.	20.33 21.13
ODHOD AVTOBUSA IZ HRASTNIKA 0.30	14.40	18.50
ODHOD AVTOBUSA IZ TRBOVELJ
5.50
14,—
18.—
Luročna in»iu»«j:e vsak dan ob 5.03, 7.00, 13,00, 15.00, 17.00 in 10.30 V radijskem dnevniku ter ob 22.00. Oddajo »Nasi poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob delavnikih ob 14.85, ob nedeljah pa od 14.00 do 16.00. »Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo« vsak delavnik ob 12.80. »NaŠ Jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (peater glaabni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00.
NEDELJA, 8. JUNIJA 7.85 Vedre melodije 8.00 Športna reportaža M5 Z zabavnimi gvoki na pot
8.45	Mladinska radijska igra — Smiljan Rozman? lijetnik
9.80 Slovenska pesem v dobi romantike
10.00	Še pomnite, tovariši — Frane Stadler-Pepe: Skušali smo rešiti Toneta Tomšiča
10.80	Kar radi poslušate (pisana vrsta priljubljenih skladb)
12.00	Nedeljska revija popevk in aa-bavnih melodij
18.80	Za našo vas
16.15	Zvone Kržišnik: Pismo, ki prinaša znanje in moč
18.40	»Ja sam ml«di Dalmatinac« (venček dalmatinskih narodnih)
19.45	Prenos nogometne tekme za svetovno prvenstvo med reprezentancama ftkotske in Jugoslavije
20.30 Igra Werner Miiller s svojim orkestrom
PONEDELJEK, 9. JUNIJA 8.05 Odprimo glasbeni utlas 9.20 Nastopajo Fantje na vasi in trio Rudija Bardorferja
9.45	Mali intermezo z zabavnim orkestrom Radia Ljubljana
11.05 Za šolarje: Pamet je boljša kot žamet
11.35 Priljnhljene popevke
18.15	Petnajst minut s triom Dorka Skoberneta
15.40	Listi iz domače književnosti — Danilo Lokar: Na počitnice
17.10 Popevka tega tedna
18.00	Družinski pogovori
18.45	Radijska univerza — Valerij*
Osterc:	Kristal — umetnina
mrtve narave
TOREK, 10. JUNIJA
8.05 Naši zbori pojo 9.30 Slavni virtuozi In pevci vam igrajo ln pojo Za dc
pol }\e
15.40 Potopisi in spomin!: Tam, kjer
18.50	Razgovori o mednarodnih vprašanjih
P>.45 Prenos nogometne tekme za svetovno prvenstvo med repre-zentancama Francije in Jugo*
ČETRTEK, 12. JUNIJA
8.35 Melodija in ritem
10.10	Odprite sprejemnik
11.35 Cicibanom — dober dan! (Tomo Brejc: Voz brez glave)
12.00	Priljubljeni valčki Johanna Straussa
13.13 Plošča v ploščo
14.20 Zanimivosti iz znanosti in teu nike	%
15.40 Humoreska tega tedna — Ri-rh/mi Gordon: Zdravnik v hiši
17.10	Havajski zvoki
18.00	Radijska univerza — Dr. Bron-
ka Brzin:	Odpornost proti
okužbi
18.43 Četrtkova reportaža
19.50	Tedenski notranje-politični pre-
20.05
gled
Četrtkov večer domačih pesmi
napevov
arhiva
12.00 »Za prijetno opoldne« 14.20 Oddaja za otroke
PETEK, 13. JUNIJA
9.20 Za vsakogar nekaj iz zabavne glasbe
11.00	Pesmi in plesi raznih narodov
11.30 Za dom in žene
12.40	V ritmu valčka iin polke
14.05 Za Šolarje: Važno sporočilo
15.40	Iz svetovne književnosti — Boris Pasternak: Doktor 21vago
18.00	Iz naših kolektivov
18.45 Turistična oddaja
20.00	»Gostje iz Zagreba« — Zabavni orkester Radia Zagreb p. v. Ferda Poraykala
20.15	Tedenski zunanje-političnl pregled
SOBOTA, 14. JUNIJA
8.05 Lepe melodije •— znani nape\.
9.00	Oddaja za šolarje: Šipkov grm
9.40 V zabavnem ritmn
11.00	Pionirski tednik
11.15	Domači zvoki izpod zelenega Pohorja
12.40	Igra češka godba p. v. Boruta Lesjaka
13.15	Zanimivosti iz znanosti in tehnike
15.40	S knjižnega trga
17.80 Zabavni pele — ničle
18.45 Jezikovni pogovori
20.00	»Spoznavajmo svet ln domovino« (javna mladinska oddaja)
je padel Veselin Masleša 17.50 Vesela godala
18.00	Športni tednik •
18.45 Domače aktualnosti
20.00	Koncert Malega zbora Radia Ljubljana p. v. Milka Skober-ncta
SREDA, 11- JUNIJA 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev) 9.15 30 minut za ljubitelje slovenskih narodnih pesmi in poskočnic
11.00	Od melodije do melodije 11.35 Za Solarje: Zlatolaska
13.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih
narodov
14.05 Za šolarje: Iz življenja jamarjev
16.00	Koncert po željah 17.10 Sestanek ob šestih
MALI OGLASI
POCENI PRODAM radio, otroški v« ziček, stajico in košaro. — Justa Leskovec, Brežice, Vodnikova 8. FRIZERSKO UČENKO sprejmem s 15. Junijem. — Ziko Seralimovič, Zagorje ob Savi.
Opremljeno BObo za samca oddam proti nagradi nameščencema STT v Zg. Trbovljah. — Naslov v upravi Usta.
PREKLIC
Preklicujem besede Izrečene zoper Antonijo Stojs, Hrastnik 356. Antonija Mastnak, gospodinja, Hrastnik 35«.
_ _ **. *—** *'
Ko pa je bilo treba razloženo blago prenesti, sta Stine in Sprague izginila kot kafra in njuna najemnika sta garala dva dni, da sta jima pokale kosti, preden sta znosila vse reči od konca enega jezera do začetka drugega. Ostra severna zima pa se je vedno bolj bližala. Številne in neogibne ovire so jim prečile pot.
Brž ko so dospeli do soteske Windy Arma (Vetrovna luknja), je Stine samolastno odstavil Dimača od krmarjenja in se ga sam lotil. V teku ene ure pa je že poškodoval čoln ob Izprani obali. Dva dni so zgubili, preden so ga spet popravili. Tisto jutro pa, ko so sp^t nadaljevali pot, so našli na prednjem in zadnjem koncu čolna z velikimi, z ogljem napisanimi črkami besedo -CičekoM
Dimač se je nasmehnil, ko je zagledal to edino primerno, a marsikomu neljubo besedico.
-Bežite no,« je rekel Čok, ko ga je Stine obdolžil, čei da je on napisal to besedo. »Seveda, brati in zlogo-vati znam in tudi vem, da .čičeko’ pomeni mehko-noica, toda moja vzgoja mi ne dovoljuje, da bi M ukvarjal s takimi neumnostmi.«
L
Smrt na cesti
Petkova bliskovita akcija reporterjev »Zasavskega tednika« — Sodelovali so: organi Tajništva za notranje zadeve Trbovlje, šoferji velikih in malih avtomobilov in žrtev neznanega voznika — Kakšna je razlika med S-4424 in S-9222?
Spet so zabrneli mercedesi, opeli, škode in »tami«. Spet je cesta čez Slačnik dvigala bele oblake prahu. Petek, kakor vsak drug dan, za volanom. Ob 8.30 pa je monotono življenje motoriziranega predpoldne pretrgalo presunljivo ječanje avtomobilskih zavor. Iz smeri Trbovelj je privozil sivi jeep, na ovinku proti Zagorju silovito zavrl, zaškripale so gume na kolesih. Dvoje temnih sledi se je zarezalo v prah. Na cesti je obležalo razbito kolo, mlad človek in rdeča aled krvi...
Prometna nesreča!
TAKO SE JE ZAČELO
Ob kratkih poročilih TNZ o prometnih nesrečah smo že nekajkrat zasledili: žrtev brezvestnega šoferja... Voznik je po nezgodi pobegnil. Takrat smo si nehote zastavljali vprašanje: Koliko takšnih brezvestnežev sedi za volani naših avtomobilov? Zadnjič pa smo sklenili to ugotoviti s po močjo namišljene promet ne prometne nesreče, ki smo ji dali delovno ime »Smrt na cesti«.
Pretekli četrtek ob 11. uri smo se zbrali na zadnji delovni posvet na prometnem odseku TNZ Trbovlje. Določili smo kraj in čas akcije. V petek, 30. maja, bo službeno vozilo TNZ Trbovlje zarisalo na prvem, slačniškem ovinku proti Zagorju dvoje krepkih zavornih sledi, tik ob njih pa bomo položili ponesrečenca in kolo, okoli njega polili nekaj rdeče tekočine, ko da bi šlo res za nesrečo. Oba reporterja in drugi sodelavci bodo s skrivnih mest opazovali prizorišče.
Deset minut po »nesreči« je iz Zagorja pripeljal s »prvo« Chevrolet S-4503 zagorske Industrije gradbenega materiala. Že so bila zadnja kolesa mimo žrtve — že smo mislili na brezčutno srce, ko se je vozilo klokotajoče ustavilo. Najprej se je pokazala glava s kapo, nato celo telo. Šofer ie pristopil do ponesrečenca. Njegove prve besede: »Kaj ti je?«
Ob 8.45 se je izza ovinka nad nami zaslišalo elegantno zavijanje avtomobilske sirene. Takoj smo vedeli:	prvi
osebni • avtomobil. Ko je prispel bliže, smo spoznali škodo z znamenjem S-4455. Ustavila se je nekaj metrov od ponesrečenca, in prvo je izstopilo dekle v rumenem. Po-
hitelo je proti nesrečnemu človeku in zastokalo: »Škoda, da nas ni bilo že prej!« Tedaj se je pokazala iz avtomobila tudi skuštrana glava potnika poleg šoferja. „Ta glas je bil junaški: »Bežimo, bežimo, bežimo ...« Avtomobil je odpeljal.
»Pomagajmo mu!« se je zadrl Hribarjev Janez v enega izmed naših r >rterjev, ko se je ta s svoj.« kamero pokazal na cesti, in še enkrat dodal: »Ne glejmo! Pomagaj-mol« Steyr S-4424 je čakal šoferja iv. sovozača. Na obrazih se je brala čuteča skrb za ponesrečenega neznanca na cesti.
Par konj je topotajoče udarjalo ob trdo cesto. Na vozu z gumijastimi kolesi star fijakar in za njim še starejši vozač. Peljeta v ovinek. Tedaj nenadoma: »Eeeeha!« Obsedita na vozu. Začudena se spogledata, nato izpusti mlajši vajeti in počasi raca proti kolesarju. Najprej je ugotovil: ali je živ ali mrtev. Potem je
Potem spet žrtvi: »Ali poj-deš k nam na avtobus ali boš šel lahko sam? Glej, da ne greš več na kolo!« Možakar v svoji vnemi verjetno ni opazil dvoje temnih sledi na cesti, ki so pričale o prometni nesreči. Tako bi verjetno poklical še šoferja.
Medtem je privozil iz Trbovelj sivi »Tam«, Kasneje smo ugotovili, da je to tovornjak SGP »Beton« S-8366. Šofer je ta hip napravil kar dva prekrška. Nujno je moral opaziti na skrajnem desnem delu ceste dvoje močnih zavornih sledi. Na tleh je videl razbito kolo in ponesrečenca. Videl je, da stoji avtobus, in brez kakršnega koli posebnega razmišljanja bi moral vedeti, da gre najbrž za prometno nesrečo. To njemu ni bilo mar. Vozil je po sledeh neznanega avtomobila, se srečal na nedovoljen način z avtobusom, ki je stal na ovinku, in v momentu zdrvel proti Zagorju.
Ko bi šlo za pravo nesrečo.
bližno 60 kilometrov na uro zdrvel mimo ponesrečenca »tam« 4500, S-9222.
Ob 10.50 je vozil mimo fiat 600, S-451.
Ob 10.50 je peljal s preveliko hitrostjo motorist na novem rdečem Tomosovem pu-chu, se bežno ozrl na ponesrečenca in že izginil za bližnjim ovinkom proti Hrastniku.
Tudi voznik tovornjaka — S-4823, ki je vozil mimo ob 11. uri, je namenil žrtvi le be-žen_ pogled ...
»Pijan kot strela«
Od daleč se je čnlo težko sopihanje starega kamiona. V soncu se je zasvetila registrska številka S-6349. Bil je tovornjak iz Oplotnice, polno naložen z rejeno živino. Ustavil je nekaj pred kolesarjem, hip zatem so se že odprla vrata, in šofer in spremljevalec sta zablebetala: »Pjeb je p jen ko strela!« Ko pa je opazil močno krvavo sled na nogah in na eni izmed rok, se je prestrašil in zavpil: »Na avto. z njim!« — Medtem sta se izmotala tudi staruha, ki sta zadaj avtomobila pazila na živino. Med enim izmed njih in šoferjem se je vnel žolčen
K.O SO BILA ZADNJA KOLESA
MIMO ŽRTVE, SO ZACVILILE ZAVORE
nerodno hodil okrog njega, kdaj pa kdaj zaklical na voz, tipal in spraševal. Nadaljnja reševalna dela smo mu preprečili mi.
Ob 8.50 se je kakšnih petnajst metrov od naše operacije ustavil sivi mercedes S-5279. Vozilo je zaviralo že prej, toda vse je kazalo, da so bila mnenja potnikov v avtomobilu deljena. Človek z naočniki, ki je sedel poleg šoferja, je skoro pritekel do ponesrečenca. Tam pa smo mu povedali, za kaj pravzaprav gre.
Divja pot neznanega »tarna«
Gledaji smo na ure. Vsak čas smo pričakovali prihod zagorskega avtobusa. Nekaj trenutkov pozneje smo že od daleč slišali njegovo sopenje. Na našem ovinku se je vozilo ustavilo, ne oziraje se na vozni red in na polno potnikov. Izstopil je mlajši človek in ogovoril žrtev: »Fant, ali si padel?« Začel ga je tresti. Odgovora ni dobil. Slišalo se je samo mrmranje ponesrečenca. S trebuha ga je obrnil na hrbet. Vzdignil ga je. »Ali lahko stojiš?« Potem' je pristopil h kolesu, ki je ležalo v grmovju. Mož iz avtobusa je hotel biti tudi v tem trenutku humorist, pa je dejal: »A tega si pa sem zabrisal?«
MOZ IZ MERCEDESA JE STEKEL PROTI PONESREČENCU
bi prometni organi iskali sled njegovega avtomobila.
»Dobra teta«
Čakali smo tudi na motoriste, mopediste in kolesarje. Dočakali smo na prvi pogled dobrodušno staro ženico v črnem. le smo pričakovali materinsko pomoč našemu sode lavcu ...
Zaman! Samo oči je namenila brezmočnemu človeku na cesti. Počasi je s kolesom racala naprej svojo pot.
Srce »tete v črnem« je tokrat ostalo ledeno.
Prva ugotovitev
Četrt čez devet je iz skrite gozdne poti šofer Julče postavil svoj sivi jeep LM 115 spet na trdna tla.
Ze smo drveli proti Savi. Prva etapa naše operacije je bila končana. Ugotovitev: šoferji, kot ostali ljudje so se izkazali. Šoferji kot šoferji pa so pozabili na eno izmed pomembnih prometnih pravil: Takoj ob nesreči zavaruj sledi avtomobila, ki je krivec!
Zdrčali so mimo ...
Ob 10.30 je bilo pripravljeno drugo prizorišče. Natanko na pol poti med Trbovljami in Hrastnikom, nedaleč od Doležala. Na položni ce^ti za razliko od prejšnjega.
Ob 10.43 je z brzino pri-
<0 Lf imate novo posteljno pe rilo. ki ca dalj časa ne boste uporabljali, vam lahko postane temno. Postane nekako rumenkasto. Da bi se to ne zgodilo, ga zvijte krepko skupaj in ovijie z modrim ovojnim papirjem.
#	Pol litra mleka pomešamo s sokom ene limone in dodamo še sladkorja po okusu. Ko je to že dodobra zmešano, dodamo še dva decilitra sodavice in pijača bo zelo osvežujoča.
#	II gornjemu lahko dodamo še malo nastrganega limoninega olupka in dve do tri žlice malinovega soka, seveda preden smo v zmes dali sodavico, in pijača bo odlična in jo bomo lahko s prejšnjo menjavnli.
#	Patentne kozarce, ,Jkl nam služijo za konserviranle sadja In zelenjave, včasih težko odpiramo. Kako si bomo pomagali? Razširjeni košček obroča nekoliko potegnimo, da pride v kozarec nekaj zraka. Nato dvignimo pokrovček. S silo, s škarjami ali nožem ne smemo odpirati, ker s trdimi predmeti okrušimo brušeni rob steklenke ali pa obroček. Ce ne gre drugače, dajmo steklenko z.a trenutek v toplo vodo. da se nekoliko ogreje in potem bo obroček gotovo popustil.
prišel bliže, sem opazil kolo in krvavo sled. Takoj sem pomislil na nesrečo,« — je pripovedoval šofer težkega »Be-tonovega« tovornjaka S-4724, ki je vozil po zasavski cesti ob 11.02. Bil je od vseh najbolj prizadet, in komaj komaj smo mu razložili za kaj pravzaprav gre.
Takšen šofer zasluži vse priznanje!
—0—
Spet bodo brneli »tami«, mercedesi, opeli in škode. Cesta čez Slačnik bo dvigala oblake prahu. Če pa bodo kdaj spet zacvilile zavore zares, tedaj bo prišlo tovarištvo na cesti vsem prav.
Jano Koprivc M. Lipovšek
____________
RAZBITO KOLO, RDEČA SLED KRVI IN MLAD ČLOVEK
OD VSEPOVSOD
TUDI AVTOBUS SE JE USTAVIL
razgovor: »Pa sem ti pravil, da vozi po tej ozki cesti počasi!«
Mislil je, da je njihov šofer zakrivil nesrečo ...
»te od daleč sem videl ne-
ko**. le->nti cpsfi Kn
V D2UNGI.I SO SPET NAŠLI »DIVJEGA OTROKA«
V bližini indijske vasi Jarka Nagla ob mestu Agra so lovci pred časom spet našli v gozdu nekoga podivjanega otroka. Neki zakonski par iz omenjene vasi Je v tem otroku prepoznal svojega osemletnega sina Pa-srama, ki so zanj trdili, da so ga pred šestimi leta ugrabili volkovi. Mislili so, da je otrok mrtev. Ko so Pasrama našli, je hodil v družbi volkulje po vseh štirih.
Ko so lovci pripeljali tega otroka v vas, ga je zdravnik pregledal in ugotovil, da je deček nedohranjen in v rasti zaostal. Je najraje surovo meso in če se mu kdo preveč približa, ga ugrizne.
Svetovni rekord v igranju na klavir
Svetovno prvenstvo v nepretrganem igranju na klavir je držal neki Francoz, ki je vzdržal »samo« 133 ur. Ta rekord pa je pred nedavnim zrušil 40-letn Sandy Strickland, ki je igral od od ponedeljka do sobote, skupaj
0 V Jugoslaviji je 91 mest preko 10.000 prebiralcev, izmed teh pet mest preko 100.000 ljudi.
0 Lani je bilo v Jugoslaviji 180.000 radijskih naročnikov.
£ Nova radijska baterija Ima vsega sedem milimetrov višine, težka pa je pol grama. Brez težav jo je mogoče spraviti v votlino češnjeve koščice. Nova najmanjša radijska baterija z napetostjo 1>5 volta daje toliko električne energije, da ta zadostuje za pet do šestdnevno neprestano delo malega radijskega oddajnika.
£ V Kazahstanu so nedavno odkrili podzemeljsko sladkovodno mor.ie. ki Ima površino 190.000 kilometrov. Po mnenju strokovnjakov bo mogoče uporabiti tn ogromno vodno bogastvo za ustvaritev gigantskega projekta o namakanju kazahstanskih step.’
134 ur. Dvajset tisoč ljudi sl je ogledalo tega nenavadnega moža, ki je izmenoma igral klasično in lahko glasbo, med udarjanjem po tipkah klavirja pa popil na litre čaja. Dnevno je mož pokadil po 100 cigaret.
Ko je v soboto odigral poslednji ton. so ga morali odnesti v bolnišnico, klavir pa so morali na novo uglasiti...
Nenavadna potnika
Predstojnik rimskega aerodroma je bil nemalo začuden, ko je prejel brzojavko, naj po prihodu potniškega letala Iz Afrike z nekaj litri vode polije potnika Durka in Abbaia. in da naj ne pozabi dati vsakemu izmed njih po 10 litrov mleka.
Ko so se potnik; izkrcali, so ugotovili, da gre za dva petmesečna nilska konja, ki so ju iz Afrike poslali v ZDA ...
Ni tako neumen kot njegov obraz...
Neki newyorškl časniki s® razpisan natečaj za »najbolj neumen obraz«. Nagrada je bil* zelo visoka. Nekega dne je me-hamičar Joe Winkins zagledal svojo sliko v časniku.
Nemalo se je začudil in razveselil, ko je videl, da Je dobil veliko denarno nagrado. Ohladi! pa se je kajpak, ko je prebral, zakaj je prejel to darilo. Z zel« kislim obrazom je sprejemal čestitke svojih tovarišev Vsi so mu namreč čestital, k nagradi za »najbolj neumen obraz* Amerike.
Ko je slišal, da je njegov* žena poslala časnikom njegovo sliko, je zahteval ločitev od nje, nagrado pa pridržal: da pokaže ljudem, da nd tako neumen, kot bj kdo sodil po njegovem obr*' zu.
*
mm
AMERIŠKI FILMI 7,A ZSSR
Sovjetska filmska delegacija, ki se mudi v Zedinjenih državah Amerike, ima nalogo, da tamkaj izbere filme z® izvoz v Rusijo. Od 164 predloženih je izbrala za ZSSR ^ filmov. Spisek izbranih filmov je zanimiv, če ga gledam0 glede na politične odnose. Sovjetska zveza je na primer kupila film »Oklahoma«. To je pravzaprav filmska operet*’ Za njim filin »Murthy«, ki obravnava življenje običajneg® ameriškega državljana. Film »Kralj in jaz« z Jul Br.vnnep jem je prav tako na spisku. Najzanimiveje je pa. da j® med kupljenimi filmi »Most na reki Kawai«, ki prikazuj® junaštvo Angloameričanov v vojni z Japonsko. Ce pomisb' mo, kako kočljiv je danes problem političnih odnosov Vzh«' da in Zahoda na Daljnem Vzhodu, pove izbor tega film® mnogo...
NEPOUČENI...
Nemci so poklicali na pomoč strokovnjake fraiicoskeg® aerodroma Orly ob prihodu sovjetskega aviona TU-104. ** je pripeljal podpredsednika Mikojaua nn obisk Bonna. To je bilo prvo letalo te vrste — tako pišejo francoski listi " in Nemci se niso hoteli blamirati.
Sedaj so Francozi ponosni — toda vprašanje se paraj®1 kdo bo koga čez nekaj let klical na pomoč...
ATOMSKA ENERGIJA CENEJŠA
2e leta 1962 bi bila v Franciji — tako piše neki parišk’ časnik — električna energija, ki bi jo pridobili po nuklc8f' ni poti, cenejša kot energija iz premoga. Pogoj pa je k*J' pak, da se vsi vržejo na mirnodobsko proizvodnjo nukle®r' ne energije.
Prednost pa imajo z.n sedaj še — bombe...
AG&THA CHRISTIE
30
Hiša na sipini
KRIMINALNI ROMAN
Tudi tukaj je stala pisalna miza, katere predali pa so bili precej prazni. Niti sledu o oporoki. Med drugimi stvarmi sva našla Nickino Vozniško dovoljenje. Poirot je vzdihnil, omahujoč med ogorčenostjo in veselostjo. »Ne, mlada dekleta pa res niso več vzgojena redoljubno. Slaba otroška soba, brez reda in natančnosti. Gospodična Nick je očarljiva, toda omelasta. Gotovo js eno omelo!«
Medtem je že začel pregledovati komodo.
»Toda' Poirot, v njej je vendar perilo.«
»Seveda je perilo.« Začudeno me je pogledal. »In kaj je pri tem?«
»Ali ne mislite... jaz mislim — nemogoče je...«
Izbruhnil je v glasen smeh. »Častna beseda, ubogi moj Hastings, vi spadate v rahločutne čase Biedermeieral Ce bi bila tukaj gospodična, bi mi potrdila... Današnje mlade dame ne zardevajo več pri omembi njih spodnjega perila. Dnevno so le nekoliko korakov daleč od ▼as, na obali odlagajo vse takšne hlačke in srajce iti ne predstavljajo Več kakšno sramežljivo skrivnost. In zakaj ne?«
»Jaz pa vsekakor ne najdem najmočnejšega vzroka za vaše stikanje.«
»Vi, vtikljivec! Kam naj bi le gospodična, ki svojih dragocenosti ne zaklepa, skrila kaj, da to odtegne pogledom drugih? Ne, svilene nogavičke in hlačke... Toda, kaj je to tukaj?«
Potegnil je ven zavoj pisem, prevezan z roza bledim trakom. Mirno Je odvozlal zavojček in pričel razvijati liste.
»Poirot,« sem razkačeno vzkliknil, »tega vendar ne smete. Vi ne ravnate fair v tej igri.«
»Igri?« Beseda je izzvenela ostro. »Nisem vedel, da igram, Hastings, saslerfujem morilca.«
»Da, toda zasebna pisma...«	,
»Lahko prav tako kaj povedo ali pa tudi ne. Vsako priložnost moram zgrabiti za čop, dragi prijatelj. Pridite, skupaj jih bova čitala, ket navadno četvero oči več vidi kot pa dvoje. In v ostalem se tolažite z dejstvom, da jih zvesta Ellep verjetno na pamet zna.«
Čeprav sem se zavedal, da Poirot glede na položaj ne more biti labirčen, sem se ;^>miril šele, ko sem se spomnil Nickinih prebrisanih besed: »Le oglejte si, kar si morete.«
Pisma, ki so zajemala čas več mesecev, so se pričenjala s preteklo zimo.
Na novoletni dan.
Dragica, Novo leto je tukaj in jaz sem se za nekaj dobrega odločil. Se vedno se mi zdi neverjetno, da me ljubiš. Kako si ti popolnoma spremenila moje življenje. Mislim, mislim, da se oba zavedava že od prvega trenutka, da nama je udarila usodna ura. Srečno novo leto, moje ljubljeno dekle.
Vedno Tvoj Michael.
8. februar.
Ti, edino ljubljena! Ce bi Te le mogel pogosteje videti. Odvratno in strašno je in jaz sovražim vso to tajinstveno skrivanje. Toda, obrazložil sem Ti, kako stoje stvari. In zato morava midva, čeprav nama je laž zoprna, to igro nadaljevati, sicer se nama bn voziček zapeljal v blato. Stric Matthesv si je vtepel v glavo, da prezgodnja poroka ovira moškega v njegovem življenjskem poteku. Kakor da bi mi Ti mogla škoditi, Ti slad«i angeli
Pokoncu glavo! Vse se bo še uredilo.
Tvoj Michael.
2. marca.
Vem, da ni prav, da Ti pišem vsaki drugi dan, toda moram. Ko sem včeraj vzletel, sem mislil nate. Letel sem preko Scarborougha. Lepega lepega Scarbourgha — čudovitega kraja sveta. Srce, veš li, kako Te ljubim?
Tvoj Michael.
18. april.
Angel, vsaka beseda, ki jo izgovoriš, fe resnična in čuval bom to pismo kot zaklad. Veliko premalo sem dober zate. Noben drug človek se ne more meriti s Teboj. Obo-
7'Uiem 'e'	Tvoj Michael.
Zadnje pismo ni imelo datuma.
Draga, jutri napoči trenutek. Prijetno sem vznemirjen,
£
navdajata me pogum in gotovost, da se bom vrnil s polet®’ kronan i uspehom. Dobri Albatros me ne bo pustil D® cedilu.
Bodi pogumna in vstran z zaskrbljenostjo. Kaj ni * življenju tvegano? V ostalem mi je prijatelj nasvetoval n®; praviti oporoko. Nasvet je dober. Poslužil sem se g® . | napisal oporoko na iztrgani listič notesa ter ga odpo?1®. na starega \Vhitfielda. Osebno ga nisem utegnil obisk®'® Slišal sem, da je nekoč neki možak izrazil svojo posledpJ. voljo v treh besedah: »Vso za mater.« Oporoka je bila kLu® temu veljavna. To sem si vzel za vzgled. Pri tem pa nis®1® ozabil, da si bila Ti v resnici krščena na — Magdala. N®* aj prijateljev je moralo biti za priče.
Kajne, draga, razglabljanje o oporoki Te ne bo Prl’ zadelo. To ne pomeni, da se mi mora kaj pripetiti. Od P? vsod boš dobila brzojavke. Pogum, mala mojal Vse bo 9 dobro, zaupaj« mi. Verjameš?
Michael-
Poirot je pisma zopet skrbno zložil. »Torej ste videli, Hastin#9’ da sem jih moral prečitati, da sem zvedel, pri čem sem. Vse je t®K ' kot sem vam povedal.«
»Vsekakor	pa bi bili to lahko drugače dognali!;	„
»Ne, mon chere, ne bi mogel. Sedaj imava v rokah zelo drag0®6 dokazni material.«
»Kako?«	j|
»Imava dokHZ za Michaelovo oporoko, v kateri je Seton posta', Nick za dedinjo, črno na belem. To je lahko izvedel vsakdo, ki je P's,\ prečital. In tako površno spravljena pisma, kot so ta, je lahko v9® našel.«
»Ellen?«	.
»Trdim lahko, da Ellen z devetdesetodstotno gotovostjo. Napr®^L, bova, preden odideva, z Ellen majhen poskus. Kje za vraga tič' roka gospodične. Morda tiči kje v knjižni omari ali v trebuhu kital9 vaze. Nič ne pomaga, morava poskusiti osvežiti Nickin spomin.«
Ko sva prišla do stopnicah, je hišnica pravkar brisala v veži pfL in Poirot je prav hinavsko zmenjal z njo nekaj besed in nato n,,BL grede vprašal: »Veste morda, da je bila miss Buckley zaročena * talcem Michaelom Setonom?«
Ellen ga je zbegano pogledala. »Kaj? S poznanim letalcem. ° terem pišejo vsi časopisi I«
(Dalje prihodnji®