SOLNNI VZHOD NA SV. VISflRJIH P- METOD SCHNED1TZ Uljnjak. rtica. Spisal C. Golar. se podile in valovale hladne, mehke sapice, kot bi se skrivale in letale nevidne deklice. In polje! Glej, kako se je zgrnilo v daljavo, kako je narastlo in se zalilo, kot mlado dekle, razvito in kipee vrstega zdravja. Kamor nese oko, morje samih ro, zelenja in trave, kot bi si postlala deva na livadi in bi dihala in bi valovali njeni raz-pleteni lasje in plapolali v rosni sapi. Cvet epee s cvetom in se klanja in ziblje, a kadar zapiha veter, tedaj se zdi, da hite cvetovi po polju od enega konca do drugega, se spodtikajo in padajo in zopet bee v urnem objemu. Ob strani se lije ito v zelenih valovih, visoka, sona in temnomodra r se gosto pretaka in njeno klasje cvete. Po tenkih bilkah, po vitkih in visokih stebriih, se vzpenja na zelenih nogah beli slak, kot bi jezdil, kot bi napival z lili jastimi kelihi. Globoko pod klasjem, spodaj nad prepelijim gnezdom, v razorih, se ari in krii ivo-rdei, koati mak. Vinjeve plavice gledajo izmed ita, drobne, vijoliaste cvetke pa so njivo nagosto jz rosnega ita se je vzdignil krjanec, zavigal in se vriskaje spustil navzgor v belo in sinje nebo, solncu nasproti, ki se je smejalo od izhoda in mu je arelo zlato lice, kakor da se vozi na svatovskem vozu po vedrem nebekem polju. Kamor se pripelje, zaije nebo v jasni modrini, oblaki ginejo, kadar se napijejo na solnni svatbi jasne toplote. Lesketa se radosti in razposajene sree, arke poljube siplje v pozdrav svoji nevesti, razkono ovenani zemlji, ki se je oblekla v pisano krilo in si rdeega cvetja zataknila za pas. Tako zlato jutro je sijalo, nebo je bilo samo tupatam e posuto s snenimi ovicami, ki so se razpasle in razletele po boji poljani, da jih ne zadene plamtee oko. Moj Bog, to je bil rajski as, tako svetel in deviki, kot bi svatovali angelci, kot bi pela in maevala sama sveta nedelja. Vsenaokoli rosa in arki, iskre in biseri, petje in cvetje. Zeleno se izpreminjaste oi so se bliskale iz ita, iz tenke, blede ri in temne, kipee penice, in po njivah so