TRST, sobota 2. junija 1956 Leto XII. - Št. 128 (3366) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93-808, 37-338 DANES JE DESETA OBLETNICA REPUBLIKE Tambroni končno objavil volilne izide Jutrišnje smernice KD bodo odločilno Socialdemokratsko vodstvo pristaja na sestavo občinskih odborov z Nennijevimi so-Solisti, s čimer se UPI strinja - V tem primeru je zelo verjetno, da bo prišlo do kri-*e vlade z izstopom liberalcev, ki bodo iz odborov socialistične enotnosti izključeni vodstvo kpi odobrilo razgovore tito-togliatti RIM, 1. — Notranji mini- . nad 10.000 prebivalci (za Sici-,er Tambroni je objavil šele lijo z nad 15.000 prebivalci), *nes naslednje volilne izide kjer so bile volitve na pod-Pravnih volitev v občinah z i lagi proporcionalnega sistema: Stranka Glasov Odst. KPI psi % - psi PSDI pri kd ^ IN DRUGE pSTRANKE fiRUGE STRAN-KE centra pmp P‘\'M Vsi &ALA DESNICA 217.048 5SANE 404.451 Skupaj Odst. 3 354.719 2-128.396 160.884 775.877 250875 5.026-165 181.134 434990 13-648 136-322 438.277 426.817 737.332 22,8 14,5 1.1 5,3 1.7 34,2 1,2 3.0 0,1 1.0 3.0 2,9 5.0 1,5 2.7 5.643 990 38,4 6819.011 46,5 1.819-474 12,4 404.451 Skupaj 14-686.935 100,0 14.686.935 100,0 llavsnii dan. w,.Ja d e sel nasl ItJ1*0 na vojaške sile, v ka-Hj P°2iva, naj obnovijo skup-i, “Vezo, da bodo sodelovali y®tečo domovine. tdj1 Voditelji strank so po-W tej priložnosti pogla-Posebne brzojavke s če-K^atni. Tako pravi med dru-v svoji brzojavki Nenni, s“cialisti izražajo svojo Sjj °bo republiki, demokra-v, !*» Ustavi. Podoben brzo-itijj6 Nenni poslal tudi Se-dsi Podobne brzojavke so CjJ1 še voditelji republi-> 5V Reale, socialdemokrat vjaUeoUi, demokrist janskih W?.*'°v Pastore, republiki?1 prvak Pacciardi, so-t, ^faokratski prvak Romi-“dstvo katoliških delav-■ ACLI itd. bnl116 rezult*te ln politič-^“•ožaj v zvezi z njimi ju tudi smernice za sesta-Hl). ““čih občinskih uprav so ^ Proučevala vodstva ko-ne Partije, demokratu* stranke, socialdemo-e stranke in novofaši-y stranke MSI, k,e?°vočiiu o sestanku KPI * ?no, da je vodstvo prou- j, iti5?dsednik Gronchi je za ko država pro-deseto obletnico re-naslovil posebno polico 'jii '^e volitev v glavnih me-fjt^krajin in v občinah s 'itf Mstvom nad desettisoč. i Ijj,6 zakon omogočil, da se '■ |j Predstavila s posebru-.iVjj*1 mi. Iz teh podatkov ie ji .J10 — je rečeno v porodi . 4a so komunistični vo-V posegli 6 milijonov gla-,'litvp0‘'“čil° nadaljuje, da so K * Pokazale nov premik 'io 'n da to pomeni, da ho-ulivci razbiti klerikalni V°Pol Poj “01 v velikih občinah, ,^.,rneni tudi poraz trojne jš za 1^-ske zveze in prvi ko-,\e zboljšanje splošnega po-položaja. Volitve so hj*6 tdtrdile, da ostaja ko-,' na partija tudi v na-|Slw“ajbolj številna sila in Nv, avantgarda republi-demokracije in delav-*Ve Sibanja*. Glede vzpo-^ . Dbčinskih in pokrajin-^1, -rav Pa s* KPI strinja W. 5a morajo uprave predaj! najbolj demokratični 'n iasno odstraniti diskriminacijo. Vn° je v poročilu KPI ;tv0’.da je Togliatti poročal Ni i. razgovorih s tova- moglo priti do imenovanja vladnih komisarjev, kar bi bil vsekakor protidemokratičen ukrep. V drugem primeru pa bi moglo priti do vladne krize, ker bi se liberalci uprli. Matteotti je na ta način dal. razumeti, da zagovarja drugi primer ter s tem zvrača odgovornost za morebitno vladno krizo na liberalce. To je povedal Matteotti tudi Ma-lagodiju, ko se je včeraj zvečer z njim sestal. Znano je namreč, da je Malagodi med volilno kampanjo večkrat poudaril, da ima kakršna koli «krajevna» usmeritev proti Nenniju lahko za posledico izstop liberalcev iz vlade. Očitno je. da eo člani vodstva PSDI dali prav Matteot-tiju, kajti v končnem poročilu je rečeno, da socialistična enotnosl ne more biti rezultat neke sentimentalnosti niti nenadne akcije, temveč le sad resnega programskega. zbližnnja in konkretnih političnih akcij na upravnem področju. Zato vodstvo PSDI meni. da je najvaž- nejša demokratična dolžnost izključiti možnost komisarskih uprav, in poziva po- krajinske očbe re in sekcije stranke, naj se — kjerkoli je to mogoče — zavzemajo za odločno socialno politiko v občinskih upravah, pri kateri naj bi sodelovala tudi PSI- Zato ostanejo še nadalje v veljavi sklepi stranke, da so sporazumi z monarhisti, z mii-ini in s komunisti nemogoči. Sestanek z vodstvom PSI, ki ga je predlagal Nenni, je določen za 6. junija. Na podlagi tega poročila PSDI ni težko zaključiti, da postavljajo socialdemokrati predvsem vprašanje vlade in vprašanje pakta akcijske e-notnosti med PSI in KPI. Po crugi strani pa se zdi, da so Nennijevi socialisti priprav- ljeni sprejeti socialdemokratski predlog, saj tudi ni mogoče, da bi bilo drugače, seveda le v primeru, da ne bi prišlo do izključitve KPI iz odborov, tako da bi ta izključitev zavzela diskriminacijske oblike, ki so znane iz časov režima Maria Scelbe. Ce sedaj primerjamo poročilo KPI s poročilom PSDI, potem vidimo, da KPI pravzaprav nima nobenih pripomb glede morebitnih občinskih odborov, pri katerih bi sodelovali Nennijevi socialisti tudi brez udeležbe KPI. le da pri tem ne pride do diskriminacije, ki jo omenja poročilo KPI, in da je program odločno demokratičen in socialno napreden. Zato tudi ni verjetno, da bi sprejem socialdemokratskega poziva s strani socialistov imel kakršen koli vpliv na pakt o akcijski enotnosti med PSI in KPI. Huje pa je z možnostjo vladne krize, kjer je zelo verjetno, da bodo liberalci svojo grožnjo o izstopu uresničili. Ce pa ne bodo krize povzročili, se bodo vsekakor mo- rali pomiriti, z izključitvijo iz občinskih odborov, kar je P SI postavila kot glavni pogoj. Jasno pa je, da je pri vsem tem najbolj zainteresirana kr- nimi silami*. Končno je na sestanku vodstva KD poročal Fanfani o volilnih izidih, nakar je članstvo vodstva v splosnih črtah ščanska demokracija. Ce se odobrilo med razpravo v na- bo uprla socialistični enotnosti v občinskih odborih, bo povzročila s tem ločitev od PSDI, kar bi imelo za posledico krizo. Ce bo pa pristala, bo s tem izključila liberalce. Položaj je takšen, da politični opazovalci v Rimu že med seboj stavijo: ali bo ali ne bo prišlo do krize? Tudi vodstvo MSI je imelo sestanek, na katerem je zavrglo formulo «od primera do primera* in ponovilo svojo obvezo, da se upre kakršni koii usmeritvi na levo. Tudi vodstvo MSI je nasprotno grožnji vlade s komisarji. Paročilo o sestanku pravi, da je postala štiristranska vladna formula neučinkovita, ker onemogoča sestavo občinskih odborov številnih občin, med njimi tu di rimske, zato postavlja MSI krščansko demokracijo pred dilemo: ali usmeritev na levo ali pa «sporazum z nacional- petem ozračju njegovo poroči lo, ki ga bo prečital jutri na zasedanju glavnega odbora stranke. Od sklepov tega zasedanja bo v mnogočem odvisno, kakšni bodo dokončni sklepi vseh ostalih strank glede sestave občinskih odborov. Z današnjega sestanka pa se je zvedelo, da je Fanfani zagovarjal odbore, ki naj bi jih sestavljali iz strank centra, pa čeprav bi bili v manjšini. Očitno j^ da je Fanfani prepričan, da bodo ostale stranke podpirale takšne manjšinske odbore iz golega strahu pred vladnimi komisarji. To tezo zagovarja danes v nekem članku tudi stari don Sturzo. Toda številni demo-kristjanski prvaki to tezo obsojajo in pravijo, da z njo krščanska demokracija sama sebe slabi. A. P. Titove Čestitke predsedniku Gronchiju BEOGRAD. 1. — Predsednik republike Josip Broz - Tito je poslal predsedniku republike Italije Giovanniju Gronchiju naslednjo brzojavko: ((Najprisrčneje čestitam Vasi Ekscelenci' in italijanskemu ljudstvu za praznik proglasitve republike Italije z najboljšimi željami, da se obstoječi odnosi med FLRJ in sosedno republiko Italijo še bolj razvijejo in utrdijo v korist obeh naših narodov. Josip Broz Tito*. Dr. Smodlaka umrl SPLIT, 1. — Sinoči je umrl v 86. letu starosti v Splitu dr. Josip Smočlaka, ugledni politični delavec, diplomat n minister v prvi vladi nove Jugoslavije. Pokojni Smodlaka je pred prvo svetovno vojno zastopal hrvaško ljudstvo v dalmatinskem saboru in dunajskem parlamentu. Po prvi svetovni vojni se je uveljavil kot velik borec za jugoslovanske ideje. Ob izbruhu druge svetovne vojne je takoj pristopil k narodnoosvobodilnemu gibanju. Po kapitulaciji Italije je postal član AVNOJ, nato' pa poverjenik za zunanje zadeve v narodnem odboru. Kot minister brez listnice je v prvi vladi Demokratične federativne Jugoslavije dr. Smodlaka zastopal Jugoslavijo pri zavezniški komandi v Rimu. BEOGRAD, 1. — Med Jugoslavijo in Nizozemsko .ie bil danes podpisan sporazum o socialnem zavarovanju, ki zagotavlja socialno zavarovanje vsem jugoslovanskim de lavcem zaposlenim na Nizozemskem in vsem nizozem skim delavcem zaposlenim i Jugoslaviji. Cuenlaj pripravljen če bi dobil od britanske vlade vabilo Obtožbe proti ZDA, da zavlačujejo ženevske razgovore ■ Izjava kitajskega zun. ministrstva o Koreji MOLOTOV PODAL OSTAVKO NJEGOV NASLEDNIK JE DMITRIJ SEPILOV Sprememba ni za politične opazoi/alce nobeni) presenečenje, ker so ostai/hn Molotova že dolgo pričakovali PEKING, 1. dopisnik londonskega lista «Daily Express» piše, da je kitajski ministrski predsednik Cuenlaj izjavil, da je pripravljen iti v Veliko Britanijo, če bi dobil vabilo. Dopisnik agencije Reuter v Pekingu pa objavlja razgovor, ki ga je imel s Cuenlajem. Ta je govoril o Formozi ter o sedanjih kitajsko - ameriških razgovorih v Ženevi. V zvezi z ženevskimi razgovori se je Cuenlaj pritoževal, da ZDA s temi razgovori «skušajo uzakoniti zasedbo Formoze s predlogom, naj bi se obe strani obvezali jamčiti sedanje stanje na otoku*. «Kitajska, je dejal Cuenlaj, ne bi mogla niKoli pristati na to zahtevo. Venčar je pripravljena podpisati skupno izjavo, iz katere bi izhajalo, da obe državi želita uporabljati miroljubna sredstva za ureditev spora in da sta pripravljeni v skladu s to željo iskati poti in »redstva, da se doseže ta rezultat, vštevši razgovore med zunanjimi ministri*. Cuenlaj je zatem izjavil, da čeprav sta dve poti za osvoboditev Formoze, si Kitajska rajši izbira pot miru namesto poti vojaških o-peracij. če bi obstajali ugodni pogoji v tem smislu. S Pekinški in je dodal: «Formoško ljud- stvo se hoče vrniti v naročje matere domovine. Tudi tisti, ki gredo za Cangkajškom. vidijo, da se Kitajska razvija in da vedno bolj uspeva*. Zatem je Cuenlaj čejal, da se Kitajska ne bo dala nikoli ustrahovati s ((politiko na robu vojne*, ki jo je £'voj čas nakazoval ameriški državni tajnik- Ce bi hotel kdo izvajati pritisk na Kitajsko, naj bi se odpovedala svojim zahtevam, bi se Kitajska odločno uprla. Cuenlaj je dalje dejal, da Kitgjska želi mir ne samo. ker je miroljubna, pač pa tudi ker potrebuje vsaj dvanajst let, da postane indu- bo njihovo obnašanje dobro. Cuenlaj je omenil tudi, da je združeno poveljstvo na Koreji odgovoiilo negativno na njegov predlog z.a novo mednarodno konicieiico o Koreji. Kar se tiče vprašanja sprejema Kitajske v OZN. je čejal: ((Seveda, je to krivičen položaj, ki ne more trajati dolgo*. Na koncu je Cuenlaj pripomnil, da embargo, ki so ga zahodne države uvedle na pošiljanje strateškega blaga Kitajski, m oškodoval Kitajske, pač pa da jo je prisilil voditi edino mogočo politiko v tem položaju, t. V povečati trgovino s Sovjetsko zvezo in z državami vzhodne stializirana država, in bi po-J Evrope trebovala zatem več deset-' letij. da doseže ali prekorači raven visoko industrializiranih držav, kakor so ZDA. Cuenlaj je zatem izjavil, da je krivda ZDA, če se ženevski razgovori zavlačujejo. ZDA se niso držale dogovorov, postavile so ovire glede tistih kitajskih državljanov, ki so se želeli vrniti iz Amerike v domovino, niso hotele dati Pekingu podrobnosti o številu teh Kitajcev, o njihovem bivanju in vzrokov. zaradi katerih se. niso vrnili. Z druge strani je zagotovil, da bodo ameriški dr- tem v zvezi je dejal, da je | ždvljani, ki so zaprti na Ki-prepričan, da se možnosti j tajskem, izpuščeni ie preden vsak dan bolj razjasnjujejo, 1 poteče njih zaporni rok, če J*t» razgovorih m in drug J:.,,-'1«! komunističnimi •‘V11 MARŠAL TITO PRISPE danes popoldne v Moskvo jjitom ;n drugimi jugo- .%i. .ki glede obnove stikov L&b°inc8 a razumevanja ^ .e‘°vanjn z ZKJ». Potu-)?] popolnoma doseglo Vodstvo se za- Jugoslovanskim tova-]l prisrčen sprejem, ki Mu Priredili tovarišu To-Kl ib odobrava njegovo /A - Pozdravlja kot pozi-ly>e11 važno dejstvo nove JiNov se vzpostavljajo z V>«t anskimi komunisti v tj^tijateljstva med obe-Ub^doma in za vedno šir-delavskega in socia-i ’ Bn mednarodnega giba-(V udarja poročilo. 'An ko je Saragat še Ischiji, je na sestan I ta? .* PSDI podal poro-•! Wn>k Matteotti. Sledila viSir Va' P°kaza'a Dr 6 razlike v gledanju |i\j *dstavniki desnice, ki R4Viotmonini, je predstav-itS z*’ k' 1° vH(1> Rossi, ijj tu, f’ar' Je mnenja, da Akcijske volitve dobro J (j.°a D: soev. Skedenj. 18.30: «Pandora«. POLETNI KINO Arena det fiori. 20.30: «Disney*vl junaki« v barvah v,»ne»i Armonia. 19.30: ((Rdeče 14 ir- A. Ladd, L. Germ. Paradiso. 20.15: «Orient EvP1 S. Pamipan.ini. .. si,re- Ponziana. 20.30: »Prenehajte Rojan. 20.15: »Priljubile«* sem«. . u»- Skedenj. 20.45: »Pandora«, son, A. Gardmer. .^zPin- Stadio. 20.15: «Posebni age"14 keirton«. ,(*«nsiti Valmaura. 20.15: ((NaP°llta< omnibus«. V nedeljo 3. t. m. bo od 16. do 24. ure na REPENTABRU (na Colu) ples na prostem Preskrbljeno je za dobro domačo kapljico ter jedačo. Vabljeni! SOBOTA, 2. junija 1»5‘ TIUST rOlSlAJ* A 8.00 Jutranja glasba: 8.30 g](v ba za godbo na pihala: «■ .jodi-venski zbori; 9.30 Lahke jo.00 je igra orkester Cergon, ^fe-Predavanje; 10.15 Debu5S>■ g„, 10.33 Ritmične popevke; D- poje rodin: Simfonija št. 2; *}■.,. ji.4a sopranistka Renata Tebaiu • „rjc-Rimski Korsakov: Spansk cio; 12.00 Predavanje; D- njšK’ vsakogar nekaj; 12.45 K« cCoiir koncert orkestra Carla Žene, dekleta ! Dospela je štev. 5 revije NAŠA ŽENA (s prilogo) Stane 60 lir. . Orkester iz Sv. Križa priredi javni ples v Saležu vsako nedeljo od 19. do 24. ure. Preskrbljeno za domačo jedačo in pijačo. Vabljeni vsi! FOTOGRAFIJE v spomin na zaključek šolskega leta na Učiteljišču, Trgovski akademiji in na gimnazijah so na ogled v Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška 2C. VABILO Uprava Slovenskega narodnega gledališča pričenja z junijem 1956 nov oddelek baletne šole za mladino od 6 let dalje. Vpisovanje ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 16. do 17. ure v prostorih baletne šole, v dvorani na stadionu »Prvi maj«. Vrdel-ska c. 7. Informacije daje tudi uprava SNG. Ul, S. Vito 17, telefon 38-236. vtak dan od 9. do 13. ure. Rossettl. 15 00: «Brooklyn kliče policijo«, F. Granger, A. Quinn. Excclsior. • 15.00: »Kurtizana Diana«, L Turner, P. Armendariz. Fenke. 16.00: »Na dnu steklenice«, V. Johnson, R. Roman. Nazlonale. 15.00: «Velika racija«, J. Gabin, L Kedrova. Filodrammatico. 14.30: »Gusarji na veliki reki«. T. Curtis, C. Miller. Supercinema. 14.30: «Kot prej... bolje kot prej«, R. Hudson, G. Sanders. Arcobaleno, 14.30: »Zarota ne- dolžnih«, E. Gvvenn. J. For-sythe. Astra Rojan. 15.00: «Ob 10. uri pevska vaja«, C. Villa, N. Dover. Capltol. 14.30: »Odnehaš ali nadaljuješ«. M. Bongiorno. Toto. Cristallo. 14,00: #T1 si moja usoda«, D. Day, F. Smatra, Grattacielo. 15.00: »Napoleon Bo-naparte«. Alabarda. 14.00: »Tetovirana vrtnica«, A. Magnani, B. Lanca-»ter. Arlston. 16.00: «Nilska princesa«. OTROCI, POZOR! {j Jutri ob 15. uri boste priložnoet preizkusiti fantazijo med oddajo za naše malčke«. D« Prihodnjo nedeljo zadnja oddaia pred P°y - ju m,i s pravljico «Pftrc volk« - „ 13.30 rija; 13.05 Straussovi Koncert oPerne glasbe: * • sini-Respighi: Fantastični jjU 14.30 Gershvvinove tnetoou > gro; Ritmični orkester Svvingi"* ,5.3» Ihers; 15.05 Slavni Pa.,. 14.00, 17.30 in l9 00Pl,Pcci-ni: *Kj.; Giru; 14.45 Giacomo Puccy 3 dame Butterfly», °P. faone arJ' 21.30 Massimo Dursi-A" o chf: »Romagnolska ve ;a> matizirana zgodba 0 jevi rešitvi. Slovenska poročil,!- l5 1» Indijanska poročim, 17.40. 22.30 .jobli^a 5.00.6.00 Spored i* 40 (5%- 6.00 Jutranja gmajno id ,3.30 za dobro jutro; 71 .'7Ž1 iaOc: P’' 12.00 Spored iz Ujub -7,,- Veselo sobotno POP0 ,40 ;* san glasbeni spored; 1 epor^-js-na glasba: 15.00-16.06 (jejie -jj Ljubljane; 16.00 mi; 16.30 Glasbeni J* jjCdV «Pa,riške zabave«, baie ^t ; Ofi enbacha; 17.55 ua0 0o-18.00-19.30 Spored ‘z 19.30 Češki zvoki z #5 50%,st ruta Lesiaka; 20,00-2 • git ^ iz Ljubljane; 22.15 »g®*t Arthur Smith; 22.45 lodije. x n 1.1» V li 1 ’ , 11$ 11.00 Radijski 601.0*5'' Za dom in žene:. rsgi »jgi; spored izvaja M* JSjt* ni ansambel: 1L« i’l K •rjfi otroci!; 12.00 Lahe# ”001«; ,« glasbeni spored: 1‘. ,porf,e. iz Gershvvinove oper« ra p Bess«; 13.35 Za pujf"Vr',5>) drilo; 14.15 Mladi„a; ti« jo; 15.15 Zabavna t _ prui^if Utrinki iz literature s0o # Tadijanovlč: Pe*”‘. ze^V, cert po željah- u okn° h, — poslušajte!; I8-09 bofh9^ Eksplozija vodikove ^ Tihem oceanu; .'^-gi •‘“j!?«! pesmi pole Ljubita p<,2 v'«* zbor; 18.30 Jezikov '. 30,0d 18.45 Klavir v ritmu-seli večer. . . < , ■M*:v 1 * 10,00 Prenos vojaS ^.30 ^ Rimu; 16 30. 20.30 >£, ,*« fj čila o Giru: 2L30 v ^ beli girls«: 22-39 jzPre^ lippo: let!«. »Taki tip* BOTRI, nabavite svojim birmancem uro MALA OPČINE, Alpinska *3'1 " " bjte vfNI's V’ Poleg popolnega nsortmaja ur z.rnimke el0'1' tudi vrsto priznanih švicarskili znamk. ~~ v pred811 verižic, zapestnic in drugih darilnih ,*[e. Sprejema vsa popravila ur m zlati Veliko zanimanje v Moskvi za obisk predsednika Tita MOSKVA, 30. maja — V Tito, Edvard Kardelj, Koča Sovjetsk - PRIREDI JUTRI 3. JUNIJA OB 20. URI NA DVORIŠČU KONZUMNE GOSTILNE V STANDRE2U Večer narodnih plešo v in pesmi Folklorna skupina iz Brega Nastopata dijaška tolklorna skupina ASK S. Gregorčič iz Gorice in Folklorna skupina iz Brega pri Trstu. SPORED: 1. Venček belokranjskih plesov Lepa Anka, Sirota sem jaz. Hruške, jabolke, slive (skupina iz Trsta) 3. Srba: srbsko kolo (skupina iz Gorice) 3. Venček plesov iz Slavonije: Kisel vode, Djurdjevka Djurdjevica (Trst) 4. Venček narodnih plesov: Bajerka, Devojačko kolo (Gorica) 5. Polka je ukazana: stiliziran ples (Trst) 6. Ej! Bože seko: ples iz okolice Srema (Gorica) 7. Venček srbskih narodnih plesov (Trst) 8. Židana marela — polka: stiliziran ples (Trst) Med posameznimi točkami bodo igrali poskočne narodne. Sedeži: I. vrste 250 lir; II. vrste 200 lir (po znižani ceni 150) — Stojišča: 150 lir (po znižani ceni 100 lir) Prodaja vstopnic danes in jutri od 10. do 12. ure v kavarni Bratuž. monopol, ki ga je KD imela nad občinskimi upravami v vzhodni Furlaniji. Uspeh v Praprotnem je toliko pomembnejši, ker si je enotna lista postavila med drugim za cilj narodno pomiritev, ki je tako velike važnosti za obmejne kraje, kjer je ljudem dveh narodnosti usojeno skupno živeti. Lepega uspeha levice niso mogli preprečiti niti duhovniki s Stare gore, ki so pogosto obiskovali 'judi in jih pozi- vali, naj glasujejo za krščansko demokracijo. Volivci se za pozive niso zmenili, ker so videli preveč napak prejšnje demokristjanske občinske u-prave, da bi še enkrat spravili na oblast take ljudi. V šentlenarški občini 'e krščanska demokracija zmagala samo s 35 glasovi razlike. Sodelovanje opozicijskih demokratičnih sil je marsikje ” državi in tudi v Benečiji prineslo lepe uspehe. Končni uspehi na gimnaziji-liceju IV. gimnazija: Izdelali so: M. Bednarik, M. Kacin, S. Kerševan, K. Kleindienst, L. Komac. *M. Sfiligoj, F. Vižintin. 6 dijakov ima popravljalne izpite in 5 jih je zavrnjenih. V., gimnazija: Vsi dijaki so pripuščeni k sprejemnemu izpitu za prestop v I. licej. I. Licej: Izdelali so: J. Bednarik, B- Brauc, A, Budihna. 4 dijaki imajo popravljalne izpite. II. Licej: Izdelali so: J. Colja in J. Cernic. 7 dijakov ima popravljalne izpite. III. Licej: Vsi dijaki so pripuščeni k zrelostnemu izpitu. ft I N O CORSO. 15.00: «Pesmi iz vse Italije«. v barvah, R. Brazzi in R. Risso. VERDI. 15.00: «Tam-tam Ma- yunbe». P. Armendariz in Kerima. CENTRALE. 15.00: »Anonim- no: umori«, R. Conte. VITTORIA. 15.00: »Potegavščina«, B. Crawford, R. Base-hart. MODERNO. 15.00: »Kraljevi diamant«. I1PRCD GORIŠKI Prepir med zakoncema se je zaključil s tožbo Nista se mogla sporazumeti glede vzgoje lastne hčere - Pred pretorjem več beguncev - 'lrideseta obsodba nepoboljšljivega ljubitelja dobre kapljice Ker je bil v četrtek praz-1 je na preturi izjavil, da je nik je goriška pretura za-1 kot krojač že več let brez sedala včeraj dopoldne. Na vrsti je bilo več procesov, med katerimi je med publiko zavladalo največje zanimanje, ko sta se pred pretorjem pojavila 43-letni Lo-renzo Lucchini in njegova 33-letna žena Mafalda Moc-chius iz Ul. Garibaldi 14. Zena ,ki je moža najprej prijavila policijskim oblastem, pri katerih je vložila kasneje tudi tožbo je povedala, da mož ne izvršuje svojih dolžnosti do nje in mladoletne hčerke in da je čestokrat pijan. Precej časa je sicer prenašala te nadloge, toda 4. maja, ko jo je v vinjenosti pretepel in odpodil od doma se je odločila, ta ga prijavi policiji. Odšla je na sedež policije, kjer je zaprosila, da jo pošljejo v dom občinskih revežev, kajti domov se ni marala več vrniti. Drugo jutro pa je proti brezvestnemu možu vložila tožbo, ker se ni hotela podrediti njegovi volji in zapustiti dom, kjer je ostala njena hčerka. Izpoved moža pa je bila seveda povsem drugačna. Priznal je sicer, da se je omenjenega večera napil in ča prav zato ni vedel kaj počne, toda zanikal je, da bi ženo pretepal. Do prepirov pa naj bi v družini prišlo po krivdi hčerke, odnosno žene, ki je mladi Franki dajala vso potuho, tudi takrat ko se je vračala- pozno domov. Pretor je vzel na znanje izjave obeh zakoncev in končno oprostil Lorenza Lucchi-nija, ker ni izvršil kaznivega dejanja. * * • Več ljudi se je moralo včeraj, kot na vsakem zasedanju preture, zagovarjati zaradi prehoda čržavne meje brez potnega dovoljenja. Med drugimi se je zagovarjal tudi 28-letni Amelio Iannocci | iz San Eevera, ki je Že drugič poskušal oditi v drugo državo brez potnega lista. Moz dela in da je zanj edina rešitev v tujini. Toda vsaki-krat je hotel to storiti brez dovoljenja državnih organov s čimer si je nakopal že v Pontebbi 3-mesečno kazen-katero bo moral prestati sedaj v goriških zaporih, Poleg teh treh mesecev pa bo pri nas presedel še druga dva meseca in 20 dni, katere mu je prisodil goriški pretor, prav tako bo moral plačati tudi 14494 lir kazni in poravnati sočne stroške. Tudi 34-letni Gino Grande-li<> iz Campaluoga je poskusil preiti državno mejo pri Predilu brez potnega 1 i s*t a. 15. maja so ga jugoslovanske oblasti vrnile italijanski policiji, ki ga je med tem časom iskala, ker bi moral v zaporu presedeti 6 mesecev, na katere ga je obsodilo sodišče v njegovem stalnem bivališču. Grandelis pa najbrž ni hotel v zapor in je zato raje pobegnil v tujino. Goriški pretor ga je včeraj obsodil na 3 mesece zapora, plačilo sodnih stroškov in na globo 16.000 lir. Skupno bo moral Grandelis presedeti 9 mesecev za zapahi goriškega zapora. * * « Poleg ostalih sta se morala včeraj zagovarjati tudi dva nepoboljšljiva bratca čobre kapljice, 49-letni Carlo Mas-sari in 52-letni Antonio Leonardi. ki bivata v domu goriških občinskih revežev. Dne 21. maja zvečer s/ta se v vinjenem stanju prijavila na goriški policiji, kjer sta zaprosila naj- ju odpeljejo v dom v Ul. Baiamonti. Bila pa sta tako vinjena, da službujočemu stražniku ni preostalo drugega kot, da ju spravi v zapor. Pretor je tako Massarija kakor Leonardija obsodil na 15 dni zapora. Za kroniko naj dodamo, da se je £• to obsodbo število obsodb Massarija zaradi vinjenosti zvišalo na trideset. gnsnjifl: b. 3H55P ja *» I ll* tl .JE! PO 12. ETAPI KOLESARSKE DIRKE PO ITALIJI ST0LKER PRVI V BOLOGNI Danes zopet na kronometer Zaradi padcev sta od nadaljnjega tekmovanja odstopila Go-dio in Grosso. Magni še vedno vozi kljub velikemu naporu BOLOGNA, 1. — V trinajsti etapi kolesarske dirkeii po Italiji, Lucca -Bologna, je zmagal Holandec Mies Stol-ker s povprečno hitrostjo 37.757 km na uro. Današnja etapa se je začela zelo živahno. Ze takoj v prvin kilometrih je bilo več poskusov pobegov, katerih avtorji pa niso bili nevarni niti za novo «roza majico« Fornaro, niti za splošno klasifikacijo. Malo pred vrhom Oppio je u-šel Ranucci, za katerim se je spustil Coletto, medtem ko je Grosso padel in se resno poškodoval. Za prvima dvema je potegnil se Padovan in v spustu so že vozili vsi trije skupaj skozi gosto meglo. Colet-ta, kateri je zaostal, je medtem dohitel Benedetti, ki je poslej ostal v družbi prvih dveh. Skozi Pistoio je vozilo pet kolesarjev skupaj, ker sta se prvim trem spet pridružila Coletto in Bartolozzi. Toda že kmalu nato je vse ubežnike dohitela tudi večja skupina, v kateri je bil tudi Forna-ra. Proti vzponu Poretta je glavnina vozila v dolgi raztrgani vrsti. Med onimi, ki so zaostali pa je bil tudi Magni, ki je kljub obvezani roki in nemajhnim bolečinam, startal tudi danes. Nekaj km pred prelazom Porette, veljavnim za veliko gorsko nagrado Apeninov, je potegnil Bahamontes in za njim Stolker. Bahamontes je privozil na leteči cilj prvi 27” pred Stolkerjem in 1’ pred prvimi iz glavnine. Medtem je začelo liti kot iz škafa, kar je nemalo oviralo dirkače v spustu, na koncu katerega je Stolker dohitel Bahamontesa in privozil z naskokom v Poret-to Terme. Skupina s Fornaro na čelu, ki je medtem dohitela Spanca, je imela že 3’25” zaostanka. Stolker, ki je sam pogumno vozil dalje, je zmagal tudi na letečem cilju v Marzabotto. Glavnina z «roza majico« je imela tu še vedno 2’55” zamude, Magni pa 5 20” Zadnji kilometri so se spremenili v obupen lov za ubežnikom, kateremu pa je uspelo ohraniti skoraj vso prednost in zmagati na cilju z nekaj manj kot 2’ naskoka pred sku pino z Albanijem na cilju. Fornara je ohranil «roza majico« in tudi splošna klasifikacija v prvih mestih ni doživela sprememb. Jutri bodo dirkači zopet vozili na kronometer in sicer na komaj 2,450 km dolgi progi, ki pa bo za spremembo v celoti speljana v hrib z okrog 20 od-stot. vzponom. Kolesarji bodo startali z enominutnim presledkom tako, da se bo prvi spustil na pot zadnji v klasifikaciji Van Dormeal, zadnji pa »roza majica« Fornara. Vrstni red na cilju XIII. etape Lucca - Bologna (178 km): L Stolker (Holandska - Ital-couver) 4.26'58” povprečno 37.757 km na uro, 2. Albam 4.28’40", 3. Monti i. c., Slede z istim časom: 4. Maule, 5. De Rossi, 6. Zamboni, 7. Lauredi. 8. Negro, 9. Guerrini, 10. Van De Brekel, 11. Barozzi, 12. Zucconelli, 13. Rossello, 14. De Groot, 13. Fabbri, 16. Moser, 17. Scudellaro, 18. Assirelli. BOLOGNA V $ \MrUUh. y C.>AN * Termt i t: m _______________ 19. Radovan, 20. Fallarini, 21. Pettinati, 22. De Santi, 23. Ranucci, 24. Fantini, 25. Ferlen-ghi. Na 26. mestu z isto oceno skupina nadaljnjih 28 dirka- čev, med katerimi je tudi Fornara — vsi v času Albanija. Splošna klasifikacija po XIII. etapi: 1. Fornara 59.42’43”, 2. Fantini 43”, 3. Fallarini 1T3”, 4. Moser 1’55", 5. Bahamontes 211”, 6. Astrua 2’39”, 7. De- filippis 2’43”, 8. Brankart 3’02”, 9. Wagtmans 3’05”, 10. Maule 3’39”, 11. Couvreur 3'42”, 12. Buratti 3 52”, 13. Schaer 4 07”, 14. Nencini 5'05”, 15. Graf 5’22”, 16. Magni 6 09”, 17. Ranucci 6’35", 18. Ernzer 7’35”, 19. Fabbri 7’40”, 20. Coletto Ag. 7’41”, 21. Giudici 7’49”, 22. Monti 8 08”, 23. Boni 8’32”, 24. De Santi 9’46’, 23. Bartolozzi 9'48”. LAHKOATLETIKA MUENCHEN, 1. — Nemec Edmund Brenmer je v teku na 1.000 m dosegel čas 2’23”, kar je najboljši letošnji čas v Evropi. Italija-Danska zaradi dežja odložena BOLOGNA. 1. Zaradi neprestanega dežja, so mor^ danes začetek teniškega boja med Italijo in a sko v okviru Davisovega P kala. preložiti na jutri, ko sta odigrani prvi dve ign P sameznikov. _ . . V ostalih srečanjih v cetr -finalu Davisovega Pokala V?] di Francija z 2:0 proti , čiji, Anglija z 2:1 protl in švedska proti Belgiji z AVTOMOBILIZEM Avto-dirka po Evropi 7. junija skozi Trst HANNOVER 1. — Danes' S* je v Hannovru začela avtom bilska krcžna dirka po pi. Danes bodo udeleženci zili skozi Haag, Bruselj m ksemburg; 2. junija ® Reims, 3. jun. skozi Lis 4. jun. skozi Madrid, 5. 1, skozi Montecarlo. 6. jun. s, Rim. 7. jun. skozi Trst, 8. J skozi Atene, 10. jun. skozi rigrad. 11 jun. skozi Beogf ' 12. jun. skozi Dunaj. U- j ^ bodo avtomobilisti zope Hannovru. NOGOMET BARCELONA, L — rr 35.000 gledalci je B reprez tanca Nemčije premagala _ prezentanco Španije s 5:2 ( • JUTRI POSLOVILNO KOLO nogometne sezone '55-56 Z zmago v zadnjem kolu se lahko Triestina povzpne na 11. mesto v končni klasifikaciji. Triestina jutri brez Lucentinija, Uoriga, Bernardina in Clauta Italijansko nogometno prvenstvo 1955-56 se poslavlja. Jutri bo na vrsti zadnje koio, v katerem se bodo srečale naslednje enajstorice: Genoa - Fiorentina, Juventus - Bologna. Milan - Lazio, Novara -Toriino, Padova - Napoli, Pro Patria - Atalanta. Roma -Sampdoria. Spal-Inter in Triestina - Lanerossi. Zadnje kolo nam nima nič več povedali. Prvaka imamo (in to kakšnega prvaka!) in obsojenca na izpad v B ligo tudi. Kot edina zanimivost preostaja le še zadnji napor Fio-rentine, ki bi ji moral prinesti edinstveni primat nepremagljivosti v vsem prvenstvu in v lokalnih merilih morda še vprašanje končne klasifikacije posameznih moštev. Med te poslednje zanimivosti spada seveda za nas v prvi vrsti vprašanje končne klasifikacije Triestine, ki se bo jutri pomerila na stadionu pri Sv. Soboti z Lanerossijem iz Vicenze. Trenutno je naša domača enajstorica (domača seveda v kolikor je pač iz Trsta, nikakor pa ne po igralcih, med katerimi ni razen Doriga, ki pa praktično tudi že ni več pri Triestini, nobenega Tržačana) na predpredzadnjem mestu, pred njo pa je kar pet drugih, ki imajo po eno točko več. 4 od teh petih enajstoric bodo jutri nastopile na tujih igriščih, peta — Genoa, pa bo sprejela v goste prvaka Fio-rentino. Triestina ima torej mnogo možnosti, da se z zmago v zadnjem kolu povzpne nad vseh teh pet moštev v klasifikacijski lestvici in zavzame v končnem plasmaju 11. mesto. Po zadnjih vesteh iz pristojnih virov, bo Triestina v jutrišnji poslovilni tekmi sezone nastopila s svojo najboljšo postavo, kar pa še ne pomeni, da bomo videli na igrišču vse tiste igralce, ki so skozi vse leto ffastopali v standardni formaciji. Med njim1 namreč ne bo več Lucentinija in Doriga, ki praktično nista več člana Triestine; dalje po Naš zadnji nasvet Geo>o2-Fiorentina 2 X Juveatus-Bologna 1 X 2 Milan-Lazio 1 Novara-Torino 1 Padova-Napoli 1 Pro Patria-Atalanta 1 X Roma-Sampdoria 1 Spal-Inter 1 X Trkstina-Lanerossi 1 Legnano-Cagliari 1 X 2 Palermo-Catania 1 Sambenedettese-Vcnezia X 2 Siracusa-Vigevano 1 Simraenthal-Brescia 1 X Lecco-Pavia 1 Iz krogov Triestine se je 1 je izvedelo, da bo P° verjetnosti za trenerja v vsej verjetnosti ne bo nastopil Bernardin, ki se mudi na dopustu v Milanu, kjer ie predvčeraj tudi nastopil za Inter v prijateljskem srečanju z brazilsko enajstorico Porto-guesa. Poleg teh pa bo manjkaj tudi Claut. ki se je v zadnji tekmi poškodoval. Ko* se zdi bo torej jutrišnja postava Triestine naslednja: Sol-dan; Belloni, Toso; Petagna. Bernardin (ali Meggiolaro). Fontana: Renosto. Zaro, Bri-ghenti, Szoke, Tomad. Pred tekmo Triestina - Lanerossi, bosta nastopili Triestina (rezerve) in Pro Gorizia. Pri tržačanih bo poskusno igral na mestu srednjega krilca Biagi od Fiorentine, ki ie eden izmed kandidatov za to mesto po odhodu Bernardina, in krilec ter branilec Colan-geli od Sampdorie. Poleg teh dveh bo nastopilo še nekaj mladih igralcev iz Furlanije za katere se zanima tehnično vodstvo Triestine, ki ima očit- no namen pomladiti enajsto1 co za prihodnjo sezono. ^ vsej novi ujy- sezoni potrjen Tržačan m ^ ši državni reprezentant -g Pasinati. ki si je znal s sV srečno roko v zaključnem lu prvenstva pridobiti simp tije občinstva in vodstva- ^ Odgovorni urednlK STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trti lliaill Šli HIII!Ul Danes 2. junija bo otvoritev »LETNEGA KI-NA V SKEDNJU«. Inst!£ lačija CINEMASCOPE razgled na velikem kine" matografskem platnu, EN1C film: PANDORA Pričetek sporeda ob 18.30 v dvorani in 20.4-na odprtem. - V primeru siabega vremena bo nadaljevanje v dvorani- KINO PROSEK-K predvaja danes 2. t- “V ob 17. uri 1,1 X barvni film: ČUTNOST Igra ALIDA VALLl Mladini izpod 16 lel vstop prepovedan J&MMaJnčtnnh predvaja danes 2. t. m. z začetkom ob 16. uri Titanus film: BELI ANGEL Nadaljevanje filma uSINOVI NIKOGARn Igrajor AMEDEO NAZZARI YVONNE SANSON in drugi OOOGOOGGOOOOOGGOOGOOGO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOaOOOOOOGOOOOOGOOGOGOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOaOOOOOOOOOOOOneOOOOOlOODOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO00 Vladimir Bartol s MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretja knjiga) Romantika in platonika sredi vojne 90. = Četrto poglavje: Alamut: privid, spočetje, rojstvo in usoda Zmaja Toda ko so se osebe in osebnosti v Alamutu «rodile«, so imele v svojem ravnanju popolno avtonomijo in so živele, mislile in dejstvovale v okviru zgodovinske sheme tako, kakor je bilo njihovi naturi primerno. Avtor jih je spremljal samo kot vesten kronist. Kateri Junak bo prišel na primer v tega ali onega izmed «rajskih vrtov«, o tem ni odločal avtor, temveč Hasan po svoji logiki oziroma po logiki stvari. Sam nisem bil nič manj radoveden, kaj in kako bo ukrenil Ha&an, ktit kateri koli izmed poznejših čitateljev. Vedel sem eno: od živosti in nazornosti «raja» je odvisen Hasanov zgodovinski poizkus, ustvariti v fedaijih sebi najucinkovitejše slepo orodje za uničenje njegovih nasprotnikov. Kajti če bi bil «raj« tak, da bi fedaiji ne mogli vanj verjeti, bi Hasan ne uspel in potem bi bilo vse prikazovanje zaman. Ker pa je zgodovinski Hasan potem »raja« v resnici uspel, tedaj je bila naloga avtorjeve kreativnosti, da stvori podlago za ta zgodovinsko uspeli lakt. In tu se je moral »roditi« prav tako učinkovit »raj«, kakor je morala biti učinkovita šola, ki je omogočala, da so ledaiji v ta raj verjeli. Dogajanje v «raju» in Hasanov komentar svojima pod-poglavarjema vrh alainutskega stolpa o tem dogajanju v »raju« sta gotovo osišče, a morda tudi višek v romanu. Ob čutil sem ju, ko sem ju pisal, kot mogočno simfonijo vseli mogočih instrumentov od trepetanja najtanjših piščali in violin do viole, trobent, globokega basa in bučanja orgel. Junaki in junakinje v raju, pa naj je bil ta še tako razkošen, so se izognili vsem konkretnim spotikljivostim: kar se erotičnega dogajanja tiče, je to izraženo samo v šaljivih komentirajočih pesmicah deklet in v ljubezenski pesnitvi Ibn Tahirja. Domala vsi »rajski« protagonisti končajo tragično in sicer zaradi peklenske zamisli in prevare Hasanove. Jušuf se vrze na Hasanovo zapoved vpričo sultanovega odposlanca s stolpa, ker veruje, da bo mrtev poletel naravnost Sulejki v objem. Sulejman pa se na enako zapoved zabode, da bi mrtev čimprej zopet prišel v svoj »harem«. Ibn Tahir umori na podobno zapoved velikega vezirja, ki mu umirajoč razkrije strasno Hasanovo prevaro. Mirjam, Ibn Tahirjeva muza in Hasanova ljubica, si potem, ko vrže slednjemu v obraz najhujsi očitek: «zver», prereže žile, a nežna Holima se požene, ko vidi, da Bi morala biti drugemu in ne svojemu junaku Sulejmanu na razpolago, v reko in utone. Pred nedavnim sem slišal prav tako neresnično kakor cinično obdolžitev, češ, Bartol je moral, da je zmogel tako živo in nazorno prikazati «raj» v Alamutu, spoznati vse, bordele od Trsta pa do Benetk. Benetke sem videl v življenju enkrat samkrat in sicer kakih štirinajst let po izidu Alamuta. Prag javne hiše sem prestopil v življenju enkrat samkrat in še takrat sem hišo zapustil nedotaknjen, kakor sem vanjo prišel. Bilo je to leta 1928 v Novem Sadu, ko sem služil tam vojaški rok. Eden izmed tovarišev, Bosanec D...Č, je prejel čedno dediščino in da bi to proslavil, je povabil več nas s seboj v »hišo«, ki so takrat v Novem Sadu še eksistirale, ker še ni bila odpravljena madžarska zakonodaja; kajti Novi Sad je do konca prve svetovne vojne spadal pod Ogrsko in je bil zato podvržen njeni zakonodaji. Deklice, ki so bile v »hisl«, so bile .povečini nenavadno mlade in ljubke, da me je, ko so nas dokaj pomanjkljivo oblečene obkrožile, zabolelo srce. Tista, ki je prisedla k meni, se je izdajala za maturantko in po nekaj vprašanjih sem videl, da je bila dokaj podkovana v srednješolskih predmetih. Meni nasproti je sedela med vsemi najljubkejša, ki ni mogla imeti kaj veliko nad šestnajst let. Zanjo se je zavzel moj prijatelj, Slovenec, ki jih je štel tudi komaj dvajset. Bil je lep, zdrav plavolasec s svetlimi očmi in prav otroškega izgleda. Dekleta, razen da so bila pomanjkljivo oblečena, so se vedla dostojno in prikupno. Bilo je še zgodaj zvečer, tovariši in jaz med njimi smo bili na moč trezni, razen gostitelja. Deklice niso bile videti v nič manjši zadregi od nas in moja soseda je govorila nerodno in plaho, kakor da bi bila pravkar ušla iz dobre meščanske družine. Ko so se nekateri zaceli odpravljati v sobe. sem vstal in se poslovil v nemajhno razočaranje študentke in ob precej krepkih zafrkacijah nekaterih tovarišev. Zdelo se mi je namreč, da bi bile vse te deklice, ki so bile skoraj vse pod dvajsetimi leti, vredne ljubezni, in kakor sem sebe poznal, sem čutil, da bi se bil v tisto, s katero bi bil šel, zaljubil in da bi ne mogel prenesti, da bi se dajala tudi drugim. Vojak in na začetku svoje lite rame poti nisem videl nobene možnosti, da bi bil mogel dekle iztrgati iz njenega položaja, a priznam tudi, da nisem tega nikoli smatral za svojo osebno zadevo. Ljubezen je bila zame takrat kakor vselej ena od najbolj vzvišenih in naj-pretresljivejših stvari na svetu in proti njej se v Platonovem smislu nisem nikoli pregrešil, čeprav sem se kdaj pregrešil proti družabnim konvencijam in proti kateremu izmed ljubečih src. Naslednji dan ml je prijatelj, plavolasi Slovenec, z navdušenjem pripovedoval o čudovitem doživetju in da sta se z lepotico dogovorila, da se bosta sestajala, ko bosta utegnila vsak pri svoji dolžnosti, tudi zunaj »hiše«. Na moje začudeno vprašanje, ali ni prav nič ljubosumen, da se bo rrlOI’rl0 deklica vdajati tudi drugim, se mi je nežni mladenič vzvts1e posmejal, tako da sem za trenutek pomislil, ce nisem morda sam vendarle preveč strahopeten. Toda kako Pr -«o, je bil moj instinkt, sem videl naslednje dni in tedne. ®e.c prej tako vesel in šaljiv, poln mladeniške vedrine, je P° od dne do dne bolj molčeč in zamišljen. Ko sem ga sPocev0ri vprašal po sestankih, jih jr potrdil, toda njegovi oc*=?nVo-so bili izbegavajoči. Postal je samotarski, hodil je na d ljenje «izlaza» sam in dekleta ni nikomur več omenil- K .j se je pozneje izmotal iz zadeve, mi ni povedal, a si ča nisem upal vprašati. Opisani mimobežni obisk je bil za edini vpogled v notranjost katere koli javne hiše. Ko sem «raj» ustvarjal, je ta rastel po svojih notrani zakonitostih kakor sam iz sebe. In šele ko je knjiga Pr 1 v na svetlo, se mi je bilo poblisnilo, Kaj sem bil Pravzapajž, kreiral. To ni bil ne kak Bocacciov ne kak Casanovov PaIAeri, kajti bil je v svojih posledicah globoko pretresljiv in tragic kakor je pretresljiva in tragična vsaka resnična še najmanj je bil ta «raj» v zvezi s kakim »freudizrnon^ kajti tu ni bilo nobenih namigovanj o podzavesti ih . aaKi. bilo nikakih «kompleksov». Tako dekleta kot njihovi so zdravi in normalni ljudje in vsi doživljajo ljubezen 1 ^ kakor bi jo doživljal kateri koli polnokrven zemljan. Ko t pisal, se nisem zavedal, toda ko je knjiga izšla, sem nae.n7aCij sprevidel, da je »raj« v Alamutu ena od najčistejsih reahz »Platonove lestvice«. . _j,a, Platon pravi v »Gostiji« skozi usta Sokratova oztro točneje, Diotimina: . sj e...Kajti to je pravilna pot, po kateri napreduješ mji popeljan k stvarem ljubezni: da se začenjaš pri ,osf'ra,n11ol0 lepotah — s pogledom nenehno uprtim v ono poslednjo leP ^ — postopoma dvigati kot po stopnicah od ene do druge ^ od enega k dvem in od dveh k vsem lepim telesom ,n,ern, lepih teles k lepim dejanjem in od dejanj k lepim spoznanj dokler ne prideš do tistega spoznanja, ki /e spoznanje (poslednje) lepote in te same; in da končno spoznaš kar je ta lepota sama po sebi.„> . (Nadaljevanje sledu