Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 42. Izven Ljubljane 8 vin. V L]lll)M V HM. 20. UMl 1913. Leto XLL = Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . . K 26 — za en meseo „ . . ,, 2-20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo le.o naprej . . K 24 — z* en meseo „ .. ,, 2— V upravi prejeman meseCno „ 1*70 == Sobotna izdaja: == sa oelo leto........ T— za Nemčija oeloletno . „ 9-— sa oatalo inozemstvo. „ 12 — Inserati: Enostolpna petltrrsta (7i nun): za enkrat . . . . po IS t za dvakrat .... „ 13 „ sa trikrat .... „ M f sa večkrat primaren popust Min mu. zalivale. Miniti RT. •nos olpna podvrsta po 18 rta. enostolpna peUtvrsta po 30 Tin. Izhaja vsak dan, lzvzemil na* delje In praznike, ob 5. ari pop. Bedna letna priloga Toni red, (ta- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se no = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list m slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Kaču poštna hranilnice avstrijske št. 24.787, ogrske 2S.5U, bc n.-berc. št. 7583. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Važen preoM plene iilanslep vprašanja pri nemim Kri n »Salzburger Chronik«, glasilo sol-nograških krščanskih socialcev agrarne struje, ki sledi nazorom znanega poslanca Jošta Finka, enega najbolj merodajnih in razboritih nemških kr-ščansko-socialcev, je prinesla pretekli torek uvodni članek »Unsere Balkan-politik«, ki vzbuja v nemški javnosti * veliko pozornost. List se je postavil po robu nasproti nemškim vojnim huj-skarijam in sicer tako odločno in s takimi besedami, kakoršnih bi se ne upal noben jugoslovanski list zapisati iz straha, dt. ga ne zapišejo dunajski krogi v »črne« bukve. Člankar piše: »Srbija naš naravni sosed, je bila pred malo leti naš prijatelj. Z neumno, kratkovidno politiko smo jo pognali v naročje Rusiji. S Črnogoro smo živeli v naravnost srčnem prijateljstvu, ki smo je dokazali tudi z denarno podporo. Naša diplomacija je seveda tudi tukaj grešila. Posledica tega je, da se je Nikita od nas obrnil. Bulgarski kralj je bivši avstrijski častnik in Bulgari bi bili lahko naši najboljši prijatelji, da nismo njih prijateljstva z nerodnim manevriranjem zapravili. Kratko povedano, naša diplomacija je v balkanski politiki na celi črti odpovedala. Kakor hitro je padlo načelo »status quo«, po katerem se mora Turčija nedotaknjena ohraniti, se začne tudi za nas nova doba v balkanski politiki. Avstrija ima kot balkanska država velik interes na tem, da pridejo povečane balkanske države do notranjega miru, ki je pogoj vsakega kulturnega dela. Naša država ima v tem pogltdu (ežnje balkanskih drSav podpirati. S tem preobratom, ki ga je ustvarila balkanska vojska, je treba računati. Proč z občutljivostjo in starimi prepiri! Nasproti balkanskim narodom je treba začeti z drugačno politiko! Z novimi' trgovinskimi pogodbami z balkanskimi državami moramo vzbuditi čustvo, da smo njihovi dobromisleči prijatelji, pa ne sovražniki. Po tem bodo tudi balkanski narodi vedeli ceniti •in naše prijateljstvo upoštevati. Naš cilj mora biti zasigurati si na Balkanu gospodarski trg! V Londonu se posvetujejo o mejah Albanije. Ta posvetovanja ne boclo rodila velikih uspehov. Balkanski narodi, posebno Srbija in črnagora sta si priborila nedvomno zmage, in zato imata pravico zmagovalcev do gotovih delov osvojenega ozemlja. Zaradi en> ga mesta, katerega narodna pripadnost je dvomljiva, vojsko za'Jeti, bi bila n umios', Nnror!S naše rcionarb^e ni-t;o voljni kakemu albanskemu mestu na ljub.} vojsko zače'i. Glavno je, da je Albanija življenja zmožna. V glavni stvari, v vprašanju srbske luke ob Adriji, smo zmagali, naša čast in naš ugled je rešen, več nočemo in tudi ne smemo! Se takn velika Albanija, nj oziraje se na tO; da bo imrla kor?st od nje samo v* vr^na kosti ene^a sa- mega »D utscfcm-Jsfra«. Najboljši trg za izdelke naše obrtnije in trgovine ne bo Albanija, ampak bogate balkanske države, pred vsem Srbija in Bulgarija! To moramo imeti sedaj pred očmi. Naučimo se vendar že enkrat politiko z glavo, ne s srcem!« V istem tonu piše včerajšnja številka »Salzburger Chronik«, ki povdar-ja, da je v interesu Avstrije in Rusije, da se balkan. vojska konča in zavladajo med nami in Rusi prijateljske razmere. Člankar upa, da bo zmagala pamet, da pos+anejo vojaške odrcdb3 brezpredmetne in da se vrnejo naši sinovi in bratje zopet k svojim družinam in k svojemu delu. Člankar konča: »Ta vojna napetost nas je stala d volj milijonov; za tal-e slvari nočemo več no-ben3 žrivs doprinsšati.« Slično izvaja v enako odločnem tonu tudi graški »Volksb^.tt«, glasilo štajerskih krščanskih socialcev. Kaj sledi iz tega? Da jc nastal v nemški javnosti velik preobrat glede na avstrijsko balkansko politiko. Do-čim piš"jo dunajski nemški lis'i o terih pravi graški »Volksblatt«, da prejemajo svoie informacije od časnikarskega odelka avstrijskega zunanjega ministrstva, hujskajoče članke za vojsko in gore za Albanijo, se je del krščansko socialne stranke in listov uprl tej politiki in govori za spravo z balkanskimi državami. Dunajski od zunanjega urada in-spirirani listi pišejo, da se mora Avstrija pripraviti na, vojsko na spomlad. Skarler, Peč, Prizren, Djakovo, Dibra, Koniza in Janina mora prinasti Alba- niji; če se ne da to mirnim potom doseči, se mora s sabljo. Temu nasproti, pravijo krščansko socialni listi, da nima Avstrija na tem nobene koristi, da bo imela od Albanije profit samo Italija. Skalnata, nekulturna Albanija nima za nas nobenega pomena, pač pa bogate, povečane balkanske države. Nas veseli, da je prišel tudi del Nemcev k pameti. Če dunajski žurnalisti, ki nimajo nobenega stika z ljudstvom in ki so okuženi od nacionalnih strasti, pisarijo po svojih listih proti slovanskim državam na Balkanu, gotovim krogom sicer ugaja, a je s stališča resničnih koristi Avstrije obžalovanja vredno. Zato je pa tem bolj razveseljivo, da se je razsoden, naravno zdrav in priprost del nemškega kmečkega ljudstva vzdignil proti tem nesmiselnim in umetno uprizorjenim gibanjem proti balkanskim narodom. Proti tem huiskarijam. deloma naročenim in plačanim, se je vzdignil popolnoma sam od sebe nemški kmečki razum! Veseli nas, da se je pojavil ta odpor, ki nas potrjuje, cla smo Jugoslovani prav imeli, ko smo cel čas to stališče zagovarjali, samo s to razliko, da smo si veliko milejši način izbrali. Take besede: »Nočemo in ne maramo v vojsko«, »vojska za Albanijo bi bila neumnost, ki ne vredna enega samega, vojaka«, bi nas Jugoslovane lahko spravile v obsedno stanje. Ze tako so nas napravili za »veleizda.ialce« in čudno, da niso poklicali rablja in postavili v Ljubljani vislice. Bog zna, kaj bo sedaj dunajski časniški zbor okoli »Reichsposte« in »Deutsches Volks-blatta« napravil s svojimi kolegi v Sol-nogradu in Gradcu, ki so zagrešili tak zločui, da so »izdali interese Avstrijo« v Albaniji? Ali pa se jih bodo morebiti nametni argumenti priiateljev Jošta Finka prijeli in izprevideli, tla je človek lahko pošten Avstrijec, dober Nemec in kristjan, ne da bi sovražil balkanske Slovane in jim zlo želel. Kočevski iaroii Dlak in nlega za;. Mi sveti. Angleški spisal H. R. Haggard. (Dalje.) Tedaj se je oglasila opatinja. »Gospodje, ali hočete v resnici to Izvršiti ? Potem vam povem, da se brez kazni ne bo zgodilo. S to gospico rečem i jaz, da boste poplačali t.o dejanje s svojo krvjo, znabiti tudi s krvjo nas vseli. Spomnite se na moje besede, ko zajamejo Saraceni mesto in bodo klali vaše otroke.« »Odvezujem vas tega greha,« je zavpil patrijarh, »če je sploh greh.« »Daj odvezo samemu sebi,« mu je VVulf prestrigel besedo, »pa vedi, samo eden sem, a imaiu nekaj moči in izurjenosti. Ako poskusi kdo le dotakniti se novice Rozamunde z namenom, da bi jo odpeljal kot Saladinovo žrtev, predno jaz umrjem, jih jc mnogo med vami, ki so danes zadnjikrat videli solnce.« »In pridejali tako umor bogoskrun-stvu!« se je. Rozamunda oglasila. »Gospodje! Pomislite, kaj storite — pa pomnite, da storite vse to zaman. Saladin vam ni obljubil drusepa, nego da se hoče pogajati z vami, ako mu mene izročile; saj s tem še niste nič dosegli. Imejte usmiljenje z menoj, pojdile svojo pot, izid vsega pa prepustite božji roki.« »Res je,« je vzkliknil nekdo; »Saladin ni dal nobene obljube.« Tedaj je stopil prednje mestni poveljnik, ki je prišel za njimi v kapelo in je stoječ v ozadju slišal vse, kar se je zgodilo, ter rekel: »Gospod patrijarh, pustite vso stvar; to nam ne more prinesti nič do-brega. Ta oltar je najsvetejši in najslo-vitejše svetišče v celem Jeruzalemu. Ali se hočete drzniti šiloma odpeljati od njega devo, koje edini greh je ta, da je. kot kristjana pobegnila Saracenom, ki so jo ukradli z njene domačije ? Ali se morete drzniti izročiti jo njim in gotovi smrti, ki jo tam čaka? To bi bil pač čin strahopetcev in bi nam prinesel osodo bojazljivcev. Gospod VVulf vtakni meč v nožnico, pa bodi brez strahu, če je v Jeruza^mu kaj varnosti, je tvoja gosnica. na varnem. Opatinja, prosim, odpeljite jo v njeno celico.« In odšli so vsi, le Wulf je ostal pa opatinja. ki je stopila k Rozutnundi. ju objela rekoč, da je nevavnos! za n: ' j časa odstranjena in da naj so poda k počitku. A X X Pod tem naslovom priobčuje uradnik »Sudmarke«, Viljem Heinz, v decemberski številki »zvestega Eckhardta« (der getreue Eckhardt), ki je glasilo »Sudmarke«, obširno in obširno razpravo o kočevskem ozemlju. Posebno se peča z gospodarstvom in narodnostjo. Heinz nam slika v prav krepkih in jas« nih potezah, kako so se ti kraji s pomočjo nemške »Sudmarke« in vSchulvereina« gospodarsko dvignili. Pisatelj prepotuje s svojim peresom celo Kočevsko, posebno se ozira še na vasi, ki so še v slovenskih rokah. Svari pred vedno naraščajočim izseljevanjem, ki je zadnja leta tako narastlo, da se je število nemškega prebivalstva od leta 1900 pa do leta 1910 zmanjšalo za 5855 oseb ali pa povedano v procentih, za 13%, vendar pa upa, da se bo dalo odstraniti tudi to zlo, kakor so se dala odstraniti druga. Odkar je nemški Schulverein ustanovil po slovenskih vaseh svoje šole, je opaziti ne samo, da so se vse nemške postojanke na Kočevskem obdržale, ampak da so kočevski Nemci celo napredovali. Vasi Trava in Suha sta se popolnoma ponemčili. Od tega časa, odkar sc je Siidmarka začela zanimati ;:a Kočevsko, je tudi gospodarstvo začelo bujno procvitati, tako da se je v bo-daočnofti nadejati najboljšega. Cela vrsta koristnih institucij sc je utanovila, ki se plodonosno razvijajo, tako v gospodarskem kakor v narodnostnem oziru. Ustanovila se jc podružnica Kranjske kmetijske družbe, živino- in prašičorejske zadruge, posredovalnice za nakup in prodajo živine in druge posredovalnice, tudi hrani'nice in posojilnice so se dobro obnesle. Na. drugi strani so pa ti zavodi negativno vplivali na slovenske zavode, ki so bili v prvi vrsti ustanovljeni za narodno obrano Slovencev na Kočevskem, n. pr. Kočevska posojilnica. Slovenski poskusi programatično delati za napredek S'ovencev na Kočevskem, so se iz;alovi'i (Limpolje, Dolga vas). Slovenska posestva so mnoga blizu gospodarskega propada in bodo od teh prešla v nemške roke, Nemško prebivalstvo kaže za deloStid-marke in Schulmarke mnogo razumevanja in rado in požrtvovalno sledi prejetim na-vodi'om. Heinz konča svojo razpravo s krilatimi besedami: V vročem boju našega naroda za avstrijski jug naj ne bo pozabljena j važna trdnjava nemštva, Kočevje. Njen gospodarski napredek naj nam bc veselo zna-i menje nacionalne okrepitve. Tako Heinz! Nam Slovencem torej z ozirom na ta spis ne preostaja drugega, kot ponižno čakati in gledati, kako sc bo stvar razvila. Za kaj takega pa — hvala Bogu — še nismo razpoloženi, in če prav smo marsikatero klofuto spravili molče v žep, zdaj pa imamo tega dovo';. Tudi če sc skoro nihče za nas ne briga, ker mnogim »Pojdem, mati,« je odgovorila Rozamunda in ihtela, »ali pa sem prav storila? Ali ne bi bilo prav, če bi se izročila Saladinovi jezi, če je toliko življenj s tem morda rešenih? Znabiti pozabi na svojo prisego in prizanese, mojemu življenju, dasi bi potem nikdar več ne mogla pobegniti, dokler je kak grad v Balbeku in kak zastražen harem v Damasku. In kaj težko je posloviti se od vseli, ki jih človek tako ljubi,« in ozrla se je proti Wulfu, ki je stal oddalcč. »Res je« je odgovorila onatinja. težko je, saj me redovnice to najbolj vemo. Ali, hči, te bridke izbere ti niso še usilili. Kedar pa Saladin izjavi, da prizanese vsem ljucl m v mestu, če mu izreče tebe, potem moraš sama razsoditi « »Da« je ponavljala Rozamunda, »potoni pa sa:ua razsodim.« Obleganje se je nadaljevalo, in grozota ga je spremljala. Metalni stroji so neprestano sipali kamenje, puščice so padale tako nagosto, da nikdo ni mogel s' a i i na zidov ju. Na tisoče konji-kov je, krožilo okrog vrat sv. Štefana, streti pa so obsipali mesto z ognjem in s.rclo, saracenski vojaki na so rili pod zunanjimi utrdbami in ozidjem. Bra-nivci niso mogli napasti oblegovalcev, ker so ti imeli preveč konjiče, se niso mogli pokazati, sicer jih je rušila ploha puščic, in niso mogli zamašiti vrzeli v ozidju. Dan za dnevom je postajal obup večji. V vsaki ulici si srečal procesije, ki so prosile rešitve. Mestni poveljnik jc sklical viteze na posvetovanje ter jim naznanil, da je Jeruzalem izgubljen. »Potem,« jo rekel eden izmed poveljnikov, »udarimo na sovražnika in umrimo v boju!« »Da,« je pristavil Heraklij, >pa prepustimo otroke in ženske smrti in sramoti. ker ni nobenega upanja na rešitev, je taka predaja boljša.« »Ne,« je odgovoril Balian, »mi sa ne podamo. Dokler je Bog z nami, toliko časa imamo ujiauje.« »Bil je z nami tudi na dan latinske bitke, pa je pripustil, cla se je zgodila tolika nesreča,« je rekel Heraklij, in posvetovanja je bilo konec, nc da bi se kaj sklenilo. Tisti popoldan je poslal Balian še enkrat poslanca k Saladinu in ga prosil, da prizanese mestu. Saladin ga jo peljal k šotor ovira vratam ter mu pokazal na rrnene pra-porje, ki so vihrali ponekod na ozidiu našim bratom v stolnem mestu in drugih krajih naš položaj ni znan, in če prav ne najdemo pri svojih sorojakih umevanja za naše težnje, naše zemlje si vendar ne pustimo vzeti. Da imamo na Kočevskem tudi mi nekaj govoriti, naj dokažejo sledeče številke. Pripomnimo, da smo se ozirali le na večje vasi, razmerje v drugih tu nenave-denih vaseh je isto kot tu. Kraj število hiš slovenskih nemških Stari trg 216 78 138 Banja loka 261 261 — Polom 109 28 81 Fara 303 303 — Kočevje (mesto) 304 85 219 Knežja lipa 64 18 46 Gotenica 102 48 54 Novi Lazi 196 100 96 Koče 95 50 45 Limopolje 152 69 83 Mala gora 156 38 118 Stara cerkev 325 39 286 Borovec 98 29 69 Mozelj 275 69 206 Koprivnik 373 93 280 Trava 137 16 121 Osilnica 222 222 — Kočevska Reka 128 36 92 Črni potok 65 24 41 Sela 310 76 234 Draga 156 80 76 Briga 81 15 66 Nemška loka 57 12 45 Spodnji log 63 34 29 Skupaj 4248 1823 2425 Krai število ' prebivalcev Slovencev Nemcev Staritrg 899 320 579 Bacjaloku 1128 1128 — Polom 460 126 334 Fara 1486 1486 _ Kočevje (mesto) 2866 794 2072 Knežja lipa 201 77 124 Gotenica 377 168 209 Novi lazi 647 328 319 Koče 290 121 169 Limopolje 655 234 421 Mala gora 614 153 461 Stara cerkev 1254 168 1086 Borovec 308 127 181 Mozelj 1168 236 932 Koprivnik 1339 446 S93 Trava 680 97 583 Osilnica 1144 1144 — Kočevska reka 477 159 318 Črni potok 266 143 123 Sela 1299 433 866 Draga 833 422 411 Briga 302 75 227 Nemška loka 241 80 161 'Spodnii log 295 169 126 Skupaj 19229 8634 10595 škodbe, ali še celo življenje rešil. Delavec sc je nato onesvestil, a je prišel kmalu zopet k zavesti. Na lice mesta je prihitel takoj g. posta-jenače'nik Maks Mihelčič, kateremu se je nudil grozen prizor. Na tleh pred čuvajnico št. 825 je ležal popolnoma obžgan, ,a mrtev delavec, v čuvajnici pa, od katere so ostale lc gole stene, pa so ležala tri trupla popolnoma sežgana, podobna ogorelim tramovom. Posameznik se sploh spoznati ni mogel, bila je vse vkup le neka masa. G. postajenačelnik je vse potrebno odredil ter tudi takoj poslal po železniškega zdravnika, ki je težkoranjenemu Neumanu dal prvo pomoč in dal ranjenca s prvim brzo-vlakom v tržaško bo'nico prepeljati. Došli sekcijski načelnik g. Sciineller iz Trsta je konštatiral imena ponesrečencev in sicer: Negovec Jožef, Gjermadi Lovrenc, Kozsnjak Matej in Pata tka Štefan, vsi doma v ogrskem Medmurju iz občine Dravaegi-haz. Sorodniki so se po nesreči takoj tele-grafično obvestili, en delavec zapušča šest otrok. Kako je požar nastal, ni znano, goreti pa je pričelo v leseni šupi pred čuva,nico, kar je razvidno iz tega, da se je Neuman oko'i tretje ure zjutraj zbudil, poklical svoje tovariše ter reke!, da čuvajnica najbrže gori, ker se od vseh strani tako kadi in smrdi po dimu. Nato se je ogrnil po obrazu in životu s suknjo in odprl vrata. V tem pa je puhnil gost dim v sobo ter jih skoraj omamil. Čeravno bos, je tekel skozi gorečo šupo in se je pri tem močno na nogah obžgal ter tako prišel k čuvaju Čebulcu na postajo. Drugi delavec jc tekel na prosto kakor je vstal, a takoj na prostem vs'ed opeklin izdihnil, dočim so ostali trije v kritičnem položaju ostali zmedeni, ali pa se niso upali skozi gorečo šupo, se omamili in konečno zgoreli, Ker brije že teden dni grozna burja, je morala biti v trenutku vsa šupa in streha čuvajnice v ognju. Sežgana trupla vseh štirih ponesrečencev so prepelja'i v j sežansko mrtvašnico in jih danes ob 4. uri popoldne pokopljejo. Ker se bode spomladi izmenjal levi tir Sežana—Opčina, je najela južna železnica veliko delavcev, posebno ogrskih Slovencev, katerih je na progah povsod dosti. Plače ima vsak delavec od 2 K 80 vin. do 3 K na dan, a ker so tuji in v krajih neznani in bi še celo drago stanovanje plačevali, preskrbi jim južna železnica zatonj stanovanja po praznih čuvajnicah, katere obsegajo po dve sobi in kuhinjo. Razen tega imajo prosto vožnjo do doma in nazaj od sobote do ponedeljka, da gredo domov po živež, tako da jih življenje na tujem skoraj nič ne stane. Zo trgovske solrniiKe v LiuDllODi. lahko tudi druge tvrdko tako postopalo. Da je pa kljub temu še mnogo trgovin, ki so drže poznejše ure, so krivi ti?;ti trgovci, ki vsled prevelike skrbi za lastne interese ne poznajo ozira na zdravje in prosti čas svojega osobja; s tem ravnanjem pa še druge silijo, da jim slede radi konkurence. Dalje v onih trgovinah, ki zapirajo pozneje kakor ob osmih, neprestani llurni počitek nikakor ni zasiguran in ga tudi v resnici osobje v teh trgovinah nima. Še hujše se godi vajencem. Kakor ne bi bilo nobenega zakona v obrambo le-teh, se jih nezaslišano izrablja. Dokaz temu je dejstvo, tla je moralo neko okrajno glavarstvo vsled nečloveškega izrabljanja vajencev leta 1911. v nekem kraju trgovce kaznovati z globo 20 K. Samo v Ljubljani se ne zgodi v obrambo vajencev ničesar, kakor da bi za Ljubljano zakon sploh ne obstajal. V Ljubljani so razmere celo take, da si trgovski sotrudnik niti tistega počitka ne more privoščiti, ki mu ga jamči zakon. Podobno je z dopustom, ki si ga osobje po največkrat sploh ne upa zahtevati, ker ve, da bi mu šef odgovoril z represalijami, morda kar z odpovedjo. Vse drugače bi seveda bilo ako bi se čutila močna roka poklicane oblasti, ki hoče na vsak način uveljaviti postavo v obrambo upravičenih interesov trgovskih uslužbencev. Visoka c. kr. deželna vlada je edina oblast v deželi, ki bi mogla žalostnim razmeram, v katerih se nahajajo nastavljenci, napraviti konec. Z močno kontrolo in z odredbami lahko pripomore, da bodo uživali trgovski uslužbenci postavno določeni nočni počitek, kakor tudi, da bodo imeli postavno zajamčeni opoldanski oclmor ter dobivali, ne da bi se jim bilo treba bati za svojo eksistenco, vsakoletni dopust. Podpisana Jugoslovanska Strokovna zveza prosi tedaj: Visoka c. kr. deželna vlada blagovoli vse potrebno ukreniti, da se uredi zapiranje trgovin ob urah, kakor jih navaja prošnja, dalje blagovoli storiti vse, kar je potrebno, da bodo trgovski nastavljenci tudi v resnici imeli zakonito določeni opoldanski odmor ter vsakoletni dopust. Balkanska vojska. iz Carigrada se danes naznanja dvoje: da so Bulgari dva važna forta, ki zapirata na najožjem delu gallipolskega polotoka vhod proti Gallipoliju in ostalim dardanel-skim utrdbam, zavzeli in da imajo Turki v rokah en sam fert, obenem pa vlada to dementira. Nekaj pa le mora biti res, sicer bi Turki sami ne mogli razširjati že od nedelje sem te vesti. Na vsak način se na Gallipoliju pripravlja nekaj važnega in odločilnega, kar med drugim dokazuje tudi to, da so Srbi poslali Bulgarom v Gallipoli tri divizije. Politično in finančno stanje Turčije je obupno. BULGARI ZAVZELI DVE GALLIPOLJ-SKI UTRDBI IN PRODIRAJO PROTI ČATALDŽI. Carigrad, 19. februarja. Oficielna vest, da so Bulgari pri Derkosu na levem bul-garskem krilu čataldške črte skušali prodirati, a so bili pri Ormanliju vrženi nazaj, dokazuje, da Bulgari namere, čataldško črto prodreti, niso opustili. Pozivedovalni oddelki so konstatirali, da se Bulgari v nanovo osvojenih pozicijah med Sivasom in Deresijem utrjujejo, pri čemer jim pomaga grško in bulgarsko prebivalstvo, katero jim donaša živil. Strokovnjaki kljub temu menijo, da Bulgari čataldške črte ne bodo lahko prodrli, ker ovirajo operacije sneg in blatne ceste. Situacijo na Gallipoliju označuje nek o f i c i e 1 n i raport od pretekle nedelje, ki se pa prebivalstvu ni objavil, tako: Preteklo nedeljo je bulgarska kolona, močna skoro eno divizijo, pod varstvom dveh grških križark in štirih torpedovk prodirala od Exanisleja navzdol pa kseroškem obrežju do forta Napoleon. Turške čete so, potem ko so sovražniku prizadele težke izgube, morale zapustiti dva reduta, ki so ju pa po protinapadu osvojile nazaj. Bulgari so sc umaknili proti Kadikttju. Drugo oficielno poročilo od 18. februarja pa pravi: Bulgari so s pomočjo grške mornarice zavzeli f -.rta Napoleon in Viktoria. Turki imajo od bulairskih trdnjav (te tri trdnjave leže pravzaprav žc za Bu-lairjcm) v posesti samo še fort Sultan, ki se pa more držati kvečjemu le šc tri dni, ker je primitiven. Turški poveljnik je zaprosil vlado za 20 parnikov, da bi se mogle čete odpeljati. (To bo prvie nemogoče, ker Bulgari tega nc bodo pustili, drugič pa kaže ,da so Turki tudi že na Gallipoliju popolnoma obupali. Druga poročila pravijo, cla v Bii!a?rju »ploh ni ve- turških vojakov, ker so vsi pobegnili v mesto Gallipoli. Na mrrmarskem morju se nahaja okoli 30 turških parnikov s četami, ki bi se rade na Gallipoliju jz-krcalc, a ne vedo, kje. Vrhtega vlada slabe vreme. Zadnje dni so odposlali proti Dar-danelam dva nova topova iz inozemstva. Turkofilna »Siidslavische Correspon-denzLokalanzei-ger« poroča iz Pariza: Bivši turški zunanji minister Noradunghian je zato prišel v Nizzo, ker so mu poverili zaupno misijo v Italijo. Trdi se, da se Italija in Porta poga-lat« o odstopa otok« Rhoda Italiji. Italija pa izpl«č« Turčiji 50 milijonov v nevojaike namene. REVOLUCIJA V MEHIKI. Ir Mehike se poroča, da je predsednik Madero odstopil in da so zaprli v6o ministre, razven finančnega, ki jc šc pravo-£t&no uieL brams MESTO IN TRDNJAVA GALLIPOLI. Trdnjava Gallipoli, po kateri se imenuje cel polotok, je ključ k Dardanelam. Mesto je sezidano na obrežnem pomolu med dvema zalivoma različne velikosti. Večji zaliv tvori luko mesta Gallipoli, Nekdaj je bil Gallipoli najvažnejše mesto Hel-lesponta, od 18. stoletja sem pa hitro propada; preje je štel 100.000 prebivalcev, sedaj pa komaj še 30.000, večinoma Grkov, potem Turkov, Armencev in Judov. Hiše so večinoma lesene, ulice ozke in krive. Utrdbe med Gallipoljem in Bulair-jem so leta 1854 zgradili francoski inže-nerji. Leta 1877 so jih izdatno ojačili. Kot fiostaja turške vojne mornarice in pred-uka Carigrada ima veliko število mornariških ustanov. OUCnl zbor muzejskega društva za Kranjsko. Včeraj popoldne ob 6. uri se je vršil v predavalnici deželnega muzeja občni zbor muzejskega društva. Dvorni svetnik gospod Fr. Leveč otvori občni zbor, poudari uspešno delovanje društva, ki bi bilo še uspešnejše, ako bi se ne imelo boriti z denarnimi tež-kočami. Zahvali vse merodajne faktorje za njih podporo in upa, da bodo svojo naklonjenost nasproti društvu ohranili. Tekom leta je umrlo več so-trudnikov, odbornikov in članov, katere bo društvo vedno v častnem spominu ohranilo. Umrli so: ustanovnik in bivši predsednik dvorni svetnik A. Globočnik, historiograf Peter Radie, profesor Franc Orožen, dr. J. Cerk, vseučiliščni profesor Karol Štrekelj, notar Vovk, upokojeni župnik Jenko in cesarski svetnik Ivan Murnik. Tajnikovo poročilo je podal profesor Šmajdek. Društveni odbor je imel pet sej. Društvo šteje 320 članov. Dr. Mal je uredil društveni arhiv, ki je vsakemu članu na razpolago. Poleg znanstvenih publikacij so se uvedla v muzeju znanstvena predavanja. Predavali so: dr. Zamik, dr. Cepuder in dr. Grošelj. Izdaja knjige »Flora Car-niolica, ki jo napiše profesor Pavlin, je zagotovljena. Društvo si je zasigu-ralo vsako leto 1400 K prisnevkov, s katerimi upa v nekaj letih knjigo izdati. »Flora Carniolica« bo važna priča našega resnega znanstvenega dela. V področju društva se je ustanovil pri-rodopisni odsek, ki prireja referatne večere. Znanstvene revijo, ki jih dobiva društvo v zameno, so članom na razpolago. Blagajniško poročilo poda blagajnik dr. M. Pajk. V letu 1912. je bilo 3611 K 7 vin. dohodkov, stroškov s predlanskim deficitom vred pa 7382 K 25 vin. Primanjkljaj znaša torej 3771 K 18 vin. Da se ta primanjkljaj pokrije, je treba obseg publikacije društva »Carniole« zmanjšati od 300 na 160 strani in honorarje reducirati. Zanimanje za društvo raste. Ko bi so redne podpore zvišale in bi število članov naraslo, bi se tudi obseg »Carniole« zvečal. V imenu pregledovalcev poda poročilo g. Podkrajšek. Koncem občnega zbora je podal poročilo o znanstvenem delovanju društva prof. Sajovic. Povedal je prav zanimive črtice o razvoju društva, njegovih publikacijah in urednikih. Društvo se resno trudi za znastveni napredek in uživa tudi lep ugled v očeh znanstvenih zavodov in akademij. Splošno znani zavodi kakor Akademija znanosti v Monakovem, univerza v Kaliforniji, družba Libre v Cincinatu, zoologična družba v Trstu so nas naprosili za izmenjavo publikacije, češ, da, jim je na tem, da dobivajo zanimive društvene publikacije v roko. Uredniki društvenega glasila imajo prav zanimivo rokopise, v rokah, skoro za dve loti, a jih no morejo objaviti vsled tesnega obsega »Carniole«. Želeti bi bilo, da bi se vsi činitelji zavzeli za to važno znanstveno društvo in njegovo delo in tako znanstveni ugled naše dežele dvignili. Dnevne novice. — Slovenci in Slovani zglasite se takoj z« družbo sv. Mohorja! Družba sv. Mohorja prosi vse naročnike, da se oglasijo sedaj pri Družbi sami, oziroma pri poverjenikih, ne pa šele v jeseni. I.ansko leto se mnogo udov spomladi ni zglasilo — a jeseni so hoteli imeti vsi knjige — in tako je Družbi nekaterih knjig zmanjkalo. Kolpdar z« leto 1913 je popolnoma pošel. — Tudi novi in stari dosmrtni udje naj sc sedaj zglasijo pri poverjenikih, oziroma pri Družbi. -f- Nemška gonja proti slovenskim pravicam pri sodniji. Iz Maribora nam poro-.čajo: Slovenskim strankam, oziroma slo- venskim svetnikom se je po dolgem posrečilo že pred leti, izposlovati v gotovih slučajih — pri prizivih — pri deželnem nad-sodišču slovensko razpravljanje. Sprva so sc sicer temu upirali in se konečno vendar udali neobhodni potrebi in danes se tudi vodijo zapisniki de'oma slovensko. Naravna posledica tega je bila, da se je število slovenskih svetnikov zvišalo od enega na pet. Kakor v Gradcu, tako se tudi v Mariboru pri prizivih slovenskih strank razpravlja slovensko in so tudi razsodbe seveda v slovenskem jeziku. To pa nikakor ne ugaja nemškim renegatskim sodnikom ter odvetnikom in se zaganjajo radi tega v graško nadsodišče, rekoč, da v - nemškem Gradcu«, z nemškim uradnim jezikom, kaj takega ne sme biti, ker se bode na ta način graško nadsodišče sčasoma preveč poslovenilo. Isto gonjo so pričeli naši mariborski nemčurji proti slovenskim prizivom na tukajšnjem okrožnem sodišču, češ, za prizive je vendar kot službeni — uradovalni jezik — nemščina. Hudi so pa najbolj radi tega, ker morajo razumeti slovenščino in se je posluževati tudi v govoru. Mi Slovenci zahtevamo svoje pravice v Mariboru in Gradcu. — Komur pa to ne ugaja, naj odide v Prusijo, lam se mu ne bode godila krivica. -i- Rahločutni socialni demokrati. Dan, ko so pokopali enega svojih prvih mož — Franca Schuhmeierja, so dunajski socialni demokrati na dveh svojih društvenih odrih na Dunaju počastili z uprizoritvijo — burke. Pa naj še kdo reče, da socialni demokrati niso rahločutni ljudje! -f Pivovarniško podjetje Žalec—Laški-trg je imelo v nedeljo občni zbor, na katerem je prišlo do zelo žalostnih pojavov. Širijo se glasovi o nameravani prodaji pivovarne, »jNarod« ima tu zooet priliko, da se briga za podjetje svojih ljudi, namesto da bi se popolnoma po nepotrebnem brigal za druge. — Umrla je včeraj popoldne nagloma gospa K u d e r , c, kr. okrajnega sodnika soproga v Novem mestu, v otročji postelji, zapustivši petero otrok. Njena mati je umrla pred tremi tedni. — Učiteljske službe. Na štrirazrednici v V i š n j i g o r i je razpisana nadučiteljska služba. Prošnje do 16. marca c. kr. okrajnemu šol. svetu v Litiji. — Na petrazredni dekliški šoli v Ribnici je razpisano eno učno mesto, Prošnje do 15. marca. — Železni kokriški most na Prim-skovem pri Kranju. Poročali smo že, da se bo ta most v kratkem izpopolnil z novim iz železo - betona. Stavbni urad c. kr. okrajnega, glavarstva, v Kranju ima na razpolago tozadevne načrte, ki so večinoma že vsi izdelani in se bodo v bližnjem času predložili višji oblasti v potrjenje. Kakor se nam poroča, se vsled nove zgradbe mostu, ki veže državno cesto Kranj — Kokra v Železno Kaplo, čez potok Kokro promet ne bo pretrgal, kajti najprej so bo napravila prva polovica mostu, dočim se bo druga polovica starega mostu porabila. za vzdržavanje prometa. Nato se podere tudi ta in so nadomesti z novo zgradbo. Prodno so prično mos< graditi, se bode vsled odredbe okrajnega glavarstva, primerno zvišala dosedanja. prenizka ograja, ker jo zahtevala žc okrog 10 žrtev, kakor so bo tudi odstranil podolžni tram, ki je v sredi mostu. — Nekaj za izseljence. Iz južnega kolodvora se je v torek zvečer odpeljalo do 120 slovenskih izseljencev po raznih progah, a največ čez Francosko, Havre—Newvork. V istem času so se v velikem številu vračali Hrvatje iz Amerike v Zagreb in potem vsak na svoj dom. — Čudno jc to, da sc v tem času nepretrgano vozijo naši izseljcnci od doma, medtem ko ponavadi druga leta vožnja od Božiča do rane pomladi preneha. Med izseljenci je večina takih, ki sc podajo na tako daljno pot brez vseh nujno potrebnih informacij, ki so glavna opora na potovanju, bodisi po železnici ali na parniku ter glede stroge naredbe pred komisijo na Ellis Ilandu v Newyorku. — Opctovano so se v raznih listih izseljenci opominiali, da dobijo brezplačno tozadevna navodila nrt Rafaelovi družbi v Ljubljani, Dunajska cesta št. 32, I. nadstropje. Vsak izseljenec, ko dobi potni list pri c. kr. okrajnem glavarstvu, dobi tudi naslov Rafaelove družbe. Opominjamo vse one, ki so se za trdno odločili, da si gredo kruha iskat v tujino, naj sc vedno preje oglasijo pri imenovani družbi. — Prehitro je hotel ozdraveti. V Zg, _________S Danjah, občina Sorica pri Železnikih, jc šel minuli torek 53 let stari posestnik Jernej Jensterlc iskat k zdravniku zdravila za želodčne bolečine. Zdravnik mu jih je dal za deset dni. Jensterlc, pa ni poslušal zdravnika in je zaužil ali nalašč, ali pa iz nevednosti, kako učinkujejo zdravila, celo škatljo naenkrat, Jenslerle se je kmalu po zaužitju onesvestil in kljub zdravniški pomoči čez dva dni umrl. — Obrtna zadruga na Bledu bo imela v nedeljo, dne 2. marca 1913, ob 2. uri popoldne v hotelu »Triglav« na Bledu svoj občni zbor. — »Državna zveza avstrijskih srednješolskih profesorskih društev«. Dne 18. t. mes. se je vršila na Dunaju odborova seja »Državne zveze«, pri kateri so bile zastopane razven Italijanov vse avstrijske narodnosti. Razpravljalo se je temeljito o načrtu službene pragmatike za državno uči-teljstvo, kakor ga je sprejel pododsek odseka za državne uslužbence, ter se je soglasno sprejela sledeča resolucija: »Državna zveza avstrijskih profesorskih društev se odločno izjavlja proti besedilu službene pragmatike za državno učiteljstvo, kakor ga je pod pritiskom vlade sprejel pododsek državnozborskega odseka za državne uslužbence. Posebno so nesprejemljiva do-ločila glede neizprašanih suplentov, dalje ureditev kvinkenk, na novo uvedena kate> gorija provizoričnih učiteljev, določbe glede koalicijskega prava, rešitev naslovnega vprašanja in to, da se je vprašanje funkcijske doklade za ravnatelje popolnoma prezrlo. — Smrt v ognja. Iz Braddocka, Pa., v Ameriki poročajo, da se je ondi ponesrečila Frančiška Mlakar, rojena Kroševic, soproga Andreja Mlakarja, doma iz vasi Dane pri Rakeku. Zjutraj je pripravljala soprogu zajutrek, ker ji pa niso hotela drva takoj zagoretl, jih je polila s petrolejem. Steklenica je eksplodirala in Mlakarjevi je zgorela obleka, na telesu. Vsled strašnih opeklin je umrla. NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR SKLENIL, DA SE ODPRAVI POSTAVA PROTI JEZUITOM. Nemški državni zbor je razpravljal dne 19. t. m. o predlogu poslanca centra, dr. Schaedlerja, ki je predlagal, naj se odpravi postava z dne 4. julija 1872., ki prepoveduje jezuitski red v Nemčiji. Svobodomiselna ljudska stranka je pa dodatno temu predlogu predlagala, naj ta predlog, če se sprejme, ne izpremeni deželnih predpisov glede na jezuite. Dr. Spahn (centrum) je naglašal, da nimajo samo katoličani, marveč vse nemško ljudstvo interes, da se postava odpravi. Hoffmann (soc. demokrat) smatra postavo za izjemno postavo proti katoliški cerkvi, Jung (narodni liberalec), grof Ka-nitz (konservativec) in Miiller (napredna ljudska stranka) pogrevajo laži o jezuitih in izjavljajo, da bodo proti predlogu glasovali. Poljak Morawski izjavi, da bodo Poljaki za dr. Schaedlerjev predlog glasovali. Predlog dr. Spahna, naj se postava proti jezuitom odpravi, sc sprejme z glasovi centra, socialnih demokratov, Poljakov in Al-začanov v vseh branjih. Izpreminjevalni predlog svobodomiselne ljudske stranke •« odkloni. Koroške novice. k Še enkrat shod v Grabštajnu pri Ce« lovcu. »Bauernverein« je imel shod v Grabštajnu. Govorili so župan in poslanec —-Slovenec — očka Lučovnig — seveda so oni »deutsch-forštritlih - — ker na »Siid-polu« Žihpolju je že po njih vsenemško. Lu-čovnik je tožil tudi o narodnem boju in njegovih pogubnih posledicah. Da, radi verjamemo očka Lučovnik, da vas jc že sram, ko vidite, kako grde sadove rodi odpad-ništvo od vere in narodnosti. — Nemškutar Šumi je govoril o balkanski vojski namesto o živinoreji in zopet hujskal zoper Slovence in Jugoslovane, Ker jc Šumi samo nacional-nopolitično huiskal, se mu jc drznil ugovarjati neki učitelj Kropf, katerega pa jc nemškutar Šumi grdo oštel, ker si je učitelj Kropf upal povedati, da naj se Nemci z Jugoslovani sporazume in zvežejo. — Tako Nemci in nemškutarji po Koroškem neprestano hujskajo in glavni hujskač Šumi si zopet vztrajno pripravlja pot za bodoči drža vnozborsKi stolec. Slovenci, pozor! Bodite na straži, dokler je še čas! k Koroški deželni šolski svet. Defini* tivno sc potrdi v službi a Ojstrici provizo-rični vodja g. Ivan Kuhar. — Kot učiteljic« ročnih del se nastavijo: Roza Mesncr ra Žvabek in Friderika Šik ua Jezersko, obe čisto slovenski šolski občini. Radovedni smo, ali znata Mesner in Šik dobro »so- ve nje marnovati«? — Nadalje je deželni šolski svet vzel na znanje ministrske odločbe glede zrelostnih izpitov iz slovenščine na srednjih šolah na Koroškem, glede jezikovne vpeljave (uravnave) v šoli v Škofičah. Kakšne so te odločbe in uvedbe glede slovenščine, smo zelo radovedni. — Ustanovilo se je učno mesto za ročna dela na Jezerskem. — Ukinila se je tudi odločitev nekega okr. šolskega sveta, ki je hotel v neki šolski sobi pribiti sveti križ (razpelo). To nekam po »prostih glasovih« diši. — Deželni šolski svet je končno razdelil oziroma dovolil šolskih podpor v znesku 1160 K. Čudno je to pri koroškem deželnem šolskem svetu: učitelji so dobili z novim letom zvišanje plač in so dobili izplačane še za nazaj, a »revni« deželni šolski svet kljub temu še dovoljuje in razdeljuje podpore — seveda samo nemškemu učiteljstvu. Ti ubogi slovenski učitelj pa stradaj in ti ubogi slovenski kmet pa pla-čuj 90odstotne doklade! To je v Korotanu! k Odlikovanje. Cesar je podelil c. kr. gozdar, svetniku in gozdar, mojstru na gradu Hohnbreg, ki spada pod rod Dietrich-steinski, gospodu Pavlu Mah, Franc-Jože-fov red. k Železnica Lienc—Kotič, Železniško ministrstvo je podaljšalo mestni občini Lienc za eno leto dovoljenje, da napravi načrt in tehnične priprave za lokalno železnico od Lienca v Kotič na Koroškem, k Zapravljivi koroški nemški baroni. C. kr. okrajno in deželno sodišče v Celovcu je s sklepom dne 23. decembra 1912. postavilo barona Kuno Aichelburga radi po-tratnosti in zapravljivosti pod kuratelo in svari vsakega, imenovanemu baronu kaj posoditi. — Baron Kuno Aichelburg živi sedaj na Dunaju in je pri neki zavarovalni tvrdki kot provizijski potnik! k Zgorela je v Svincu triletna hčerka krčmarja Primožiča v Svincu. Dekle je bilo brez nadzorstva v zakurjeni sobi in se je približala preveč k zakurjeni peči in pri tem se ji jc obleka vnela. Stariši, pazite na svoje otroke! k Vrbsko jezero kakor tudi vsa druga jezera na Koroškem so zadnje dni na debelo zamrznila. Na Vrbskem jezeru se je začel živahen zimski šport. Gostilničarji in pivovarnarji so dobili letos dosti lepega kristalnega ledu. NOTRANJE POLITIČNE ZADEVE. Poslanci S. L. S. glede na mali finančni načrt. — Uradništvo pospešuje rešitev fi-nančnih predlog. — Poljski minister krajan namerava odstopiti. — Češko - nemška spravna pogajanja. — Tirolska namestni-ška kriza odgodena. — Ogrske zmede. V finančnem odseku je včeraj poslanec Fon (S. L. S.) stavil več dodatnih predlogov, med drugim je zahteval, da naj se določilo o vpogledu knjig ne izvaja pri obdavčencih, ki plačajo največ 30 K pri-dobninskega davka. — Poslanec dr. Š u -s t e r š i č je izjavil, da prizna privileg trgovskim knjigam le, če se pri vpogledu v knjige zadobi prepričanje, da voditelj knjig ni postopal zgolj kot spreten knjigovodja, marveč tudi kot reelen trgovec. Govornik je stavil primerne predloge in izjavil, da je načelni pristaš vpogleda v trgovske knjige. — V poslaniški zbornici se je dne 19. t. m. predstavila deputacija uradnikov, da pospeši posvetovanja glede na rešitev finančnih predlog. — Poljski minister Dlugosz je včeraj nastopil dopust, s katerega se na svoje mesto le povrne, če se posreči v Lvovu doseči glede na gališko volilno preosnovo kompromis. Ako pri pogajanjih Poljska Ljudska Stranka podleže, koncem bodočega tedna Dlugosz odstopi. — V notranjem ministrstvu so se pod Hei-noldovim predsedstvom v navzočnosti ministrskega predsednika, grofa Stiirgkha in češkega namestnika Thuna zbrali zastopniki ustavovcrnega veleposestva in nemški poslanci, da informativno razpravljajo o češko-nemški spravi. Po konferenci so Nemci izjavili, da jih izjave vlade niso zadovoljile. Trdi se, da namerava knez Thun odstopiti, če vlada spravnih pogajanj med Nemci in Čehi ne pospeši. — Tirolski namestnik baron Spiegelfeld je 19. t. m. dunajski vladi osebno poročal, da se mu ni posrečilo doseči delozmožnost tirolskega deželnega zbora. Vprašanje o odstopu barona Spiegelfelda se je do jeseni odgodilo. .— Ogrska opozicija se v ponedeljek seje oziroma državnega zbora udeleži. Trdi se, da prične opozicija takoj s hrupno opozicijo, nakar bo najbrže zopet imela policija glavno besedo. Tele onsKa in brzojavna poročila. ZADNJE VESTI Z BOJIŠČA. Carigrad, 20. februarja. Na vojnem ministrstvu izjavljajo, da niso z bojišča pri Čataldži in na Gallipoliju prispele nobene važne vesti. Druga poročila pa trdijo, da se pri Bu-(airju vrši velika bitka. Iz Janine se poroča, da je mesto tako na severni kakor na zapadni strani prosto. Turška posadka jc oblegovalni obroč Grkov oredrla in Grkom prizadela velike iz- gube. Turke podpirajo zdaj tudi iregularne albanske čete. »Secolo« zopet trdi, da je bil Hasan Riza bej v Skadru umorjen, Vest pa se slejkoprej ne potrjuje. TURČIJA ZA MIR. Carigrad, 20. februarja. Hakki paša je, kakor se govori, Porto brzojavno obvestil, da mu je sir Grey v prvem pogovoru dejal, da je nadaljevanje mirovnih pogajanj na podlagi odgovorov Turčije na noto velesil nemogoče. Porta bo zato Hakki paši pcslala nove instrukcije. ODKRITJA O DRŽAVNEM PREOBRATU V TURČIJI. Rim, 20. februarja. Muktar bej, sin bivšega šejk-ul-izlama v prejšnjem kabinetu, odkriva v »Tribuni« posameznosti o državnem preobratu Enver bega. Usodni dan v jutro je veliki vezir Kia-mil paša poklical Enver bega k sebi, mu pokazal nek policijski raport, in dejal, da ne verjame, da bi Enver beg v tako resnem trenutku hotel prcvzročiti nemire. Popoldne je Enver beg s zofti udri v dvorano ministrov, ustrelil dva adjutanta v predsobi, nato pa Nazim pašo, ki je prišel pogledat, kaj se godi, a ni še niti ust odprl, ko je Enver beg že vanj pomeril. Trupla Nazim paše in obeh adjutantov so zarotniki potem razmesarili in vdove Nazim paše niso pustili, da bi pogledala njegovo truplo. Junaki v Odrinu, Skadru, Janini in Čataldži izvršujejo zdaj svojo dolžnost kot vojaki, prišel pa bo dan, ko bodo zahtevali od Enver bega in njegovih račun. Glede gospodarstva mladoturkov je Muktar bej dejal, da je, ko je po sedmih mesecih vlade prvega mladoturškega kabineta prišel do vlade zopet staroturški kabinet pod Ghazi Muktarjem, od ene mi-liarde, s katero je erar takrat razpolagal, ostalo samo 18 milijonov frankov, od katerih je bilo plačati liferantom še 14 milijonov. ZAROTA V CARIGRADU. Carigrad, 20. februarja. Odkrili so nedavno zaroto. 18 častnikov, pristašev Nazim paše, so na neznan način osvobodili, nakar so sklenili ministre umoriti. Zato so ministri v nedeljo svoje urade zaprli in so se na Porti vsa vrata zaprla. XXX BOJ ZA SKADER. Cetlnje, 20. februarja. (Od našega poročevalca.) Dne 18. t. m. so Turki napadli črnogorsko levo krilo izpod Zuasa s pomočjo svoje artiljerije iz Brdice, toda so bili odbiti. Na drugih točkah je vladal mir. Dunaj, 20. februarja. »N. Fr. Pr.« poroča iz Kctora: Srbsko-črnogorske čete pred Skadrom zdaj počivajo. Pri prvem naskoku na Skader so zavezniki doživeli neuspeh. Bardanjol, ki so ga zavzeli, ni velikega strategičnega pomena, izgube so pa bile ogromne. Oblegovalci trpe mraz in se težko prehranjujejo. Zdaj čakajo novih oblegovalnih topov iz Srbije. Turška artiljerija prekaša ono oblegovalcev. ČRNAGORA POTREBUJE ZDRAVNIKOV. Dunaj, 20. februarja. »Tagblatt« poroča iz Prage, da se je predvčerajšnjem na seji češkega odbora za pomoč balkanskim ranjencem poročalo, da se na Cetinju nahaja 1500, v Podgorici pa 1200 ranjencev. Razun čeških zdravnikov poslujejo samo še štirje. Rane so strašne, nekatere se cele tri dni niso povijale in so vnete. Zdravniki niso 6 dni oči zaprli. KRALJ NIKOLAJ BOLAN. Belgrad, 20. februarja. Kralj Nikolaj črnogorski in prestolonaslednik sta zbolela. Vodstvo operacij 8e je poverilo srbskemu gen ralu. Težki oblegovalni topovi so že pred Skader do- KONFERENCA POSLANIKOV BO ZBOROVALA DALJE. Pariz, 20. februarja. Tu o kaki nameri, konference v Londonu opustiti, ni nič znanega. Danes se zopet vrši seja reunije poslanikov, ki se bo bavila z vprašanjem idban-skih meja in bulgarsko - rumunskim konfliktom. Premišljuje se, ali naj bi sporna vprašanja med Rumunijo in Bulgarijo rešila reunija sama ali naj se imenuje posebno razsodišče. Današnja reunija poslanikov ima tudi pred seboj zadnje mirovne predloge Turčije, katere je poslanikom izročil Hakki paša. Kmalu dospe v London kot mirovni posredovalec tudi bivši turški zunanji minister Noradunghian. Glede Albanije se avstrijsko in rusko stališče še vedno zelo razlikujeta. ANGLEŠKA SODBA O POLOŽAJU. London, 20. februarja. »Daily News« sodi, da zaradi Albanije ne bo prišlo do vojske med Avstrijo in Rusijo, ker tako ostale velesile kakor tudi te dve državi sami delata na to, da se mirno poravnata. Kar se tiče balkanske vojske, so diplomati edini v/tem, da še ni prišel čas, da se pritisne na Turčijo ali balkanske države, da vojsko končajo. NEMČIJA POSREDUJE MED AVSTRIJO IN RUSIJO. Pariz, 20. februarja. Peterburški dopisnik »Tempsa« javlja iz oficielne-ga vira, da Nemčija z vsemi močmi dela na to, da pride med Avstrijo in Rusijo do sporazuma. XXX RUSKE PRIPRAVE. London, 20. februarja. Ruska vlada kupuje dva »superdreadnoughta«, ki jih je na račun Brazilije zgradila ladjedelnica XXX RUMUNSKO - BULGARSKI SPOR BREZ NEVARNOSTI. Peterburg, 20. februarja. V zunanjem ministrstvu se izjavlja, da je zdaj gotovo, da bosta Bulgarija in Rumunija sprejeli posredovanje velesil in se bo kriza rešila na miren način. En moment se je zdelo, da bo Rumunija po orožju posegla, toda zdaj te nevarnosti ni več in situacija se od dne do dne izboljšuje. XXX ČEŠKI DUHOVNIŠKI EVHARISTIČNI KONGRES. Praga, 20. februarja. V strahovskem samostanu se je otvoril evharistični kongres češko-moravske duhovščine. Kongresa se udeležuje razun škofov budjeviškega, kraljevograškega in litomeriškega 200 duhovnikov. Kongres je nagovoril kardinal Skrbensky, DOBAVE ZA AVSTRIJSKO MORNARICO. Dunaj, 20. februarja. Pododsek bud-getnega odseka je začel danes razpravo o dobavah za mornarico v inozemstvu. Minister za deželno brambo G e o r g i je dejal, da je dok, ki se je oddal hamburški tvrdki, 671.212 kron cenejši, nego bi bil stal v Avstriji. Hamburška tvrdka bo dok tudi preje izvršila. Trgovinski minister Schuster je izjavil, da je pri tej priliki sku-šal v prilog domači industriji posredovati. MINISTER NA DOPUSTU. Dunaj, 20. februarja. Minister za Galicijo, Dlugocs, je vsled bolehnosti prosil za dopust. PROCES PROTI AVTOMOBILSKIM APAŠEM. Pariz, 20. februarja. Proces zoper avtomobilske apaše bo najbrž danes končan. Državni pravdnik predlaga za vse obtožence smrtno kazen. DRŽAVNI PREOBRAT V MEHIKI. Mehiko, 20. februarja. Huerta je Zje-dinjenim državam in drugim naznanil, da je prevzel predsedstvo republike. Včeraj so brata prejšnjega predsednika, Gustava Madera, po vojnem pravu ustrelili. Prebivalstvo je z Gustavom Madero, ki je bil največ kriv samovoljne vlade svojega brata, bilo zelo nezadovoljno. Ko so ga iz arzenala peljali na morišče, je eskorta komaj zabranila, da bi ga bila množica napadla. Bivši predsednik Madero je zopet v arzenalu. NORE ŽENSKE. London, 20. februarja. Sufražetke so položile v neko hišo, ki jo je zakladni minister Lloyd George te dni kupoval, bombo, ki se je razletela in napravila ve'iko škodo. Ker minister hiše še ni kupil, odpade škoda na dosedanjega posestnika. Po hiši so našli s petrolejem namočene papirje, kar dokazuje, da so sufražetke nameravale razširiti tudi požar. SAMOUMOR. Dunaj, 20. februarja. Tu se je zaradi bolehnosti ustrelil bivši poveljnik 99. in-fanterijskega polka, generalni major v pokoju Karol R a b e 1. SMRTNA OBSODBA. Suczava, 20. februarja. Tukajšnje sodišče je obsodilo tri fante, ki so umorili in oropali trgovko Sand, na smrt na vešalih, dva fanta pa na tri leta ječe. POŽAR. Bukarešt, 20. februarja. Tu je zgorel parni mlin »Assak«. Zgorela so vsa skladišča. Škoda znaša 2 milijona frankov. ZASTRUPLJENA UČITELJICA. Praga, 19. februarja. V Polanki sta se učiteljica Kopitsch in njena služkinja zastrupili pri zauživanju kuhanega sadja, ki je bilo mesto s sladkorjem posuto s strihninom. Bazne stvori. Bombna eksplozija v hiši angleškega finančnega ministra. V novi Lloyd George-vi palači je eksplodirala bomba. Škode je 600 funtov. Ranjen ni bil nihče. Našli so še eno bombo, ki Da ni eksolodirala, Največje zasebno podjetje v Avstriji, rudnik v Vitkovicah, je last judov Rotschil-da in Guttmanna. V plavžih dela 17.000, vseh delavcev z onimi v železnih rudnikih je 19,300. V premogokopih je zaposlenih 10.000 delavcev. •Ljubljanske novice. lj Okoli 100 novih skiopičnih slik o vojski na Balkanu bo v svojem predavanju prihodnjo nedeljo v »Unionu« pokazal gosp. prof. dr, G r i v e c. Začetek predavanja bo točno ob 5. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vrste 60 vin., II, vrste 40 vin,, stojišče 20 vin. Vsi, ki se zanimate za brate na Balkanu, prihitite v nedeljo k predavanju! lj Pozor gg. ljubljanski obrtniki. Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem priredi gg, obrtnikom jutri, v petek, dne 21. februarja ob pol 8, uri zvečer v veliki dvo. rani »Uniona« brezplačno skioptično predavanje o bavarski obrtni razstavi v Mona-kovem. Predaval bo ravnatelj zavoda, gosp, inž. V. R e m e c ter bo spremljal svoja pojasnila z originalnimi posnetki razstave. Tako bo jutri zvečer s pomočjo skioptičnih slik mogoče v veliki dvorani »Uniona« videti velezanimivo obrtno razstavo v Mona-kovem. Gg. obrtniki, udeležite se tega predavanja v velikem številu. lj Sijajna zmaga našega delavstva. Pri včerajšnji volitvi v odbor bolniške blagajne tukajšnje tobačne tovarne so zmagali kandidati in kandidatinje našega delavstva s 1581 glasovi- Socialni demokrati so dobili 420 glasov. lj Vsled opeklin umrla. Frančiška Jon. kovič, stanujoča v Cegnarjevi ulici, je imela na reji tri in pol leta staro Jožefo Va-lentovo, katero je sicer dobro oskrbovala, za kar je dobivala od staršev tudi primerno vzgojnino. Ko je dne 16. t. m. opoldne kuhala na štedilniku juho, je dekletce sedelo na stolu poleg štedilnika, na katerem je Jonkovič proti kraju porinila lonec z vrelo juho tako, da se je ta prevrnil in je juha plusknila deklici po desni roki in rami ter jo silno opekla. Jonkovič je hudo opečeno deklico oddala dne 17. t. m, v deželno bolnišnico, kjer je včeraj vsled hudih bolečin pod'egla. lj Pobožna tatica. Angela Breznik, rojena leta 1885. v Šoštanju, pristojna v Novo mesto, že večkrat zaradi tatvine in goljufije predkaznovana, ki je tudi že sedela v prisilni delavnici, je v zadnjem času pokradla raznih stvari v vrednosti 300 kron. Le - ta hodi pod pretvezo pobožnosti po župniščih in samostanih ter ima okrog vratu na verižici podobo Matere božje. Nevarna tatica je srednje velikosti, bledega obraza ter nima v zgornji čeljusti nič zob, Torej pozor! lj Nesreča v tobačni tovarni. Dne 11. t. m, je v tobačni tovarni stroj zgrabil 21-letno delavko Ivano Velkovrhovo, stanu-jočo na Glincah 82 za predpasnik, potem pa za desno roko, katero ji je tako poškodoval, da se je morala iti zdravit v deželno bolnišnico. lj Polemika na grobu. O umrlem uslužbencu deželne bolnice K o m a n u, o katerem je pisal »Dan«, da je bil zaveden liberalec, »katerega so klerikalci preganjali na vse mogoče načine, ker se ni hotel ukloniti klerikalnemu terorizmu,« piše socialno demokraška »Zarja«: »O bivšem uslužbencu v deželni bolnišnici, Komanu, se trdovratno vzdržujejo po mestu vesti, da ni le prodajal las v bolnici umrlih, kakor smo poročali že včeraj, temveč da jc tudi prodajal zobe umrlih, rezal glave mrličem in jih prepariral za prodajo in prodajal kosti. Dalje nam je znan slučaj, da je Koman lansko poletje zahteval od uboge stranke, ki ji je umrl oče v deželni bolnišnici, 10 K zato, da je izročil truplo umrlega pogrebnemu zavodu v Ljubljani, ki je imel nalog, da prepelje truplo domov. Seveda ni bil upravičen zahtevati niti vinarja. Od delavske družbe pri Devici Mariji v Polju je zahteval dve kroni, da je smela ta svojega očeta, umrlega v bolnišnici, preložiti v boljšo krsto, ki jo je naročila pri ljubljanskem pogrebnem zavodu. Od uslužbencev pogrebnih zavodov je zahteval vedno in vedno denar za posle, ki jih je moral izvrševati. V bolnišnici so se torej godile stvari, ki bi bile izključene, če bi bilo nadzorstvo tako, kakršno je. v takem zavodu potrebno. Koman je bil tudi v disciplinarni preiskavi, nato upokojen, a pokojnino je dobivala njegova soproga. Deželni odbor naj poskrbi, da so te umazane razmere pojasne in prokleto dolžnost ima, da se pozanima tudi za one ljudi, ki so od Komana kupovali lase, zobe itd. « »Zarja« bi prav storila, da bi ono. kar zahteva od sedanjega deželnega odbora in nadzorstva, naslovila na prejšnji deželni odbor, morda bi pri starem liberalnem sistemu dobila tozadevna pojasnila. Sedanji deželni odbor in sedanje nadzorstvo sta na stori- la popolno svojo dolžnost. Proti Ko-nianu je bila radi raznih samovoljnih laks uvedena disciplinarna preiskava, ki ji je sledila jako mila kazen, upokojitev. Seve za liberalce je zahteva po strogem redu vedno »terorizem«. Ali mi smo o zadevi molčali. — »Zarja« je prav neukusno in nepotrebno pričela nas dregati. Koman je mrtev, naj bo mrtva tudi njegova afera. lj Avtomobilska zveza med Celjem m Ljubljano. Iz Celja nam poročajo: Kakor čujemo, se sestavlja konzorcij raznih uglednih mož iz različnih občin, ležečih ob državni cesti Celje-Ljubljana, da bi uvedel avtomobilski promet med Celjem in Ljubljano. Nabaviti se namerava tri avtomobile, dva za službo, enega za rezervo. Zveza bi bila dvakrat na dan. Ako bo mogoče spraviti skupaj potrebni kapital, se bode namera izvedla. Stvar je pozdravljati, ker se bo s to izvedbo nedvomno zelo povzdignil tujski promet v lepi Savinjski dolini. lj Iz gledališke pisarne. N o c o j, v četrtek (par-predstava) se prvič ponovi Le-barjeva opereta »Grof Luksenbur-š k i« z gosp. L j u b i š o Iličičem iz Trsta kot gostom v naslovni vlogi. — V s o -b o t o (nepar-predstava) se drugič ponovi Puccinijeva sijajna velika opera »M a d a -m e B u 11 c r fl v«. Nas'ovno vlogo poje to pot gdč. Lowcznska. — V nedeljo popoldne (izven abonementa, za lože par) se kot velika tujska predstava prvič v sezoni ponovi L. Birinskega komedija iz počenjanja ruskih navideznih in isti-nitih revolucionarjev »Vrtoglavci«. — Vnedeljo zvečer se izven abonementa za lože nepar pri izdatno znižanih cenah zadnjič v sezoni vprizori Offen-bachova burleskua opereta »O r p h e u s v podzemlju«. Začetek večerne predstave od sedmih! lj Sinočnja kronska predstava (»Red iz nravnosti«) v dež. gledališču je bila izborno obiskana; gledališče je bilo domalega razprodano, pohvala velika. lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Udovč, delavčev sin, pol leta. — Elizabeta Hude, uradnega sluge vdova, 86 let. — Janez Zlatoust Leskovic, trgovčev sin, 13 mesecev. — Marjeta Zalar, kajžarjeva žena, 45 let. — Jožefa Mamik, gostilničarjeva hči, 4 dni. — Jakob Poglič, h^pec, 35 let. — Franc Maver, delavec, 53 let. Primorske vesii. p Za stolnega vikarja na Goriškem je imenovan g. Roman Romano. p Sodna premeščenja. Premeščen je dr. Matija Lavrenčič iz Komna v Podgrad za okrajnega sodnika; dr. Dolenc iz Podgrada v Sežano; dr. Ko-mavec iz Trsta v Gorico; J. Milič kot okrajni sodnik v Pazin. p Umrl je v Trstu trgovec gosp. Anton V a t o v e c. p Umrl je v Žirju veleposestnik, dolgoletni bivši župan občine Povir, g. Andrej Kocjan. p Polom v Pulju. Včeraj je bil 16. dan razprave v tem procesu. Prečitali so 112 vprašanj, ki se stavijo porotnikom. Ta vprašanja so zelo obširna in zavzemajo skupno 114 strani, tako, da bo trebalo en cel dan, za pravorek porotnikov. Po pre-čitanju vprašanj je začel govoriti državni pravdnik dr. S t e f f e. Govoril je stvarno in prepričevalno, da ga je vse z napetostjo poslušalo. Med govorom državnega pravd-nika so bi'i obtoženci silno poparjeni; niti Žledati se niso upali okoli sebe, marveč so ili njihovi pogledi neprestano obrnjeni v tla. Razpravo je zaključil ob 6. uri. Danes nadalju e državni pravdnik svoj govor. p Zanimiv beg iz Pulja. Iz Pulja poročajo: Kakor znano, je imel župan dr. Va-reton svojo pisarno v Pulju. On sam pa ni nikdar nič delal; ne poprej kakor župan, potem pa, ko je bil suspendiran, še manj: Zastopal ga je koncipient dr. C e r 1 e n i z -za. Ta je vse delal v interesu Varetona. Pred kratkim pa je tudi Cerlenizza izginil iz Pulja. Govore, da v Ameriko. Vzel je baje seboj vso gotovino, last Varetona. Ž njim pa je izginila tudi njegova ljubica. To je namreč žena tistega mornariškega častnika, ki je lansko leto na Ve'iko noč na javni ulici streljal na svojo nezvesto ženo in jo tudi lahko ranil na licu in na roki. Dr. Cerlenizza je živel že dalje časa v konkubinatu ž njo. Tudi o tej stvari utegnejo priti še pikantne stvari na dan. Šlaerske novice. š To so »inženirji«, namreč pri stavbi mariborskega uradnega poslopja okrajnega glavarstva. Ko je pretekle dni zavel malo bolj mrzel veter, so v novem eraričnem poslopju v Mariboru zamrznile večinoma vse vodovodne cevi in cevke. Vodja stavbe je bil tako skrben, da je dal letos takoj začetkom zime načrpati po ceveh vodo v vse sobe po celem pos'opju, čeravno ni v nobeni sobi nihče nastanjen, lu bi rabil vodo. Ker se sobe niso nič kurile, je voda v ceveh zmrznila in je, kakor se danes govori po Mariboru, večina cevi po stenah napeljanih, oopokala. Sedaj se morajo stene razdrapati, da se cevi nadomestro. Stene so seveda že vse poslikane. Pomislimo, kakšno škodo bo trpelo celo poslopje, če so res popoka'e cevi po vseh sobah, posebno v zgornjih nadstropjih. š Slovenske juriste, predvsem organizacijo slovenskih odvetnikov, opozarjamo na članek v sobotni »Marburgerci« pod na-s ovom: »Die Gerichsslovenisierung«. Vsebino tega članka je prednašal nemški odvetnik na nekem zborovanju nemških zaupnikov. Delajo na to, kako izpodriniti v sodnih dvoranah še isto majhno trohico slovenščine, katero nam tuji uradniki še sedaj na naši zemlji dovoljujejo. Slovenski juristi so poklicani, da pravočasno organizirajo odpor. š Umrl je v Radomeru ugleden posestnik Arnuš, star 68 let. Zaman si je iskal zdravja pri usmiljenih bratih v Gradcu. š Iz poštne službe. Ana Čamernik je imenovana za poštno oficiantinjo v Konjicah, š Iz železniške službe. V pokoj je stopil Ferdinand Zornik, asistent v Mariboru (kurilnica); g. Bogomir Skaza je imenovan za sanitetnega zdravnika pri južni železnici. — Drzen cerkveni ropar Werdau aretiran. Znani drzni cerkveni ropar Frrnc Werdau, svoječasni cirkuški umetnik, je bil dne 15. t. m. v koperski stolici Ssn Basso aretiran, ko je hottl zakladnico oropati. Našli so pri njem vse polno v'omi'nega orodja. Pred meseci je Werdau oropal več cerkva na Notranjskem, a so ga prijeli in izročili sodišču v Logatcu, a iz logaških ječ je že čez nekaj dni ušel. š Promoviral je v Pregi cand. med. g. Bruno W e i x 1 iz Maribora za doktor,a medicine. š Smrt v tujini. V Adamsonu v Ameriki je pri eksploziji v premogovniku ubilo 29 let starega Konrada Jegliča iz Trbovelj. š Izpred celjske porote. Požig. Pri prvi porotni razpravi pred tukajšnjim okr. sodiščem sc je zaradi požiga imel zagovarjati posestnik Martin Šloser iz Nove cerkve. Obtožen je bil, da je dne 15. novembra 1912 iz maščevanja zažgal posestniku Antonu Krivcu v Novi cerkvi poslopja, katera so zgorela. Porotniki so vprašanje glede krivde reka potrdili in sodni dvor je Šloserja obsodil na šest let ječe. — Po-narejalec denarja. Kakor smo svoječasno poročali, je v gostilni Jožefa Karba v Spodnji Hudinji pri Celju izdal mlinarski pomočnik Jožef Podergaj ponarejen petkronski tolar. Ko ga je gostilni-čarka naznanila, so orožniki pri hišni preiskavi pri njem našli več modelov iz gipsa, s katerimi je ponarejal tolarje. Imel je doma celo delavnico. Obtoženec je po kratkem tajenju dejanje priznal. Sodni dvor ga je po krivdoreku porotnikov obsodil na 15 mesecev težke ječe. š Samoumor. V Pobrežju pri Mariboru se jc obesil 711etni vpokojeni mizar južne železnice Fr. Čiligi. Našel ga je njegov sin, ki je ravno prišel iz šole domov, še živega. Hitro je odrezal vrv, a vendar je oče čez par minut nato umrl. Vzrok samoumora je neznan. š Ciganska nadloga. Zadnje čase se je po Spodnjem Štajerskem in Kranjskem klatila okrog več glav broječa ciganska tolpa, ki je ljudi nadlegovala z beračenjem in tatvinami. Ta ciganska tolpa je odvedla, kakor smo svoječasno poročali, tudi dveletno hčerko Angelo, posestnika Kneza v Litiji. Orožnikom se je posrečilo več glav te tolpe aretirati v Sevnici, drugi pa so ušli na Hrvaško. Aretirane cigane so izročili sodniji v Laškem trgu. KNJIŽEVNI TRG. De Waal, Valerija ali zmagos'avni izhod iz katakomb. Zgodovinska povest. 1 K 50 vin., v platnu 2 K 10 vin. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Ravno letos je minulo 1600 let, kar si je krščanstvo z zmago Konstantina Velikega nad Maksenci'em osvojilo cesarski Rim in z njim zavkda'o celi svet. V navedeni povesti se slika ta veliki boj med ginečim poganstvom in procvitajočim krščanstvom, ki je zmagoslavno izšlo iz katakomb ter v kratkem času prerodilo celo trhlo človeštvo. Kdor bo prebral to krasno povest, katero posebno ob tem znamenitem jubileju priporočamo, bo v duhu sam doživel ono ve'iko dobo, ki je položila temelj krščanski kulturi, katere sadove sedaj uživamo. Dr. Jeršetove Šmarnice »Mati čudovita«. Cena z rdečo obrezo 2 K, šagrin, z zlato obrezo 3 K. — Dobe SC v » Katoliški Bukvami« v Ljubljani V najširših krogih je že znano, da so izšle za letošnji majnik prekrasne šmarnice, ki so pa ne ie za vsakega posameznika, temveč tudi za govorniške namene trajne vrednosti. Pripomnimo, da teh šmarnic ne bomo pošiljali na ogled, temveč le na definitivno naročilo; šmarnice se radi svoje prekrasne vsebine same dovo j priporočajo in ljudstvo, posebno pa č. duhovščina, že sedaj pridno sega po njih, kajti te šmarnice so trajne vrednosti, rosebno porrbne bodo Jeršetove šmarnicc za voditelje Marijinih družb, ki bodo črpali iz njih snov za svoje govore, sploh pa lepšega in vzvišenejšega čtiva za družbine sestanke sploh ne moremo najti. Ob tej priliki tudi opozarjamo, da st za prihodn'c leto pripravljajo nove šmarnice, katerih vsebina bo Marija in najsvetejši Zakrament. V Rimu se je ta snov obravnavala pod naslovom: »Mati ljuba Gospa presv. Zakramenta«. Ako bi kdo čč. gg. duhovnikov nameraval prihodnje !eto (1914) izdati kake druge šmarnice, naj blagovoli takoj naznaniti, da ne bomo imeli zopet dvojnih šmarnic eno leto, kajti dvoe šmarnice se nikdar ne izplačajo, imata izgubo dva založnika. Zdravniško se priporoča Ako se otroci ne morejo vsled nezadostne ali pomanjkljive prehrane aH vsled kateregakoli vzroka prav razvijati, tedai nezasluži nobeno drugo krepilno sredstvo večjega zaupanja kakor Scottova emulzija ki se jo izborno obnesla pri tvorbi kosti in pri utrditvi telesa. Ona vsebuje redllne snovi, ki pospešujejo rast močnih in pravilnih kosti in cel razvoj, tako da postanejo otroci kmalu živahni in veseli. Malim ugaja Scottova emulzija; z velikim veseljem jemljo to sladko, smetani podobno zmes. SCOTTOVO EMULZIJO, ki je že 40 let po vseh deželah uvedena, priporočalo mnogi zdravniki, ker jo cenijo v vsakem ozlru kot zanesljiv in uspešen preparat. Cona originalni stoklcnici jo 2 K 60 v. Dobi ir\ a. j- be v vsoli lekarnah. Kdor posije 00 vin. v znamkah na SOOTT & BO\\ NJ5. G m h H., Dunai VII.. in so sklicuje na ta časopis, dostavi so ihu I pošiljatev j otom lekniuo za posJiU:.njo Zlravko in Ivana Leskovic javljata potrtim srcem tužno vest. da je njiju ljubljenček, edini sinček danes popoldne ob 4«'4url v nežni starosti preminul 55:2 Pogreb nepozabnega dragega deteta bo v petek, dne zl. februarja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Čevljarska ulica štv. 1 k Sv. Križu v lastno rakev. Ljubljana, 19. februarja 1013. Izdelovalnica čebelarskega orodja „Ki\njsko trt o čabel.rsfvo" Peter Majdič preje baron Rothschiitz, Smrek, pošta Višnjagora (Dolenj.) priporoča vsakovrstno čebelarsko orodje lastnega izdelku, posebno panje vseh sistemov, vse priprave za izdelovanje Alb. Znideršičevih in drugih panjev, stiskalnice za umetno satovje, rokavice, uvbe, kadilnice „Smoker" in razne druge pipe za kajenje, točila za med, kakor tudi vse druge v to stroko spadajoče predmete, vse skrbnega in dovršenega dela, po primerno nizkih cenah, na debelo in na drobno. 469 proda aln , v trgovini ,.Merkur" peter Majdič, Celje, (iraška cesta št. 12. B £ Čas opazovanja Stanja barometra v mm Temperatura po Oolzi.u Vetrovi Sobo cz s t ■r t- r x - t je S > > 19, 9. zveč. 7408 — 4-7 sr. svzh. oblačno 00 1 7. zjutr. 20 | 2. pop. 740'0 736-7 -48 - l-o p.m. jvzh. sr. jvzh. oblačno pol obl. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 73G-0 mm Srednja včerajšnja temp. — 4 9°, norm. 02°. M trgovski imiiik, vešč slovenščine in nemščine, ter prost vojaščine, želi prlii v kako manufak-turno trgovino ali kako pisarno. Ponudbe pod »Mlad« na upravo lista pod št. 551. (Znamka za odgovor.) f% ¥ 1 ni a i takoj sor3jrno na Laverci pri Ivn Odrinu. Plača po dogovoru. 5o4 Ta naprava je bila v rabi Ie tri mesece iu je tedaj kot nova. Ker se v trgu splošno vpelje električna razsvetljava, se odda ta naprava zelo po ceni. K njej spada: okolu 40(1 metrov po-cinjenih železnih cevi različnih dimenzij, okolu 20 lira-svetilk, viseče svetilke, invent. svetilke, lestenec, dvostranske svetilke, svetilke za vrt. rezervni žarilci in stekla, novo kompl. orodje za rezanje cevi. 55t Za hotele, vilo, gradove, kopališča, ulično raz* svetljavo zelo primerno. Povpraša se in eventuolno ogleda pri KARLU JANIČU v Žalcu, Spodnje Štajersko. 5)P """ "A' (stenografinjo) popolnoma veščega slovenske in nemške stenografije, sprejme takoj odvetnik dr. I. Brejc v Celovcu Benediktinski trg 4. 54s Po kratki poskušnji z mesečno plačo in provizijo. Gotovo mesto s pravico do pokojnine, Reprezentacije zmožni gospodje naj dopošljejc obširne ponudbe z referencami pod „Pensions£ahige Lebcnsstellung 396 F" na anončno pisarno Jos. A. Kienreich, Gradec, Od 20. februarja. 1913 odračunam v svoji modni trgovini za gospode dobrovoljno 10°J0 popusta od svojih skromnih stalnih cen pri nakupovanja in gotovem plačilu sledečih predmetov: klobuki, čepice, srajce, spodnje hlače, majice, ovratniki, zapestnice, kravate, rokavice, nogavice, žepni robci, palice, dežniki, gumbi itd. Vse v največji izberi, najnovejši modi, prvovrstno blago in po konkurenci v vsakem oziru nedosežno. Pazite na cene v izložbah! Z odličnim spoštovanjem sc priporoča 545 Modna in športna trgovina za gospode P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte. iz slovanska sveta. Poljakinje proti gizdavi obleki. Kakor poroča »Novva Reforma«, so Poljakinje v Varšavi ustanovile društvo, katerega članice iinajo delati propr.gando proti potratni ženski noši. Delovanje v tem društvu bo velikega socialnega pomena, in dobro bi bilo, da bi si res nežni spol vzel poljske dame za zgled. Visoka starost Bulnarov. Med bul-garskimi delegati za mir v Londonu je bil tudi mož, ki sam ni veliko nad iO let star. Sme se pa ponašati, da je še govoril z nekom, ki je še zagledal luč belega dne, ko so vladali kralj Ljude-vit XIV. na Francoskem, Jurij II. na Angleškem in Friderik Veliki na Pruskem. Visoka starost Bulgarov je znana, ali slučaj, o katerem govorimo, je zanimiv primer avtentično overovljene visoke starosti. Dokazuje nam to bulgarski generalni konzul Angelov v Manchestru, ki je prideljen kot tajirk dr. Danevu in ki je poročevalcu nekega londonskega lista povedal sledeče: »Moj praded je umrl pred dvejsstimi leti v starosti 132 ali 134 let. Natanko se še spominjam, kako sem prisostvoval kot deček svatbi ene svojih tet, kar je bilo veliko rodovinsko slavlje. Moj piaded se je tudi udeležil slavlia in je bil takrat nekako 120 let star. Zanimivo dejstvo, da so se začeli pra-dedu zopet temniti lasje, dasi je bil svojo drugo ženo popeljal pred oltar kot starec, s snežnobelo brado in glavo. Lase in brada so tako hitro temne-li, da je starec že v nekoliko dneh po ženitvi postal črnolas in črnobrk kakor kak mladenič. Mojemu očetu je danes 88 let, a ie svež in čil kakor štirideset letnik. Dela neumorno pri gospodarstvu, opravlia svo*e riosle po 8 ur na dan in ni izgubil do danes niti enega zoba. Sicer pa ta slučai ni nič prav nenavaden, ker Bulgarija šteje več stoletnih ljudi nepo katera druga dežela. Visoko s+arost svo;'h roiakov utemeljujem z dejstvom, da žive običaino zmerno. Meso jedo na teden le enkvnt, p-iesto tega na velike množice sočivja. K temu na imamo še slovito kislo mleko »kefir« in »ioghurt«. Brniva. — Rlaž-Potočnikova čitalnica v Št. Vidu nad Ljub^ano vabi k predstavi, ki bo v nedeljo, dne 23. februarja 1913 v dvorani »ori Cebavu«. »Naša kri.« Igrokaz v štirih de;anjih. Spisal F. S. Finžgar. NEKAJ ZA SMEH. Newyork, 19. februarja. Ko je 1. 1897. Brian kandidiral za predsednika, je nek njegov nasprotnik, volilec Boxwell, demokrat, prisegel, da si ne pusti rasti las in se ne obrije, dokler ne zmaga kandidat demokratske stranke. Prisego ;e Boxwell 16 let držal. Lasje so mu zrastli 1 meter, brada pa mu visi skoro do tal. Zdaj, ko je res demokrat za predsednika, se bo Boxwell dal s'ovesno ostriči in obriti in bo pri tej priliki igrala vojaška godba. Cerkvene tiskovine. Čast. župne urade opozarjamo, da imamo v zalogi vse različne cerkvene tiskovine, ki popolnoma odgovarjajo novim predpisom. Na razpolago so vse matice, cerkveni računi itd. — Tiskovine, za katere se jc porabil fin, trpežen papir, so lepo in ostro črtane. Na tem mestu tudi pripomnimo, da naj se vsa naročila naslavljajo na »Katoliško Bukvarno« in ne na »Katoliško Tiskarno«, ker se sicer taka naročila navadno zelo zakasnijo. — »-Katoliška Bukvarna« v Ljubljani. - vsi se spomnile ..Slovenske Sirale"! Izredni uspeh, ki sem ga dosegel pri svoji žitni kavi v vseh slovanskih pokrajinah, me nagiba, da iznova opozarjam na ta svoj prvovrstni izdelek, ki po svoji kakovosti in nizki ceni ne pozna nobene konkurence, ter se smatra za neobhodno potreben predmet za vsakdanjo rabo v vsakem gospodinjstvu. Z vzorno in skrbno postrežbo sem si pridobil v vseh slojih prebivalstva popolno zaupanje in z zadoščenjem moram na tem mestu naglašati, da se znatno množi krog mojih odjemalcev. Očrnite se toroj z zaupanjem na mojo izboino tvrdk« in prejeli boste za 4 K 6 kg izbornc žitne kave poštnino prosto na vsaui pošti. Vsaka pošiljka je zašita najskrbneje v zelo močno platneno vrečo in vsebuje vrhutega se dragoceno premijo: predmet, poruben v vsakem gospodinjstvu. Obrnile se takoj zaupno na tvrdko Jos. Vesely, vn.9"86 ln postali bodete za vedno moj stolen odjomalec. 324 Odhod Is: Idrije: ob 6-— zjutraj „ 12-— opoldan ,, 3-30 popoldan Odhod iz Logatca: ob 8-30 zjutraj „ 2-30 popoldan 0-30 zvečer Prihod v Loyaltic: ob 7 50 zjutraj „ 1*40 popoldan „ 5-10 popoldan Prihod v Idrijo: ob 10-20 zjutraj „ 4— popoldan „ 8-15 zvečer Cene z avlomobilnim omnUiusom: Idrija-I.ogateo ali naspr. Idrija-Godovič „ „ Godovič-Hotedršica, ,, IIotedršiea-Logatec „ „ I. razr. II. razr. za osebo za oaebo K 3-— K 2-- „ 1-50 „ 1- „ 1-50 „ „ 1-50 „ !•— Cene s kombiniranim avtomobilom: I. razr. II. razr. Idrija-Logatec ali nuspr. Idrija-Godovič „ „ Godovič-Hotedršica,, ., Hotedršica-Logatec „ ., r.a osebo K 3-— ., t-50 » 1-5° ., 1'50 za osebo K 2-„ !•-„ !•-„ 1"— Označena vožnja so vrši vsak delavnik, omni-bus vozi vsak daa opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus. Točnost se po možnosti vzdržujo, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za more-3885 bitno zamudo. Valentin Lapafne v IdiiJ. večje trgovine z mešanim blagom želi svojo dosedanjo službo maja ali junija spremeniti, Ponudbe pod „Vcstcn 498" na upravo ,Slovenca'. Sanatorium Emona ^ "S r% IIAJBIV-H Privatno zdravišče ra notranje in lcirurgične bolezni. — Porodnišnica, — Medicinalne kopeli. Lastnik In Scf-zdravnlk: Dr. Fr. Derganc, pri« IJdr.ndd.deir.tiolii. v Avstriji, ne nad 34 let stare, bodo sprejemal rudniški oskrbnik v petek dne 21. februarja od 8.—1. ure popoldne v hotela »Južni kolodvor« v Ljubljani. Vožnjo plača rudniški ravnatelj. Kdor se hoče podati na pot in v dotični premogokop, naj se zglasi na zgoraj označenem kraju in dnevu z delavsko knjižico in popolno pripravljen za potovanje. Trajno delo, akordni zaslužek do K 5-25 in više na dan. 534 2 Dva še dobro ohranjena n a, železnim zastorom in senčno streho proda po nizki ceni Simon Kme.etz, Ljubljana, Kolod-407 vorska ulica št. 20. T mim za IsbssfškriSj ,M\t družba z omejeno zavezo Mor. Žurnberk dobavljajo najboljši in najcenejši krovski materija!. Zastopnik: Zajec & Horn, Ljubljana. Dunajska cesta 73. 249 v I. nadstropju s 4 sobami in vsemi pritiklinami se z-\ maj termin odda. Vpraša se v Selenburgovi nlici št. G. il. nadstropje dasno. 518 ile, stanovanjske hiše, stavbene parcele v mestu kot v okolici se pod jako ugodnimi pogoji prodajo. Posredovalnica za nakup in prodajo: €€©44® ca štev za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manulakturni trgovini 2934 zrau. škofije C. Kr, raisirsivi) za deželno tiremno. K dep. XII., št. 115 iz 1913. 542 tee topničarskih potrebščin za c, kr. deželno brambo. Ministrstvo za deželno brambo namerava oddati za potrebo leta 1913 dobavo različnih topničarskih potrebščin in opravnih predmetov potom javnega razpisa, in vabi tem potom k vlaganju pismenih ponudb, ki naj se vlože najkasneje do 15. marca 1913 ob 10. uri dopoldne pri imenovanem ministrstvu (vložni zapisnik). Dobavo zadevajoči ponudbeni razpis, iz katerega se lahko posname vrsta in število predmetov, ki jih je dobaviti, predpisi glede vložitve ponudbe in splošni dobavni pogoji, je bil že v polnem obsegu objavljen v dnevniku »Slovencu" dne 19. februarja 1913, štev. 41. Dunaj, v februarju 1913. m c. ftr. miiaistrsfloa za dsHiso&ransloo. Otvoritev modne in športne trgovine za gospode in dečke /. Kette Franca Jolefa cesta 3, poleg konfekcijske trgovine Maček & Konip. 11 lA^a Izdaia konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: MUui MoSkero,