■ —Ntm tet
"GLASILO K. S. S. JEDNOTE''
1004 N; Chicago Stre« t JOLIET, ILL.
Ratvrn PoaU«« C«tf«itliJ.
The Urrest Slov«aian We«kly in th« United State« of Amorica.
W«da«aday Subacription rate;
ForatmlMn T—*b $1.20
F«t »on Duaktn.......$2.00
F«r«ic* Coaatri*s..... $3 00
Talcphon« 1048
V__s
AOCKPTAMOK TORMAIMNO AT 8PE0IAL KATK OT P0STA0E PROVIDED POR IH SECTION U03, ACT OP OCTOBER S, 1917, AUTHORIZEO ON MAT 22,1918.
' '	-ss=-=s	,
Štev. 15. — No. 15.
JOLIET, ILL., 11. APRILA, (APRIL) 1923.
Leto IX.—Volume IX.
GEN. VIKAR BUČKAVIC USTRELJEN.
Moskva, 3. aprila. — Smrtna kazen nad generalnim vikarjem Konstantin Bučkavi-čem je bila izvršena.
List "Pravda" priobčil je vest, da se je usmrčenje izvršilo dne 31. marca; list "Iz-vesitja" omenja o tem: "Smrtna kazen nad Bučkavičem, — kojega pomiloščenje je bilo razveljavljeno, — se je izvrši la; vendar ni fnič omenjen čas in prost-or eksekucije.
List "Izvestja" je obelodanil to novico bolj na kratko na neki notranji strani; med tem ko je V Pravda" prinesla to vest tudi na kratko med lokal nimi vestmi brez vsakega komentarja.
Monsignor Bučkaviča so u-strelili. __
Kon^statin iBučkavič, generalni vikar rimo-kaitol Cerkve na Ruskem je bil obsojen na smrt, dne 26. marca t. 1. vsled ruvanja proti sovjetski vladi. Ž njim vred je stalo pred vrhovnim sodiščem še 16 druigih katol, duhovnikov, jvipoštevši nadškofa Zepljaka. Obtoženci so bili obsojeni vsled enakega prestopka v ječo od 5 — 10 let. Na smrt obsojenemu nadškofu Zepljaku se je kazen premen i lo v 10 letno težko ječo.
Na zadnji seji Ruškega centralnega eksekutivnega odbora je bila točka glede pomilo-ščenja gen. vikarja odklonjena iz vazr ah obteževalnih razlogov.
Ker je dospelo centralni vladi šttevilno protestov od strani raznih držav, obsojajoče pre-kruto kazen nad katol. duhovniki, je na te proteste včeraj vnanji minister Oičerin dal svoje poj a si iii 1 o in zagovor, češ, ela je imela sovjetska vlada povsem -pravico soditi svoje državljane vsled ruvanja proti državi hi vsled upora.
Podrobnosti o usmrčenju gen. vikarja Bučkaviča ne bodo nikdar javnosti znane. Sodi se pa lahko, da so ga takoj po mlklonjeni pomilostitvi prepeljali v mrtvaško celico in, na dvorišču kaznilnice ustrelili.
Pokojni Monsignor Bučka-vič je bil star £5 let ko so ga ustrelili. Dasiravno ruski podanik, ni bil rojen na Ruskem, ampak na Poljskem. Zadnja leta je opravljal službo župnika pri cerkvi sv. Katarine v Petrogradu, zaeno je bil pa tudi generalni vikar rimo-katol. Cerkve na Ruskem. Tekom sodfeiijake obravnave se jo vedel povsem mirno, tako tudi potem, ko mu je biia smrtna obsodba naznanjena. Umrl je kot boritelj sv. vere in muče-i«ik.
30 častnikov ustreljenih na Ruskem.
London, 6, aprila. — Danes je bilo v Petrogradu ustreljenih 30 ruskih častnikov vsled izdaje in ruvanjja proti sovjetski vladi.
Zadnji ičas so oblaisiti aretirale Okrog 650 uradnikov ši-rom Rusije, obtoženih zarote proti vladi in ker so sprejemali "graf£" v Svojih službah. Več izmed aretirancev se je zarotilo proti sovjetski vladi s tem, da so nameravali Lenina in mjegove sodruge zastrupiti. Tudi te je zadela ali smrtna kazen, ali so jih poslali v Sibirijo kot izgnance.
Volkovi so ga požrli.
Saskaton, Sask. (Kanada.) — Te dni srta dva lovca naletela blizu Cree jezera v Saskatc-hevvan na mrhovino šestih gozdnih volkov, poleg katere je ležala puška in raztrgani kosi obleke neke človeške žrtve. Kasneje se je dognalo, da je bil to znani lovec živali (trap-per) Karol Lyr.jn, ki je šel čez oni gozd dne lCf. marca t. 1. nekam na obisk. Med patjo ga je napadla velika tolpa gozdnih volkov; borba med lovcem in zverino je morala biti huda, kajti nesrečni Lvnn je v svoji obrambi pogodil še šest volkov-. Ke(r se veliki tolpi volkov ni mogel dalje braniti, so ga na mestu raztrgali in do cela požrliv
Za $2,000.000 ukradenih bondov.
St. Louis, Mo., 6. aprila. — Dne 2. t. m. so banditje na ,t,uk. železniški postaji ukradli 3 poštne vreče, kjer so se nahajala priporočena pisma. V teh vrečah je bilo tudi za $2,-139.000 vredniosti raznih državnih bondov, ki pa k sreči niso bili podpisani.
Številni samomori v Združ. državah.
Dr. Harry M. "\Varren, predsednik "Save a Life" lige poroča, da se je število samomorov v Združenih državah oso-bito med mladim ljudstvom podvojilo od kar je minula svetovna vojna. Skupno število samomorov je znašalo lansko leto 13,530.
Bolj mladih samomorilcev je bilo leta 1919—477, leta 1922 pa 900. Povprečna starost najmlajših samomorilcev med dečki je znašala 16 let, med deklicami pa 15. En deček se je usmrtil pustivši mal listek z napisom: "To sem izvršil samo za šalo." Neka deklica se je zastrupila vsled tega, ker je preveč žalovala za svojimi o-striženimi kitami na glavi; druga se je pa ustrelila, da bi časopisje o nji pisalo; torej tudi za nič.
Dr. "VVarren pripisuje tri glavne vzroke samomorov: Prvič: Nestrpljive domače ali družinske razmere. Drugič: Slab šolski sistem in slaba vzgoja. Tretjič: Prenagle poroke.
Leta 1920 se je v naši deželi poročilo 1600 dečkov in 1200 deklic komaj 15 let starih; izmed teh se je kmalu zatem raz-poročilo 500 parov.
Leta 1922 je izvršilo samomor: 38 dijakov višjih šol, 50 profesorjev in učiteljev, 19 pridigarjev in pastorjev, 52 sodnikov in odvetnikov, 84 zdravnikov, okrog 100 predsednikov večjih trgovskih podjetij, 79 milijonarjev, 46 bogatih žensk in 88 bankirjev.
Da izračunaš rob kvadrata, množi rajegov premer z .8862.
Dosedanji uspeh naše kampanje.
KAJ VSE SE DOSEŽE S PRIDNOSTJO IN AGITACIJO.
Skoraj pri vsakem novem podvzetju se navadno dobi ljudi dveh različnih mišljenj; eni so optimisti ali vneti pristaši in pddpiratelji novo započetega dela, drugi pa so pesimisti ali osebe, ki vidijo v novo započetem delu vse kaj drugega, nego napredek.
Tako imamo tudi meti članstvom naše Jednote optimiste in pesimiste. To se je precej jasno pokazalo ob času razpisa sedanje velike kampanje za pridobivanje novih članov in članic. Ko je glavni odbor Jednote razpisal kampanjo za pridobitev novega članstvu, je bil ta korak od raznih krajevnih društev kakor tudi od posameznih članov(ic) z največjim veseljem pozdravljen. Na drugi strani pa so se nekateri oglašali in zatrjevali, da bo razpisana kampanja navadni "fiasko",'trdeč, da bo nemogci e dobiti toliko novega članstva vsled slabih časov in raznih drugih vzrokov.
Optimisti ali oni, ki so z veseljem pozdravljali razpis naše kampanje, so se oprijeli dela; pričeli z agitacijo in od dne do dne pridobivali nove člane in članice. Kaj vse se doseže s pridnostjo in agitacijo, je dokazano v naslednjih številkah:
Meseca decembra je pristopilo 91 članov(ic) v odrasli in 106 v Mladinski oddelek.
Meseca januarja je pristopilo 136 članov (ic) v odrasli in 203 v Mladinski oddelek.
Meseca februarja je pristopilo 192 članov(ic) v odrasli in 106 v Mladinski oddelek.
Meseca marca je pristopilo 208 članov (ic) v odrasli in 133 v Mladinski oddelek.
V teku razpisane kampanje (štirih mesecev) je pristopilo v odrasli oddelek 627 članov in članic, in v mladinski oddelek pa 603 člani in članice. -Skupno število novo pristopilih v tem času znaša 1230 članov. ^ ,	(
Kakor vse kaže, bo za odrasli oddelek prc-dpisftno število iMa-nov in članic doseženo že tekom prihodnjega (maja) meseca, nakar bo zakljuičena kampanja tega oddelka. S kampanjo mladinskega oddelka bomo morali pa nadaljevati da dosežemo predpisano število 2000. Predstoječe. številke naj služijo vsak-teremu za vzgled, kaj vse se lahko doseže s pridnostjo in agitacijo. Zato ponovno apeliram na vse cenjene sobrate in sose-stre, ki so mogoče dosedaj pesimističnega mišljenja, da pristopijo v vrsto optimistov tako, da bomo vsi skupaj kot eden delali za pridobivanje novih članov iničlanic. Zavihajmo rokave in ne odnehajmo, dokler ni dosežena predpisana kvota.
Va\ napredek K. S. K. Jednote
udani Vam
Josip Zalar, gl. tajnik.
Povišanje plače.
Chicago, 111., 9. aprila. — V-sled določbe ravnateljstva U. S. jeklarske,korporacije v New Vorku se bo počenši s lo. aprilom t. 1. vtsiem delavcem po raznih jeklarnah, železolivar-nah in plavžih 'zvišalo plačo za 11 odstot. Namesto dosedanjih 36e., bodo dobivali po 40c. na uro za svoje delo, ali $1.90 več na teden.
To povišanje se nanaša na delavce v železolivarnah, jeklarnah in žičarnah v So. Chicagu, Garv, Jolietu, \Vheeling, Piteburgh in v drugih mestih, kjer ima U. S jeklarska korpo-racija svoja podjetja. Navedena korporacija bo vsled tega izboljšanja plače izdala $2,860.-000 več na leto.
Vojna škoda v Franciji.
Na vprašanje francoskega parlamenta je minister osvobojenih pokrajin naznanil skupno prizadeto škodo vsled vojne v desetih opustošenih okrajih. Ista je preračunana 85,750,000,000 frankov. Doslej je Francija prizadetim žrtvam izplačala iz svoje blagajne že 41,225,000,000 frankov odškodnine.
Električna luč škoduje očem.
Sloveči veščak na električ-nem-kemienem polju Dr. A. E. Bawtree v Londonu je na podlagi svojih preiskovanj dog-prI, da je električna luč zelo škodljiva našim očem. Elektrika hudo upliva na očesne živce, da polagoma oslabijo in človek je vsled tega prisiljen nositi očala; na starost pa mnogim vid docela odpove. Dandanes nolsd očala skoro 50 odstot. i/zmed moških in 20% izmed žensk. - Navedeni specialist priporoča vsled tega, da naj bi se po stanovanj ili in pisarnah rabi-
lo samo razsvetljavo sveč.
Lueder bo zopet chikaški poštar.
Washington, D. C., 7. aprila. — V tukajšnjih uradnih krogih se (zatrjuje, da bo nedavno odstopli chikaški poštar A. C. Lueder zopet imenovan na to mesto . Lueder je resigniral vsled tega, ker je bil županski kandidat republikanske stranke, a je pri volitvah propadel.
Hearstov sin poročen s katoličanko.
Berkeley, Calif., 3. aprila. — Včeraj se je poročal George He-arst, mlajši sin Wm. R. Hear-sta z ranega časnikarja z 19 le»-tno gdč, Blanche Wilbur, katoličanko. Oba sta obiskovala tukajšnjo državno univerzo. Poroka se je vršila v cerkvi sv. Katarine v Martinez, Calif.
Strehe varne proti bombam.
Ker so za čiasa mimule vojne Nemci .s svojimi bombnimi napadi povzročili v Londonu veli kansko škodo, določa vlada, da morajo bilti zanaprej strehe v-seli noviiih večjih stavb v Londonu varno zgrajene proti bombam. V to avrlio je vlada izdala posebno navodilnjo knjižico.
Med vojno so Nemci iz bombami porušili gornje, nadstropje glavnega poštnega poslopja; dalje veliko galerijo Kraljeve akademije; eno stran Savov palače in Somerset muzeja in druge.
Naturalizirani inozemci v Chicagu.
Načelnik naturalizacijskega urada v Chicagu poroča, da je bilo leta 1922 v chikaškem distriktu naturaliziranih 12,-431 inozemeev; proti koncu fiskalnega leta je pa vložilo prošnjo za drugi državljanski papir nadaljnih 3990 prosilcev.
Po narodnosti je dobilo dragi državljanski papir 2845 Poljakov, 1640 Rusov, 1434 Italijanov, 1071 Angležev, 1071 Nemcev, 734 Avstrijcev 580 Švedov, 205 Norvežanov, 188 Kanadcev, 151 Dancev, 38 Turkov, 120 Rumuneev, 29 Švicarjev, 137 Holandcev, 179 Grkov, 74 Beljgijcev in 29 Francozov.
V tem žal ni nič označeno, koliko je bilo naturaliziranih Jugoslovanov (Slovencev, Hrvatov in Srbov); gotovo so isti vpošteti v številu 734 kot Avstrijci ?
Zvišana plača delavcem gradbene stroke.
S 1. aprilom t. 1. so dobili razni delavci in rokodelci gradbene stroke v Pittsburg-hu, Pa. od 10 do 25c. povišanja na uro.
Nova sedanja plačilna lestvica je sledeča:
Pleskarji $1.25 (prej $1.—); zidarji $1.40 (prej $1.30) ;kam-l,oseki $1.25 (prej $1.12i/3); gradbeni delavci železne stroke $1.25 (prej $1.12%); nosilci malte $1.— (prej 90c.); navadni delavci 60c. po prvem juliju pa 70c. (prej 50e.).
Demokratje zmagali v Chicagu.
Pri ,zadnjih mestnih volitvah (dne 3. t m.) sov Chicagu na celi črti zmagali kandidat-je demokratske stranke. Županom je bil izvoljen sodnik Wm. E. Dever z 103.748 glasovi večine; njegov republikanski nasprotnik A. C. Lueder je dobil 284.213 glasov, Dever pa 387,961. Teh volitev se je vdeležilo 713,015 vo-lilcev in volilk. Socialistični kandidat Ouimea je dobil 40,-841'glasov. — Za mestnega blagajnika je bil z veliko večino glasov izvoljen J. A. Cer-venka, rodom Čeh.
Dober plen.
New York, N. Y., 8. aprila. — Danes so prohibic. agentje vdrli v Old Dominion skladišče, kjer je bilo shranjenih šest tisoč zabojev fine viške v vrednosti $1,000,000. Zaboji so bili označeni z napisom, da v-sebujejo obleko. Poleg šestih uslužbencev onega skladišča, je bil aretirau; tudi predsednik Wm. Cavenaugh.
Vstrajna plesalca.
New York, N. Y., 7. aprila. — V neki ple&ii dvorani sta danes plesala za sltavo Jaek But.ler in gdč. Rutli Molleek brez presitanka 36 ur in 13 minut. S tem sta dosegla dosedanji svetovni rekord v trajnem plesu. Plesalka je v tem času raztrgala dva para čevljev, plesalec pa en par.
Sneg v Minnesoti.
St. Paul, Minn., 7. aprila. — Dasiravno imamo že 17. spomladanski dan, je danes v tem mestu in okolici zapadlo nad šest palcev snega.
Število predilnic v Združenih državah.
V	Združenih državah se nahaja 1329 predilnic ca tkan jo izdelkov iz bombaževine. 753 predilnic (57 odstot) je v de4 Vet ili državah, kjer se bavi ljudstvo z obdelovanjem bombaža, ostalih 574. predilnic se 'faliaja v 19 drugih državah. Na prvem mestu stoji država Masisachuseti4«, kajti ondi se v-sako leto proizvaja nad 25 odstot, celokupne vrednosti; v Severni Karolini je največ predilnic, 344 po številu.
Sovražniki žensk.
V	Atlantic City> N. J. so nedavno tfamoetaji policaji ustanovili posebni klub vdovcev in samcev pod imenom "Never a-gain" (Nikdar več). Vsak ia-med teh članov je zaprisegel, da se sploh nikdar ne bo poročil, ali pa nikdar več.
Prebivalstvo mesta Chicago.
Washington, D. C. — Po računanju državnega urada za ljudsko štetje, bo znašalo število prebivalstva mesta Chicago, 111., dne 1. julija letos 2,886,121. Od lanskega julija se bo torej to število pomnožilo za 52,833; skupno število prebivalcev v državi Illinois, bo letos 1. julija znašalo po sodbi gorinavodenega urada 6,703,312.
Pol ducata vojakov bo štela v prihodnje San Marino republika, ki je, kakor znano najmanjša republika na svetu; doslej je znašala njena armada tri vojake.
Vabilo na sejo.
S tem so uljudno vabljeni v-si člani in članice Zve!ze slovenskih volilcev zA Will okraj v Jolietu, 111., na važno sejo, vršečo se prihodnjo nedeljo, dne 15. aprila .popoldne ob 3. uri v "Slovenjia" dvorani. Seja je sklicana v svrho indosi-ranja kandidatov pri prihodnjih volitvah. Te seje se bode vdeležilo več kandidatov, ki bodo predstavljeni našim volilcem.
Ker je izmed celokupnega števila prebivalcev v Jolietu dobra sedmina Slovencev, zato je tudi n^ša dolžnost, da se domenimo, katere može borno volili za mestne komisarje, da ne pride morda kak Kuklukso-vec v ta urad, ki je hud nas>-protnik vere in vseh inozemeev. Vdeležite se torej te važne seje v obilnem številu! — Tajnik.
8r t
NAZNANILO.
Društvo Jezus Dobri Pastir it. 49, K. S. K. J., Pbgh., Pa., je sklenilo na zadnja redni seji da se morajo vsi člani udeležiti prihodnje seje, katera se Trši dne 15. aprila v navadnih prostorih.
Na zadnfli seji je bilo pred lagano, da bi premenili zboro valno nedeljo z tretje na prvo nedeljo v mesecu prec poldne. Torej se vse člane tem poživlja, da odločijo in potrdijo ta predlog.
Vzrok premembe je ta, da bi se mogoče več članov udele ževalo mesečnih sej, ker vsak do, kateri gre k prvi sv. maši je lahko prisoten pri seji in potem popoldne lahko grO ka mor hoče.
Z bratsikim pozdravom. Odbor.
VABILO k
zanimivi gledališki predstavi.
Društvo sv. Ane, št. 156 Chisholm, Minn. namerava v-prizoriti dne 15. aprila krasno dramatično igro "St&ri in Mla di"; v to svrho se je odbor namenil nekoliko obrazložiti glavno vsebino te igre.
Da je ta "stari" samo za sit n<fet pri hiši, je povsod nekaj običajnega v slovenskih kmet fckih hišah. Oče, ki se je ubijal dolga desetletja na posestvu, odda gospodarstvo sinu, kateri se je že naveličal hlap-čevanja brez zaslužka. Za tartarega moža se prične z oddajo poseda mnogokrat težko žalostno življenje; potikajo ga po kotih in. nikdo ne spoštuje njegove sive £$ave. Trda kmečka narava ne daje izraza svojim čustvom in nima pros tora za nežnost in ljubezen Trdo življenje je napravilo ljudi trde, da, mnogokrat ok rutne, brezobfzin^e. Silni boj za obstanek, slaba vzgoja, vse to omogoča razmere v štirjde janski igri "Stari in Mladi".
Pisatelj Anton Medved je napisal v tej igri v živih pote zah življenje takega starega kmeta, ki se mora potikati po kotih na svoji domačiji, kate ro je zgradil in vodil v potu svojega obraza dolga leta, dokler ba ni premagala starost.
Kmet Jernej Jamnik ima dve hčeri in* enega sina. Pr va hči se omoži k sosedu. \ dolgih letih skrbi in trpljenja postane trda in neusmiljena proti lastnemu očetu, njen mož zajde na kriva pota, hrepene nje po bogastvu ga zapelje kakor tisoče drugih. — Druga hčerka ostale v hiši. Ona je prava podoba mehkosrčnega, nebnega slovenskega dekleta; ona se zaljubi v revnega mladeniča, hlapca, kateri poseduje samo eno bogastvo in ,to je pridnost; Jamnikov sin, ,pa prevzame doma potem ko mu je po dolgih bojih oče odstopil gospodarstvo. Kmalu nato se poroči; v hišo pride Alena, pokvarjena "gosposka" punca iz trga. Ta ženska predstavlja pristno malomeščansko deklico. Gospodična se je naučila igrati klavir, peti razne pesmi, oblačiti se boljše ka-1JG Posko&uce kor kmetske "punce", in imela je tudi kakor je žd navada z nekim komijem ljubavno razmerje Mlada kmetica hoče postati gospa kmetica ir< dene
šana, jo kvari navzočnost starega očeta, katerega prerine polagoma v kot. Tudi stari Jamnik Občuti prav kmalu krutost sinove žene, ki je pregnala tudi mlajšo hčer, da si je poiskala slusžbo. V tem pride od ntekod njen komij, s katerim začne kmalu staro razmer je; ona spozna, da ga še ved no ljubi, ter da ni ustvarjena za kmetico. Mož Jamnikove starejše hčere Mice stoji s tem komijem v zvezi, on razpeča-va ponarejeni denar. Zapra vi jivost Alene privede* kmalu tudi mladega Jamnika tako daleč, da pride v kremplje tega človeka, ki je ob eiaem zapeljal njegovo ženo. V tem času mora stari Jamnik iz hi še, on gre k svoji starejši hče ri, kjer pa ga tudi preženejo. Potom gre v gozd, kjer stoji stari zapuščeni mlin; tam hoče živeti osamljen, ijn v miru čakati odrešiteljice — smrti Njegova mlajša hčerka je zgubila službo vsled zlobnošti kmetice, pri kateri je služi nrjen zaročenec Tiue Remec. Pride k sestri, toda ona je ne sprejeme, ker je tudi očeta ra vno tisti večer pognala in hiše. Očeta Jamnika in njegovo hčerko pa ljubi z veliko prijateljsko ljubeznijo ptičar Blaže, katerega vsi smatrajo za reveža. On se jima pridruži tudi to pot, ko stojita v temni noči bretz strehe. Oče je izgi nil v noč, in Blaže tolaži Metko, da ga bo on našel, ker ve, kam se je stari mož obrnil. Tako pridejo vsi skupaj do sta rega mlina, kjer zagledajo luč. Blaže se splazi do okna in vidi ponarejalce denarja in ijegove zaveznike. Vsi se splazijo previdno iz gozda in
Blaže začne kovati načrt, da
i 1
pomaga deklici in staremu svojemu prijatelju. Mladega Jamnika ne ljubi, še manj pa ljegovo gosposko ženo.
Drugi dan je semenj v bližnjem trgu. Blaže je vedel dobro kaj pride; obvestil je žen>-darmerijo, in čaka ugodnega •remi tka. Kmalu se izve, da :o oblasti ponarejalcem denarja na sledu. Mladi Jamnik klene prodati posestvo, in s oJtraim možem hoče oditi v Ameriko. Na to je čakal Bla-, da kupi posestvo in plača gotovini. Jamnik vzame len ar in odide, toda ob enem je izvedel, da je njegova žena pobegnila s komijem v Nemčijo. Blaže pokliče Metko, nje-lega fanta in starega Jamnika n jim naznani, da je kupil po-sesto kanje, da bodo v miru skupaj živeli. Medtem ko se ti skupaj veselijo, priženejo rožniki mladega Jamnika. Sin pade na kolena in prosi starega očeta odpuščenja^ Mladi mož je uničen, strt; spoznanje, je prišlo prepozno. — Ker bode ta igra nad vse zanimiva in zelo pomembna, zato e vabi vse Slovence oziroma Jugoslovane iz Chisliolma in okolice, da se kolikor mogoče velikem številu udeleže te naše prireditve, kar nikomur ne bode žal. Za mladino in plesaželjne, (po igri) pa bode Jviral izvrstne valčke in vese-
Rubbo Orkester.
Odbor.
čer je pa nastopila k božjemu grobu telesna straža, vitezi sv. Florijana, v vojaški opravi Zdelo se nam je pri pogledu na vojaško stražo pri božjem grobu, da smo doma.
Nad vse lepo je pa bilo v oerfcvi na velikonočno nedeljo zjutraj pri vstajenju. Ljudstva se je bilo zbralo nepričakovano veliko. Obilnošttovil-ni sedeži prostorno cerkve so bili vsi zasedeni. Pevski kor je bil napolnjen deloma z pevci, deloma z drugim občinstvom. Celo pod koroni je stalo veliko ljudi.
Ob sedmi uri zjutraj so pri čeli z zvonovi slovesnp potrkavati in vabiti ljudi. Ob 7:30 se je začela cerkvena slovesnost. Za vstalim Zveličar jem, ki ga je nosil samostan-siki brat Kandid, so počasi stopali ministranti po številu 16. Za njimi so šle v lepem števi lu beloobločene deklice, katere 90 vodile člčl šolske sestre. Na to so pa korakali uniformirani vitezi sv. Florijana po številu 13. Vodil jih je Mr. Frank Skulj, cerkveni odbomik, ko-jemu vsa čast za to skrb! Na to so nesli domači g. župnik presv. R. Telo in za njim sta šla dva moža od telesne straže. Veličasten je bil, pogled na tako lep sprevod! — Pred velikim altarjem se telesna straža razdeli na dve strani in s potegnjenimi sabljami daje po vojaško čast Vstalemu Gospodu Jezusu. Krasen je bil prizori
Nato je sledila slovesna sv. maša. Ko so se oglasila godala, in so mogočno zadonela v prostrani, akustični cerkvi, smo bili zares ginjeni do solz in sl dejali : Lepo je zares. K temu je veliko pripomogla Mrs Cva Span, ki je požrtvovalno solektala med prijatelji godbe in jgetja in zbrala svoto 575.50. Bodi ji izrečena javna pohvala za ta nastop.
Da je tako slovesmo obhaja nje Velike noči dopadlo vsem faranam priča tudi velikonoč-ua kolekta, ki znaša $703.00 3risrSna hvala vsem, ki so po slvojih močeh pripomogli do ta ko slovesnega Vstajenja!
Poročevalec.
Resničen dogodek«
i.
Pred nekaj meseci je prišla v našo naselbino v Joliet nova slovenska družina: mož in iona ter dva otroka. Mož je pripovedoval svojim znancem da so prišli iz Penna., kjer je njegova žena vedno bolehala in po nasvetu zdravnikov je torej spremenil svoje prebivališče, upajoč, da bode spre memba podnebja njegovi bo-lehni ženi pripomoglo k boljšem« zdravju.
Nova družina — Gašper Kamel in Amalija Karnel — se je smilila našim rojakom in rojaki so jima pomagali pri njihovim prihodu, posebno ko so videli, kako potrta in žalostna je vedno bolehna žena Po mesecih bivanja tukaj se je rodil se tretji otročiček. Ne kaj tednov po porodu tega ot roo&čka pa se zgoraj omenjena Amalija Kamel zgrudi mrtva in — pusti Gašperja Kamela samega s tremi nedoraslimi otroci na svojih rokah.
Mož koraka v župnišče in s solznimi očmi naznani naglo smrt svoje žene in uredi vse potrebnjo za pogreb ralijke žene (?). Rojaki so jokali z njim in v srce se jim je smilil objokani revež in zopet so mu pomagali, kar so mogli Za dva otroka se jo preskrbelo, da sta prišla v našo katoliško sirotišnico, najmlajšega otroka pa je začasno vzela dobra slovenska družina v oskrbo iz usmiljenja do nudega otro-čička brez matere. Smrt matere mladostnih otrok nas nehote napolni s sočutjem in usmiljenjem!
Med domačimi novicami je tudi "Glasilo" K. S. K. Jed note" prineslo tedaj novico o nagli smrti Amalije Karnel.
II.
So. Chicago. Danes sem se
. . .	■ -----'pa odločil, da sporočim širni
.takoj zastorje na okno pripros- javnosti kako so Slovenci na-te kmečke huse. naroči lenše «•	T , —
Pdhištvo in prežene iz hiienal	^	Shajali le-
ta način udobnost in mir. Z JO 1 elikonoa. Najprej možem, kateri ne $ sme hoditi, po<vem» 90 ^	dobre
tako kmetski oblečen, hodi na 1 duše, ki so nakupile rož in bo-piese v bližnji trg, kjer inajde j žji grob krasno okrasile z ro-sveje stare znance in kjer se žicami deseterih vrst Hva-lažje giblje v "boljši družbi".-la jim! Ker pa je njena hiša tako olep- j Na veliki petek ob 7:30 zve-
POZOR VOLILCI V NORTH CHICAGU!
S tem priporočam vsem rojakom v N. Chicagi, da bi se te lili pred mestnimi volitvami 7.cdinili in držali skupaj na dan volitve. Gre namreč za nekaj velikega, ker imamo idaj našega rojaka, ki je kan iidat na republikanskem tike-tu za mestnega blagajnika n ta naš kandidat je rojak Frank Opeka mlajši, ki je bil rojen v naši naselbini in je sp lošno priljubljen. Zdaj je treba le složno nastopiti. Jaz sem prepričan, da bo naš rarik dobil vse republikanske glasove tujerodcev in Ameri kancev. Prepričan sem tudi, da bo prav gotovo izvoljen, če mu polejg tega oddajo svoje glasove vtsi naši rojaki in rojakinje, ki se morda ne strinjajo z načeli republikanske st-i amtke. Kadar se gre za našo *tyar, za n'aš ponos, /za našega rojaka, tedaj naj bi politično strankansrtvo ne imelo ničesar opraviti.
Torej, vsak zaveden Slovenec in Slovenka, vsak zaveden Slovan in Slovanka, bo oddal dne 17. aprila svoj glas za rojaka Franka Opeko, ki bo potem gotovo izvoljen. Tako pride naša narodnost na ono politično stališče, do katerega bi morala priti že prej. Naj nobe den ne pozabi narediti najprej križ pred imenom Franka O-peka predino naredi križ kje drugje na balotu.
Zdaj pa Bog daj srečo in pravo slovansko vzajemnost in prav gotovo bo zmagal naš kandidat.
Naročnik.
Nekaj dni po tem tiskanem naznanilo v "Glasilu" pa pride v Joliet iz Cleveland-a, O-hio, nekii mož, po imenu Jakob Karnel, ki s pismi dokaže, da je 011 pravi mož ranjke Amali je Karnel. Pove tudi, da je zgoraj omenjeni Gašper Karnel njegov bratranec in da mu je odpeljal njegovo ženo in pa dva otroka pred več meseci in tla ni mogel zvedeti, kje da bivata, dokler ni bral novice v "Glasilu" K. S. K. Jednote", in da je sedaj prišel po svoja dva otroka. Oče je vzel svoja dva otroka iz sirotišnice in jih odpeljal nazaj v Cleveland, kjer je imel še dva otroka, kalem mu je žena pustila, ko je njega zapusit.ila. — Gašperju Karnel-u pa je ostal mali otročiček, ki se je rodil pred nekaj tedni tukaj v naši naselbini . Če povemo, da ima Gašper Kamel, kii je odpeljal ženo svojemu bratrancu, tudi pravo ženo in pa eno hčerko v stari domovini, — smo dovolj povedali!
III.
Kaj je bil pravzaprav v-! zrok bolezni in smrti omenjene Amalije Kamel, maj pove ganljivo pismo, ki ga je pisala sama svoji prijateljici v Cleveland. To pismo naj bode v poduk našim rojakom in rojakinjam. Glalsi se:
Draga: prijatelj in prijateljica!
Prejela sem Vajino pisano in najlepša zahvafe. Zdelo se je Vama čudno, ker sem tako pi sala; storila sem to, ker nisem vedela Vajunega pravega naslova. Zato, Vama pa zdaj napišem par besed, že zdavnaj bi Vama pisala, pa si nisem u-pala; ali sedaj ne morem več prenašati in prestajati takih muk in zato sem se predrznila Vama pisati. Vem, da se lahko na Vaju dva izianesem. ker sta bila edino zanesljiva m u-dana prijatelja. Vem, da me sedaj sovražita in zaničujeta
in tudi vem, da sem to zaslužila, ker sem tako storila, 0-prostita mojo veliko pregreho in dejanje, katero sem storila svojemu možu in svojim nedolžnim otrokom. Pokorim se zadosti že sedaj in ne vem, kaj me še čaka. Grozno se kosam, ker sem to storila svojemu dobremu možu. Kesam in jočem se noč in dan. Vest me tako peče, da ne morem več prenašati teh bolečin, ali poravnati tega ne morem nikoli več. Blagor človeku na svetu, ki nima takih stvari na vesti! Kdor je. pošten, ta je srečen! Moje življenje je pa uničeno do smrti. Kako sem bila srečna in vesela poprej. Vedno sem prepevala, kakor da bi bila najbolj srečna ženska v sredi svoje družine. Zdaj sem pa žalostna in vedno objokana. Oh, kako žalostno inobupano je tako življenje in ko ne bi imela svojih malih otrok, bi me že davno črna zemlja krila. Včasih mislim, da bom znorela same žalosti. Ker ne morem prenašati več teh muk in da bom lažje prestajala, če bom vsaj vedela, kako se godi mojemu možu in mojima otrokoma Vama pišem. Prosim Vaju s sklenjenimi rokami, uslišita to mojo prošnjo in pišita mi, kako je bilo, ko sem odhajala in kako je sedaj f Ali so vsi živi in zdravi? Kaj pravita moja otroka ? Nisem vredna, da me zemlja drži, ker sem ju tako pustila. Srce se mi je trgalo, ko feem storila ta korak, grozno mi je bilo in ko sem prišla sem, sem od žalosti zbolela in ležala eiv mesec. Se daj sem malo boljša, toda bojim se -zopetnega obiska štorklje, ker sem tako slaba in ne vem, Če bom ostala živa ali ne? Zato Vaju prosim, da mi pišeta, kako sta moja otroka? Ali alta zdrava in kako se jima godi? Ta dva otroka tukaj sta zdrava in vedno vesela, samo kedar me vidita jokati, me vprašujeta, če sem bolna. — Zatorej, draga Franca, molči, in ne povej nikomur, da sem pisala, zakaj če zvedo, kje da sva, ga bodo dali zapreti ii\ kam bom pa jaz šla, ker sem zopet taka. Delati ne morem, ker sem v tem stanu in zraven tega sem vsa otečena zatorej imejta usmiljenje vsaj zaradi malih, nedolžnih in še nedoraslih otrok, vsaj jaz ni-em usmiljenja vredna. Tudi Jakobu ni treba nič povedati, da ga ne bo razburilo, ko je že malo pozabil in ni mu treba delati več jeze in žalosti, vsaj sem mu že dosti žalosti naredila. Jaz se grozno kesam, ker on ni kaj takega zaslužil. Ra-la bi poprava la, kar sem mu hudega storila, ali vem, da ni več mogoče. Ko bom že v črni zemlji ležala, me bode še vest pekla, ker sem to storila. Dolgo tako ne bom živela! — Prosim Vaju,, kadar bosta kaj moja otroka videla, pozdravita otroka in povejta jima, da njih mama še živi, in, da me bo^ta še videla in da naj bosta pridna. Zdaj Vaju še enkrat, prosini, molčita, da ne bodo tukaj zvedeli ljudje, kdo da sva, ker tukaj je dosti Slovencev. Vem, da bi me vsak sovražil in zaničeval, ker drugega nisem vredna. Vsaj nima-va nobente vesele ure: ne jaz, ne on!. Zdaj pa Vaju lepo pozdravim in Vama voščim veselje, -zdravje in sročo!
Pozdrav od
A. K.
IV.
poroke, ločitve zakonov i.t.d. svetu jemo, da naj gornji resničen dogodek iz zakonskega življenja dobesedno ponatisne raznim *1 divorsancem'' in prijateljem svobodne ljubezni v izgled ter svarilo!
Najboljše Cigarete
VOLITE ZA
"Blagor človeku, ki je pošten!"
V sredi svoje družine je prava sreča!" Nagle in neprevidene smrti, reši nas, o Gospod!" Opomba uredništva:
Uredništvu dnevnika v Chi-cagu, ki zadnji čas v svojih novih predalih "Naše družinske raizmere" priporoča raz-
0 W. C. STROHM
kandidata za MESTNEGA KOMISARJA
v Jolietu. .
Podpisani sem ob prvotnih volitvah dobil, llominacijo za mestnega komisarja poleg drugih sedmih uspešnih kandidatov. Tako sem zdaj kandidat ta eno izmed štirih komisarjih mest v mestni zbornici.
Kakor Slovencem in Hrvatom dobro znano, sem bil dva termina občinski supervizor in sem po svoji najboljši moči skrbel za vse občinske reveže in potrebne. Prepričan sem, da je bil z mojim delovanjem vsakdo zadovoljen.
Kakor sem kot supervizor deloval nepristransko in ▼ splošno korist davkoplačevalcev, kakor tudi v dobrobit potrebnih in bednih ljudi t jolietski okolici, hočem istotako nepristransko delovati v mestni zb->rnici, če bom izvoljen.
Ob tej priložnosti se priporočam cenj. volivcem obojega spola, da mi ob prihodnji mest-li voKtvi, ki se bo vršila v torek, dne 17. aprila 1923, oddajo enega izmed svojih štirih glasov za komisarja. To pa boste storili, ako naredite krilec v četverokotu pred mojim imenom, za kar se vsem vna-orej priporočam in obenem orav lepo zahvaljujem.
S spoštovanjem, (Adv.)	W. C. Strohm.
NAZNANILO IN PROŠNJA.
Naznanjam vsem rojakom <upnrije sv. Jakoba iz Kostanjevice, da sem dobil od g. žup-lika prošnjo, da bi dal tukaj / čaisopis, da prosijo vsakega posameznega z milo prošnjo, iko bi blagovolil kodo kaj pri-;psvati za niove zvonove. Se-•aj bi radi kupili zvonove, pa nimajo zadosti denarja.
priporočam Usem kar Vas je ^ukaj v Ameriki iz one župni-»e, da bi to vpoštevali in vsak >o svoji moči prispeval kolikor nu je mogoče. *
Denar lahko pošljete kar na: C. g| Ivan Podbevšek, župnik, / Kostanjevici, Dolenjsko, Jugoslavija.
Pozdravljam vse znance od nase fare: Franik Stokaj-, 189 E. 61 St. Cleveland, O-hl°- ' '	(Advertis.)
J. M. Trunk:
"V delavnico sem Tvojo zrl..."
(Nadaljevanje.)
n.
POGLED NA NEBO.
C. Nebni svod. Kako se nebo giba? Obzorišde. Red na nebu. Vrste zvezd. Dnevno gibanje.
Z mcig-oejio svojo roko razpel neba višavo sinjo, in čez neskončno On vodo korakal s trdno je stopinjo.
Ali naj isie zdaj ustavimo? Ali naj ostanemo samo pri tem, da dvigamo oči proti krasu, ki se nam razodeva ua nebu? Res, da je polno nam srce.
Mir, mir--. čarobni mir
nam odseva z neba, mir, po katerem tako drhti sree, in ta čudoviti mir umiri to nemirno srce. Pa ima človek (samo srce? Ali se ne oglaša tudi razum? Kaj je to? Odkod vse? Kako je tam gori? Kaj se . dogaja? Tudi pri prost i narod rad poprašuje: Kaj so zvezde? Koliko jih mora biti? Kako da se tako lesketajo, blišče? Kazum hoče imeti svoj delež, kakor ga ima srce. Ali ima veda, znanosti kaj z:i razum človeški ? Ima, ima, pravim, marsikaj ima, a nima v-sega, česar bi razum želel, ka pa ima, je lepo, krasno, razveseljivo. Veda napreduje, prodira dalje in dalje, odpira, odkriva čudo za čudom, da za strmimo in občudujemo. Ra tzivtfjanje, evolucija tudi tu.
Da razumevamo, kar nam je prineslo in priborilo znaiu&t-vo za našo radovednost, se moremo najprej nekoliko seznaniti z nebom samim in z njegovimi deli.
Nebo ali riebes je lepi, modrikasti svod, ki se razprostira nad jiami in navidezno obseg i zemljo na viseh koncih. Stari narodi so si domnevali, da je nebni svod nekaj trdnega, rjekak lep kristal, na katerem so zvezde pripete, kakor z žeblji pribite. Tako se zdi tudi nam. Pa ni tako. Neb > ni prav nič trdnega; goli prostor je, napolnjen kvečemu z neko tanko snovjo, etrom. V tem prostoru se gibajo vsa nebna telesa z našo zemljo v-red in mi z zemljo. Ko gledamo nebo, gledamo skozi zrak, ki zemljo obdaja. Zdi se nam, da imajo prostori nad nami podobo velikanske oble. Kako krasno azurnovišnjevo žari nebo! Pa se nam ne smehlja nebo, to je le učinek soln-čne luči, ki prodira skozi zrak. Oko, ki zre na nebo, zre v neizmerne daljave, neskončne prostore, zre in gleda v vsemir. Kje jenja toraj nebo? Do kam sega vsemir? Kje so njegove meje? Zmanjka mam pojmov celo v bujni domišliji onemagamo. Nimamo mero, ne poznamo številke za obsežnost vsemira, neizmerni so ti prostori. Daleč, zelo daleč vidimo z dobrim daljnogledom, da se nam začne blesteti pred očmi. Če povemo številko, kako daleč vidimo, se nam v glavi zavrti. A tam ni meja vsemira, to je le majhen kos, onikraj te meje, kamor ne bo prodrlo nobeno oko človeško, je še vedno vsemir, so še ne-dogledni prostori.
V vsemir zremo! Kam zremo? V zgodovino zremo, v zgodovino, ki je s svetlimi črkami zlatih zvezd zapisano na vsemir; nar^aj zremo, miljo-ne let nazaj, zremo v čas, ko je izpregovoril Vsemogočni prvi: "Nag bo!" To je naše nebo. "Kosmas" so mu rekli Grki, to je kinč, nakit, ker so miši lil, da je razpet o nad nami zemlji samo v kinč.
Ustavimo se zaenkrat pri tem, kar vidimo na nebu s prostim očesom. Pri jasnem vremenu ram ne-
bo podnevu rie nudi dogti. Lepo se nam smehlja, krasno žari. Solnce "hodi", kakor pravnmo, po njem svojo dnevno pot. Solnce tone, nastopi noč. Ztlaj nam začne nebo odpirati svoja čuda. Prese-liečeiu smo; zaatrmkno. Zve-zdla za /zvezdo se prižiga, vedno več jih je, neštevilno. Posejane so, kakor suho listje na jesenskem travniku. Kdo naj se med to množico izpozna? Saj ni reda, kakor je ravno slučaj nanesel, tako so nagro-madona.
Ni tako. Varaš se. Vse lahko spraviš v red, da boš za-istfrmel.
Pred vsem moraš opazovati, kako zvezda do zvezde leži. Na zemlji, kakor na nebu je treba določiti gotove kroge* in pike, trdne mestu, S temi nepremičnimi mesti moraš ra;zne zvezde primerjati in določiti, kako nasproti njim stojijo, kako in v katero smer se gibljejo in premikajo. Takoj boš zapazil, da navidezno trdno in mirno nebo mahoma oživi, se začne gibati in prenlikati. Napravi sledeči načrt: Zemljo si misli ob ravniku (ekvatorju) prerezano čez sredo, kakor prerežeš jabolko. Dobiš ploščo, ki jo imenujejo nebno ob-zorišče. Podaljšaj to ploščo na vse strani in presekaj tako nebnji obok na dva dela. Dobiš dve polkrogli, severno in južno. Severno nebno polkro-glo vidiš, ker je nad teboj, ju^ žne polkrogle ne moreš videti. Pika, kraj, ki je navpično ravno nad teboj, nad temenom, se imenuje zenit ali nadtemeniš-če; pika pa, ki je ravno pod teboj, na južni, nevidni polkrogli, se imenuje nadir ali vznožje. Če potegneš potem od juga proti severu, toraj od vznožja, nadirja, ravno r-kcr.d zenit., nad temenišče črto in jo razširiš v ploščo, dobiš poludnev-nik, ki loči nebni svod v vzhodno in zapadno poloblo. P<> ludnevnik je za opazovanje zvezd in njih premikanja velikega pomena.
Zdaj si pa poglejmo prizore na rfebu malo natančneje.
Že stari zvezdogledi so zapazili, da nekatere zvezde svojega stališča ne izpreminjajo, so vsaj navidezno vednole na e-nem in isitem mestu. Zato so jih imenovali zvezde nepremi-čnice ali stalnice. Zapazili so pa tudi druge zvezde, ki svoje stališče izpreminjajo, se na nebu premikajo; po primi-kanju so jih označili kot premičnice ali planete. Tudi solnce in mesec so šteli med premičnice, seve pomotoma. Dandanes vemo, da tudi stalnice ne •Stojijo, temveč se gibajo. Ker so pa nepremičnice tako silno daleč od nas, tega premikanja skoroda ne moremo zapaziti, in se l/.tdi, kakor bi ga sploh ne bilo. Posamezne zvezde tvorijo še dandanes, kakor pred tisočletji, na nebu ravno iste skupine in podobe, so še pravna istem mestu. Ni čuda torej, da je človeštvo dolgo časa smatralo nebo za nekaj trdnega, nepremičnega, za nekak votel obok.
Zlahka opaziš in vidiš, da so gotove zvezde vedno skupaj, tvorijo nekako neizpremenjji-vo čtkupino in sliko. Te skupine zvezd imenujemo ,?vezdi-šča n. pr. Palice (Orion), ki jih pozna vsakdo. Prav enako lahko zapaziš pa tudi, da te skupine, zvezdišča na nebu ne ostajajo vedno na istem mestu. Ni treba bogve kake iz-urjenositi za tako opazovanje. Zapomni si n. pr. po solnč-nem zatonu izvezdo, ki ravno vzhaja na obzorišču. Pol u-re pozneje je že precej višje, v šestih urah bo stala na nebu približno nad tvojo glavo in še v šestih urah zatone na zapadli, ko nekako solnce zopet vzhaja. Tako je skoroda pri vseh zvezdaih. Kaj torej za-
STAROVEŠKE ARMADE.
Senator James W. Wads. vvorth iz New Yorka, načelnik odseka vojaških zadev je nedavno pri neki priliki s stevit-kami pojasnil, da so že narodi v starih časih polagali veliko važnost na število svoje a made.
Kakor nam zgodovina kaže, so imeli stari Feničani svoje glavno mesto Thebes močno zastraženo in ograjeno; iz me-
paliiš? v O čem priča to gibanje zvezd ? Jasno ti mora postati, da se nebo z miljoni zvezd vrti in sicer od vzhoda proti zapadu. Vrti okoli nas, mi na zemlji smo v središču. Ali je res tako? Se res morda ne motimo? Pač, morimo se, v res: dci ni tako, samo dozdeva se nam, da se nebo vrti okoli nas. Nič na tem. Po pravici moramo govoriti, da se nebo giba, in lahko ostanemo pri pojavu, kakor se pač našim očem kaže.
Čudom se moramo čuditi. Na. složno je vse kakor mrtvo, okamenelo, otrpnelo. Mir, največji mir povsod in. vendar se giba, vrti! Pa kako čudovito se vrti ta veličastna z biseri posejana krogla. Ne slišiš niti najmanjšega ropota, ne čutiš nobenega sunka, ne opaziš nobenega bobnenja ali liro-penja; niči ne drdra, nič ne škriplje, nič se ne trese, nič ne šumi. Tako ge ne vrti 110-be i stroj. Veličastno, skrivnostno! Ali te ne prime? A-li te ne spreletava? Ali ne čutiš, da si sredi nekaj skriv-nosTtnoga, sredi nevidnega ve-ličastva? Pretresljivo miruje, in presunljivo st1 giba zvez-dr.iati svod.
Ampak opazujeva še dalje. Zapaziva še več. Zvezde se premikajo vsaj navidezno. To naju nekako moti, ker se vedno odmikavajo, a zabraniti sili jenega opazovanja ne more; prav lahko zasledujeva, kako se vrtenje in gibanje vrši. Vpražuješ: odkod to, da se n,c-bo giba? Kako sle v resnici giba? Kdaj se zavrti? V-saj nekoliko ti na ta vprašanja odgoviarjam.
Opazuj gibanje samo nekaj ur, Lii mnogukaj se ti bo razjasnilo. Predvsem lahko najdeš moško, piko, ki stoji trdno in se ne giblje. Poteguj v a v duhu z naelteisnemišča (zenita) črto ravno proti severu prav do obzorišpa. Nekako sredi te črte je mesto, ki se ne premika. Približno je to zelo -svetla zvezda v zvezdišču "Malega medveda" aH "Malega Koroškega voza", kakor to zvezdišče na Goriškem imenujejo. To je polarna ali tečajna zvezda severno polkrogle. Enako trdrio, nepremakljivo mesto je .tudi na južni polobli, namreč južna tečajna, zvezda. Skozi ti zvezdi gre os nebnega svoda. Voe zvezde krožijo o-koli te osi. Njih pot je tam daljša, čim bolj so od asi oddaljene. Os ne stoji navpi-no temveč nekoliko pošev. Proti ol)zorišču v našAh severnih krajih je tako nagnjena, da tvori z obzorišipem kot, ki meri približno 45 stopinj. A-ko vprašaš: odkod, da se nebo giba? ne zabi, da je to gibanje le navidezno. Zdi se nam tako, a resnično se giba, kakor veš, le zemlja, odkoder gibanje opazuješ.
Prav lahko najdeš čas, v katerem se nebo enkrat zavrti. Zapomrni sd gotovo zvezdo na gotovem kraju, inčakaj, da se na ta prostor povrne. Kako d Igo boš čakal? Dobro veš, saj so vedeli to ljudje žg od ]>am(tivoka. Nebna krogla se zavrti v teku 24 ur. To je dnevno vrtenje nebne krogle, odkar svet stoji in ljudje pomnijo, je bilo tako. Niti za se-kur/do se vrtenje še ni zakasnilo. Čudovito. —
(Dalje sledi.)
sta je vodilo 100 izhodov (vrat). Iz vsakega teh izhodov je lahko na mah korakalo 10,000 bojevnikov z 200 vojnimi vozmi (chariots); torej je taborilo v tem mestu en milijon vojaštva, ki je imelo na razpolago 20,000 vojnih vozov.
Leta 1491 pred Kr. r. je e-gipčanski kralj Sesustris napadel sovražnika z 000,000 mož mi pehote, 24,000 konjiče in270 oboroženimi vtrcovi.
Armada etijopskega kralja Teraha, je štela tudi 1,000,000 mož in 300 vozov.
Ko je vojskovodja Hamilcar | dospel iz Kartage blizu mesta Palermo v Italijo, je imel 2000 večjih vojnih ladij in 3000 manjših; skupno moštvo njegove mornarice je štelo 300,-000 bojevnikov; v odločilni bitki z Rimljani je Hamilcar izgubil 150,000 vojakov.
V bitki pri Cannae so imeli Rimljani 80,000 pešcev ter G000 konj; Kartažani pa 40,000 pehote in 10,000 konj. Od vojakov je bilo v tej bitki ubitih 70,000—10,000 pa ujetih.
Sloveči vojskovodja Han nihal je tekom svojega pohoda v Italiji in na Španskem uničil 400, raznih mest ter prizadel smrt nad 300,000 osebam.
Nkrus, asirski kralj (1. 2200 pred K. r.) je nekoč napadel Baktriance z 1,700,000 močno armado pešcev, 200,000 konji in 16,(XX) vojnimi vozovi oboroženimi s kosami.
Italija je imela nekaj časa preti Ilannibalovo dobo na razpolago nad 1,000,000 vojakov.	i ^tf
Malo časa pred zavzetjem] ju, 2,641,610 vojaštva, nevštev-Babilona je štela Cyrova ar- ši; služinčadi, žensk.marketen-«
mada 600,000 vojakov, 120,-000 konj in 2000 vojnih vozov (dvokolnic).
Ko se je Cambyses z 50,000 možmi pomikal čez veliko puščavo v Afriki, je močan vihar s peskom zasul vso njegovo armado.
Zgodovinarji Herodotus, Plu-tarch in Iscrates pišejo, da je štela armaela perzijskega kralja Kserksa v boju z Grki pri
Tliermopilah na suhem in mor. 500.
derjev, delavcev in drugih. Te-* daj je štela njegova celokupni armada 5,283,220 oseb.
Armada Artakserksesa ^ vojni pri Cunaksi je štela ly 200,000 mož.
V bitki pri Issus je padlo 100,000 pešcev.	'
Tudi armada Darija pri Ar-beli je štela nad en milijon vojakov; Perzijci so jih izgubili 90.000, Aleksander pa samo
Priporočilo.
Pozor slovenski volilci in volilke!
Podpisani se tem potom priporoča tudi vsem slovenskim volilcem in volilkam mesta Joliet, 111., za naklonjenost na dan glavnih mestnih volitev DNE 17. APRILA T. L.
Kakor znano, kandidiram jaz za mestnega župana. V slučaju izvolitve, bom skušal ta urad izvrševati vestno, tečno in nepristransko v korist vseh meščanov in davkoplačevalcev, tako tudi Slovencev.
Moje ime je prvo na volilnem listku, pred kojim naredite na dan volitev križec (X).
Z velespoštovanjem,
GEORGE F. SEHRING.
->J
■CS
Sv


J*


fr
IV
rin i*
.»

y

v

X


/
?Ali bodo vaši otroci rastli. [da postanejo močni in zdravi.
a Ni samo vprašanje visokosti, pač pa popolen telesni K in duševni razvoj otrok mora biti resna briga vsakega očeta in matere. Gotovo žele, da so njih otroci korenja-t,ški, močni in polne stasi.
f Hrana, katero dajete vašim otrokom, ima določen vpliv s na rast vaših otrok. Znanost nam je pokazala, da daje : mleko v veliki meri moč in dolgo žiljenje. Pri razvija-j. e ju odraščujočih otrok v močne in zdrave može ter žene, j, dajte jim mnogo Eagle Mleka, kajti Eagle Mleko je čista : hrana, ki jim daje vse bistvene potrebščine, katere njih [ telesa morajo imeti z namenom, da pravilno rastejo. ...
j Otroci po celi deželi, njih tisoče in tisoče, se imajo zahva-t liti za svoje živahno in močno zdravje edinle Eagle Mle-1 kr....Nobenega dvoma ni o čistosti Eagle Mleka ali o us-j pehih, katerega je tisoče evropskih mater dobilo od nje-I ga uporabe. Eagle Mleko se rabi za hranitev otrok v ; nežni dobi v večji meri kot vse druge otročje hrane skupaj. Kajti to ja samo čisto mleko in sladkor v priročni obliki, ki se lahko prebavlja kot otročja hrana.
Mi smo natisnili v vašem jeziku navodila kako je treba pripravljati EaEgle Mleko za otroke vseh starosti. Če hočete ta navodila, izpolnite ta kupon in ga nam pošljite danes. .
THE BORDEN COMPANY, Borden Building, New York
Trade Mark of The Borden Comb^
tog. V. S. Pat. Of.
t^fe ***hkved milk
^ns( 2vand for additiona
^uit tl0n» each label wiU ^
' f
heborden COMPaN
New
KUPON Označite, kakšna ojasnila želite. NAVODILA	KNJIGA
ZA HRANJENJE O OTROCIH
yohk, u. s.
m
GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
Izhaja vsako sredo.		
Lastnina Kranjeko-Slovenake Katoliške Jednote v ameriških.		Združenih državah i
1004 M. Chicago St.	Uredništvo in uptavništvo: Telefon 1048.	JOLIET, ILL.
Za člane, na leto	Naročnina: %	fl**
Za nečUn« ...........		$2.00
Za inozemstvo___		
OFFICML ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF A MERICA. Mainted by and in the interest of the order.
Issued every Wednesday.
1004 N. Chicago St
OFFICE: Phone: 1048
JOLIET, ILL
Razmotrivanje v prilog XV. konvencije K. S. K. Jednote.
XII
Beaverfalls, Pa. Še dobre štiri mesece, pa se bodo zbrali naši delegat je in delegatinje na XV. konvenciji
'nik še bolj prikrajšali. Tedaj etem bil v najhujši zimi dva meseca in pol nesposoben za delo; sebe, ženo in 5 otrok sem pa vseeno moral preživlja-v Clevelamlu, Ohio, naši ame- j ^ 9 čdm! Kolikokrat se riški slovenski metropoli. Ne-1 ^lanu Jahko pripeti kaj take-
kateri izmed teh se že tsiedaj veselijo in na to pripravljajo ter komaj čakajo 20. avTgusta t. 1.
Naj mi nihče ne zameri, če povem, kar sem od drugih sli šal, da gre marsikak delegat (inja) samo, zaradi časti rad na konvencijo, češ: i'Vidiš, jal3 pojdem za delegata v Cleveland; tam bom videl veliko slovensko in hrvatsko naselbino, veliki novi most, veliko vodo (iezero), svoje prijatelje itd. itd."
Dragi mi sobratje in sosestre. Taka naziranja o konvenciji niso umestna! Pripravite se rajši dobro mi to, kaj boste tam govorili za korist in napreidok naše dične Jednote; tako tudi za korist vsakega, tudi najmanjšega društva, bodisi že moško, ali žensko.
Jaz mislim, da se dela manjšim društvom sedaj krivica, ker ne morejo poslati svojega delegata na glavno zborovanje, ampak se morajo z drugimi društvi družiti. Vsako, tudi 12 članov broječe društvo naj bi bilo opravičeno do svojega zastopnika na konvenciji; saj tudi pri malih društvih plačujemo enak koirvenčni asee^ ment kot velika društva. Dosti malih društev je, ki bi rada postala ve^ja, ali razmere jim tega ne* pripuščajo. Kje hočejo dobiti l.iove člane, če je dotična slovenska naselbina sploh mala?
Dragi mi sobratje in sosestre! Ko greste na konvencijo, položite roko na svoje srce, kakor takrat, ko ste zaprisegli pred predsednikom ob času prifstopa v društvo — da boste govorili resnico. Kdor je sovražnik resr.fice, ne spada v društvo, ne v Jednoto. Tudi zdaj glejte, da ukrenete kaj za proovit naše K. S. K. J. in tudi za najmanjše društvo, saj smo si vsi sobratje in sosestre med seboj. Ne glejte samo na velika društva.
Jaz bi želel, da bi imel v prihodnje vsak posamezni član(i-ca) pravico pritožiti se na u-pravnišivo "Glasila", ako lista ne prejema redno. Tako je bil slučaj z menoj. Pred par leti nisem dobival ni enega iztisa, a plačal sem pa za dva. Obrnil sem se na tedanjega našega tajnika v tej za* devi, toda vse zaman. Menda se onemu tajniku ni vredno zdelo poslati mojo pritožbo na pristojno mesito. — No, onega tajnika ni več sedaj pri društvu, ne pri Jednoti.
In še nekaj. Moj nasvet je, da bi se za vsako najmanjšo o-peracijo nekaj podpore plačalo. Meni je pred par leti v tovarni v prvem členku roke prst odtrgalo. Hajd v bolnišnico. Tam so mi ga g. adrav-
ga. Seve, mene so drugi v-prašali, koliko podpore sem prejel od Jednote? Moj odgovor je bil lahek: Nič, kajti pravila so pravila! — Glejte torej na boljše za vsakega; saj aseemente imamo sedaj zadosti visoke, podpore pa male. S pozdravom do vseh članov
in članic.
\
Josip Kofalt.
ZAVRAČANJE MADJARSKE PETICIJE V SENATU.
Minister Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pravi, da pamflet, predložen po senatorju LaFollette, je naparjen proti integriteti njegove kraljevine. — Navaja nevarnost za Evropo.
Uredniku lista "Tke Post." —Gospod: Senator La Follette je dne 3. marca izročil senatu peticijo, podpisano po Mr. Ja-cob Tecla in drugih osebah madjarsk narodnosti in naslovljeno "A plea for justice for Hungary and for peace in Europe" (Zagovor za pravičnost za Ogrsko in za mir v Evropi). Senator La Follette je sam priznal, da ni imel časa prečrtati ta dokument, vendar* le je izjavil: "Mislim, da je to važen dokument, in prosim, da se ponatisne kot dokument Senata." Njegov predlog je bil sprejet brez debate.
Daleč je od mene misel, da bi se na katerikoli način hotel vmešavati v zadeve Senata, za katerega imam najgloblje spoštovanje in majiskrenejšo hvaležnost, dobro vedoč, kaj je isti storil za osvobojenje onih narodov, katere Mr. Tecla in dru-govi bi radi zopet videli pod njihovim prejšnjim jarmom. Kljub temu je moja dolžnost, da branim interese in integriteto ozemlja one države, ki jo imam čast zastopati, in posebno, da preprečim po svojih najboljših močeh, da se ameriški Senat, ta mogočni činitelj v svetovni politiki, dovede v zmoto, kar se tiče moje domovine.
Nisem imel prilike prečitati ono madjarsko peticijo, ker do-sedaj ni bila še objavljena. Vendar, že iz samih naslovov poedinih poglavij, kot je senator La follette prečital, je jasno, da je to pamflet, naperjen proti integriteti'ozemlja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in njenih zaveznikov, češkoslovaške republike in ru-munske kraljevine. Da ni ta pamflet imel časti biti sprejet med objave ameriškega senata (res je sicer, da se je vrinil med publikacije ameriškega Senata precej zakotno, v zadnjem trenotku zasedanja), jaz bi se nanj ne oziral, kajti bi bilo nemogoče slediti in odgo-
varjati vsem publfkacijam ma-djarske propagande. Ker je pa prišel do te redke časti, je skrajno potrebno, da se pokaže ameriški publiki, kaki nevarnosti izpostavlja Evropo kdor pripisuje tako važnost tajnim izmišljotinam madjarske tazije.
Človek se mora smejati, ako sestavitelji peticije trdijo da ni Ogrska odgovorna za vojno in da to-le treba pripisati neki jako nebulozni skupini finančnikov, ki so hrepeneli po absolutni kontroli čez trgovino in finance Evrope in Azije in celo Združenih držav. Kmalu bi bili rekli, da je Ogrska vstopila v vojno, da brani trgovino in finance Združenih držav.
Ali je treba povedati, da e-den izmed glavnih vzrokov vojne je bil iimperijalizem Ma-djarov, malega naroda od 7,-000,000 duš, ki je stremel po gospodovanju in madjarizaciji 13,000,000 Slovanov in Rumu-uov? Ali je treba citirati dela g. a Seton-Watson-a, ki je krasno opisal madjarsko tiran-sto? Ali ^e treba opozoriti to gospodo na grozodejstva, ki so jih Madjari zagrešili na račun južnih Slovanov pred vojno in tekom nje?
Ne še od daleč ne zamerjam, pač pa sem hvaležen senatorju La Follette, da je prečital naslove raznih poglavij peticije, kajti evo to, kar je rečeno v četrtem in petem izmed istih:
"4. Ne more biti in ne bo miru v Evropi, dokler ni Ogrska vpostavljena v svojih prejšnjih teritorijalnih in ekonomskih pravicah.
5. Ako ameriški narod iu krščanska civilizacija bodo sto rili svojo dolžnost napram O-grski, bo ona prišla do svoje pravice in mir bo prevladal."
Kaj Madjari želijo in kaj oni smatrajo za pravico, je jasno. Oni želijo kratkomalo izbrisati rezultate svetovne vojne, katero so sami izvali, posebno po Trianoni^ko pogodbo. Zahtevajo, da bi jim veliki ameriški narod in Evropa povrnila vse narode, ki jih je vojna osvobodila od njihovega jarma — namreč, celo Hrvatsko-Slavonijo, Baranjo, Bačko, Banat, Reko in tudi Dalmacijo, katero so si vedno prisvajali v imenu svojih "zgodovinskih pravic."
Hoče se jim povrh tega po Bosni in Hercegovini. Vse to so jugoslovanske pokrajine, čigar prebivalstvo govori namreč srb^ko-hrvatski jezik — z dragimi besedami hoče se jim po 7,000,000 Jugoslovanov, ne omenivši avstrijskega Burgen-landa, 3,000,000 Čehoslovakov, 500,000 Rusov in 3,000,000 Ru-munov, z dotičnimi pokrajinami vred. Oni si ne morejo predstavljati druge pravice, kot ono, ki se prilega njihovi nacijonalni megalomaniji. Po-zabivši dolžnosti, ki so si jih naložili, ko so podpisali Tria-nonsko pogodbo, nočejo plačati pogojenih reparacij, dočim jaz dolbivam od svoje vlade natančne informacije o njihovih pripravah za vojno, njihovem ko.
oboroževanju in obvezni vojaški službi, ki jo izvajajo na skrivaj, Vse to v očitno prekršitev Trianonske pogodbe.
V tej peticiji apelirajo na a-meriSki narod in krščansko civilizacijo, da "storijo svojo fan- dolžnost" napram Ogrski — z drugimi besedami, dsa žrtvujejo sed,mim milijonom Madja-rom 13,000,000 Srbo-Hrvatov, Čehoslovakov, Rusov, Rumu-nov in Nemcev, ako naj se hoče, da Evropa ima mir. Drugače naznanjajo vojno! In kaj takega se predrznejo povedati Seuatu in ameriškemu narodu, včerajšnjim sovražnikom.
Odkrito rečeno, te rodomon-tade ne napravijo nikakega velikega vtisa na Srbe, Hrvate in Slovence, niti na Cehoslovake, niti na Rumunee, in upam, da ne napravijo niti večjega vtisa na Senat in plemeniti ameriški narod, ki je prelil svojo kri za osvobojenje teh narodov od madjarskega jarma. Dobro pa je, da naj ameriški narod zna, kdo želi vojno v Evropi za vsako ceno in kdo pomešava pojme dolžnosti, pravičnosti in krščanske civilizacije s svojimi imperijalističnimi ambicijami. Udani yam,	.
A. Tresič-Pavičič, Minister Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
32.
33.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 61. 62. 63.
v 64. 65.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
77.
78.
79.
80. 81.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
97.
98. 101.
103.
104.
105. 108.
109.
110.
113.
114. 11.->: 118.
119.
120. 121. 122. 123.
LEKARSTVO BO 700 LET STARO.
Prihodnje leto bo lekarstvo slavilo Znamenito svečanost. V letu 1224 je Frederik II., nemški kralj in rimski cesar, izdal slavnoznani edikt, s katerim jo označil lekarstvo kot poseben poklic. Boljši razred starih lekarnarjev se je izučil v Italiji. Frederik sam je bila jako zanimiva oseba. Njegov sicilijanski dvor je bil središče intelektualne aktivno-! ni. sti, kjer so bili dobro došli kr-< 112. Ičamski, kaikor tudi judovski tn mohamedanski znanstveniki. Ustanovil je napolitan-sko vseučilišče in je bil velik j podpornik svetovno znanega medicinskega zavoda v Saler-j ii. 700 let je minilo, in da-ios je ameriška "drug store" 124 v resnici to, kar pomenja iz- 126. virna grška "apotlieke" in i- ( talijairka beseda "bottega",! to je: , dobro založei a proda- J130] jalna. I11 meti prva zdravila, j 131. ki se tam dobe, spada: Tri- 132. nerjevo zdravilno grenko vi-! to, noprekdsljivo zdravilo za j 13-' slab tek, slabo prebavo, gla-; 136. vobole, slab spanec in slične 139. želodčne nerede; Trinerjev li rji ment iza revmatizem in nev-ral&ijo; Trinerjev Cough Sedat ive in razine druge sličlie priprave, kot so n. pr.:. Tri-11 er*s Dental Cream, Triiiier^s Liquid Shampoo, Triner's lland Lotion, itd. — Povprašajte po teh vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili! Za pojasnila pišito na Josep Tri-ner Oompany, Chicago, 111.
(Advertis.)
Govori malo, stori pa veli-
Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote.
FINANČNO POROČILO K.S.K. JEDNOTE ZA MESEC MARC 1923.
Asesment 3-23.
Dr. št.	Plačali na ases. 3-23 |	Izplačana Smrtnina. |	- Poškodnina.	Centr. bol. podp.
1.................	$ 361.98	^ 275.00	$	$
2.................	800.36		250.00	
3..............	243 00	1,720.00		
4.................	188.49		%	
	250.31			
7.................	774.66			
8.................	193.61			
10.................	32.59			
11.................	166.18			
12.................	445.89	1,000.00		
13.................	97.43			
14.................	432.40	1,400.00		290.50
15.................	248.28	1,000.00		
16.................	201.82			
16.................	201.94	1,000.00		
17.................	52.46			33.00
20.................	173.86	1,650.00,	50.00	
21.................	121.31		50.00	
23.................	128.65		500.00	56.00
24.................	9.56			
25.................	700.24	500.00		
29.................	674.59			
30.................	546.83	2000.00	50.00	339.50
32.................	143.11]			
143. ! 144. 14."). 14«. 147. i 148. j 150.
152.
153. 158.
154.
156.
157.
158. 160. 161. 162.
163.
164.
165.
166.
167.
168. 168. 169.
169.
170.
171.
172.
Skupaj Dr. st. 5
150.66	300.00		91.00
221.11			
195.71	1000.00		
f 28.39 v ^ 182.10		50.00	
181.52			
398.21			
189.04	1000.00		
316.93 107.96			21.00
124.37			
161.82 95.60	700.00		55.00
497.32	600.00		
90.80 258.77			41.50
317.66	1000.00		
130.82 197.34	1000.00		144.50
591.78	1000.00		
173.27			93.00
158.35			
	1000.00		71.00
84.94		50.00	
170.80	800.00		
40.29			
337.99		100.00	
140.73			
246.62			
61.81			
146.08			
9.98			292.00
221.73			
58.48			
127.64			57.00
83.68			79.00
250.68	1000.00		
309.70	•		
110.78			
338.26	500.00		
303.08			
58.14			
20.79			
89.81			
138.49			70.00
159.36	1000.00	50.00	
64.50			44.00
161.72		50.00	
60.34'			
152.09	1000.00	50.00	
126.87)	I		
199.35	1000.00		
85.75			12.00
152.06			
51.00	r		
101.70			
102.00		250.00	
179.85	500.00		
94.61			
86.83			
• 189.03			
62.19			25.00
101.15	500.00	250.00	
98.47			
153.42			55.00
88.99		100.00	
100.73			
179.51			
38.20			7.00
63.83			
256.32	1		
54.63			
65.89	1000.00		
97.71		50.00	
18.16			
30.79			
179.56			
175.16		100.00	
78.94			
7.73	*		
254.91	150.00		94.00
147.24			21.00
29.241			
54.98!			
138.80'			
115.43			
55.61!			
39.68			
40.70			
221.00			
53.85j			
207.94!	•		
75.81 i			
101.811			
118.49			
116.231			
112.29		50.00	
88.30!			
88.301		•	10.00
149.31!			
108.61			
31.93			8.00
61.67			
35.60			28.00
493.28|			
343.35;	1000.00		
155.47			15.00
66.83			
74.82			
10.11!			
80.541			
79.88J		50.00	28.00
69.51			
77.21!			32.00
20.74!			
67.471			
114.01 J			
$ 2,100.00
$ 2,113.00
$ 23,159.35|$ 26,595.00
izplačana odpravnina .................'......^ "$500 00
Dr. št. 61 izplačana dolgotrajna bol. podp	...........40 00
Preostanek 1. marca 1923..............!!i 1! '.tim,m,79
Prejemki tekom meseca marca 1923
Prejeli od društev ......................$23,159.35
Obresti ................................ rj g^- «
Prenos iz sklada Mladinskega oddelka v stroškovni sklad po določilu gl. odbora.. 1,000.00 $ 26,016.70
«	$1,074,415.49
n . .	Iiplačah:
Posmrtmne ..............;..............$26,595.00
Poskodmne	....................... 2,100.00
( entr. bolniške podpore.................. 2113 00
Dolgotrajne bolniške podpore____!. .*....... 40 00
Odpravnine ........................' ^^
Upravni strosk* ........................ 4,814 * $ 36,162.88
Preostanek 31. marca 1923
V;--.......$1,038,252.61
Josip Zalar, gl. tajnik.

K* S. K.
Jednota
s
Jstanovljena T Joliet«, 111., dne 2. aprila 1»4. Inkorporira®* * Jol^tu,-" državi Illinois, dne 12. januarja, 1898 GLAVNI URAD: JOLIET, IIL	Telefon 10«.
SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA 100.27%.
Od ustanovitve do 1. aprila 1. 1923 znaša skupna izplačana
podpora $2,189,865.00.
GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, IIL	v
I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mchigan Ave., Pueblo, Gola II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St, N. S. Pittsborgh, Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St, Joliet, IU. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—lOth St., Waukegan, 111. Vrhovni adravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St., N. S. Pittslmrgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Fraik Opeka. st. 26 Tenth St., North Chicago, IIL Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn.
John Zulieh, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Kfemanich, st 1000 N. Chicago St., Joliet, IIL
POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St, Joliet, IIL Frank Trempush, 42—48th St, Pittsburgh, P» John Wukshinieh, «031 W. 23. Plače Cicero, IIL
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL John Dečman, Box 529, Forest City, Pa.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet, IIL Telefon 1048.
JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IU.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet IU., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S. K. JEDNOTE 1004 N. Chicago St., Joliet IIL___
PREMEMBE ZA MESEC MARC 1923. Pristopili.
K dr. sv. Štefana št. 1, v Chicago, 111., 10467 Zibert Franca, roj. 1901, R. 22, $1000. 10468 Rudman Katarina, roj. 1893, R. 29, $1000. ' 24458 Kushar Fred J. roj. 1902, R. 21, $500. 24459 Zibert Frank, roj. 1889. R. 33, $1000. 24460 Roth Frank, roj 1879, R. 44, $500. Spr. 3. mar. 1923. Dr. šteje 223 članov (ic).
K dr. sv. Jožefa št. 2 v Joliet, 111., 10469 Sternišča Neža, roj. 1907, R. 16, $1000. 24461 Bregar Edward, roj. 1907, R. 16, $1000. 24462 Podnar Anton, roj. 1907, R. 16, $1000. 24463 Podnar Ivan, roj. 1905, R. 18, $1000. 24464 Zelko Josip, roj. 1891, R. 32, $500. Spr. 9. mar. 1923. Dr. šteje 438 članov(ic).
K dr. s. Cirila in Metoda št. 4, v Tower, Minn., 24465 Japel Josip, roj. 1906 R. 16, $1000. Spr. 11. mar. 1923. Dr. šteje 107 čl.
K dr. sv. Cirila in Metoda št. 8 v Joliet, 111., 24466 Bradach Franc, roj. 1907, R. 16, $1000. Spr. 18. mar. 1923. Dr. šteje 105 članov(ic).
K dr. sv. Jožefa št. 12, v Forest City, Pa., 24467 Shema Anton, roj. 1907, R. 16, $1000. 24468 Maleckar Valentin, roj. 1905, R. 18, $1000. 24469 Oster Ludvik, roj. 1905, R. 18, $1000. 24470 Simončič Tomaž, roj. 1894, R. 28, $1000. Spr. 11. mar. 1923. Dr. šteje 241 članov (ic).
K dr. sv. Janeza Krstnika št. 14 v Butte, Mont., 10470 Vidmar Jožefa, roj. 1889, R. 34, $1000. 24471 Radmelič Albert, roj. 1906, R. 16, $1000. Spr. 21. mar. 1923. Dr. šteje 176 članov (ic).
K dr. sv. Roka št. 15 v Pittsburgh, Pa., 24472 Mihelič Ivan, roj. 1899, R. 24, $1000. 24473 Cibran Franc, roj. 1895, R. 28, $1000. Spr.
19. mar. 1923. Dr.^šteje 140 članov (ic).
K dr. sv. Janeza Krstnika št. 20 v Ironwood, Mich., 24474 Ritma-nič Matija, roj. 1900, R. 22, $1000. 24475 Kostelc William, roj. 1900, R. 23, $1000. 24476 Kuhar Anton, roj. 1885, R. 38, $1000. Spr. 2. mar. 1923. Dr. šteje 78 članov(ic).
K dr. sv. Barbare št. 23 v Bridgeport, Ohio, 24477 Bošnjak Marko, roj. 1907, R. 16, $1000. 24478 Hoge Ludvik, roj. 1902, R. 21, $1000. Spri 11. mar. 1923. Dr. šteje 50 članov(ic).
K dr. sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, 111., 10471 Veselič Ana, roj. 1900, R. 23, $1000. 24479 Ivec Edward, roj. 1906, R. 16, $1000. 24480 Kastelc Ignac, roj. 1890, R. 33, $1000. Spr. 4. mar. 1923. Dr. šteje 417 članov (ic).
K dr. Marije Device št. 33 v Pittsburgh, Pa., 10472 Starešinrč Ana, roj. 1906, R. 16, $1000. 24481 Adlešič Josip, roj. 1906, R. 16, $1000. Spr. 6. mar. 1923. Dr. šteje 145 članov(ic)).
K dr. sv. Petra in Pavla št. 38 v Kansas City, Kans., 24482 Knaus Ludvik, roj. 1906, R, 16, $1000. 24483 Lastelič Josip, roj. 1905, R. 17, $1000. 24484 Lastelič Anton, roj. 1904, R, 18, $1000. 24485 Var-dijan Jožef, roj. 1889, R. 34, $1000. 24486 Derčar Josip, roj. 1868, R. 54, $250. Spr. 4. mar. 1923. Dr. šteje 105 clanov(ic).
K dr. sv. Jožefa št. 41, v Pittsburgh, Pa., 24487 Frander \Villiam, roj. 1907, R. 16, $1000. 24488 Jergel Franc, roj. 1900, R. 23, $500. 24489 Horvatin Anton, roj. 1899, R. 24, $500. 24490 Senica Nikolaj, roj. 1889, R, 33, $1000. 24491 Heinricher Alojzij, roj. 1884, R. 39, $1000. 24492 Ude Josip, roj. 1875, R. 47, $250. Spr. 17. mar. 1923. Dr. šteje 100 članov(ic).
K dr. sv. Alojzija št. 42 v Steelton, Pa., 10473 Krasevec Marija, roj. 1907, R. 16, $1000. 24493 Težak Ivan F., roj. 1907, R. 16, $1000. Spr. 18. mar. 1923. Dr. šteje 242 članov(ic).
K dr. sv. Jožefa št. 43 v Anaconda, Mont., 10466 Sokolič Ana, roj. 1907, R. 16. $1000. 24494 Domitrovič Franc, roj. 1906, R. 16, $1000. 24495 Lescanetz Josip, roj. 1906, R, 17, $1000. Spr. 9. mar. 1923. Dr. šteje 104 članov (ic).
K dr. sv. Cirila in Metoda št. 45 v E. Helena, Mont,, 10474 Hudok-lin Franca, roj. 1906, R. 16, $1000. 10475 Sasek Marija, roj. 1898, R.
25, $1000. Spr. 14. mar. 1923. Dr. šteje 44 članov (ic).
K dr. sv. Alojzija št. 47 v Chicago, 111., 24496 Vidmar Ernest, roj. 1907, R, 16, $1000. 24497 Miroslavi Andrej, roj. 1878, R. 44, $1000. Spr. 10. mar. 1923. Dr. šteje 100 članov(ic).
K dr. Marije Sedem Žalosti št, 50 v Pitteburgh, Pa., 10476 Stare-šinič Barbara, roj. 1899, R. 24, $1000. 10477 Frankovič Franca, roj. 1884, R. 36. $1000. 10478 Ostronič Margareta, roj. 1886, R. 37, $1000. 10479 Kolarič Alojzija, roj. 1883, R. 40, $500. 24498 Stajduhar Karol, roj. 1907, R. 16, $1000. 24499 Jaketič Peter, roj. 1904. R. 18, $1000. 24500 Matešič Jurij, roj. 1904, R. 18, $1000. 24501 Hudak Jurij, roj. 1904. R. 19, $1000. 24502 Hudak Ivan, roj. 1903, R. 20, $1000. 24503 Matešič Ivan, roj. 1902, R. 21,$ 1000. 24504 Jaketič Matija, roj. 1901, R. 22, $1000. 24505 Maravec Josip, roj. 1900, R. 22. $1000. 24506 Kroteč Josip, roj. 1899, R. 24, $1000. 245507 Flajuik Karol, roj. 1897, R. 25, $1000. 24508 Mikatovic Josip, roj. 1897, R. 26, $1000. Spr. 15. mar. 1923. Dr. šteje 308 članov (ic),
K dr sv. Alojzija št. 52 v Indianapolis, Ind., 10480 Jug Alojzija, roj. 1889, R. 34, $1000. 24509 Mausar Alojzij, roj. 1903, R, 20, $500.
24510 Mergol Anton J., roj. 1898, R. 24, $500. 24511 Lambert Franc L., roj. 1896, R. 26, $500. 24512 Androjna Alojzij, roj. 1893, R. 30, $500. ' Spr. 4. mar. 1923. Dr. šteje 124 čl.
K dr. sv. Jožefa št. 53 v "VVaukegan, 111., 24513 Marinšek Ivan, roj. 1907, R. 16, $1000. 24514 Hodnik Matija, roj. 1907, R. 16, $1000. Spr. 11. mar. 1923. Dr.'šteje 187 čl.
K dr. sv. Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. Y., 24515 Murnik Franc, roj. 1874 R. 48, $250. 24516 Ster Ivan. roj. 1873, R. 50, $250. Spr. 3. mar. 1923. Dr. šteje 131 članov(ic).
K dr. sv. CiTila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn., 24517 Petrič Jakob, roj. 1900, R. 23, $1000. 24518 Petrič Ivan, roj. 1891, R. 32. $1000. 24519 Steblaj Josip, roj. 1882 R. 41, $1000. 24520 Mihelič Ivan, roj. 1882, R. 41, $500. Spr. 17. mar. 1923. Dr. šteje 189 čl.
K dr. Vit. sv. Mihaela št. 61 v Youngstown, Ohio, 24521 Mehle Anton, roj. 1907, R. 16, $1000. Spr. 18. mar. 1923. Dr. šteje 101 čl.
K dr sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio, 10481 Tomšič Rozalija, roj. 1905, R. 17, $1000. Spr. 11. mar. 1923. Dr. šteje 229 čl.
K dr. sv. Janeza Evangelista št. 65 v Mihvaukee, Wis., 24522 Pii-kur Franc, roj. 1896, R. 27, $500. 24523 Gabriel Ivan, roj. 1894, R. 29, $1000. 24524 Hudales Ivan, roj. 1888, R. 35, $500. Spr. 4. mar. 1923. Dr. šteje 168 čl.
K dr. sv. Antona Padovanskega št. 72 v Ely, Minn., 10482 Gorshe Franca, roj. 1904, R. 19, $500. 10483 Tratnik Uršula, roj. 1895, R. 27, $5.00. 10484 Otrin Marija, roj. 1883,, R. 40, $500. 24525 Debeltz Ivan, roj. 1907, R. 16, $1000. Spr. 9. marca 1923. Dr. šteje 104 61.
K dr. sv. Barbare št. 74 v Springfield, 111., 24526-Mlakar Ivan, roj. 1907, R. 16, $1000. Spr. 8. mar. 1923. Dr. šteje 51 čl.
K dr. Marije Pomagaj št. 78 v Chicago, IU., 10485 Mikuach Vida, roj. 1907, R. 16, $500. 10486 Gobina Jennie, roj. 1905, R. 18, $1000. 10487 Vidmar Neža, roj. 1899, R. *3, $1000. 10488 Udovič Elizabeth, roj. 1899, R. 23, $250. 10489 Jakše Neža, roj. 1898, R. 25, $500. 10490 Prežel Franca, roj. 1897, R. 26, $1000. 10491 Kukman Julija, roj. 1895, R. 28, $500. 10492 Tichar Ana, roj. 1892, R. 31, $1000. 10493 Gottlieb Julija, roj. 1883, R. 40, $1000. 10494 Zibert Neža, roj. 1881, R. 41, $500. Spr. 18. mar. 1923 . Dr. šteje 211 Čl.
K dr. Marije Čistega Spočetja št. 80 v So. Chicago, 111., 10495 Dragovich Ana, roj. 1906, R. 16, $1000. 10496 Pritekel Uršula, roj.
1896,	R. 27, $1000. 10497 Jakše Franca, roj. 1893, R. 29, $1000. 10498 Vojvodič Antonija, Roj. 1893, R. 30, $1000. 10499 Bobilič Katarina, roj. 1887, R. 35, $1000. 10500 Vrbančič Milka, roj. 1888, R. 35, $1000. 10501 Delieh Marija, roj. 1886, R. 37, $1000. 10502 Pa-povich Marija, roj. 1884, R. 39, $1000. 10503 Niksich Marija, roj. 1883, R, 40, $1000. Spr. 18. mar. »1923. Dr. šteje 195 čl.
K dr. sv., Srca Marije št. 86 v Rocksprings, Wyo., 10504 Zontar Marija, roj. 1903, R. 20, $1000. 10505 Eržen Ivanka, roj. 1902, R. 21, $500. Spr. 11. mar. 1923. Dr. šteje 63 čl;
K dr. sv. Petra in Pavla št. 91 v Rankin, Pa., 24527 Vinski Josip, roj. 1905, R. 18, $1000. 24528 Chetnich Rudolf, roj. 1896, R. 27, $1000. Spr. 11. mar. 1923. Dr. šteje 97 članov(ic).
K dr. Marije Zdravje Bolnikov št. 94 v Sublet, Wyo., 10506 Eg-naček Štefanija, roj. 1889, R. 34, $1000. 24529 Bobar Ciril H. roj.
1900,	R, 23, $1000. 24530 Komprej Franc, roj. 1879, R. 44, $250. 24531 LašiČ Štefan, roj. 1873, R. 49, $250. Spr. 11. mar. 1923. Dr. šteje 37 čl.
K dr. sv. Cirila in Metoda št. 101 v Lorain, Ohio, 10507 Zakrajšek Neža, r. 1883, R. 39, $500. 24532 Zakrajšek Josip, r. 1904, R. 19 $1000. 24533 Zakrajšek Alojzij, roj. 1873, R. 50, $250. Spr. 4. mar. 1923. Dr. šteje 63 čl.
K dr. sv. Jožefa št. 103 v Milvvaukee, Wis., 10508 Janežič Marija, roj. 1890, R. 33, $1000. 24534 Florjane Fred, roj. 1902, R, 21, $500. 24535 Jančar Johan, roj. 1884, R. 39, $1000. Spr. 3. mar. 1923. Dr. šteje 117 čl:
K dr. sv. Ane št. 105 v New York, N. Y., 10509 Stare Marija, roj. 1M96, R. 27, $1000. Spr. 11. mar. 1923. Dr. šteje 69 čl.
K dr. sv. Genovefe št. 108 v Joliet, 111., 10510 Grayhack Lillian, roj. 1906, R. 16, $500. 10511 Jaklich Jožefa, roj. 1907,' R. 16, $1000. 10512 Spelich Ana, roj. 1907, R. 16, $1000. Pristopile 4. mar. 1923. in 10513 Suhadolc Katarina, roj. 1900, R. 23, $1000. Pristopila 16. febr. 1923. Dr. šteje 142 čl.
K dr. sv. Jožefa št. 110 v Barberton, Ohio, 24536 Gradišar Josip, roj. 1907, R. 16, $1000. 24537 Skerl Josip, roj. 1907, R. 16, $500. Spr. 18. mar. 1923. Dr. šteje 73 čl.
K dr. Srca Marije št. 111 V Barberton, Ohio, 10514 Stanger Jes-sie, roj. 1906, R. 16, $1000. 10515 Ule Lucija, roj. 1891, R. 31. $1000. 10516 Centa Marija, roj. 1884, R. 38, $500. Spr. 11. mar. 1923. Dr. šteje 78 članov(ic).
K dr. sv. Jožefa št. 112 v Elv, Minn., 10517 Agnich MargaTeta, roj. 1907, R. 16, $500. Spr. 18. mar. 1923. Dr. šteje «2 članov(ic).
K dr. sv. Veronike št. 115 v Kansas City, Kan., 10518 Orel Matilda, roj. 1902, R. 21, $1000. Spr. 11. mar/1923. Dr. šteje 116 čl.
K dr. sv. Ane št. 120 v Forest City, Pa., 10519 Razdrh Jožefa, roj. 1907, R. 16. $1000. 10520 Novak Rozalija, roj. 1906, R. 16, $1000. 10521 Volk Sofija, roj. 1906, R. 17, $1000. 10522 Volk Marija, roj. 1904, R. 18, $1000. J0523 Kavšek Fannie, ro* 1893, R. 30, $500. 10524 Prosinc Marija, roj. 1878, R. 45, $1000. Spr. 18. mar. 1923. Dr. šteje 186, čl.
K dr. bv. Jakoba št. 124 v Gary, Ind., 24538 Duich Daniel, roj. 1895. R. 27, $1000. Spr. 2. mar. 1923. Dr. šteje 6. čl.
K dr. sv. Ane št. 127 v \Vaukegan, 111., 10525 Skof Franca, roj. 1907, R. 16, $1000. 10526 Na rad Jožefa, roj. 1901, R, 22, $1000. Spr. 25. mar. 1923. Dr. šteje 122 čl.
K dr. sv. Pavla št. 130 v De Kalb, 111., 10527 Molek Marija, ruj.
1897,	R. 25, $1000. Spr. 28. mar. 1923. Dr. šteje 6 čl.
K dr. Marija sv. Rožnega Venca št. 131 v Aurora, Minn., 10528 Rebrovich Rozalija, roj. 1907, R. 16, $1000. Spr. 5. mar. 1923. Dr. šteje 117 čl.
K dr. sv. Cirila in Met<?da št. 144 v Sheboygan, Wis.. 10529 Rem-shak Jožefa, roj. 1891, R. 32. $f000. 24539 Štanisha Franc J., roj. 1907, R. 16, $1000. Koren Maks, roj. 1897, R. 26, $500. 24541 Bor-secnik Alojzij, roj. 18%, R, 27, $500. 24542 Tevsh Josip, ro> 1894, R. 29, $500. 24543 Remshak Franc, roj. 1889, R. 33, $1000. 24544 I.eskovec Anton, roj. 1888, R. 34, $500. 24545 Kaian Valentin, roj. 1878, R. 45, $250. Spr. 4. mar. 1923. Dr. šteje 148 čl.
K dr. sv. Jožefa št. 146, v Cleveland, O. 10530 Hočevar Marv, r.
1901,	R. 22, $1000. 10531 Kužnik Neža, roj. 1899, R. 24, $500. 10532 Volkar Helen, r. 1891, R. 32, $500. 10533 Kenik Rozalija, roj. 1889, R.
33,	$1000. 10534 šusteršič Marija, r. 1879, R. 44, $500. 24546 Oberstar Frank, r. 1893, R. 29, $500. 24547 Hrovat Anton, r. 1890, R. 33, $1000. 24548 Habjan Franc, roj. 1889, R. 34, $1000. 24549 Kužnik Alojzij, roj. 1888, R. 35, $1000. 24550 Flack Franc, 1883, 40, $1000. 24551 Gcdec Anton, roj. 1883, R. 40, $1000. Spr. 4. marca 1923. Dr. šteje 130 članov(ic).
K dr. Marije Pomagaj, št. 147 v Rankin, Pa., 10535 Vinski Barbara, roj. 1906. R. 17, $1000. 10536 Vinski Ana, roj. 1904, R. 19, $1000. 10537 Chernich Marija, roj. 1899, R. 23, $1000. Spr. 11. mar. 1923. Dr. šteje 48 članov (ic).
K dr. sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport, Conn., 10538 Kozjan Jula, roj, 1888, R. 35, $1000. 24552 Puesko Frane, roj. 1891, R. 32, $1000. Spr. 13. mar. 1923. Dr. šteje 80 članov(ic).
K dr. sv. Ane št. 150 v Cleveland, Ohio, 10539 Kastelič Ana, roj. 1885, R. 38, $500. Spr. 18. mar. 1923. Dr. šteje 95 čl.
K dr. sv. Ane št. 156 v Chisholm, Minn., 10540 Orešek Marija, roj. 1881, R. 42, $1000. Spr. 4. mar. 1923. Dr. šteje 107 čl.
K dr. Kraljica Majnika št. 157 v Shebovgan, Wis., 10541 Krono-sheck1 Marija, roj. 1901, R. 21, $1000 10542 Primožič Ana, roj. 1896, R. 27, $500. 10543 Emeržič Marija, roj. 1895, R, 28, $500. 10544 Zavrl Ana, roj. 1893, R. 30, $500. 10545 Rakun Marija, roj. 1880, R. 42, $1000. Spr. 24. mar. 1923. Dr. Šteje 96 čl.
K dr. Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio, 10546 Ogrin Jožefa, roj. 1905, R. 18, $1000. 10547 Macerol Ana, roj. 1904, R. 19, $1000. 10548 Kolenc Marija, roj. 1898, R, 25, $1000. 10549 Bele Helena, roj. 1897, R. 25, $500. 10550 Stimec Mary, roj. 1898, R. 25, $500. 10551 Bartol Frančiška, roj. 1892, R. 31, $1000. 10552 Testen Marv, roj. 1891, R. 32. $1000.10553 Lužar Johana, roj. 1889, 34, $1000. 10554 Hegler Marija, roj. 1884, R, 39, $1000. 10555 Drensek Jožefa, roj. 1874, R. 49, $250. Spr. 5. mar. 1923. Dr. šteje 366 čl.
K dr. sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa., 24553 Ferderbar Anton, roj. 1895, R. 28, $1000. 24554 Vitunjac Dragotin, roj. 1894, R. 29, $1000. 24555 Ban Ivan, roj. 1893, R. 30, $1000. 24556 Markuš Franc, roj. 1892, R, 31, $1000. 24557 Heskv Jurij, roj. 1891, R. 32, $1000. 24558 Vitunjac Jurij, roj. 1885, R.*37, $1000. 24559 Samo-vojska Nikolaj, roj. 1885, R, 38, $1000. Spr. 13. mar. 1923. Dr. šteje 206 čl.
K dr. Marija Pomagaj št. 164 v Eveleth, Minn., 10556 Korošec Marija, roj. 1907, R, 16, $1000. 10557 Serše Terezija, roj. 1887, R.
34,	$1000. 10558 Gornik Franca, roj. 1887, R. 36, $500. 10559 Lou-šin Johana, roj. 1882, R. 41, $500. Spr. 22. mar. 1923. Dr. šteje 72 članic.
K dr. sv. Elizabete št. 171 v New Duluth, Minn., 10560 Shubitz Marija, roj. 1897, R. 26, $1000. Spr. 18. mar. 1923. Dr. šteje 27. čl.
K dr. sv. Srca Jezusovega št. 172 v West Park, Ohio, 10561 Jurca Neža. roj. 1906, R. 17, $500. 10562 Zakrajšek Jennie, roj. 1905, R. 18, $500. 10563 Šinkovec Amalija, roj. 1887, R. 35, $1000. 24560
Cimperman Ivan, roj. 1903, R. 20, $500. 24561 Hočevar Matija, roj. 1892 R 30, $1000.. 24562 Jurca Rudolf, roj. 1883, R. 40, $500. 24563 Repar Josip, roj. 1878, R. 45, $1000. 24564 Vehar Anton, roj. 1872, R. 50, $250. 24565 Jrt Anton, roj. 1869, R. 54, $250. Spr. 4. mar. 1923. Dr. šteje 52 čl.
K dr. sv. Ane št. 173 v Mihvauke«, Wis., 10564 Hren Marija, roj. 1905, R. 18, $500. 10565 Bevšek Marija, roj. 1879, R. 44, $500. Sprt 6. mar. 1923. Dr. šteje 18 čl.
Suspendovani zopet sprejeti.
K dr. sv. Jožefa št. 2, v Joliet, 111., 77 Batušič Imbro, It. 42, $1000. Zopet spr. 6. mar. 1923. Dr. šteje 438 čl.
K dr. sv. Družine št. 5 v La Salle, IU., 8719 Prazen Ivan, R. 33, $1000. Zopet spr. 6. mar. 1923. Dr. šteje 139 čl. ' K dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio, 4857 Pire Ivan, R. 31, $1000. Zopet spr. 10. mar. 1923. Dr. šteje 440 čl.
K dr. sv. Jožefa št. 41 v Pittsburgh, Pa., 3645 Knafelc Mihael, R. 38, $1000. Zopet spr. 24. mar. 1923. Dr. šteje 100 članov (ic).
K dr. Marije Čistega Spočetja št. 80 v So. Chicago, 111., 9451 O-berman Marija, R, 17, $1000. Zopet spr. 4. mar. 1923. Dr. šteje 195 čl.	' '
K dr. sv. Cirila in Metoda št. 135 v Gilbert, Minn., 2798 Kral Ivana, Roj. 32, $500. 8728 Kral Jožef, R. 37, $1000. 15922 Koželj Josip, R. 30, $500. Zopet spr. 18. mar. 1923. Dr. šteje 86 čl.
K dr. sv. Jožefa št. 168 v So. Bethlehem, Pa., 10176 Horvath Veronika, R. 23, $500. flopet spr. 19. mar. 1923. Dr. šteje 38 čl.
Prestopili.
Od dr. sv. Janeza Krstnika št. 13 v Bhvabik, Minn., k dr. sv. Elizabete št. 171 v New Dulutih, Minn., 2528 Erjavec Ivan, R. 48, $1000. 2821 Erjavec Terezija, R. 40, $500. Prest. 18. mar. 1923.
1.	dr. šteje 50 čl. 2. dr. šteje 27 čl.
Od dr. sv. Jožefa št. 16 v Virginia, Minn., k dr. Marije Pomagaj, št. 164 v Eveleth, Minn., 2tfl2 Kočevar Neža, R. 28, $1000. Prest. 22. febr. 1923. 1. dr. šteje 103 čl. 2. dr. šteje 72 čl.
Od dr. sv. Jožefa št. 16 v Virginia, Minn., k dr. sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn., 10843 Longar Franc, R. 35, $1000. 8306 Kočevar Ivan, R. 37, $1000. Prest. 11. mar. 1923. 1. dr. šteje 103 čl.
2.	dr. šteie 189 čl. .
Od dr. sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn., k dr. sv. Cirila in Metoda št. 101 v Lorain, Ohio, 10477 Virant Jožef, R. 28, $500. Prest. 4. mar. 1923. 1. dr. šteje 189 čl. 2. dr. šteje 63 čl.
Od dr. sv. Jožefa Št. 103 v Milwaukee, Wis., k dr. Marije Pomoč Kristjanov št. 165 v West Allis, Wis., 10018 Kovačič Jožefa, R. 16, $500. 4053 Kovačič Jožefa, R, 28, $1000. Prest. 19. mar. 1923. 1. dr. šteje 117 čl. 2. dr. šteje 57 čl.
Od dr. Marije Pomagaj št. 121 v Little Falls, N. Y:, k dr. sv. Pavla št. 118 v Little Falls, N. Y., 8329 Furlan Amalija, R. 38, $1000. Prest. 19. mar. 1923. 1. dr. šteje 47 čl. 2. dr. šteje 20 čl.
Od dr. s. Jeronima št. 153 v Canonsburg, Pa., k dr. Marije Sedem Žalosti št. 81 v Pittsburgh, Pa., 10034 Ude Ivana, R. 22; $500. Prest. 25. mar. 1923. 1. dr. šteje 76 čl. 2. dr. šteje 180 čl.
Od dr. sv. Jeronima št. 153 v Canonsburg, Pa., k dr. sv. Jožefa, št. 103 v Milwaukee, Wis., 23083 Recelj Franc, R. 16, $1000. Prest.
3.	mar. 1923. 1 dr. šteje 76 čl. 2. dr. šteje 117 čl.
Suspendovani.
Od dr. sv. Štefana št, 1 v Chicago, IU., 13574 Stonich Ivan, R. 32, $1000. Susp. 3. mar. 1923. Dr. šteje 223 čl.
Od dr. sv. Jožefa št. 2 v Joliet, IU., 8854 Filak Anton, R. 28, $500. 19438 Dobrijevič Sime, R. 28, $1000. 24. mar. 1923. Dr. štejo.438 čl.
Od dr. sv. Družine št. 5 v La Salle, 111., 9834 Martinsevič Marija, R. 16, $1000. Susp. 24. mar. 1923. Dr. šteje 139 članov(ic).
Od dr. sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo., 6447 Starcar Franc, R. 41, $1000. 4084 Starcar Marija, R. 30, $500. Susp. 26. mar. 1923. Dr. šteje 475 članov (ic).
Od dr. sv. Janeza Krstnika št. 11 v Aurora, 111., 17795 Pavlin Franc, R. 30, $1000. 10634 Žakelj Andrej, R. 34, $1000. Susp. 4. mar. 1923. Dr. šteje 74 članov(ie).
Od dr. sv. Janeza Krstnika št. 14 v Butte, Mont., 22544 Antonich Mihael, R. 30, $1000. Susp. 21. mar. 1923. Dr. šteje 176 čl.
Od dr. sv. Janeza Krstnika št. 20 v Ironvvood, Mich., 23143 Suho-repec Josip, R, 17, $1000. Susp. 18. mar. 1923. Dr. šteje 78 čl.
Od dr. s. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio, 1638 Novak Ana, R. 43, $500. Susp. 22. mar. 1923. Dr. šteje 440 čl.
Od dr. sv. Jožefa št. 57 v Brooklvn, N. Y., 19794 Vajdetič Peter R. 21, $500. Susp. 21. mar. 1923. Dr. šteje 131 čl.
Od dr. sv. Antona Pad. št. 72 v Ely, Minn., 8936 Skube Ferdinand, R. 28, $1000. 43H6 Skube Marija, R. 22, $500. Susp. 31 mar. 1923. Dr. šteje 104 čl.
Od dr. Vit, sv. Martina št. 75 v La Salle, 111., 3060, Kos Jožefa, R. 47, $500. 7118 Kos Josip, R. 4$, $1000. Susp. 25. mar. 1923. Dr. šteje 36 čl.
Od dr. sv. Antona Pad. št. 87 v Joliet, IU., 15884 Grabrijan Nikolaj, R. 28, $1000. Susp. 24. mar. 1923. Dr. šteje 105 čl.
Od dr. sv. Petra in Pavla št. 91 v Rankin, Pa., 8235 Radečič Katarina, R, 38, $1000. 15228 Radečič Marka, R. 46, $1000. Susp. 11. mar. 1923. Dr. šteje 97 čl.
Od dr. sv. Jožefa št. 103 v Mihvaukee, Wis., 20636 Ujčič Josip, R. 28, $1000. Susp. 22. mar. 1923. Dr. šteje 117 članov(ic).
Od dr. sv. Srca Marije št. 111 v Barberton, Ohio, 9610 Jereb Jennie, R. 24, $500. Susp. 11. mar. 1923. Dr. šteje 78 čl.
Od dr. sv. Roka št. 113 v Denver, Colo., 23905 Bolite Matija, R. 16, $500. Susp. 22. mar. 1923. Dr. šteje 57 čl. »
Od dr. Marije sv. Rožnega Venca št. 131 v Aurora. Minn., 22083 Mlakar Ivan, R, 26, $1000. 8646 Mlakar Marija, R. 28, $1000. Susp. 25. mar. 1923. Dr. šteje 117 čl.
Od dr. sv. Ane št. 134 v Indianapolis, Ind., 8007 Lampert Marija, R. 18, $500. Susp. 3. mar. 1923. Dr. šteje 48 čl.
Od dr. sv. Janeza Krstnika št. 143 v Joliet, IU., 16059 Sodeč Franc, R. 23, $1000. Susp. 25. mar. 1923. Dr. št<>je 33 čl.
Od dr. sv. Jožefa št. 146 v Cleveland, Ohio, 24166 Hribar Gregor, R. 31, $500. Susp. 10. mar. 1923. Dr. šteje 130 čl.
Od dr. sv. Ane št. 150 v Cleveland, Ohio, 10032 Kutin Angela R. 21, $500. Susp. 24. mar. 1923. Dr. šteje 95 čl.
Od dr. Marije Pomoč Kristjanov št. 165 v West Allis, Wis., 10044 Ritonia Ana, R. 18, $500. 4949 Korbar Frances, R. 27,'$1000] 8487 Miler Ana, R. 33, $250. Susp. 11. mar. 1923. Dr. šteje 57 čl.
Od dr. Presv. Srca Jezusovega št. 166 v So. Chicago, 111., 10047 Jergovič Marije, R. 22, $1000. Susp. 22. mar. 1923. Dr. šteje 41 čl.
Odstopih.
Od dr. sv. Družine št. 5 v La Salle, IU., 532 Ocepek Andrej, R. 55, $1000. Odstop. 27. mar. 1923. Dr. šteje 139 čl.
Od dr. sv. Jožefa št. 16 v Virginia, Minn., 24378 Sušnik Franc, R, 50, $'250. Odstop. 9. mar. 1923. Dr. šteje 103 čl.
Od dr. sv. Frančiška Seraf. št. 46 v New York, N. Y., 23734 Paul i Johan, R. 41, $500. Odstop. 10. mar. 1923. Dr! šteje 79 čl.
Od dr. Marije Čistega Spočetja, št. 80, v So. Chicag o, IU., 10186 Jurasko Elizabeta, R. 18, $1000. Odstop. 23. mar. 1923. Dr. šteje 195 čl.
Od dr. Marije Čistega Spočetja, št. 85 v Lorain, Ohio. 8453 Tomšič Neža, R. 16, $1000. Odstop. 11. mar. 1923. Dr. Šteje 59 čl.
Od dr. sv. Ane št. 170 v Chicago, 111., 10016 Fraus Marija, R. 38, $o00. 10177 PerŠa Terezija, R. 20, $250. Odstop. 2. mar. 1923. Dr. šteje 24 čl.
Zvišali zavarovalnino.
Pri dr. sv. Frančiška Seraf. št. 46 v New- Yorku, N. Y., 8702 Jerman Marija, R. 22 z $500 na $1000. Zvijala 10. mar. 1923.
Pri dr. sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn., 23877 Oster-man John, R. 26, z $500 na $1000. Zvišal 11. mar. 1923.
Pri dr. sv. Ane št. 134 v Indianapolis, Ind., 5018 Petrič Karolina, R. 41, z $500 na $1000. Zvišala 10 mar. 1923.
Pri dr. sv. Jožefa št. 146 v Cleveland, Ohio, 20183 Zupančič Martin, R. 28, z $500 na $1000. Zvišal 1. mar. 1923.
Pri dr. Marije Pomagaj št. 147 v Rankin, Pa., 8012 Kroteč Ana, R. 30, z $500 na $1000. Zvišala 21. mar. 1923.
Pri dr. sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa., 23045 Markuš Alojzij, R, 42, z $500, na $1000. Zvišal 11. mar. 1923.
Pri dr. Presvetega Srca Jezusovega št. 172 v West Park, Ohio, 24096 Lah Johan, R. 17, z $500 na $1000. 10116 Weiss Josephine, R. 28, z $500 na $1000. Zvišala 4, maf. 1923.
i	' Josip Zalar, g. tajnik.
Božidar Sever od Madžarov
ubit.
Belgrajski listi poročajo, da je bil Slovenec Božidar Sever v noči od Madžarov ubit v ječi v Budimpešti, ker se je nahajal v zaporu. Kakor znano, je bil Sever svojčas gerent v Dolnji Lendavi, udejatvoval pa se je gospodarsko in politično v eelem Prekmurju, ki ga je tako dobro poznal. Zato je bil kasneje prkleljen kot ekspert razmejitveni komisiji, ki je imela določiti definetivne meje med Jugoslavijo in Madžarsko v Prekmurju. Na doslej še vedno ne dovolj pojasnjen način je prišel Sever v roke madžarskih oblasti, ki so ga odvedle v Budimpešto. Pod obtožbo špijonaže in veleiizda-je so ga držali v Budimpešti zaprtega nad leto dni. Jugoslovansko zunanje ministrstvo se dolge mesece ni brigalo zanj, šele v zadnjem času se je pod por.fovnim pritiskom s slovenske strani odložilo k intervenciji. Madžari so naposled obljubili, da ga izpuste, ako jugoslovanska vlada istočasno izpusti nekatere izmed jugosl >-vanskih madžarskih državljanov, ki so bili radi veleizdaji od jugoslovanskih sodišč ob sojeni na ječo. Na ,tej točk je zadeva zastala. Po čigavi krivdi, bi bilo dobro še ugotoviti. V tem je pred nekaj te dni umrl v ječi dr. Varga, eder izmed obsojenih siubotiškil Mttdžarov. Madžarski list »o dvignili velik krik, češ, d: je bil Varga v ječi ubit. Nt da bi zahtevali od jugoslova i skih oblasti kakih pojasnil, s» izročili v Budimpešti nesrečnega Severja madžarskim fj šistovskimbandltom, ki so sne sli nad njim svojo staro jeze in ga kratkomalo umorili. Se daj seveda se izgovarja mad žarek a vlada, da je Sever mrl".
jugoslovanski zunanji urad, kc že ne more več pomagati S> verju, ki ga ima v prvi vrsti on na vesti, varovati vsaj zdaj jugoslovansko narodno čast in da bo zahteval od madžarske vlade zadoščenja za prelito kri rojaka Severja.
Smrtna kosa.
V	Lescah je nenadoma preminul posestnik Ivan 2ark. Pokojnik je bil na Gorenjskem splošno znan in je vžival velik ugled. Bil je kremenit zna-čan in kot odločeni naprednjak eden glavnih stebrov naprednega gibanja na Gorenjskem. V Lescah je bil ponovno izvo ljen za župana. Žark je bil dolga leta tudi odbornik, sedaj pa načelnik nadzomišltva posojil niče v Radovljici.
V	Spodnjih Vodalah pri Mo kronogu je umrl veleposestnik in gostilničar Fran Flajs, star 59 let. Truplo so prepeljali \ .Tržišče ter je tam položili k večnemu počitku.
Strašna rodbinska drama pr Ilirski Bistrici.
V	Tominjah, nedaleč od Ilii ske Bistrice, je posestnik Ja godirik skril sod slivovke v se no. da ne bi bilo treba plačati davka. OČe im sin pa se nista dobro razumela. — Prepir ji bil vsak dan hujši in ko so pri šli finančni uradniki v hišo, je oče iz maščevanja ovadil sina, da ima slivovko skrito v ser nu, nakar je moral sin plačati 5000 lir globe. Te dni se jc med očetom jn sinom vnel pre pir znova Vmešala se je tu d i mafti. V jezi je pograbil sin sekiro in ubil z njo najprej očeta, potem pa še mater. Hiša je bila polna krvi, lobanje razbite. Otroci, ki so videli grozno klanje, so dvignili stra šno vpitje. Ubijalec, ki ga je preganjala vest, je zbežal, vzel
Božidaj v ječi "nenadoma u . Upati je, da bo zna
s seboj vrv in se potem obesil. Sodil seje sam!	.
Umrl je v Dolenjcih pri Ad-lešičih Miko Dragoš, posestnik in bivši župan in deželni poslanec. Z njim je legel v grob eden onih starih Belokranjcev, ki so se ©vesto držali starih tradicij in tudi po svoji vnan-jesti pokazali, da so pravi Be-lokranjci. Pokojni je imel Številno družftio. Obvladal je več jezikov in je bil zaradi svojega zdravega humorja priljubljen. Naj počiva v miru! «
Smrtna nezgoda pri spravljanju lesa.
V Vrhpolju pri Kamniku je šmrflno ponesrečil dninar Matevž Vlčar, ki je bil v gozdu zaposljen pri spravljanju lesa. CJlčarju je v snegu spodrsnilo, da je padel in z lesom vred zdr-čal v dolino. Bil je težko poškodoval?! in je kmalu1 nato u-mrl. Zapušča vdovo in tri lepreskrbljene otroke. Električna puška — jugoslovanski izum.
Neki jugoslovanski višji častnik je v družbi z nekim strojnim inženirjem v Skoplju konstruiral novo električno puško. Xedavno so se v okolici Skop-Ija vršili prvi poskusi, ki so u-*peli nad vsako pričakovanje lobro. Nova puška more od-lati v eni minuti do 1000 strelov'. Izum bo vojno ministrstvo odkupilo in patentiralo.
Izseljevanje iz Avstrije 1. 1922. Glasom uradnih podatkov se je 1.1922. izselilo iz Avstrije 10.579 oseb, in sicer 6021 noških in 4558 ženskih. Po ooklicn je bilo med izseljenci iO zdravnikov, 25 inženirjev, 10 umetnikov, 62 učiteljev ozir. tčiiiteljic, 20 Častnikov in 196 nvilnih uradnikov. Izselilo »e je 8256 oseb v Združene države, 23 v Kanado, 1472 v Brazilijo, 585 v Argentinijo, 20 v Uruguav, 22 v Mehiko, 30 v Nizozemsko Indijo, 38 v Palestino, 70 v Egipt, 15 v sovjetsko Rusijo. Med izseljenci je bilo 3735 mladoletnih oseb.
lleta iraškem ujetništvu
(Piše Josip vGrdina, West Park, Ohio.)
(Nadaljevanje.) Boji med boljševiki in donski-mi kozaki.
Na nekem drugem kraju je bila zopet trda za boljševike. MoČan boljševiški bataljon je taboril v neki soteski. Ondi }e moral služiti moj mladi go->podar Andrej, ki je bil korpo-ral.
Ko je naisiopila noč, je bilo treba poslati vojake na stražo; 'oda na stražo ni hotel nik d o iti; drug drugemu so ukazovali, ali ubogati ni hotel nihče. Tako je n. pr. rekel vojak vo-;aku: v
"Ti, na stražo pojdi!" drn-^i pa se je odrezal:
"Pa ti pojdi, kaj meniš, da ;i kaj več kot jaizi? Zdaj ni '•astnikov; vsi •smo svobodni, laveš!"
Tako so se prepirali ter nazadnje vsi legli spat brez stra-;e in brez skrbi. Okoli pol--roči pa vprizore kozaki svoj aapad. Sreča za boljševike je bila, da je vojak pri strojni pudri še bdel. Ko je zapazil korake je pričel streljati nanje, vsled česar so se kozaki umak-lili za nekaj časa. Še le zdaj "o se preplašeni vojaki prebudili vprašujoči, kaj je? "Na loge", zakriči vojak pri stroj-li puški, nakar so, se pripravi-i na boj. Ko so kozaki še nkrat naskočili, so se jih bol j-•eviki k sreči vertdar otresli. Va ta način je en sam vojak re-"il gotove smrti cel bataljon ualomarnih tovaršev. Seve-ia so se zatem nekateri p rep i-1
rali, zakaj ta, ali oni ni šel na stražo. Veled take discipline >in hrabrosti so bili boljševiki ondi večkrat tepeni. Peščica domskih kozakov je dostikrat spravila močnejšo boljševike v silen nered ter jih pognala v beg.
Bilo je neko nedeljo meseca julija 1918. V naši vasi je taborila stotnija boljševikov, da prepreči turatam prodiranje kozakov, ki so nameravali zavzeti mesto Novohapjorsk. O-menjeno nedeljo, bilo je okrog 9. zjutraj, ko prižene moj gospodar konje z nočne paše domov; dospevši pred hišo jih hoče gnati napajat k selškemu vodnjaku konec vasi. " Za to delo sem se mu ponudil jaz, nakar zajašem konja, vtaknem za škornje bilč ter se podam s konji proti vodnjaku. Ko pri jaham že blizžu vodnjaka, naenkrat počijo streli iz pušk. — "Kaj je?", si mislim ter za hip ustavim konje. V tem pa zopet počijo streli in sliši se žvižganje krogelj, ki so frčale po zraku. Puške pokajo, a nevidno od kje? Ker sem iz-previdel, da se nahajam v nevarnosti ,zato sem naglo obrnil kciitje taazaj, zamahnil z bičem po njih in šlo je v galopu kot strela, da smo bili naenkrat doma na dvorišču. Tedaj pa vidim bežati vojake (boljševike)'.— Kaj neki je to ? — Gotovo so kozaki vpri-zorili 'napad? Zatem poženem konje v stajo, ter hočem teči na cesto; k sreči si pa še zmislim, da sem oblečen v rusko vojaško obleko; na glavi sem imel tudi enrako čepico. Takoj sem izprevidel, da v tej obleki ne smem na cesto, ker bi me kak kozak ustrelil misleč, da sem boljševiški vojak, pa bi me v naglici pih-lil. Torej Jože, bodi zelo previden! —.Zato sem naglo skočil v žitno shrambo, kjer je visela moja avstrijska uniforma, čepica in; plašč, kar sem hitro vrgel nase in hitel na cesto. Boljševiki so jo med tem že ubrali iz vasi. Prvi treno-tek ni bilo razen preplašenega občinstva nikogar viditi na cesti; takoj potem se pa ondi pojavi boljševiški vojak na konju ter prklirja mimo nas. Ravno v tem času prijezdita od nasprotne strani dva kozaka; malo je manjkalo, da niso trčili skupaj. Ker sta prijezdila kozaka izza ovinka, zato jih boljševiški vojak ni takoj o-pazil. Prvi trenotek so vsi trije kar ostrmeli; nato zagrmi prvi kozak nad vojakom: "Proč vizi orožje!" — Vojak zagrabi za svojo sabljo in je izdere; " tem pa ,ziavpije drugi kozak svojemu tovarišu: "Streljaj!" Prvi kozak bliskoma pomeri in ustreli nesrečnega boljševiškega vojaka, ki se s klicem: "O, joj!" nagne naprej, objame konjev vrat in se mrtev zgrudi na tla.
Vse je nemo gledalo ta krvavi prizor; nihče si ni upal črh-niti niti besedice, kajti strahu so vsi gledalci pri tem preble-deli.
Ko sta kozaka,opravila svoj krvavi posel, sta še nekoliko pogledala, če ni kje še kak vojak; zatem sta pa odjezdila k svojim tovarišem, ki so zasledovali bežeče boljševike.
Oni vojak je bil mladenič, star 18 leit; doma iz.Uspenke, ter je bil starejši sin neke udo-ve, ki je vedno pričakovala, da ji bo ta sin na stara leta v oporo.
Kozaki niso daleč zasledovali boljševikov, ampak se kmalu vrnili in zatem neznano kam izginili. Oez 2 uri nato se se vrnili boljševiki ojačeni z veliko silo. Vali so s strahom (e-ni tudi s korajžo) gledali po vasi, da najdejo kakega kozaka, da bi ga ubili; toda pri tem niso imeli uspeha, kajti kozaki so odjezdili bogve že kam daleč na skrito, čakajoči l na ponoven napad. Ce bi se
boljševiki le količkaj ohrabri-li, bi bili lahko premagali ko-izake, kojih jo- bilo neverjetno malo (menda samo 10 v©eh skupaj?). In pred to peščico kozakov jo bežala včasih cela stotnija boljševikov. Seveda so slednji pri tem mislili, da je kozakov več; s tem so se o-bičajno boljševiki izgovarjali in osramočeni opravičevali jezeč se, da so bežali pred malo četico kozaikov. Tudi meni 9e je smešno zdelo to postopanje in strah od strani boljševikov.
Boji med kozaki in boljševiki niso obstajali samo v tem, da so tako nesrečno padale u-bogo žrtve bratomorne vojne, ampak ti boji so bili spojen,i tudi z ropi in požigi. Talca nesrečna Usoda je izadela veliko selo Bespalovo, ko je pos* talo žrtev skrajne ruske podivjanosti.
Selo Bespalovo je štelo okrog 400 hiš; od nas je bilo proti Severu oddaljeno kakih 15 km. V tem selu je meseca avgusta 1918 taboril bataljon boljševiških vojakov iz Moskve. Boljševiki so postali tako previdni, da niso več dosti zaupali vojakom iz. domačih krajov, ampak so jih skupaj zbobnali od vsepovsod; celo Kitajce. Vsa boljšoviška so-drga poleg Kitajcev, kajne lepa družba? Bataljon boljševikov, ki je taboril v Bospalo-vu jo po selu kradel ter naravnost ropal, in to največ perutnino, ovce, teleta in drugo. Ko so zjutraj kmetje in kmetice po rustki navadi gonili živino, svinje in perotn,ino na konec vasi k čredniku glede paše, so med ,t.em vojaki streljali goske, svinje in teleta, da so se s tem nasitili, nemeneč se za uboge prebivalce, ki se niso mogli pritožiti nikomur. To pa ni trajalo dolgo, kajti kmalu je nastopila izprememba, ki je bila nad vse žalostna.
Neko nedeljo opoldne pribiti vojak v eni sapi, ter kliče drugim vojakom: "Tovariši, kozaki nate napadejo!" Vojaki niti mislili niso na kaj takega; tudi na boj niso bili nič pripravljeni; zadovoljno so ležali v senci; ko so zvedeli to nenadno novico, se jih je polastila razburjenost. Še predno so se pripravili na boj, so so že nanagloma pojavili don,skiJ
kozaki v onem selu; puške so zagrmele in tudi nekaj topovih strelov je počilo vmes, ki so bili pa usode polni za Bespalovo; od strelov iz topov se je vnela cela vas in razvil se je grozen požar.
Boljševiki) iizprevideviši, da ne bodo kes drznim kozakom, 130 naglo poskakali na konje, ter so spustili v divji beg, kozaki pa za njimi tudi na svojih čilih konjičih. V rokah so jim kvišku blestile težke sablje, in gorje boljš-eviškemu vojaku, kogar je dohitel kozak; en mahljaj in glava bežečega vojaka je odletela raz telesa na tla.
. Blizu naše vasi je nekemu vojaku opešal konj; vojak je klical na pomoč Svoje bežeče tovariše, toda ti se niso zmenili zanj. V tem je pridrvel neki kozak in nesrečnemu vojaku odsekal glavo. Kozaki so potem po skrivališčih iskali vojake, ter jim sekali glave; med tem je pa požar vedno bolj divjal v Bespalovu vsled suše in vetra, da je selo kmalu do tal pogorelo. Ubogi prebivalci so si komaj še rešili svoje golo življenje; pri tem je ostala še živina, ki je bila na
paši, vse drugo je bilo uničeno; ljudje so datali brez živeža in stanovanja izročeni usodi; živina brez klaje im strehe je romala pod mesarski noz mosarekih profitarjev.
V srce pretresajoč je bil pogled na »te nesrečne prebivalce ko sem jih opazoval; iskati 90 si morali zavetja po sosednih vaseh; k mojemu gospodarju se je naselil Feodor Va-siljevič s svojo družino, ki si je z dovoljenjem gospodarja 15 sežnjev od hiše izkopal "zemljanko" (veliko jamo), katero je pokril z lesom in zemljo ter se v nji nastanil. Mož je bil pri tem še tako nesrečen, da mu je družina obolela za špansko influenoo; sreča, čtz nesrečo! — V resnici omilovanja vredni siromašni ljudje, katere je bratomorna vojna spravila na beraško palico.
(Dalje sledi.)
Zastave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J.
EMIL BACHMAN
izdeluje 2107 9- Hamlin Ave. Chicago, HI.
Naznanilo in zahvala.
Tužnim srcem naznanjamo, da je po kratki in mučni bolezni preminul v New Vorku d»ne 17. marca PRIMOŽ PRELOVŠEK,
rojen leta 1869. v Trzinu. — V Ameriki je bival 18 let. — Pogreb se je vršil dne 20. marca na pokopališče sv. Trojice v Brooklvn. Pred pogrebom je čital mašo-zadušni-co Rev. Snoj v Slovenski cerkvi na 8. cesti.
Žalujoča vdova i;n mladoletni otroci se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so jim stali na strani v urah žalosti s svetom in tolažbo. — Posebno hvalo izrekajo družini Bruner, druž. Martin Stare, Avg. Šuhelj, Mrs. Ivani Abe, družini Zucconi ter svakoma iz Forest Citv Johnu Žgave-cu in Johnu Treven. — Prisrčna hvala tudi za darovane vence. Darovali so jih: družina Stare-tova, Šubeljeva, Brunnerjeva, Mrs. Ivana Abe, družina Zucconi, slovenske šivalke iz delavnice Di Marino ter Slovensko Samostojno društvo. — Lepa hvala vsem, ki so se udeležili pogreba.
Žalujoči ostali:—
Mary Prelovšek, soproga; Frank, John in Štefka, otroci.
ODHOD IN PRIHOD.

Na pomlad in na poletje se največ po tuje jo tja na obisk in po opravkih.
Rojaki se vračajo v domovino, hodi-
V stari kraj:—Ako ste Vi med onimi, ki so namenjeni v stari kraj to pomlad, tedaj je v Vašo korist, da potujete "skozi " tvrdko ZAKRAJŠEK & GEŠARK v New Yorku, ki je znana po svoji točni in solidn i postrežbi in katero Vam priporočajo oni številni rojaki, ki so do sedaj skozi njo potovali.
Iz starega kraja:—Po 1. juliju 1.1. bo zopet prišlo 6426 Jugaslovanoh v Ameriko. Ako ste Vi namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja, tedaj je najbolje, ako poverite vse posle, ki so s tem v zvezi, tvrdki ZAKRAJŠEK & ČEŠARK v New Yorku. Ona Vam bo dala vse informacije, izdelala potrebne izjave, prodala karto, oziroma poslala denar za karto, ter bo nudila Vašemu potniku svojo pomoč ob prihodu v New York.
Pošiljanje denarja:—Tvrdka ZAKRAJŠEK & ČEŠARK ima svoje lastne direktne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in je zato v stanu bita rojakom na službo pri pošiljanju denarja Njene pošiljatve pridejo točno na zadnjo pošto ter so izplačane hitro brez vsakega odbitka. Ne pozabite tega, kadar pošiljate denar v stari kraj.	>
Za nadaljna pojasnila se obrnite na
-	SLOVENSKO BANKO
t^SL.-" — u, ■
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
70—9th Ave.
ttew York, N. Y.
Pisma Komarjeve Špele.
mm\
[že tedaj I Morda me vzame naš novoelekltani major za svojo privatno sekretarko, ali pa šoferko, saj atamabile znam že tudi ropati.
Naj vam še omenim glede mojega zadnjega ženina, Čali čaplje. — Kdo bi si bil mislil, da je ta junak že za drugim svoje oči metal, in celo tja v daljno Pen Slovenijo, v Forest Siti. Dne 5. t. m. mi piše od tam neka slovenska punca sledeče:«
V Žolijetu, dne 10. aprila 1923. Spoštovanj g. urednik!
Kakor sv a se zadnjič po tele fonu domesnila, vam pošiljam danes nastopno pismo za objavo. Svoja pisma bom to rej za naprej vedno ob gotovih časih rajši prinesla v vaš nirad. Človek mora biti na vser strand praktičen. Namesto da bi pošiljala pisma v staro domovino in plačevala po 5c. za marke, si bom lahko ta denar prihranila. — Glede moje nagrade in odškodnine za tinto, peresa in papir, se do menimo koncem leta. Če mi boste za Miklavža kupili en Vmonkifor" muf, ali pa eno majčkeno zlato urco, pa bo stvar "O. K.
Zadnjič 3te pisali, da so me naši ifeoklarji" povabili za Belo nedeljo v Nord Čikago in Volkegon, k oni slavni igri in mi dene. Vidite, človek obrača, dresmekarca pa obrne, V-sa sem bila že prištimana na zopetni trip v Volkegon? No ve bele šolnc, nogavice, bel slamniik, bel parazol in štajliš oberkot, samo naročena bela satinasta obleka ni došla iz Naj Jork&. Menda je ona dresmekarca sedaj na spomlad bizi, da ni obleke poslala, aH je pa še na pošti; toda prepozno. Face paudia in šminke sem porabila tri škatlje.
Enega velikega rujavega mačka imam že 4 dni zaprtega v noki baksi, katerega sem mislila s sabo v Volkegon vzeti zaradi večje varnosti pred podganami in mišmi; revež se mi je danes tako smilil, da sem ga kar izpustila, ker se je moral 4 dni in 4 noči zaman postiti. A j Beč ju, če bi ga srečno tjakaj privedla, bi naenkrat vse one miši na odru po-lovil. Pravijo, da so rujavi mački največji sovražniki podgan.
Ne rečem pa dvakrat, da se ne bom čez poletje za stalno v Nord Čik ago preselila. Tam bo letos doteti bizmusa, ker bodo zgradili tri sito novih hiš, in drilali nov mestni vodovod. Nekaj dolarčkov že imam, bom pa na konierju Le nos in 10. ceste v eni mali š.endi začela kak bizmus: kendi storček, >ap, ajs Krim, trafiko in pa Hat dogs sem viče. Žovu Dra-šlerju bom pa še danes pisala, da naj mi prihrani tri ducate onih finih suhih želodcev; pa jo bomo ronali, kakor v Bleks Tone hotelu v Čik agi brejz laj-seaisa. Pod kauniterjem bom imela posebno shrambo za reg-ratovec in bezgovec po dajmsu en drinfe. Ob sobotah in nedeljah bom naprosila tamošnjo Urško sipod Klanca, da mi bo pomagala servirati in pasje klobaso z muHtardom mazati. Če stržim na dan za $10.— bo $8..— čistega profita. To je pa že zadosti zame.. Mislim, da me bodo naši locicmani pri tem biznusu podpirali, če ne, jo bom pa premufala kar čez cesto v Volkegon med Poljake.
Z mojo nameravano policijsko išJuibo tukai v Žoljetu ne bo nič.
Draga mi Špela!
Najprvo te pozdravljam, a-koravno te osebno ne poznam. Dam ti vedeti, da mi je kar sapo zaprlo, ko sem zagledala pismo iiij sliko od Feronke iz Žoljeta. Goltovo boš rekla: £akaj? — Veš, on je tudi že meni slike poslal, pa še kar dve; eno tako kakor tebi, na drugi ima pa še osem svojih kameradov okoli sebe. Ne, mene že ne bodo dobili, ker •sem "American"; poznam in vem, kam pes taco moli.
Draga Spela, ti, ki si še gri-narca, bodi zelo previdna pri izbiranju ženinov. Pa saj se ti je nekaj že dozdevalo, zato ti mu pa tako odgovorila v zf-dnjem pismu. S Feronko ne bo nič, če ti bo take prstane o-betal, kakoršne se prodaja v Woolworth štorih po lOc. On bo imel vedno samo ono svojo družico, katere se tako rad drži, in ,to je njegova lepa harmonika.^
Pridi eaikrat semkaj v Forest Si ti pogledat; tudi tukaj je nekaj tvojih rojakov iz vrhniškega in borovniškega okraja. Če prideš sem, ti bomo priredile prav lepo "sup rajs" partijo.
S poedravom
N. N.
Ali ni prav, da sem zadnjič priobčila Feronkovo sliko? Človek mora biti v srčnih zadevali j ako previden. In vsled lega se bom .tudi v bodoče na tak način ravnala. Vsakega fanta, ki se mi po ponujal, dam v cajtenge, pa se bo že morda Laka njegova stara isivithartar-ca oglasila, potem pa^-gudbaj ž njim! 'Če ne bo s fanti nič, si j>a izberem kakega bogatega vdovca brez otrok; samo di-vorsamca ne maram, čeprav ti bil sam Roke felerjev sin.
S prihodom pomladi smo tukaj na hribu pričeli velik "dri-ve" in kampanjo za nabiranje regrata. V to svrho smo ustanovili veliko "Temder-lajn Zvezo", kamor spadajo v-si prijatelji okusnega regrata. Mene so izvolili za časitno pre-i 'identinjo ker ga največ pou-žijem, tri velike sklede na dan. Zjutraj, opoldne in zvečer. Za zajtrk ga naredim s fižolom, o-poldne s krompirjem, zvečer
Na tem ijaletu bo znani Ro-zinov Jaka iz Klevelanda predaval, kako se pripravlja in skuha najboljšo vino iz regrata.
G. urednik! Ako imate v soboto popoldne kaj časa, pridite na u,aš izlet in prinesite » sabo svoje dolge uredniške škarje m nabiranje regrata. Če pa ne, vas pa za nedeljo povabim na veliko Tenderlajn par-,t.y v Jermanovein salonu. Pridite! Tedaj bo regrata na razpolago cele škafe; zalivali ga bomo pa s kofetoni, ječme-novcetti in Noetovo kapljico.
S pozdravom, Vdana Vam Miss Špela Komar.
pa}>, ajs j\nm, irariKo in pa P« kuhanega kot špinaoa. Hat dogs sem vtfe. Žovu Dra- -Najboljši je s krompirjem, za-
beljen z debelimi gorkimi oc-% irki.
Pravila te zadrugo ali zveze, sem že sestavila za nabiralce, čistilce in konzumente (jedil-ce). Prihodnjo soboto priredi naša zveza velik izlet v Štornov park blizu Jugoslavije, kjer borno regrat za stavo nabirali, čistili in hrustali. Vstopnina. prosita. Godbo preskrbi moj prijatelj Čali Caplja -(Feroaika). Po dovršenih točkah sledi prcista zabava in "Kolo" ples.
Vsak izletnik mora prinesti s sabo veliko košaro, ali ža-kelj in špicast nož; jaz bom regrat z importiranim pipcem nabirala, kaiteroga sem naročila od Stoniča iz Čisholma; — Zbiramo se točno ob 2. uri po-w ^ Pravijo, da "moram P oklvp na Riba st. mostu. U-:	.. v	. _ . .
čakati še 4 lota, da dobim dr- Ijudno so vabljen, vsi, stan m-data pnporoeamo g. Win. C. žavlj. pravico. Kjer bom jaz mladi.	I Strohnm-a, za mestnega komi-
Lokalne vesti.
—	Zadnjo nedeljo je bilo v naši slovenski cerkvi oznanjeno, da je znašala letošnja velikonočna kolekta $2080.58. Svota sama nam dokazuje, da je zadnja kolekta prekosila božično, in da ima naša slovon-fcka cerkev sv. Jožefa še vedno dosti svojih vnetih. faranov.
—	Zadnjo nedeljo t. m. (29. aprila) popoldne in zvečer bo priredila Marijina Dekliška Družba v prid cerkve krasno in zanimivo gledal, igro "Junaške Blejke." Prireditev se vrši . v "Slovenia" dvorani Naša vrla in za cerkev vedno tako vneta dekleta so si to pot izbrale igro, kakoršne še nisr rno videli na našem slovenskem odru v Jolietu. Vsled tega že danes opornim jamo vse prijatelje slovensko dramatike naše naselbine, na to izvan-redno prireditev.
—	Minulo zimsko sezono 1922—1923 je v takozvani In-door žogometni (Base Bali) ligi tekmovalo pet posamezaiih klubov; Speed Boys A. C., ^rving A. C., Gerlatfh Bark-iovvs, Rockdale in Triangles. Med vsemi je odnesel venec zmage prvo ozm#čeni (Speed Boys Atliletio^ Club), ker je mod 14 prirejenimi tekmovalnimi igrami zgubil samo eno, dobil jih pa 13. V tem žogo-metnem klubu je Večina naših slovenskih fantov: John Živec, Jots. Zoran, Štefan Sinolič in drugi; tako so torej n^iši slovenski igralci odhesli trofejo med ostalimi igralci celega mesta. Čast, komur čast! Naše čestitke!
—	Mostne volitve. — Prihodnji torek, dne 17. t. m. si bodo volilci in volilke našega frnesJta poto^n volitev izibrali novo občinsko upravo: župana, štiri komisarje in enega policijskega sodnika. Vse kaže na to, da bo prihodnja volitev zelo živahna. Dasiravno niso mogli slovenski volilci postaviti nobenega izmed svojih kandidatov na volilno listo, se bodo gotovo dne 17. t. m. na dan volitev odzvali svoji državljanski dolžnosti.
Našim slovenskim in hrvatskim volilcem priporočamo sledeče kandidate:
Za župana: Georgo F. Seh-ringa, ki je dobil pri primai-nih volitvah tako veliko število glasov. Mr. Sehring je mož na svojem mestu in zmožen, voditi županski urad v Jolietu. Je velik prijatelj Slovencev; poštenjak od nog do glave. Vsa njegova družina spada h katoliški cerkvi sv. Rajmonda.
Za mestne komisarje: priporočamo našim slovenskim volilcem in volilkam, da naj glasujejo za dosedanjega komisarja F. X. Friedricha ka-toličama irj vestnega mestnega uradnika; dalje naj oddajo svoj glas za dosedanjega komisarja Wm. A. Hennessy. Mr. Hennessy je tudi katoličan ter zasluži, da.se ^a ponovno izvoli. Tretjega kaaidi-
sarja. Navedenec je pred leti kot mestni supervisor sto-ril mnogo dobrega za naše revne slovenske družine. Mr. Strolim je tudi vnet katolik.
Opozarjamo pa vse naše vo-lilce, da naj ne glasujejo za kandidata W. B. Kempa, ker je ičlan zloglasne tajne organizacije Kukluksklanov-cev.
Dne 14. t. m. pa glasujte za Dan Reely-a za šolsk. nadzornika na zapadni strani mesta!
— Zveza slovenskih volil-•cov iza Will okraj v Jolietu priredi prihodnjo nedeljo, dne 15. t. m. ob 3. uri pop. v "Slovenia" dvorana svoj sliod na katerem se bo ukrepalo in priporočalo kandidate povodom bližajočih se mestnih volitev. Vsi Člani in članice gori označene zveze so uljudno vabljeni na to sejo!
DOMAČA ZDRAVILA
V	zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in importirana domača zdravila, katera priporoča Mgr. Knajp
v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
Prescription A-2851
je zelo sloveče zdravilo zoper revmatizem in trganje. Pri vsaki steklenici je navodilo kako se rabi, steklenica $1.35.
SEMENA.
V	zalogi imam najboljša in zanesljiva poljska, vrtna cvetlična semena in semena jedilnih dišfiv in zdravilnih zelišč.
Pišite po brezplačni cenik.
KRANJSKE KOSE Kose z rinčkom iz najboljšega jekla. 65, 70 in 75
centimetrov dolge ......$1.75
6 kos z rinčki..........9.00
Brusni kamen .......... 0.30
Klepalno orodje ........1.00
Suho grozdje in drugo. Muškatel, zelo sladko grozdje, baksa 25 funtov .. $3.10 Malo črno grško grozdje,
baksa 50 funtov ........ 7.75
Brinjeve jagode, vreča 132
funtov ................. 7.00
Navedeno blago pošiljam poštnine prosto, samo pri grozdju ni Express vračunjen.
MATH. P E Z D I R Box 772,	City Hali, Sta.
New York, N. Y.
li v ta
EMIL KISS, BANKIR
133 Second Ave. New York City.
Vsakdo, ki želi dobiti svoje rojake ' semkaj iz starega kraja, naj mu pošlje
affidavit of support
Jaz izdelujem vsakemu, kdor pri meni šifkarto kupi Affidavit v angleškem Ln slovenskem jeziku
brezplačno
in preskrbim potrdilo teh listin po jugoslovanskem konzulatu. Pristojbina pri konzulu znaša $2.60. Jaz prodajem
sifkarte
Za dopremo rojakov iz kraja in za potovanje kraj
po originalnih cenah šifkompanije
Sprejemam denar na uloge ter plačam 4% obresti.
Pošiljam denar po poiti in brzo-
javu. Pišite po informacije.
EMIL KISS, BANKIR!
133 Second Ave. New York City.
VOLITE ZA
Dan Feely
za šolskega nadzomika(School Inspector) na zapadni strani v Jolietu, lil.
Volitve za ta urad se vrše v soboto, dne 14. aprila 1923 v Broadway šoli, blizu Western Ave.	■ s
Ne pozabite iti na volišče in glasovati za
DAN FEELY-A.
Toplo se priporočani vsem slovenskim volilcem in volilkam na zapadni strani našega mesta.
, ■ V veleSpoštov-anjem,
Dan Feely-
Dobro delo storiš samemu sebi in dragim, če pridobiš kakega novega člana (ico) za K S. K. Jednoto.	'
"Over the Top" bomo dos peli, če stopimo vsi v kampanjsko vrsto!
PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO
je bilo 1. julija L 1. odprto
Piiite meni da Vam naredim pravilne in dobre proinje. C« oseba ne ptide povrnem denar.
Ne odlaiajt* da ne bo kvota s«Pet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar <a Ameriko in stari kraj 5227 Butlar St Pitteburgh, Pa.
Anton Zbašnik,
Javni notar, 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodnije) S? priporoča rojakom v vseh notarskih poslih. Registriran pri jugoslovanskem generalnem konzulatu. Pišite ali pridite osebno.
PRIPOROČILO.
Slovenski čevljar se priporoča rojakom v Jolietu, IJL, za popravljanje čevljev vseh vrst. Delo garantirano. Cene zmerne.
Pridite in se prepričajte. Rojaki, podpirajte domačega o-brtnika in sofarana!
' ŠTEFAN MAROLT 402 Ruby St.	Joliet, HL
Slovenskim volil-cem in volilkam!
Prihodnji torek, dne 17. aprila ti 1. se vrše v našem mestu občinske volitve, pri katerih sem tudi jaz kandidat za mestnega komisarja. Moje ime je četrto na balotu (volilnem listku).
Ker sem podpisani že opravljal zadnja štiri leta važno službo mestnega komisarja, sem se v tem docela iz-vežbal in vedno skušal opravljati ta urad v občno korist vseh volilcev in davkoplačevalcev. Ako me ponovno izvolite, bom skušal ta urad zopet na jednak, in morda še na boljši način izvrševati. Vsled tega se toplo priporočam, da oddaste dne 17. t. m. svoj glas zame.
Z velespoštovanjem, vdani Vam:
VVilliam A. Heonessv.
Volilcem mesta Joliet,
S FRANK X. FRIEDR1CH
Pred štirimi leti sem Vas prosil za mestno službo.
Vi ste mi isto dali in plačali za mojo izobrazbo.
• Jaz sem skušal, da bi se docela priučil tega dela in bil s tem Vam na uslugo.
Zdaj Vas ponovno prosim, da bi me obdržali v tem uradu. Moje geslo je: TOČNO URADOVANJE, ŽIVLJENJE ZA VSE IN NEPRISTRANSKO POSLOVANJE Z VSEMI.
Prav toplo se priporočam vsem slovenskim volilcem in volilkam našega mesta. .
VOLITVE SE VRŠE DNE 17. APRILA T. L.
Z velespoštovanjem,
Frank X. Friedrich
KANDIDAT ZA MESTNEGA KOMISARJA.
ČLANEK VIII.
Steklenica v nadomestilo za prsno hranjenje.
Posledica vsled oslabelosti, preveč skrbi ali s povrnitvijo do splošnega hišnega gospodinjstva prehitro, se večkrat pripeti, da materino mleko postane nezadostljio v količini ali ka-koosti. V takem slučaju je nadome-stilna hrana potrebna in zelo priporočljivo je, da mati vselej redno uporabljajo prsa (kar je zelo umestno, ker če namerava odnehati z dojenjem na prsih in otrok sam preneha kadar ne dobi eč mleka.) Otrok pa vseeno dobi dovolj hrane in se privadi drugi hrani. Važno je tudi, da mati uživa več redilne hrane, kot mleko, malt mleko, smetano, jajca, meso, sveže zelenjave, sadja in dober kruh, ter da vžije več močnate hrane. Surova jajca z mlekom stepeno skupaj je zelo redilna hrana, lahko prebavno in tudi okusno.
Ako se je dojilo otroka nekaj časa na prsi in potem samo na steklenico je zelo priporočljivo dokler se otrok ne privadi tega, da se mu daje prav lahke mešane hrane, take kot je predpisana za njegovo starost. Hrana se lahko ojača na vsakih nekaj dni ako je potrebno dokler se ne doseže popolne mere za njega starost. Ako pokaže otrok znake slabe prebavno-sti ali druge nerednosti je priporočljivo, da se takoj vrnete nazaj k lažji hrani za toliko časa da mu to preide. Ako mu hrana ugaja tedaj postane težji po 4 do 6 unč na teden, ne blu-va in blato redno odhaja od njega to tedaj je znamenje, da je hrana, ki mu jo dajete prailno močna in dovolj.
pripeti, tedaj naj se dojenje podaljša po gori omenjenih urah in navodilih. Za otroke hranjene na steklenico naj se količina zmanjša na z upqrablje-njem le polovico navadne hrane dokler nered preneha. In če to ne pomaga, tedaj pa takoj uprašajte zdravnika za nasvet ako vse to ne pomaga.
Vi morate držati otroka zdravega in močnega, skrb na otroke obstoji v tem, da dobi dovolj hrane in pravo pažnjo potem se gotovo zdravo razvija. Otrok se mora vsak dan skopati in hraniti redno. Ako vam ni mogoče dojiti vašega otroka, tedaj poskusite Borden's Eagle Mleko. To je ena najizvrstnejših hran, narejeno iz dobrega krajega mleka lit sladkorja nalašč pripravljeno za o-troke. To se vedno priporoča po zdravnikih vsepovsod, ker je izvrstno in pravilno pripravljeno. Že več rodov je tisoče mater vzgojilo svoje otroke z P>orden's Eagle Mlekom. To so storile ker se je priporočalo Eagle mleko od svojih prijateljic in se jc iznašlo izvrstno ter zadovoljno.
Splošno se smatra, da začasa ko otrok hitr oraste in se naglo razvija, da je včasih premalo hranjen. Zdi se vam, da jedo dovolj med pa njih hrana ni dovolj močna na redilnostih. Večkratne skušnje v šolah so pokazale, da je Eagle mleko zelo izrstno za premalo hranjenne otroke. Vsak otrok mora dobiti energične snovi, ki jih vsebuje EaEgle mleko. Otrok bi moral dobiti vsaj dve žlički Eagle mleka raztopljenega v tričetrt skodelice vodi. Dalo naj bi se jim med jutrom in poldnem, ter med poldnem in večerjo. Starejši otroci veliko kratt rajše to raztopljeno v ginger ale, sadnem soku, stepenem jajcu in z okusi.
Čitajte te članke vsak teden pazno in jih ohranite za bodoče potrebe.
5EVER0VA ZDRAVILA*VZDRŽUJEJO
ZDRAVJE V DRUŽINAH.
Presledki medhranjenjem.
V prvih tednih se priporoča hranjenje otroka na vsaki dve Uri to se pa lahko spremeni kadarkoli potrebno, da se zadosti otrokovi potrebi. Nemogoče je določiti popolnoma natančen čas med hranjenjem sled kokovo-sti hrane in kar bi mogoče zadostovalo za enega otroka nikakor ne zadostuje za drugega. Mati se mora torej ravnati več po napredku otroka kot pa na predpisena določena navodila hranjenja malenčkov. Nekateri trdijo, da bi se moralo hraniti otroka na vsake tri ure enkrat, računajoč, da vzame najmanj tri ure, da se želodcc izprazni. Ako smatrate, da je vredno spremeniti iz dveh na tri ure med hranjenjem tedaj vamm priporočamo", d aizvršite počasi s tem, da se za vsako hranjenje podaljša čas za nekoliko minut sak dan in tc dokler se ne doseže ves čas do treh ur.
Aij"fT»eptTcqo flJdZllo
Priporočljivo za odpoirjoč pri zdraVlje^jli srbečice if) ridzrph Hpžipf) bolezni.
CENA SOc
Vprd šcijte pri vbeen) le^drjb.
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS. IOW
m,
Premalo hranjenje.
Navadno so otroci večkrat preveč hranjeni kot pa' premalo. Ampak ako otrok joka takoj ko ste mu vzeli steklenico stran in zopet je prišel čas, da mu daste zopet hrano je to znamenje, da mu pripravite od časa do časa malo močnejšo hrano in se vstavite tam kadar vidite, da je postal zadovoljen. /
Preveč hranjenje.
Ako otrok slabo spi, bluje hrano in gre preveč hitro blato od njega r.li ima ščipanje so to znamenja, da je dobil preeč hrane ali pa da je hrana, ki jo vživa premočna za njegovo prebavo. Ako se otroka doji i -i__
anchor
Ali pridejo t aši rojaki v Ameriko?
Konzul Združenih držav amer. v Zagrebu sedaj sprejema prošnje za potne liste (pose) in vizume za kvoto tekočega leta. CUNARDOVA plovit-ba je najbrža na svetu. Potnikom z Cunard tiketi ni treba čakati na p2-robrod, ker Cunardov parnik odpluje vsakih par dni.
Cunard Line je naredila uredbe v Jugoslaviji, da pomaga potnikom s svojimi uslužbenci, čuvajoči jih tako vsakih neprilik i stroškov, ker jih vzame direktno na parnik. Vsa ta postrežba je brezplačna.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na kakega našega agenta ali na CUNARD, LINE 140 N. Dearborn Chicago, I1L
loji in se to
Izurjenost in varčevanje.
Izurjen delavec ni samo v obče učinkovit pri svojem delu, ampak pazi tudi na to, kako svoj težko prisluženi denar obrača.
Hranilni račun v naši banki Vam bo pripomogel ugla-diti pot k bodočemu uspehu in napredku.
Mi nudimo našim vložnikom in odjemalcem vedno skrajno uljiudno postrežbo.
V najem oddajemo varnostne skrinjice za depozite po 25c na mesec in višje.
JOLIET NATIONAL BANK
Ustanovljena L 1891. Članica Federalnega zveznega sistema.
Uradniki:
Robt. T. Kelly, predsednik; Wm. Redmond, podpredsednik; P. F. McManus, podpredsednik; Chas. G. Pearce, blagajnik ; Joseph Dnnda, pomožni blagajnik; M. J. Murphy, zaupni uradnik.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenj. občinstvu v Jolietn iu jkolici naznanjava, tla sva o«l prla novo
trgovino z grocerii«,
ter z vsem, v to vrsto spadajo čim blagom. Prodajava bla go po najnižjih cenah. Po-
trežba točna. Se Vam loplo priporočava
Goiobitch «6 Golik Gor. Hickory & Marble St. Telefon 4555 Joliet, 111.
SVOJI K SVOJIM!
Podpisani topio priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi ve liko izbero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri.
JOHN GERM.
Slovenski trgovec. 817 East 0. St Pueblo, Colo
OGLAŠUJTE V NAŠEM LISTU; NAJVEČJEM SLOVENSKEM TEDNIKU!
NAJVEČJA IN EDINA SLOV. TRGOVINA IN AGENTURA za celo Ameriko za najboljše vrste starokrajske kose, struške motike in drugo orodje.
Cene so: Motike, ročno kovane po $1.50,
večje po —..............—............$1.75
Kakor hitro pričnete rabiti enkrat te Struške motike ne bodete več nikoli rabili ameriških motik. Močne fabriške motike po....$1.25 Kose najmočnejše in najboljše, troje vrste takozvane Turške. Balkan in "Mouldouke", dolge 25, 26, 28, 30, 32 in 34 palcev z
močno rinko in ključem......$2.50
Kose takozvane 'Poleranke' $2.00
malo ožje po .....................$1.50
Kosišča na Kranjskem delana
po ...........................................$1.75,
močnejša za veliko koso po $2.°Č Klepanje troje vrste
po ................$1.00, $1.50 in $2.00
Brusi izbrani najboljše vrste posebno veliki po 50c, drugi črni po 75c
Oselniki plehnati po 50c, leseni po...........................................—75c
Srpi veliki za klepat po ....................................-......................................$1.00
Serpice (pralce) za pleti po ..............................-.......-........................—75c
Vse to blago je že precej dobro poznano med rojaki po vsi Ameriki. Pošljite denar ali poštno nakaznico z naročnino takoj, poštnino plačamo mi.
Naslov napišite samo:	\
STEPHEN STONICH, CHISHOLM, MINN.
Pridite osebno ali pa pišite po naš cenik, krasnih vsakovrstnih LUBASOVIH HARMONIK, kakor tudi veliko drugih lepih stvari iz stare domovine.
VSAKDO LAHKO DOBI
ZASTONJ
to krasno skupino posode iz pravega porcelana in lepo o-krašeno, sestoječe iz velikih krožnikov za juho, velikih krožnikov, malih krožnikov in skodelic, velik krožnik in ena velika skleda.
Tu vam je prilika, ki se ne vrne več, dobiti ZASTONJ to krasno skupino posode. Vsaka ženska, dekle ali moški lahko pridobi to BREZ ENEGA CENTA TROŠKA.
Vse kar mi zahtevamo je, da predložite naš katalog "Plea-surc and Premium Merchan-dise" vsebujoč našo eliko prodajo vašim prijateljem: nekaj česar vsakdo lahko stori, KER SE NE ZAHTEVA NOBENE IZKUŠNJE.
Mi imamo tisoče teh skupin za oddati zastonj. Bodite med prvimi v vašem mestu, ki bo dobil eno. Mi smo dali že tisoče teh krasnih skupin Posode. Želimo dati tudi vam eno teh. Ne odlašajte. Izpolnite ta kupon in ga pošljite nam takoj HOME SUPPLY CO., Dept. 76
		g^OJ
	IV^i MOH ,	
Ml \ - c*. n Kg V^S^gJ^H		MoJ
HOME SUPPLY CO.,
Dept. 76 — 131 Duane St. New York City.
Pošljite mi vašo ponudbo skupino posode jZ ASTO N J. •
Naslov _________________j.____1..................
Mesto .............................................
Država _________________________________________
131 Duane Street, New York.
IMAM NA ZALOGI PRAVE LUBASOVE HARMONIKE
tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene, nemške ali kranjske, pa tudi chromatične z 12 basi; ter kovčeke za harmonike. Nadalje imam v zalogi tudi prave STAROKRAJSKE KOSE kovane na roko, iz svetovnoznane tovarne SENSENWERK-KREN-HOF iz Štajerskega, v dolgosti od 25 do 33 inčev, kakor tudi klepal-no orodje in brusilne kamne po sledečih cenah:
Posamezna kosa ............................................$1.50
Šest kos skupaj ali več po.....:...........................$1.25
Klepalno orodje, dvoje vrste, garnitura .....................$1.00
BERGAMO brusilni kamni, dva kamna......................$0 40
Srpi za klepat ..............<.............................$0.75
Pri teh cenah je všteta tudi že poštnina; z naročilom vred je poslati tudi denar vnaprej. Radi kos vprašajte rojake, ki so jih že naročili od mene.	-	v
ALOIS SKTJLJ,
323 Epsilon Plače	, Brooklyn, N. Y.
POLETJE
donaša nove dne? in nove potrebe. Vaši v domovini ki potrebujejo denarno podporo za obdelovanje zemlje in druge domače potrebe, ki v tem času zahtevaio Vašo pomoč, bodo to pomoč najprej "in najtočnejše prejeli, ako se za Vaše denarne pošiljatve poslužite naše tvrdke' >. ***
Ne držite svojih prihrankov mrtvih!
Dajte jim življenje; vložite jih pri nas na
SPECIAL INTEREST ACCOUNT.
Za potovanje in dobavo Vaših iz domovine se morete obrniti na nas v popolnem zaupanju in dobili boste vsa navodila brezplačno.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.	New York, N. Y.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
NAJPOTREBNEJŠA ZA VSAKEGA NAŠEGA ČLOVEKA V AMERIKI
Uredil: Ivan Mladineo.
Vsebuje 320 strani raznovrstnega in najkoristnejšega čtiva od trajne vrednosti s krasno naslovno platnico v barvah. Vsebina:
Str.
Uvod, oglasi itd------- 8
Koledarski del ----.— 21
Na-ša zemeljska kn*g-
lja_________________12
Združene države -------- 80
Najvažnejši zakoni —118
Zdravstvo ------------ 18
Naše življenje v
Ameriki -----------38
Naš stari kraj __________ 38
.^.JHMHHPHBr' Povesti ..........................- 12
Knjiga vsebuje na tisoče raznih praktičnih, vsakdanjih navodil in nasvetov za vsakega delavca in priseljenca.
Vlada Združenih držav je odobrila in priporočila ALMANAK "AMERIKA" pa ne bi smelo biti naše organizacije, društa, ni poedinca brez te priročne in posvetovalne knjige.
Vsa naročila sprejem^: 2434 Grove Street	Brooklyn, N. Y.
CENA $1.00.
DARILA V STARO DOMOVINO.
Pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Vsako denarno pošiljatev prinese v stari domovine pis-monoša prav na dom prejemnika, ki mora pobotnico lastnoročno podpisati. Isto pobotnico dobimo potem mi v dokaz, da je bil denar prejet.
Pri večjih vsotah na več tisočev kron ali dinarjev, damo posebno znižano ceno. Pišite nam predno pošljete večje vsote.
Ker se cene kron in dinarjev gostoma menjajo, zato pošljemo po ceni istega dne ko smo pošiljatev prejeli.
Danes pošljemo: 125 din— 500 kron za $ 1.75 50 lir za $2.90 500 din—2000 kron za $645. 100 lir za $5.50 Vsaka pošiljatev je zajamčena, da denar ne bo izgubljen.
AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St.	Joliet, Illinoii.
Važno in koristno!
V vašo lastno korist vas opozarjamo na sledečo važno stvar:
Ali ni boljše imeti denar tudi varno naložen po 5 odstot., 5V& odstot.. G odstot. 4n še več odstot. obresti, kakor samo po 3 odstot. ali 4 odstot.? Razlika pri tem na leto je velika. Ako imate torej le par sto dol. društvenega denarja na razpolago, naložite ga v zanesljive mestne, okrajne ali državne bonde, ki Vam donaša jo več obresti. V slučaju nujnosti, bonde lahko vedno prodate.
Mi imamo na prodaj raznovrstne bonde in vrednostne papirje. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. Jednota, smo tej podporni organizaciji mi prodali. Delujemo pošteno in solidno. Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo.
A. C. ALLYN & Co.
71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
Established 1857
CE POŠILJATE DENAR V STARO DOMOVINO,
ne pozabite vprašati v naši banki za cene razne tuje valute. Mi smo ravno v tem oziru dosegli posebnost, da lahko računamo tujo denarno vrednost po najnižjem kurzu. Mi smo namreč v trgovski zvezi z raznimi denarnimi zavodi v Evropi in to nam omogočuje muditi vam vedno najnižjo ceno.
Pridite k nam; vprašajte za cene. S tem vam bomo prihranili denar.
FIRST NATIONAL BANK Joliet, 111.
Bogastvo te banke znaša $12,000,000.
U liEEhi§yiiT