■ J cy~~— Pogina oiafanrV gotovim Leto LVil. V UubHani, v soboto, dne 19 ianuaria 1929 mmm Naročnina Dnevna ndnja za državo SHS meseino 25 Din poileino 130 Din celoletno 3u0 Din za inozemstvo meiei.no 40 Din nede istta 'Zda>a ceiole no v Jugo-alavlfi 120 Din, za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i sio.p peiii-vrala mali oglasi po 130 in 2D.ve£|i oglasi nad 45 mm vJSlne po Din Z-oO, veliki po 3 m 4 Din. v uredn ikrmdelu vršilca po 10 Din o pr v/e<~iem o noro , uu ccpust Izide oo 4 zluiraj razen pondeliKa in dneva do prazniku freanlliuo /e v Kopitar,*vi ulici il. G 111 Rokopisi sc ne vraCa/o, nclranklruna pisma se ne sprelemafo VrtitlnlSlva tclelon SI. 20S0. upravnlšlva St. 232S Političen list zza slovenski narod Uprava /e vKopIlar/evI al. Si.a ' tekonnl račun: L/ubllana Stev. 1U.OSO ln 10.349 za Inseiale, Saia/evo£1.7563, Zagreb Si. 39.011, Vraga In Vunal SI. 24.797 Verhum regis Besede, ki jih je govoril kralj Aleksander 17. t. m. uredniku »Matina«, Juliju Sauer-weinu, in so objavljene po vsem tisku, so v resnici kraljevske besede. Naš vladar ne zvrača odgovornosti za korak 6. januarja od sebe, marveč jo z vsem poudarkom za slučaj uspeha ali neuspeha sprejema nase in le nase, dasi ga zakon od vsake odgovornosti izvzema. Poudarjajoč, da je ta korak, ki ima služiti povratku naše države k političnemu zdravju in vsestranskemu napredku, njegovo delo, je naš vladar podal zopet dokaz svoje plemenite možatosti. Kralj poudarja z odkritosrčno jasnostjo, ki ne dopušča najmanjšega dvoma, da on noče države speljati na pot, ki bi vedla do vladavine, v kateri bi avtoriteta vrhovne oblasti bila brez kontrole. Sedanji režim je prehoden, to kralj izrecno ugotavlja. On je prevzel sam oblast samo za čas, ki je potreben, da se naše notranje razmere tako urede, da bodo ustvarjeni neobhodno potrebni pogoji, da država dobi pravi parlamentarizem in pravo demokracijo. Le-ta je bila in bo ideal kralja, ki jo hoče uresničiti on, ker je vladajoče stranke niso umele. Kralj hoče celo, da bi ljudstvo postalo bolj svobodno nego je bilo pod partizanskimi režimi in da bi moglo svojo voljo izražati z večjo neodvisnostjo, nego jo je moglo izražati doslej. Kajti glavno zlo v naši državi je bilo po kraljevskih besedah v izrabljanju demokracije, za katero se je skrivala diktatura onih strank, koje šefi so samooblastno določali mandatarje, ki so samo navidez nosili pooblaščen je naroda, v resnici pa so bili po raznih sredstvih več ali manj usiljeni in vsuge-rirani. Ti so vzdrževali slab in popolnoma strankarski upravni aparat, ki je zopet v protiuslugo pomagal, da so bili izvoljeni pro-tektorji popolnoma partizanskega uradništva. Stroške za to medsebojno igro je pa nosila država. Besede monarha ne obsojajo niti demokracije niti poštenega in brezkoristnega ter nujno potrebnega strankarskega življenja, ki garantuje politično svobodo državljanov in njihov odločilni vpliv na vodstvo in uprave države, kraljeve besede žigosajo samo — in to z vso ostrostjo — ono degeneracijo -in iz-pačenje političnega življenja pod izveskom demokracije, ki so ga te stranke povzročile in tako državo pritirale do začetka razpada, ki so demokracijo samo v praksi privedle ad absurdum in po parlamentarnih metodah parlamentarni stroj sam ustavile. Kajti kralj hoče izrecno liberalen režim, režim državljanske svobode in odgovornosti vseh za blagor celote, hoče demokracijo, ki je naslonjena na te moralne podlage. Kraljeve besede odgrinjajo z vso logično posledičnostjo potek dogodkov, ki so dovedli do poslednje krize, in kažejo na krivce z objektivnostjo, ki iz teh dogodkov sledi sama z neovržno jasnostjo. Kršitev ustave je abstinenca 85 narodnih poslancev, ki so s tem zanikali duha in smisel demokracije, dasi je ogorčenje nad atentatom 20. julija razumljivo. Toda odgovornost za interes skupnosti zahteva odpovedi, zatajevanja in žrtev ne samo od vladarja in šefa vlade, marveč tudi od neposrednega ljudskega mandatarja. Ko se je kljub tem težavam vendarle sestavila vlada, je njeno funkcioniranje — kakor vladarjeve besede same pravijo — onemogočila ena stranka iz povsem osebnih in malenkostnih razlogov, ki niso imeli ničesar skupnega z blagrom države. Ko so potem Hrvati stavili svoje zahteve po reviziji ustave, ki da edina more privesti do ozdravljenja države, so drugi dejali, da tega ne dovolijo nikdar) Tako so stranke, ki stoje na osnovi demokratičnega parlamentarizma, same zastavile pot vsaki parlamentarni rešitvi in parlamentarni vladi. Slepota, pomanjkanje čuta odgovornosti, skrajna in brezizhodna strankarska zaslepljenost so prisilile kralja, če je hotel rešiti državo, njeno duhovno in teritorijalno edinstvo, da je prevzel sam oblast po ljudeh, ki jim radi njihovega nadstrankarstva, sposobnosti in poštenosti zaupa. Kralj je izbral edino mogočo in edino pravo pot v danem položaju. Njen končni cilj je točno označen: povratek resnične, na nesebični ljubezni do občega dobra in moralni odgovornosti sloneče demokracije. Pot pa je po kraljevih besedah od vseh dosedanjih strankarskih vplivov nemotena peršjoda dela vlade, ki bo, odvisna samo od intencij vladarja in svoje vesti in poverjena z vladarjevo avtoriteto, izčistila in preuredila upravo in pripra- Najvažnejše za Evropo je: močna in složna Jugoslavija! Izjava g. Sauenveina o besedi kralja Aleksandra Ljubljana, 18. jan. Izjave kraljeve, ki smo jih včeraj priobčili, so po poročilih iz inozemstva povsod vzbudile živahno zanimanje, in kar je predvsem važno, tudi živahno odobravanje. G. Sauerwein je po avdienci pri kralju obiskal še razne vodilne osebnosti današnjega sistema, nato pa se je odpeljal v Zagreb, kjer je v četrtek imel priliko, sestati se z voditelji bivše KDK. Imel je daljše razgovore z bivšim poslancem g. dr. Mačkom, z bivšim poslancem g. Pribičevičein in z bivšim poslancem g. dr. Trumbičem. Danes opoldne pa se je pripeljal v Ljubljano, kjer je istotako imel priliko, sestati se z uglednimi predstavniki slovenskega javnega mnenja. G. Sauenvein, direktor »Matina« in zaupni časnikar francoskega zunanjega ministra g. Bri-anda, je star poznavalec Slovenije. Letošnje poletje je bival delj časa kot gost kralja Aleksandra na Bledu in je bil z ozirom na prijateljske usluge, ki jih je napravil naši državi, odlikovan z redom sv. Save II. razreda. On je v časnikarskih krogih znan kot najljubeznivejši družabnik in na vseh mednarodnih konferencah igra kot zaupna oseba g. Brianda važno vlogo. Naš urednik je z drugimi gg. ljubljanskimi časnikarji imel priliko, razgovarjati se z g. Sa-uenveinom, ki jc ob priliki dal med drugim sledeče značilne izjave o vtisih svojega bivanja v Jugoslaviji: »Mudil sem se v Jugoslaviji samo par dni in zato bi moji vtisi o tem bivanju bili zelo skromni, če bi ne bil imel prilike, biti sprejet od Nj. Vel. kralja in razgovarjati se z najodličnej-šimi predstavniki javnega življanja v Vaši državi. Mi v Franciji smo iniciativo Nj. Vel. kralja sprejeli in dorazumeli kot akt hrabrosti in patriotizma. Mi smo, bolje povedano, uvideli, da je kralj, ne da bi iskal kakega olepšavanja, sam prevzel odgovornost za vso akcijo. Nikdar nisem imel vtisa, in po sedanjem bivanju v Belgradu ga imam še manj, da bi kralj sploh kdaj pomiš-ljal na to, da se vpelje v Jugoslaviji trajen režim samovladarstva. Nasprotno sem prepričan, da je današnje stanje samo prehodno, da bi se ustvarilo nekaj novega, kar nima niti najmanjše zveze s samovladarsivom. Dasiravno naj bi vsa od- governost za uspeh ali neuspeh tega podjetja padla na kralja, moramo vendar biti na jasnem v tem, da bo to odgovornost pred zgodovino v največji meri s svojim vladarjem delilo jugoslovansko ljudstvo. Od jugoslovanskih državljanov je največ odvisno, čc bodo to najvišjo iniciativo pravilno dorazumeli in napore monarha podpirali. Mi v Franciji smo popolnoma prepričani in imamo tudi polno vero, da bo jugoslovansko ljudstvo pri tej priliki pokazalo isto požrtvovalnost, kakor jo je pri tem važnem dogodku pokazal kralj sam. Politični prepiri in politično-strankarska opredelitev v Jugoslaviji se nas Francozov ne tiče. Mi pri vas poznamo samo prijatelje. Je pa nekaj, kar ni važno samo za nas, marveč je morda najvažnejše za vso Evropo, to je potreba močne, edinstvene in složne Jugoslavije.« G. Sauerwein je nato ostal delj časa v družbi s svojimi slovenskimi tovariši, ki so ga spremili zvečer na vlak, ki ga je popeljal preko Avstrije in Švice v Pariz. Novi z tarifi Varstvo kmetijstva in industrije Belgrad, 18. jan. (Tel. »Slov.- ) Iz kabineta prometnega ministrstva smo danes dobili sledeče obvestilo: Prometno ministrstvo jc danes končalo delo na začnsni tarifni reformi tako, da bo novi tarif o prevozu blaga na železnico stopil v veljavo L marca 1929. Reforma teh tarifov se je izvršila ob intenzivnem sodelovanju gospodarskih krogov po tarifnem odboru, kar jamči, da bo novi tarif dobro vplival na razvoj našega gospodarstva. Povišanje tarifov se je izvršilo tako, da so se povsod varovali interesi našega kmetijstva in industrije. Še bolj se je zavaroval izvoz preko naših domačih p',:V.anižč. Začasna reloama tarifa je imela za 1 cilj, povečati železniške dohodke s tem, da se ' sanirajo splošne železniške razmere. Nove tarifne reforme, s katerimi bo ministrstvo pričelo takoj, pa bi izvršile temeljito revizijo vseh tarifov. Današnji tarifi so vsebovali še stara načela, ki ne odgovarjajo spremenjenim gospodarskim razmeram naše države. Namen te re-j forme bo ta, da se železniški tarifi prilagodijo ! stvarnemu gospodarskemu stanju in da se za-i ščitijo gospodarski interesi kakor tudi inte-' resi železniške ustanove. Tarifni odbor je imel j danes ves dan posvetovanja v zborničnih pro-| štorih. Slovenijo je zastopal dr. Mohorič. Nova velikanska gozdna afera Zelo ugledni politiki prizadeti - na škodo kmetov Zagreb, 18. jan. (Tel. »Slov.«) Vaš dopisnik je zvedel, da jc na pomolu velikanska gozdna afera v okolici Siska. Neka velika zagrebška lesna tegovina in žaga je kupila velik gozdni kompleks v okolici Gline pod vsako ceno od neke »zemljiške zajednice« na podlagi cenitve gozdarskega referenta. Ta tvrdka si je prizadevala, da ne bi prišlo do licitacije. Ostala je sama edini kupec. Ker kmetje niso bili poučeni, so verjeli cenitvi in prigovarjanju tistih, ki so za to dobili velike provizije. Ko se je zvedelo, da je »zemljiška zajednica« utrpela večmilijonsko škodo, se jc započela akcija, da se kupčija razveljavi in da se zadeva predloži gozdarskemu ministrstvu, da jo preišče in vzame afero v svoje roke in postopa proti vsem, ki so povzročili izgubo. Zvedelo se je, da so v to afero vpletene nekatere zelo ugledne politične osebnosti. Prizadeta tvrdka je že dvakrat tako postopala proti »zemljiški zajednici< s pomočjo strankarskih politikov, ki so na ta način dobili velike provizije. Navodila za delovanje uradnikov Belgrad, 18. jan. Predsednik vlade in notranji minister general Živkovič je izdal posebno naredbo, kako naj se čim bolj pospešuje delo v pisarnah, ker je po dosedanjih statistikah veliko zaostankov. Predsednik vlade je poslal velikim županom okrožnico, naj se zaostanki takoj odpravijo in naj uradniki v ta namen delajo tudi čez uradne ure. B«lgrad, 18. jan. (Tel. »Slov.«) Finančni minister dr. Š v r 1 j u g a je izdal na vse svoje uradnike daljšo okrožnico, v kateri najprej označuje svoj položaj kol ministra, nato pa odreja: Vsi uradniki, tako nižji kakor višji, morajo skrbeti za to, da pride njihova služba čim bolj do avtoritete, da delajo po zakonu, nikdar se ne smejo spozabiti, da bi dopustili kršitev zakona. Vsi državni uradniki se morajo posvetiti samo državnim in službenim interesom. Od predstojnikov zahteva, da pod osebno odgovornostjo pošljejo ministrstvu seznam vsega nevrednega, neproduktivnega in nesposobnega uradništva, da se čimprej v interesu reda in varčevanja iz službe odpusii. Vsak uradnik mora strogo gledali na to, da tudi v zasebnem življenju živi tako, da dviga državno avtoriteto in avtoriteto svoje službe. Ravnatelji morajo takoj poslati poročila, kako se pri njih vršijo posli, kakšni so uspehi in kakšno je njihovo stanje ter kako bi se spravili vila decentralizirani liberalni, režim, ki bo obenem zagarantiral duhovno in teritorijalno edinstvo Jugoslavije. V tej vladi je pet Hrvatov, kar dokazuje, da ta del prebivalstva nikakor ni zapostavljen in da sme z vso upravičenostjo računati, da bodo njegove res- n«Xn n m/\I»aUa in nf om nllnnn llivuv pv»ivuv asa utviuvijviib 4.UIIVV U1 VOlll' čene v duhu ravnopravnosti in prave svobode, katero kralj ne pozablja opetovano nanašati. Vse prebivalstvo države je kralju za te besede globoko hvaležno. One so neizbrisno vklesane v zgodovino Jugoslavije. Kraljeve besede so kažipot v boljšo bodočnost naše države. Ljudstvo, ki si želi miru, reda, poštenosti in one resnične svobode, ki temelji — -——___.:.. J_t—*: — -1—t~ J_ —i_i. • uu apui.iiauju uuuuuau is«nt|;a uu LCluvt ni edina jamči za napredek, bo to svobodo, za katero hoče ustvariti neobhodne pogoje kralj, iz njegovih rok z veseljem sprejelo. posli v sklad z dejanskim stanjem. Minister strogo zapoveduje, da ne sme pisarn glavnih ravnateljev finančnega ministrstva obiskovati noben zasebnik, ako ni preje vložil prošnje in obrazložil vzroka. V pokrajinskih pisarnah prepoveduje intervencije in sprejemanje. Odreja, da se smejo le v gotovih Flučajih sprejemati zasebniki. Minister za naroduo zdravje dr. K r u 1 j je izdal posebno okrožnico na vse uradnike, v kateri našleva, kaj je namen kraljevega proglasa ter navaja kraljeve besede. Uradnikom zapoveduje, kako naj vršijo svojo službo v dobrodelnem oziru, čuvajo službene tajnosti, zahteva od njih korektnost in lojalnost itd. Zdravnike minister posebno opozarja na njihov vzvišeni in dobrodelni poklic. Zahteve kmetijskega zadružništva Belgrad, 18. jan. (Tel. -Slov.«) Pod predsedstvom dr. Aniona Korošca se je vršila seja Glavne zadružne zveze. Obravnavala se je cela vrsta vprašanj, ki zadevajo naše zadružno gibanje. Sklenilo se je, da se iniervenira pri kmetijskem ministru, da se čimprej izvede izenačenje zakonodaje, da se ob priliki ustanovitve gospodarskega sveta ne dopusti zapostavljanje kmetov, kakor je bilo to dosedaj, da Glavna zadružna zveza po svojih delegatih sodeluje na mednarodni gospodarski konferenci v Bukareštu, da se dela na pre-osnovi Glavne zadružne zveze, ki naj bi bila čim bolj aktivna in da se čimprej skliče občni zbor teh zvez. Program ministra ver Belgrad, 18. jan. (Tel. Slov.) Minister za vere je poslal vsem duhovnim oblastem okrožnico, v kateri omenja med drugim svoje imenovanje za ministra za vere in zatrjuje, da bo v tem resoru, ki ga je imel že v prvi narodni vladi, ob podpori popolnega zaupanja naših verskih poglavarjev uredil v mejah možnosti verska vprašanja. Minister pričakuje, da ga bodo verski poglavarji priznanih ccrkva s svojo duhovščino vred podpirali pri delu za moralno moč našega naroda. Minister obljublja, da bo uredil v posebnem zakonu medverske odnošaje na podlagi popolne enakopravnosti vseh priznanih veroizpovedi in da bo izdal poseben zakon o posamcz-nih cerkvah ter tako uredil njihove posebne odnošaje do države. Dobiček monopoIrke narave Belgrad, 18. jan. (Tel. »Slov.«) Od 1. maja do 30. nov. 1928 je prejela monopolska uprava proti vsoti, določeni v proračunu (1.597,041.091 dinarjev) 1 639,635 926.95 Din. Višek znaša 42,295.835.01 Din. Prcvišck od cigaretnih dohodkov znaša 5,415.419.84 D-n. Vsi ostali dohodki so padli. Za padec soli jc krivda v sistemu prodaje, ki je za ceio državo tak, da ni mogoče doseči določenih dohodkov. Pri petroleja so padli dohodki zato, ker se v letnih mesecih manj petroleja uvaža. t c \V '»N \ Preiskava v ministrstva za gozdove se energično vodi Proti uradnikom ministrstva za gozdove tn rudnike se bo po rešitvi ministra j. Radi-vojeviča vršila preiskava v ministrstvu. Za sedaj so v preiskavi le gg. generalni ravnatelj Stamenkovič in načelniki Miloševič, Širer in Hosu, a se utegne preiskava razširiti tudi na druge osebnosti v slučaju, če sedanja preiskava Dgc lovi sokrivdo še koga drugega. Materija!, ki ga je zbrala anketna komisija, ne prihaja v poitev, ker se bo preiskava vodila od p-očetka ter se bo vršila po potrebi tudi zmuii na terenu, kiikor je to delala anketna komisija. Ko bo preiskava končana, bo minister g. Radivojevič odsVpil akte državnemu svetu, da izreče razsodbo, ki bo takoj izvršna. Do konca preiskave bodo obtoženi uradniki prejemali le polovico prejemkov. Belgrau. IS. jan. Anketna komisija, ki io je izvolila bivša skupščina in ki je preiskovala kazenska dejanja gozdarskega ministrstva, jc te dni končala s svojim delom, ker ni več skupščine. Osrednja komisija za pregled pogodb pa nadaljuje z delom. Ne preiskuje samo dolgoročnih pogodb, ampak izdeluje tudi konkretne predloge za soremenitev pogodb v bc-doce, in sicer v smislu čl. 277 fin. zakona. Naša soc*alno~po?ifična zakonodaja Belgrad. 18. jau. Načelnik ministrstva za socialno politiko Jeremič ie kenferiral s tajnikom Osrednje delavske zbornice Topalcvičem. šlo je za vprašanje bodoče sccialncpolitične zakonodaje, in sicer za vprašanje, kako stališče bodo delavske zbornice zavzele spričo zahtev naših gospodarskih krogov, da naj se naša socialno-poii-tična zakonodaja omili, češ, da je za naše razmere prcmcdenia. Dr. Irumbič o novem stanju Vodja hrvatskih federalistov dr. Trumbič je »Az Est dal izjavo, v kateri pravi, da ie novi rež-m bil potreben. Sedaj prihajajo kraljeva dejanja. Njegovi nameni so dobri, medtem ko je general Živkovič energičen človek. Za državo pričakuje cd novega režima korist. Ne ve. koliko časa bc trajalo. Nova vlada ima pred seboj ogromen zakonodajni program. Minister g .Radivojevič in rudarji Rudarji v državnem rudniku v Majdan-peku so v zelo bednem položaju. Centralno tajništvo delavskih zbornic v Belgradu je radi te^a pri ministru interveniralo in ga prosilo za odpomoč. Gospod minister je odgovoril, da se bo osebno iskreno zavzel za to, da se zboij-Šajo socialne razmere teh rudarjev in ostalega delavstva, ki spadajo pod njegovo ministrstvo. Prt si pa. da mu pomore tudi ceniraino tajništvo od svoje strani, zlasti da mu stavija realne predloge in naznačuje tudi konkretne sluea e, ki so potrebni posebne pomoči. Delavstvo gotovo z veseljem pozdravlja te jasne in odločne besede g. minstra. Šefa vseh irgovshih zbornic Belgrad, 18. jan. Dar;es so se sestali tajniki trgovskih zbornic. Sklenili so, da se vrši 25. in 26. peta plenarna seja vseh zbornic v Novem Sadu. Glavna točka tega kongresa bo razprava o stanju gospodarstva z ozirom na zunanji 3vet. Za zboljšanje vrometa Bdgrad, 18. jan. (Tel. Slov.) 23. jan. se bo vršila konferenca ravnateljev železniških ravnateljstev, na kateri se bo obravnaval predlog gospodarskih zbcrnic o novem voznem redu in o preosnovah na železnicah. Uredilo se bo tudi vprašanje, kako naj se poveča tovorni premet, ne ia bi se oslabil osebni. Pridelovanje tobaka Belgrad, 18. jan. (Tel. »Slov,«) Finančni minister je odobril odlok monopolske uprave, v kolikor se nanaša na pridelovanje tobaka v aa»i državi za to leto. Na podlagi tega se bo pri nas zasadilo -1.162,500 000 tobačnih sadik. Po posameznih oblastih se razdeli to število tako-le: Bitolj 321,852.000, Bregalrica 107,750.060, Skoplje 280.000, Vranja 85,250.000, Niš 32,700000. Kruševac 13,500.000, Užice 6,050.000, Podrinje 3,000.000, Mostar 145 mi-Ijonov 500.000, Split-Dubrovnik 58,000.000, Tuzla-Sarajevo 17,000 000, Zeta 14,000.000, Bačka 35,000.000, Podonavje 6,OCO.OOO, Belgrad 41,500.000. Na račun pridelanega tobaka bo dala motvopolska uprava pridelovalcem brezobrestro posojilo in jih ^vjječasno nagradila z odbitkom od odkupne cene, katero bodo dotični pridelovalci prejeli za prodajo tobaka. Prijave za sejanje tobaka se sprejemajo od 15. januarja do 15. februarja. »Obzor" proti „Pravdi" in „Jutru" Zagreb, 18. jan. (Tel. >Slov.-<) ,>0bzor« se peča s pisavo belgrajske Pravde« ter pravi, da je tolmačenje belgrajske »Pravde« Ln ljubljanskega. »Jutra« kraljevega proglasa nepravilno in za državne interese škodljivo, predvsem glede razvoja bodočih dogodkov. ;>0b-*or« pravi, da zagrebški tisk popolnoma pravilno postopa ob presoji kraljevega mamiesta, ker je iz njega jasoo razvidno, da se ne povrne več strankarska diktatura, niti ne centralistična ustava. Za pripustitev verskih redov Velik uspeh g. Brianda - Pred delno povrnitvijo pravic katolikom Pariz, 18. jan. (Tel. »Slov.«) Prizadevanje francoske vlade, posebno pa zunanjega ministra Brianda, da bi napredoval v parlamentarnem obravnavanju vprašanja o zopetni pripustitvi verskih kongregacij, je končno doseglo uspeh, katerega se lahko pripisuje osebno Briaadu. Posrečilo se mu je, pripraviti upravno komisijo poslanske zbornice do tega, da je izvolila poročevalca za razpravo o la-jiški zakorodaji v parlamentu, dočim sta se prej iinančna in zunanjepolitična komisija tej želji vlade upirali. Tudi v upravni komisiji je bil najprej še osier boj 5 poslancem Mandlom, osebnim prijateljem in birlim adjutantom Cle-aicuceaua, preden je dosegel, da je bil izvoljen poroievalec. Briand ;e izjavil, da je raz- prava o iajiiki zakonodaji potrebna iz razlogov zunanjepolitičnega prestiža in m^dn-t-rodne propagande. Mandel je ugovarjal, da kljub temu, da je osebno povsem za ohranitev korektnih oduošajev z rimsko kurijo, smatra za zelo čudno da si hoče francoska vlada navzlic ločitvi cerkve od države zagotoviti vpliv pri imenovanju šktsfov. Briand je to brez nadaljnjega priznal, toda s pripombo, da iraccoska vlada pri tem ni zasledovala tcotda političnih ciljev, temveč zuio, dR je ustregla ir ključno samo želji vrste parlamentarcev. in sicer, kakor je pGudaril !z-rt\,ao, nikakor ne samo »klerikalnih« poslancev. Izjave kanclerja Setpla »Parlament se ne sme postavljati med narod in vrhovno oblast" Dunaj, 18. jan. (Tel. »Slov,-) Pri drugem čirtanju državnega proračuna je danes zvezni kancelar dr. Seipel podal daljše izjave, ki so bile v glavnem notranjepolitičnega značaja. Smatral je izgraditev ustave v velikih obrisih za potrebno, posebno glede prava ljudskega glasovanja, ljudske zahteve in ljudske odločitve, obenem pa se je branil sprejeti nekoliko prcdalekosežci predlog socijalnodemokratske opozicije o plebiscitu. Socijalni demokrati so namreč vložili predlog, da bi smela že tretjina parlamenta po ustavi zahtevati ljudsko glasovanje, pri čemer bi se z navadno večino potom plebiscita lahko razveljavili tudi taki za- Aiganistan pod novtm vladarjem London, 18. jan. (Tel. Slov.) Angleško vojaško letalo je prepeljalo tako hitro odstavljenega afganskega kralja Inaja Ulaha in njegovo rodbino v Pešavar v severozapadni Indiji. Kralj se heče odtod podati v Kandahar k bratu Aman Ulahu. Letalo je z odstavljenim kraljem odletelo po dogovoru z voditeljem vstašev Bako. Le-ta je nastopil pod imenom emir Habib Ulah kan. On je sedaj tretji vladar tekom št'rih dni in razpolaga zaenkrat z vojsko 15.000 dobro oboroženih in opremljenih vojakov. V pokrajini Kabula ga povečini navdušeno pozdravljajo. Tudi iz ozemlja Šivarjev, ki so začeli upor proti Aman LHahn, in tudi od drugih plemenov na vzhodu ctrž^e potujejo v Kabul deputacije, da pozdravijo novega kralja. Iz Kandahara se poroča, da je Aman Ulah, ki je dospel tja v torek, zopet dal z grada sneti kraljevsko zastavo. Iz dosedanjih poročil je razvidno, da je hotel Aman Ulah zapustiti Kabul najprej v letalu. Vendar pa so takrat vstaši že zasedli letališče, nakar je moral bežati v avtomobilu. To pa je bilo združeno z velikimi nevarnostmi, ker je moral potovati skozi več sovražnih položajev. V Kandaharju je Aman Ulah izjavil, da bo pozneje nadaljeval vojno proti vstašem. V Indiji imajo vtis, da je Afganistan sedaj razcepljen v več taborov in da Aman Ulah obvladuje Kandahar in sosedne obmejne pokrajine, dočim obvljadujeta Baka in Saquao pokrajino okoli Kabula. Novi vladaj- se izdaja v Kabulu za voditelja pravovernih mchamedancev, ki vodi sveto vejno preti zapadni kulturi. Zato se ie dal iz-klicati samo za emirja, da bi si s tem zagotovil slišno stališče, kakor Kemal paša v Turčiji in Riza kan v Perziji. Romunija išče posojilo Bukarešt, 18. jan. (Tel. »Slov.«) Romunski finančni minister Popovici je iz Pariza obvestil svojo vlado, da se je bančna skupina, s katero se pogaja Romunija za posojilo, brzo-j javno obrniia na najpomembnejše mednarodne denarne trge, da bi zvedela, kakšen emisijski kurz se more dovoliti Romuniji za po-j sojilo. Vlada je nato skleniia počakati na sklep bančne skupine in bo šele potem o ! stvari končno odločala. Froti dr. Tuhi Praga, 18. jan. (Tel. »Slov..<) V listu češke ljudske stranke na Slovaškem »Lidova Politika* objavlja bivši poveljnik slovaških domobrancev Pavlik, ki jih je organiziral dr. Tuka, težke očitke proti dr. Tuki. Dr. Tuka je hotel v 1. 1926. osnovati organizacijo za vojaško formacijo domobrancev in dal za to na razpolago 50.010 Kč. Najprej bi imelo 18 tisoč vojaško izobraženih domobrancev nenadoma z napadom zasesti mesto Bratislavo. 7 Zagovor dr. H o-i že Praga, 18. jan. (Tel. .;SIov.«) Med prosvetnim ministrom dr. Hodžo in senatorjem Šroubarjcm se nadaljuje razprava, ki se že dolgo vodi o postopanj« dr. Hodže v času prevrata. Dr. Hodža je danes v »Slovenskem j denniku- objavil avtentične listine o pogajanjih, ki jih je imel svoječasno z madjarsko vlado, s katerimi hoče dokazati, da so bila njegova pogajanja z Budimpešto takrat potrebna zato, ker je bila takrat Madjarski dana možnost, da z vojaškimi silami vdre na Slovaško. Zato je hotel tudi razpravljati z Budimpešto o umiku raadjarske vojske skozi ,1 Slovaško. koni, ki so že stopili v veljavo. Dr. Seipel je izjavil k temu, da noče za enkrat zavzeti stališča niii za niti proti, da pa smatra, da se mora o odpravi parlamentarizma na korist neposrednih pravic demokracije razpravljati previdno. Vlada ne more pristati na to, da se postavi parlament med vrhovno državno oblast in narod, če gre za to, da se pripravljajo zakonodajne odredbe, ker bi vlada sicer lahko bila prisiljena k dejanjem, ki bi morda res upravičevala očitke. Dr. Seipel je izrazil tudi želj«, da bi izboljšanje trgovinskih pogodb, •»osebno z Jugoslavijo in Madžarsko, prineslo zaželjene ugodne uspehe za Avstrijo- Demanti naše vlade Belgrad, 18. jan. (Tel. sSlov.«) ^Avala« odločno zanika vest inozemskih listov, da bi bila naša država pojačala svoje čete ob bolgarski meji. O kakršnemkoli, čeprav le delnem pojačenju naših čet ob meji, ni v Belgradu ničesar znanega. Lovska društva se oglašajo Belgrad, 18. jan. Osrednja uprava vseh lovskih društev je poslala gozdarskemu ministrstvu spomenico, da naj se popreje zaslišijo lovske organizacije, predno bo minisirstvo sprejelo novi lovski zakon. Ureditev predvojnih dolgov Belgrad, 18. jan. Za naše delegate, ki naj gredo v Francijo, da urede končnoveljavno vprašanje naših predvojnih dolgov, so določeni dr. Stojadinovič, dr. Slavko Sečerov in belgrajski vseučiliški profesor Spasojevič. Belgrajske vesti Belgrad, 18. jau. (Tel. Slov.) Vsled velikih snežnih žametov je ustavljen promet Mostar-Ne-vesiuje-Gradsko-Bileče-Trebinje, Bileče-Stolac-To-mislavgrad. V kolaniškem okraju je zapadel silen sneg. Ponekod je. ves premet onemogočen. Belgrad, 18. jan. (Tel. »Slov.«) Poljska država je za 1. 1929 odobrila izvoz iz naše države v teh-ie množinah: 350 ton konservi-ranih rib, 2000 ton vina, 400 ton žganja, 200.000 ton pekmeza in 600 ton orehov. Avdijence pri kralju. Dcpoidne so bili v av-dijenci trgovinski minister dr. Mažuranič, poštni minister dr. Kumanudi, predsednik vlade in notranji minister general Pera Živkovič. Nadalje je bil sprejet v avdienco prometni minister dr. Korošec. Za komisarja belgrajske oblasti je imenovan dosedanji predsednik oblastnega odbora Z i -v a n č e v i č. Zdravstveno ministrstvo bo, kakor čujemo, odpusiiio v kratkem 40 dnevničarjev. Finančni minister dr. šverljuga je izdal posebno uredbo o organizaciji finančne stroke. Uredba obsega 22 dolgih točk. »Belgrajski Orel«. Na podlagi razglasa belgrajske mestne uprave se je med drugimi društvi priglasilo tudi društvo »Belgrajski Orel«. V pravosodnem ministrstvu so ustavljena postavljanja in napredovanja uradnikov do konč-noveljavne razvrstitve vsega uradništva po novih vidikih. Proračun prosvete. Dopoldne je prosvetni minister sprejel vse referente linistrstva in se z njimi dolgo razgovarjal o tekočih zadevah. V glavnem je šlo za sestavo preračuna. O redukcijah na železnici poročajo belgrajski listi v tem smislu, da bo reducirano upravno osobje po pisarnah, ekse-kutivno osobje na progah pa bo pompo/.euo. Mi sicer posnemamo to vest po listih in ne vemo, koliko so te informacije točne. Toliko pa je gotovo, da je res treba eksekutivuo osobje na progah pomnožiti, ker so napori tega osobja preveliki, In ni dvoma, da bo novi minister železnic dr. Korošec storil posebno za eksekutivno osobje vse. kar mu bo le mogoče. Dunajska vrciuenska napoved: Večinoma jasno, v zapatlnih severnih Alpah nastopi polagoma višja temperatura, drugod pa bo zjutraj I hud mraz. Iv. Vesenjak: Deiinitlven agrarni zakon -državna potreba Med problemi, ki jih prvih deset let nismo rešili, čegar definltivtia rešitev pa se je pod dr Korošcevo vlado z naglim korakom bližala, je tudi agrarna reforma. Zavlačevanje je povzročilo državi in narodu veliko inaterijaino in ravnetako veliko moralno škodo. Krivda leži v dejstvu, da so se ludi v iein resoru menjavale naglo osebnosti, ki so povrh imele pred očmi če:.lo bolj strankarske metode in vidike, kakor pa rešitev problema, ki bi odgovarjala Kodobue^iu nazlranju o stališču poe-dinca in njegovih pravicali napram družbi in državi ter imela pred očmi gospodarsko in socijalno Uobrol.it državljanov. Resnica pa je ludi, da je pri nas, v naši jugoslovanski državi, problem težavnejši, kakor recimo na Češkem in Madjarskem ali Poljskem. Slovenec navadno razume in inisll pod agrarno reformo le razlastitev velikih posestev in njihovo parcelacijo med agrarne interesente. Toda to je v naši državi le en del problema, kajti v Jugoslaviji smo agrarnemu resoru dodelili tudi nalogo, rešiti fevdalne od-nošaje, kar je pri nas v Sloveniji že davno rešeno v letih 1849—1867 na podlagi znane lex Kudlich. Ti fevdalni ednošaji pa so povrh zelo različni. Drugačni so oni v Dalmaciji, drugačni v Bosni in Hercegovini in drugačni v Južni Srbiji. Pridenite k temu se različnost v načinu gospodarstva, kulture, ki i matični h razmer, pravnega nazJranja in stoletnih tradicij, k vsemu teimi še deletistično pojmovanje kot posledico vojske, pa imate še vedno malo pojma o težavah, katere je treba obvladati. Rešitev agrarnega vprašanja komplicira tudi realizacija obljube srbske vlade na Krfu, da dobe jugoslovanski dobrovoljci zemljo brezplačno. Kljub težavam, napakam, zlorabam pri upravi in novosti problema pa je rešitev napredovala posebej zadnje leto, ko je prodrlo naziranje, da je treba izvršiti likvidacijo agrarnega vprašanja parcijelno po materiji iu pokrajinah. Prvi zdrav plod tega naziranja je bil zakon o likvidaciji kmetskih odnošajev v Bosni in Hercegovini. V preteklem decembru pa se je z vso intenzivnostjo pripravljal in v mučnih diskusijah predelal osnutek zakona o eks-proprijaciji in likvidaciji veleposestev, za njim je prihajal osnutek zakona o likvidaciji agra-ra v Dalmaciji. Pravna zavest prebivalstva in intenzivno gospodarstvo je najbolj razvito v severnih krajih naše države, zato se potreba po definitjv-ni rešitvi agrara v Sloveniji, v Hrvaiski in r Vojvodini občuti najbolje. ,n Dosedanja prevedba agrarne ' reforme slonela na uzakonjenih odredbah, ha katerim je običajno dal vsak novi minister nov pravilnik. Glavne uzakonjene odredbe so sledeče: t. Predhodne odredbe za pripravo agrarne reforme z dne 26. febr. 1919. leta. zakon o izda-vanju veleposestniške zemlje v štiriletni najem z dne 20. maja 1922. leta in zakon o prepovedi odprodaje in obremenitve veleposestniške zemlje z dne 20. maja 1922. leta. Nobeden teh zakonov pa ne omogoča končne likvidacije, temveč vse skupaj je provizorij. Zato si je dal izglasovali v finančnem zakonu za leto 1925-26 takratni minister Pavle Radič zakonsko pooblastilo o fakultativnem odkupu zemljišč, ki so ped agrarno reformo. Uspeh tega pooblastila pa ni uresničil v znatni meri nad, kajti likvidirano je na tej podlagi stanje samo za okroglo 2 % —3 % celokupne zemlje, ki je pod agrarno reformo. Znatna ovira pri reševanju agrara v severnih krajih so bili tudi razni belgrajskj-srbi-janski — poklicni politiki, ki so se dali voliti v Vojvodini in v Sremu. Ko se je z zadnjimi volitvami domači vojvodinski element ojačil, se je čutil povsod tudi večji pritisk za defi-nitivuo rešitev, saj je Vojvodina na tem poleg Sreuia najbolj interesiraua. Tako je prišla do četrtega osnutka zakona pod ministrom Dja-kom Popovičem. Ta osnutek je ožji odbor v Koroščevi vladi zastopanih strank temeljito prerešetaval in znatno izpremenil ter dopolnil. Zato sem mnenja, da je z manjšimi dopolnili zrel za uzakonitev. Prihodnjič hočem pojasniti njegovo bistvo in cilj ter brezpogojno potrebo po rešitvi tega bolnega vprašanja. i „Kaj bo stori!« SLS po svojem razpustu ?" Pod tem debelim in zanj tako prijetnim naslovom prinaša >Slov. Narod« celo kopo še-! getajočih nainigavanj in pripovedovanj, ka-i kršne nekateri ljudje pri nas še vedno tako radi slišijo,-četudi jim sicor ua verjamejo, ker i so pač izšla v »Slovenskem Narodu«. Nekateri gospodje v Ljubljani so začeli prav komodno politiko. Napišejo kako prav zabavno vest, vzeto iž rokava, pa jo pošljejo v zagrebške :»Novosti«. Te to zabavno zgodbo priobčijo, drugi dan jo pa isti gospodje v Ljubljani ser-- virajo sVojemu občinstvu kot »origiualtele-! gram«. Ker so predpustom dovoljene šale, četudi niso duhovite, zato tudi gorenjo »Narodovo-. senzacijo sprejemamo kot k prod-pustni dar Škoda je k?, ua se našemu kolegi lake šale primerijo tudi vockrat med letom, ko ni predpusta. Vera in kultura Ljudstvo izpoveda vero in varuje cerkev Zadnja knjiga zaslužnega >Thc slavonic rewiew« prinaša zanimiv pregled cerkvenega življenja pod ruskimi sovjeti. Pregled je oskrbel ruski duhovnik, ki živi v Rusiji. V njem so naslednji zanimivi podatki: Moskovska sovjetska »Pravda« žalostno piše, da se mora imenovati tovarna »Komunistična avandgarda« v Vladimirju prav za prav »Popovska avandgarda«. To pa zato, ker I so zbrali predilniški delavci 40.000 rubljev za zgradbo nove cerkve. Stara je bila po revoluciji izpremenjena v kino. »Ali je to pametno gospodarstvo?« se čudi »Pravda«. Seveda bi bilo bolj pametno od kraja zgraditi kino in pustiti cerkvico na miru, a tega ne bo »Pravda« nikoli priznala! List prinaša še več sliČnih poročil in se jezi, češ, da »bivajo v enajstem revolucijskem letu popi po tovarnah v državnih stanovanjih. Z železno metlo bi jih bilo treba nagnati, a namesto tega jim delavci pohlevno in redno mesečno prinašajo svoje prostovoljno prispevke.. .<: Zanimive so tudi številke ^Zvezc brez-bOžnikov«, ki uradno šteje 123.000 članov. V Ivanovo-Voznesenskem okraju, proletarskem središču "/ruskega Manchestra« je 660 krščanskih društev s 174.300 člani ter samo 13 pro-Uverskih društev z 200 (!) člani. V Novgo-rodski guberniji je imela lani Zveza brezbož-nikov 2 rublja 81 kopejk dohodkov, do-čim so zbrali verniki za svoje cerkve desettisoCe... Na Ukrajini ima list »Brez-božnik« samo 6000 po večini obveznih naročnikov, dočim se širijo prepovedani proti-zanimivega pregleda sklepa: »Živimo v marsikaterem oziru težje ko poprej. Naši nadpastirji so v prognanstvu ali razpršeni in se ne morejo sporazumeti, ker jim dela pošta težkoče. A nismo obupani in bodro gledamo v bodočnost, ker je pnstalo kljub preganjanju vse ljudstvo izpovednik vere ter varuh Cerkve,« Dfa t / ajje novega Koledar Sobota, 19. januarja. Marij, Pavlin, Kanut, Gcrmanik. Osebne vesli Učitelj Tomaža Akvinskega. Grof Albert Bollstattski je bil rojen leta 1193 v Laningenu ob Donavi. Kot samouk je poslal eden največjih učenjakov srednjega veka ter je umrl kot preprost dominikanski redovnik leta 1280 v Kftlnu pod imenom Albertus Magnus. Bil je učitelj Tomaža Akvinskega. Njegova znanstvena vrednost na polju bogoslovja, filozofije in naravoslovja je še danes priznana. Vendar še bolj kot učenjak se je odlikoval po svetniškem , življenju. Kblnčeni so ga kmalu po smrti začeli častiti kot svetnika, čeprav ga Cerkev še do danes ni proglasila za svetnika. Leta 1822 je bil proglašen za blaženega. Leta 1898 so nemški katoliški dijaki osnovali znanstveno | društvo pod njegovim imenom: Albertus Mag- | nus Verein. Istotako se je v Kdlnu ustanovila : »Akademija«, nazvana po imenu tega velikega ' moža. Njen namen je gojiti študij sholasMčne filozofije. Kakor rečeno, Albertus Magnus ni bil le učenjak, ampak uživa tudi svetniški glas. Ker doslej še ni bil proglašen za svetnika, so nemški škofje, krepko podpirani od nemškega katoliškega dijaštva, naprosili sv. Očeta, da započne proces, ki naj proglasi velikega Alberta za svetnika. Da to akcijo popularizirajo, prirejajo nemški mladi katoliški učenjaki po Nemčiji znanstvena predavanja, ki naj pripomorejo k temu, da veliki učenjak Albertus Magnus, učitelj Tomaža Akvinskega, postane čim bolj znan med katoličani in da bo čim prej proglašen za svetnika. Avstralija dobi novega kardinala. »Associated Press« poroča iz Rima, da so avstralski katoličani bili obveščeni, da bo kmalu imenovan za Avstralijo kardinal. Kakor znano, Avstralija že od 1. 1911 nima kardinala. Po smrti kardinala Moransa ni bil nihče imenovan. Letošnji evharistični kongres se bo vršil v Kartagi, v mestu, kjer je nekdaj cvetela najlepša krščanska kultura, ki nam je dala svetega Avguština. Vse prireditve se bodo prav za prav vršile na ozemlju med malo Kartago in Tunisom, ker Kartaga nima dovolj prostora za tako prireditev. Kongres se bo začel na 1500. smrtni dan sv. Avguština, aposlola Afrike. Zato bo glavna tema kongresa: »Sv. Avguštin in presv. Evharistija.« Ves Alžir in Maroko se pripravljala na to slavnost krščanskega imena in notranje kulture. Tudi muslimanski svet kaže svoje gostoljublje. Tuniški bej, ki je seveda mohamedan, zelo podpira priprave za evh. kongres. Zanimivo je, da ravno izobraženi muslimanski sloji zelo simpatizi-rajo s krščanstvom ter prosijo, naj bi katoličani otvorili še več katoliških šol. Dva vnuka bejeva in 36 princezij iz kraljevske hiše, čeprav vsi mohamedanci, so učenci katoliških šol. Ca vaj te' se it Umrl je 17. t. m. na Krki pri Stični g. Franc Rebolj starejši. Pokojnik je bil dober in vzgleden krščanski mož. Bil je več let odbornik hranilnice in občinskega odbora ter zvest naročnik »Slovenca«. Pogreb bo v nedeljo ob pOl 10. — V Ribnici je umrl okr. zdravnik dr. Anton S c h i f f r e r. Pogreb bo v nedeljo ob 3 popoldne. — V Selnici ob Dravi je preminul ugledni posestnik in pekovski mojster Alojzij P e č n i k. Pokojni je bil zaveden in neustrašen katoličan in je moral radi tega svojega prepričanja marsikaj pretrpeti. it Duhovniške vesti iz lavantinske škofije. Župnijo Sv. Peter niže Maribora je dobil g. Anton T k a v c , stolni vikar v Mariboru, župnijo Marija Snežna pa g. Srečko Ve r 3 i č , kaplan v Kozjem. it Iz ljudskošolske službe. »Politika* poroča, da je na ljudsko šolo v Mokronog imenovan za učitelja srbohrvaščine Ahmed Lu-zarevič iz Fojnice. it Iz katastrske službe. Imenovani so: Ro-ger Bassin, oblastni katastrski ravnatelj, za šefa katastrskega oddelka pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani; geometri: Alfonz Gspan za šefa uprave v Ljubljani; Jakob Borne za šefa kat. upravo v Novem mestu; Franc feetina za šefa kat. uprave v Mariboru; Fran Vydra za viš. geometra pri kat. upravi v Ljubljani; Rudolf Didek za viš. geometra pri kat. upravi v Celju; Henrik Hrovatin za viš. geometra pri kat. upravi v Kranju; Ivan Pire za viš. geemetra pr; ];at. upravi v Ljubljani; Stanko Brinšek za viš. germietra pri kat. upravi v Ljubljani; Ivan Verbič za viš. geometra pri kat. upravi v Novem me3tu; Fran Zupančič za viš. geometra pri kat. upravi v Kranju; Karel Kavšek za viš. geometra pri kat. upravi v Murski Soboti; Vladimir Tance za geometra pri kat. upravi v Ljubljani; Josip Sever za geometra pri kat. upravi v Mariboru; Josip Bajt za geometra pri kat. upravi v Brežicah; Vilko Minati za geametra pri kat. upravi v Slovenjgradcu; Ivan Marinček za geometra pri kat. upravi v Ptuju; Bazilij Jeras za geometra pri kat. upravi v Celju; Ivan Kalin za geometra pri kat. upravi v Novem mestu; Fran Šifrer za geometra pri kat. upravi v Kočevju; Leopold <\rmič za geemetra pri kat. upravi v Murski Soboti; Fran Osole za geometra pri kat. upravi v Ptuju; Hinko Prelovec za geemetra pri kat. upravi v Celju; Leopold Juran za geemetra pri kat. upravi v Mariboru. — Geometrski pripravniki: Dra«otin Fajdiga za geom. pripravnika pri kat. uoravi v Ljubljani: Drago Oibej za geom. pripravnika pri kat. upravi v Ljubljani; Rudolf Strnad za geom. pripravnika pri kat. upravi v Ljubljani; Rado Dvoršak za geom. pripravnika pri kat. upravi v Mariboru; Fran Ter-novec za geom. pripravnika pri kat. upravi v Mariboru. — Josip Verbič, inšpektor oblastnega rav- nateljstva katastra, za kat. inšpektorja pri kat. oddelku finančnega ravnateljstva v Ljubljani. — Pisarji: Viktor Kostanjevec za protokolista pri kat. upravi v Ljubljani; Evgen Flšer za protokolista pri kat. upravi v Ljubljani; Alojzij Handler za protokolista pri kat. upravi v Novem mestu; Anton Vuk-šinič za protokolista pri kat. upravi v Novem mestu; Viktor Skočir za protokolista pri kat. upravi v Celju; Fran Lah za arhivskega pripravnika pri kat. upravi v Mariboru; Josip Novotny za protokolista pri kat. upravi v Ptuju. — Arhivski uradniki: Ivan Koman za protokolista pri kat. upravi v Kranju; Ljudevit Pirnat za protokolista pri kat. upravi v Ptuju; Mihael Zorčič za protokolista pri kat. upravi v Slovenjgradcu. — Zvaničniki: Blaž Kanlušar za zvaničnika pri kat. upravi v Brežicah; Mihael Zrimšek za zvaničnika pri kat. upravi v Brežicah. — Služitelji: Anton Jerman za služitelja pri kat. upravi v Ljubljani; Karel Mozetič za služitelja pri kat. upravi v Ljubljani. — Ferdinand Zdijar, geometer, za viš. geometra pri kat. upravi v Bosanski Gradiški; Vladimir Vrtel, geometer, za viš. geometra pri kat. oddelku finančnega ravnateljstva v Banjaluki; Anton Boječ, geometer, za viš. geometra pri kat. oddelku finančnega ravnateljstva v Osijeku; Fran Berne,, geometrski pripravnik, za geom. pripravnika pri kat. upravi v Pančevu; Janko Hočevar, geometer, za geometra pri kat. oddelku finančnega ravnateljstva v Mosta ru. Ostale vesti ir Prosvetna zveza v Mariboru svojim članicam. Radi novega zakona o društvih so mnoga društva na nejasnem, ali so tudi prosvetna društva razpuščena, odnosno ali je treba vsako posamezno društvo na novo prijaviti. Novi društveni zakon se bolj nanaša na politična odnesno strankarska društva, katera je treba tekom enega meseca prijaviti, za vsa prosvetna društva pa velja prejšnji društveni zakon, torej obstojajo naprej in imajo vse zakonite predpise izpolnjevati po doslej običajnem društvenem zakonu. Novi zakon o društvih in društvenih sestankih kulturnih in nepolitičnih društev še določa, da mora vsako društvo vse sestanke, t. j. odborove seje, občne zbore, prosvetne večere in poučne sestanke (izvzemši telovadne večere) tri dni poprej prijaviti okr. glavarstvu. Ako se vrše ti sestanki odnosno seje redno vsaki teden ali vsaki mesec, zadostuje, da se napovedo enkrat za vselej s pripombo, da se vrše vsaki teden ali mesec ob istem času. V napovedi je treba navesti dan, uro, kraj in dnevni red sestanka. it Loterija Prosvetne zveze v Mariboru. Pripravlja se loterija z lepimi dobitki, ki bodo vsakega razveselili. Srečke bodo veljale 5 Din. Žrebanje bo dne 25. marca. Poverjeniki in poevrjenice, ki bi hoteli razpečavati srečke, se naj priglasijo do 3. februarja t. 1. Na špici NOŽA v malo vo le po obedu prašek MAGNA pospešuje PREBAVO - urejuje ODVAJANJE od- straniuje takoj zdravi preobilo kislino v želodcu, GOREČICO, bljuvanje - vzdigovanje - slab duh iz ust in želodca; katar želodca in črev. ture v želodcu, hemeroide, bolezni na jetrih V lekarnah in drogerijah 1 zavoj z navo d i 1 o m Din 4- DOM s: IN s: SVET mesečnik za književnost in umetnost bo izšel koncem januarja v dvojni številki. DOM IN SVET je danes prva revija bodisi radi izbranega leposlovja in esejev bodisi radi svoje odlične opreme. Informira o vsej domači in tuji književnosti. DOM IN SVET je dvignil tudi v inozemstvu ugled naše kulture, zato ga mora imeti vsak slovenski izobraženec. Stane celoletno 100 Din, polletno 50 Din. :: :: Naslov: UPRAVA DOMA IN SVETA V LJUBLJANI Za nagrado jim damo za vsakih pet prodanih srečk 5 Din. Priglase naslovite na Prosvetno zvezo v Mariboru, Aleksandrova cesta 6/1. ir Volitve v okrajne zastope se ne vrše. Vsi okrajni zastopi so prejeli obvestilo, da se volitve v okrajne zastope, razpisane za dan 3. februarja 1929, ne vrše. ir Pravilnik monopolskega delavstva. Uveljavljenje pravilnika o delavskih kategorijah in plačilnem sistemu v tobačnih tovarnah je po sklepu odbora samostojne monopolne uprave in s pristankom g. ministra za finance odložena do 1. aprila 1929. (Gl. Uradni list št. 5 z dne 17. januarja 1929.) ir V Litiji se vrši nov živinski sejem v ponedeljek, dne 28. januarja t. 1. ir Avtomobili v ljubljanski oblasti. Po podatkih velikega županstva v Ljubljani, je bilo koncem 1. 1928 v vsej ljubljanski oblasti prijavljenih 609 osebnih in 231 tovornih avtomobilov ter 557 motornih koles. Povprečno pride v ljubljanski oblasti en osebni avtomobil na 911 prebivalcev, en tovorni avtomobil na 2402 prebivalca in eno motorno kolo na vsakih 995 prebivalcev. Sin - prisiljen - obdolžit očeta umora Na sveti večer so, kakor smo že poročali, našli v Osjeku starko Marijo Vodopivec v njenem stanovanju umorjeno. Sum je padel na v isti hiši stanujočega usnjarja Friderika Beissa, ki se je pred leti zavezal, da bo Vo-dopivčevo do smrti vzdrževal, zakar mu jc ta izročila hišo z zemljiščem vred. Policija je videla v Beissu edinega v poštev prihajajočega storilca, ker je bil edini sostanovalec v hiši in ker se je par dni preje z umorjeno prepiral. Aretiran je bil Beiss iu njegova žena. Največje začudenje so vzbudila dnevna policijska poročila, da je 121etni Beissov sin — dijak 3. razreda na realki — izpovedal, da je svojega očeta opazoval, ko je umoril Vodo-pivčevo, in da je videl, kako si je oče umival okrvavljene roke. Na podlagi te izpovedi sta bila Beiss in njegova žena izročena državnemu pravdništvu in zadevo je dobil v roke preiskovalni sodnik. Tu pa se je položaj temeljito izpremenil. Edina glavna priča, sin aretirancev, je pred preiskovalnim sodnikom jokajoč izjavil, da ni opazoval svojega očeta pri zločinu, da ni videl, kako si je oče umival okrvavljene roke, in da je bil prisiljen k prvotni izpovedi, ki je tako strašno obremenila njegovega očeta. Na podlagi te nove izpovedi sta bila oba Beissova izpuščena iz zapora. gripe 1 B»citi boleini najlažje v naše telo pntom u tne m grlne odprtine. To najtemeljnej^e razkužite in jo napravite o porno proti napadu bacilov ako uporab tnt<» okusne ANACOTHUVBE >BfcWKBERI Oobe »e v vseh lekarnah, cena jim je zeio primerna t Arkadi j Averčenko: Draginja Draginja, draginja! Samo še tega nam je bilo treba — draginje. Vendar mislim, da bomo lahko odpravili in uničili njen vzrok, samo če ga bomo našli. Na primer: presno maslo. Snoči sem stopil v neko trgovino in rekel: »Dajte mi pol kilograma presnega masla!« »Izvolite.« »Kaj stane?« »Dvajset dinarjev.' »Kilogram?« »Da.« »Vi lažete?« »Pol kilograma.< »Kako to? Vi v resnici lažete! Saj to ni mogoče! Koliko masla je v tem kosu?« »Pol kilograma.« »In ta košček naj stane dvajset dinarjev? Ta odvraten košček rumene zmese da stane lepih in prelepih dvajset dinarjev ?« »Seveda, tako je.« »Lažete!« Potegnil sem revolver iz žepa in ga pri tisnil pomočniku na sence rekoč: »Če mi ne poveste, koliko im^tc čistega dobička na vsakega pol kilograma, potegnem petelina!« Padel je na kolena. »O, prisesam vam, draei prppod d-> imamo na vsakega pol kilograma petindvajset odstotkov dobička.« Odrinil sem ga s prezirom. »Verujem ti, pes' Grem naprej izpraševat. Odšel sem v večjo trgovino. »Po čem prodajate pol kilograma presnega masla?« »Po deset dinarjev.- In po čem ga kupujete vi?<; Po 9.25 Din.« Spet sem prijel za revolver. »Ni mogoče, da bi za to plačevali 9.25 Din! Debelo lažete!« Padel je na zemljo in mi objel kolena. >Verujte mi! Kmetje, lastniki krav, nam prodajajo presno inaslo po 9.25 Din. Čemu smo pa potem mi tukaj?' Jezen sem ga opalil po zadnji plati, dobro sem si obrisal z rutico roke in odšel dalje. • • • »Dober dan, kmetič!« »Bog ga daj!« »Povej ti meni, ali rediš krave? In potem napravljaš presno maslo? Prodaješ ga po 9.25 Din?« Čim je zagledal revolver, sc ga je polotil strah. »Kaj vam pride v glavo, prosim vas? Tega nismo mi krivi! Od nas zahteva krava devet dinarjev za pol kilograma. Ali je potem dosti, čc mi zahtevamo petindvajset par več? Tega nisem več udaril. Gntisil se mi jc. • • • Krava je stala v hlevu. Ko me je zagledala, sc je ozrla po strani name, ne da bi kaj rekla. »Ste li vi krava? sem jo vprašal že od daleč. Da, krava sem. -Dajete ii mieka? Nekaterim ga dajem, a uek ici m i Vincencijeve konference v ,v Ljubljani Din 100. 0 Dobrim srcem lepa zahvala. Trnovo se širi z novimi stavbami, zaeno se seveda množi število prebivalstva. V nove mestne stavbe (v baraki ob Ižanski cesti, ob Ljubljanici, na Trnovskem pristanu, v hiše v Koleziji in v za stanovanja jprireieno Konjušnico) se je naselilo nad 130 družin. Seveda je med temi zelo mnogo revnih, bolehnih, brezposelnih. Zato ni čuda, da se je število bednih v Trnovem še pomnožilo. Dasi so mnogi otroci dobili za bo-žičnieo darila od magistrata, od Kola jugoslovanskih sester in v šoli na Barju, sta jih Vincencijeva in Eli-zabetina konferenca obdarili na novega leta dan še 88. Otroci so dobili blago ve za obleke (za spodnjo ali za zgornjo, nekateri obutev). Bili so pogoščeni s čajem in pecivom. Ob tolikem številu otrok je jasno, da darovi niso mogli biti takšni, kakor sta si jih konferenci želeli. Toda tudi te so sprejeli vsi s toplo zahvalo vsem dobrotnikom. Tej zahvali otrok se pridružujeta tudi obe konferenci in izrekata zlasti mestni občini za izdaten prispevek, vsem trgovcem, ki so dali blago po znižanih cenah in vsem drugim darovalcev najiskrenejšo zahvalo. — Odbora Vincencijeve in Elizabetine konference v Trnovem. O Krajevni odbor Rdečega križa se tem potom najprisrčneje zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri njegovih obeh prireditvah v dramskem gledališču dne 11. in 13. t. m. ter s svojo dejansko, materijalno ali moralno podporo pripomogli do tako lepega uspeha. Vsakemu in vsem skupaj: Srčna hvala! I LIPTON-ČA) Zapomnite: po eno žlico na vsako skodelico ča:x« uviu j v uim in. Miaiiw i\aii'ijiiuii'. » v i i\ v.., j.,«! v mm: v Št. Ilju v Slov. Goricah. Pogreb bo v soboto, 19. t. m. popoldne iz mrtvašnice na Pobrežiu. Prve posledice f®yf prehlada so hri-pavost in kalel). Tc ncprijelnc pojave odstranite sli brco s [KRES I VALI □ Poročili so se v prefeklem tednu Avgust Slaček, strojevodja, s Cecilijo Stoparjevo, zasebnico, in Ivan Gorjup, progovni delavec s lJavk> Svetejevo, posestnikovo hčerko. □ Orliški krožek v Mariboru vprizori jutri ob 17 v dvorani Zadružne gospodarske banke dvoje mičnih in poučnih iger: Prisiljen stan je zaničevan in Jurčki. Pred predavanjem je kratko vzgojno predavanje. □ Združenje rezervnih oiicirjev in bojevnikov v Mariboru ima svoj občni zbor jutri, dne 20. t. ni. ob 10 uri predpoldne v hotelu pri »Zamorcu«. □ Nenadne smrti je preminula 50-letna pro-govna delavka Antonija Je.en iz Studencev. Domneva se da je revico zadela kap. [_j Zanimha razkritja pred mariborskim ka-ienskim sodiščem. Pred tukajšnjim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval v. d. a. Kuzelj, se .je \j5praj razpravljala zelo zanimiva razprava, ki je Mariborčanom Se v dobrem spominu. Zagovarjal se je neki tukajšnji mesar in prekajevalec, ki je bil obtožen, da je raznim strankam dobavljal v večjih množinah pokvarjeno meso in mrhovino. Današnja razprava je bila v najtesnejši zvezi še • tean, da je pred nedavnim časom v neki tukajšnji vojašnici obolelo nad 50 vojakov radi uživanja pokvarjenega mesa, kar se je komisijsko ugotovilo. Pri današnji razpravi pa bo nekatere priče navedle nekatera prav zanimiva razkritja. Splošno se je ia današnjo razpravo občinstvo zelo zanimalo in je tudi razprava sama potekla mestoma v znamenju Šaljivih opazk in humorja, kajti na podlagi nekaterih zanimivih izpovedi se je izkazalo, da so v Mariboru použije zelo veliko pokvarjenega mena, M 90 ga pa Mariborčani že takorekoč navajeni in jim prav nič ne škoduje in da so nekako proti eauživanju že imumizkani. Kvečjemu bi utegnilo uživanje takega mesa Škodovati tujcem. Tudi so Je pri današnji razpravi pokazalo, da je v poslovnem svetu že precej prodrla krilatica, da je v slu-iaju različnih dobav -pokvarjenega mesa posebno ▼ Mariboru vsako užitno. Obtoženi mesar, ki se osebno današnje razprave ni udeležil, je bil kon-tumačno obsojen na pet mesecev zapora. □ Na divje race. Ob ledenih pomolih v Dravi ae pojavljajo vsak večer cele jate divjih rac; zlasti veliko jih gomazi ob Pristanu, v bližini starega mestnega kopališča in ob ledenih pomolih, ki štrle zelo globoko v Dravo v bližini nekdanjega Schmiederje-vega posestva v koroškem predmestju. Iz temnega ozadja se v nočni uri prikažejo temne postave in preže — divji lovci na divje race. Pravijo, da ne brez uspeha. Dober tek. Mariborski iezičniki pa se pridušujejo, da je dala novemu nočnemu športu vzpodbudnega podneta Ibsenova »Divja raca«, ki se j-avno te dni odzibava preko mariborskega gledališkega odra. I no, radi lepšega seveda in pa, da se tnalo obregljivo izjezičijo. Celje SchubertoT večer. Čeprav je na sporedu prosvetnega večera, ki se vrši v ponedeljek dne 21. t. m. v Orlovskem domu, prvenstveno predavanje o jubilejnih pevskih slavnostih na Dunaju, ki ga bodo ponazorjevale lepe skioptične slike, bo vendar spremljajoči glasbeni program tal£ da lahko ta večer posvetimo spominu velikega sklada-delja Schuberta. Kakor so bile velike dunajske elavnosti predvsem namenjene spominu Schuberta. tako bo istemu spominu vsaj v skromnih mejah posvečen ponedeljkov prosvetni večer. Radi velikega zanimanja za ta večer priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji v Ljudski knjižnici na Cankarjevi cesti. j& V prid ccljskl dijaški kuhinji se vrši drevi ob 8 v spodnjih prostorih Narodnega doma domača veselica proti skromni vstopnini. M, aroma in prijeten okus v tem se odlikujejo vedno sveže pražene kave (mešanice). - Tvrdka ANTON FAZARINC, Celje. Dopist Radovljica jfospodinja« ima v nedeljo, 20. t. m. po popoldanski službi božji društveni sestanek. Predava zdravnik dr. Slivnik o ženski higijeni. Vabljene so vse članice, pa tudi druge žene in dekleta v starosti nad 16 let. | Krajevni odbor Rdečega križa ima svoj redni občni zbor dne 24. t. m. op pol 20 v restavraciji Kunstelj. Člani hi prijatelji društva pridite v polnem številu. K ran i Pomanjkanje vodne sile. V Pollakovi tovarni so morali radi pomanjkanja vodne sile delo razdeliti, kar so morali večkrat storiti tudi lansko poletje. Občni zbor Vincencifeve družbe. V nedeljo popoldne ob 2 bo po cerkvenem opravilu, ki se bo opravilo v kapeli sirotišnice, v prostorih sirotišnice občni zbor Vincencijeve družbe z običajnim dnevnim redom. I Litija i V Šmartnein ponove v nedeljo ob 3 Pečjako-vo šliridejanko: Kraljičina z mrtvim srcem, ki je polna zdravega humorju* pa tudi vzgojnega jedra. letošnja zima nudi naši mladini dovolj zim-ekfga športa: drsanja in sankanja. Zal, da se uporablja pri nas za sankanje občinska cesta, lei pelje iz Lilije mirno pokopališča v Šmartno, odnoeno tudi pešpot od podružnice sv. Miklavža do pokopališča. Cesta in pot sta od ennkanja tako zglajeni, da obstoja resna nevarnost za živino, voznike in pešce. Zato bi bilo prav, da odloči g. župan za sankanje drug primeril prostor, kjer se bodo mogli mladi pa tudi stari sankači svobodno zabavati, ue da bi najmanj ovirali javen promet. ' Št. Jernej na Dolenjskem Orlovski odsek vprizori v nedeljo dne 20. t. m. po litanijah v Društveni dvorani Finžgarjevo igro: »Naša kri«. Avto - zveza je bila pred tedni bolj ugodna. Imeli smo trikratno zvezo z Brežicami in Novim mestom. Sedaj pa vozita poštni avto in zagrebški .vTapred.r skoro istočasno in sicer samo enkrat na dan v obe smeri. Ptuj Oiroška predstava v ptujskem gledališču. Da pridejo tudi naši malčki do svoje pravice, jim pri-neso Mariborčani v ponedeljek, 21. jan. popoldne krasno bajko >Janko in Metka« s petjem plesom in godbo. Opozarja se, da bo to edina otroška predstava v sezoni. Zvečer istega dne letošnji operetni šlager »Adieu Mimi«. Spori Poravnajte naročnino! Nedeljski program na Bledu. Propagandni tek na 8 km za člane iu nečlane SK Bled: ob 9 pri Kun.llju v Gorjah objava proge, prijave, žrebanje; ob pol 10 start. Cilj na Mlinem pred hotelom Pe-tran. Popoldne vežba skokov na 20 in 60 meterski skakalnici na športnem stadionu. Skakalnice so pripravljene, okrepčevalnica je otvorjena Istotam. Led na jezeru je prvovrsten za drsanje in na več mestih od vetra popolnoma cčiščen snega. Vreme je šolnino, smuka prav povoljna. Vremensko poročilo JZSS. Vremenska porodila iz vseh krajev so tako ugodna, da odpade njih detajliranje. Smuka je v vsej Sloveniji in na Hrvatskem prav povoljna, mestoma celo idealna. NEDELJSKE ZIMSKOSPORTNE PRIREDITVE Smučarske tekme: V Bohinju tekma dani in gospodov za prvenstvo Bohinja. Prva na 5 km, druga na 12 km. Dalje glavna tekma naraščaja na 5 km; Udeležba pri tekmah glasom prijav prav interesent na, vsled izborne smuke se obeta številni poset smučarjev. V Logatcu klubska tekma Smučarskega kluba Logatec na 5 km. V Zagrebu Na Sljemenu prvenstvo Zagreba na smučeh na 15 km v priredbi HAŠKA. Drsalna tekma za dr. Fuchsov pokal je preložena mi 27. t. in., državno prvenstvo na 3. februarja, na kar opozarjamo vse drsalce. SMUŠKE TEKME ZA PRVENSTVO BOHINJA Za nedeljo 20. t. m. so razpisane v Bohinju sledeče smuške tekme, katerih pokroviteljstvo je blagohotno prevzel JZSS. I. Vztrajna tekma na okroglo 18 km. Start ob 9. Starta se v treh skupinah. 1. Skupina tekmovalcev, ki so že dosegli na saveznih ali mednarodnih amuških tekmah 1., 2. ali 3. mesto. 2. Skupina verificiranih saveznih tekmovalcev, ki dosedaj Se niso dosegli prvih treh mest. 3. Skupina tekmovalcev v starosti od 18 leta naprej, ki dosedaj sploh še niso »tartali pod okriljem JZSS. Vsakemu tekmovalcu teh sdtupin, ki prispe kot prvi na cilj, pri-tiče naslov ^Smučarski prvak Bohinja« za 1.1929 v I., II. oziroma III. skupini. Razven naslova dobe prvi trije na cilj došli tekmovalci prizaanice in lične kovinske spomenice. II. Tekma dam na 5 km. Vrši se samo v slučaju, ako ie pravočasno prijavljenih vsaj 7 tekmovalk. Stari ob 11. Kot prva na cilj dospela tekmovalka si pribori naslov »Prvakinja Bohinja za leto 1929«. Z njo vred dobe prva, druga in tretja pri-znanlce in spomenice. Prijavnina za vsakega tekmovalca Din 10.— .Zaključek prijav 19. jan. ob 12, nato dvojna prijavnina. Posamezni klubi naj prijavijo pravočasno pismeno svoje tekmovalce na naslov Tourist-Office Bohinj, Boh. Bistrica. Zdravniški pregled tekmovalcev 19. jan. ob 19 v jedilnici hotela »Markešf, zaostalih lastovic pa 20. jan. ob 8 v posvetovabiici ^Občinskega doma*:. Prijave po 8 dne 20. t. m. se zavračajo. III. Tekma bohinjske dece in naraščaja na 4 km. Start ob 13. Starla se v dveh skupinah. Prva skupina starost 12—16, druga starost 8—12 let. Za vsako skupino po pet praktičnih daril, ki bodo od 17. t. m. naprej razstavljeni v izložbi trgovine G. Budkovič na Bistrici. Objava rezultatov bo ob 16 v posvetovalnici »Občinskega doma« na Bistrici. Ker je že sedaj veliko zanimanje za te tekme, priporočamo, da si vsak naroči pravočasno in obvezno prenočišče. Na kolodvoru, oziroma v hotelu »Markeš« se bodo izdajale nakaznice za nočevanje. Radio Programi Radio-Ljubljana t Sobota, 19. jan.: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproduc. glasba. 13.30 Stanje vode. 17 Radio-orkester. 18.30 Delavska ura. 19 Nemščina, poučuje ga. dr. Piskemik. 1930 Duše vnost dojenčka, predava vseuč. prof. dr. K. Oz-vald. 20 »Zima«, glasbeno-literarni večer. Radio-orkester. 22 Poročila in časovna napoved. Nedelja, 20. jan.: 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančišk. cerkve. 10.30 Elektrika v poljedelstvu, predava ing. Ditricli. 11 Koncert Radio-orkestra. 15 Reproducirana glasba. 15.30 Moji planinski spomini, prof. J. Mlakar. 16 Lahka glasba. 17 Recitacije. 20 Pevski večer ženskega zbora drž. žen. učit. v Ljubljani. Radio-orkester. 22 Poročila in časovna napoved. Drugi programi t Sobota, 19. januarja. Zagreb: 13.15 Gramofonske plošče. — 17 Plesna glasba. — 20.35 Večer arij Štepice Segedi-Se9trič. 22 Prenosi iz inozemstva. — Praga: 12.30 Operetna glasba. — 16.30 Program za dame. — 19 Lahka glasba. — 21.15 Veseloigra »Rokavica«. — 22.25 Plesna glasba. — Stuttgari: 15 Lahka glasba. — 1915 Recitacije iz Jack Londona. — 20.15 Svabski večer. — Toulouse: 13.45 Koncert. — 14.15 Španske pesmi z orkestrom. — 14.30 Ameriški kvartet z havajsko kitaro. — 22.10 Zborovo petje. — Bern: 16 Orkester. — 16.30 Program za deco. — 20.30 Ljudsko petje. — 22 Orkester. — Kaiovice: 16 Reproducirana glasba. — 17 Glasbeno predavanje. — 20.30 Ljudski koncert. — 22.30 Plesna glasba. --Rim: 13 Trio. — 17.30 Petje in godba. — 20.45 Karabinierska godba. — Berlin: 10 ženski poklici v Ameriki, predavanje. — 17 Kavarniška glasba. — 18.30 Higiensko predavanje. — 20 Mandoline in petje. — Dunaj: 11 Kvartet Cerda — 15.20 Nalan modri (proslava 200-Ielnice Lessinga). — 17.45 Glasbena akademija. — 19.30 Bariton Celestino Sa-robe. _ 21.15 Ples dunajskih peric, stari dunajski običaj. — Milan: 12.30 Kvartet. — 16.30 Kvintet. 17.20 Petje otrok. — 21 Opera. — Budapest: 17.10 Karneval v Nizzi. — 19.30 Koncert. — 21.30 llu-moristični dueti — Nato ciganska godba. — Varit vi: i5.50 Reprouncii aiia giasba. — 17.20 Iz jiolj- j ske zgodovine. — 19.10 Radijska kronika. — 20.30 : Lahka glasba. - 2130 Plesna glasba. 1 gospodarstvo Racionalizacija nemških železnic (Iz predavanja geu. ravn. nemških drž. železnic dr. Dorpmtillerja.) Po reorganizaciji in komercijalizaeiji nemškega državno-železnlškega omrežja je nastopil tudi moment racionalizacije istega, da ne bi se izjalovil nam naš namen, katerega smo si kot vrhovna uprava železnic začrtali oz. za cilj postavili. Delo za Izvršitev racionalizacije ni bilo tako enostavno in lahko, kakor smo si v duhu predstavljali, narobe, bilo ne le ogromno, ampak vprav gigantsko. Ali pri naši skupni dobri volji in ljubezni do dela ter končno »kupni pomoči vsega uslužbenstva po svojih organizacijskih zastopstvih, kateremu brez ovinkov gre precejšnji del zaslug v tem prav-eu, srno to delo v še precpj kratkem času dveh polnih let izvršili. Ta racionalizacija se je raztezala naravno na vse panoge naše službe, torej tudi na Osebni del, in pri tem najvažnejšem delu naše uprave pričnem. Osobje je narastlo po svetovni vojni od 700.000 pred vojno, na 1,010.000 uslužbencev. — To »tanje ni odgovarjalo več zahtevam racionalne •službe, niti ni bilo v skladu s službenim opravilom, katerega je bilo treba brezhibno obvladati. Vsled tega se je morala uveljavili ena najbolestnejših procedur, kar jih kedaj no tem polju poznamo, in sicer odpustitev kar 310.000 uslužbencev iz naših železniških podjetij. Preostalemu osobju pa smo morali priskočiti na pomeč potom rnztiih olajševalnih naprav. Ena taka strojna naprava, katera nam .je resnično pomagala lajšati službo vlakospreinnemu osobju, je bila vpeljava avtomatične zavore sistema Kunz-Knorr prt vseli tovornih vlakih. Ista je dovoljevala ukinitev vseh zavorniških mest pri vlaku razen končnega voza, na katerem je moral radi sklepa vlaka in posluževati ja končnih vlakovnih signalov ostati en zavirač-sklepnik. Na ta način smo zamegli prihraniti eno tretjino celokupnega vlakospremnega osobja, torej 19.000 oseb, in ga uporabiti v drugih vrstah naše službe. Mimo tega smo zamegli vzdržati popoln službeni obrat v letu 1927. s 703.000 ljudmi, pri čemur smo si še 1. dovolili znižanje delovnega časa napram letu 1913. 2. Podaljšali smo počitniški od-počitek in kenčno 8. nastavili smo — mesto zdravega naraščaja — 21.000 vojnih poškodovancev-železničarjev, torej železničarjev-invalidov, kar smo tudi že pred vojno zmeraj prakticirali. Dalje posrečila se nam je tudi vpeljava akordnega dela. 40 odstotkov delavcev je na ta način zaposlenih v naših obratih. Pa tudi po pisarnah za raznotera opravila v množinah je zaposlenih v akordu do 15 odstotkov osobja. Nadaljnji racionalni ukrep naše uprave je, da vsa sporadično se povračajoča drobna dela oz. opravila kot čiščenje prog, odmetavanje snega, plazov itd. opravljamo s pomožnimi oziroma sezonskimi močmi. Tukaj morem le poudariti, da nam vsled tega starejše osobje napravlja precejšnje skrbi. Ker nismo precej časa sprejemali in nastavljali novih meči, postalo je ostalo osobje resnično staro, ter moramo vsled tega sedaj skrbno paziti, da si preskrbimo primeren naraščaj in da ga pravočasno v novem duhu izšciamo. Pri tej izbiri pomaga nam vpeljava tako zvanih >psihUehničnih sposobljenost-nih izpitov«. Dalje se trudimo preurediti in izboljšati strokovno šolanje našega celokupnega osobja potom za to določenih kurzov, katere jako pogosto prirejamo. Na polju stanovanjske skrbi za naše osobje, za strokovno ter jako ugodno ureditev bolniških blagajn in okrevališč kakor tudi letovišč za odmore tega uslužbenstva ustvarjamo vse mogoče in najboljše, samo da vzdržimo naše moštvo čilo in zdravo, kar se nam visokoprocentno povrača Nedvomno je pri. tem dejstvo, da tudi najboljše in strogo izšolano ter vzgojeno osobje ne more izkoristiti svojih dobrih moči, ako ni preskrbljeno za primemo organizacijo ne le uprave, ampak tudi dela, in sicer tako, da spada vsak na svoje pravo mesto. Napačno organizacijo obrala poznate takoj po tem, da je v isti zaposlena množica ljudi, katera zahtevanega maksimuma kljub temu ne doseže, ker se višji poslužuje nižjega oziroma ukazuje eden drugemu tako, da končno izvršilno breme pade na najnižjega. Mi stojimo torej na čvrstem iu principijelnem stališču, da izhajamo s kar najmanjšim številom višje naobra-žv ne t ia uradništva. Mi skušamo centralizirati samo neobhodno potrebnevrste našega obrata, a to v prvi vrsti personalno gospodarstvo, finance in nabave, vse drugo pa decentraliziramo in postavljamo na široko svobodno bazo. Pri tem pa nočemo, da bi delo bilo izvršeno po dveh osebah, ki ga pa prav lahko opravi sigurno en sam. Pri tem ne zanikamo, da je potrebno tudi primerno nadzorovanje, ampak ne tako širokogrudno kakor je veljalo dosedaj potom raznih šefov, referentov in končno starejšin, da se je že iskristalizirala očitna in stopnjevana nadorganizacija. Temu smo na ta način oclpcunogll, da smo določili nadzorovalne organe ter od časa do časa po preudarku sklicujemo konference na posvetovanja v tem pravcu oz. odpošiljamo primerne komisije na lice inc3ta. Vse je s tem sistemom prav zadovoljno. V ostalem siremimo za tem, da se lestvica instanc kar na minimum zmanjša. Mimo vsega tega imr.mo še raznotere majhne težkoče pri za početi racionalizaciji osebja podrejenega značaja, pa tudi te pridno študiramo naprej in se damo tudi v tem pravcu po naših odposlancih v drugih državah oz. po naših domačih organizacijah v pametnih zadevah primerno poučevati. Tečaji za avlof/ensko varenje in za mizarje v Celju. Zborniza za TOI priredi s sodelovan jem celjskega Slovenskega obrtnega društva v Celju tri strokovne tečaje, ln sicer tečaj za avtogensko varenje in dva tečaja za mizarsko luženje. Avtogenski tečaj se bo vršil v celjski mcsbii plinarni od 4. do 13. februarja 1929. Udeležijo se ga lahko mojstri, pomočniki in vajenci raznih kovinarskih strok (ključavničarji, kovači, mehaniki, kleparji, instalaterji), mojstri proti pristojbini 100 Dn, pomočniki in vajenci pa brezplačno. Poučevalo se bo varenje železnih pločevin, profiluega železa, cevi, jeklenih izdelkov, enostavnih in kompliciranih izdelkov iz litega železa, avtomobilskih cllindrskih blokov, štedilniških plošč, varenje bakra in medi z elek-trolitnim bakrom, aluminija in drugih kovin. Mizarska tečaja se bosta vršila v drugi polovici februarja, in sicer prvi (za celjske in okoliške udeležence) od 20. do 23. februarja, drugi pa od 25. do 28. februarja 1929. Mojstri plačajo pristojbino 50 Din; |K>močniki in vajenci so oproščeni. Poučevalo se bo luženje. lesa različnih vrst in trdot po najmodernejši metodi. — V obeh tečajih bodo poučevali priznani strokovnjaki, in sicer v avto-genskem tečaju g. inž. šiajmer od Tovarne za dušik d. d. v Rušah iu varilni preddelavec tvrdke Tscharre iz Huš-Maribora, v mizarskem tečaju pa strokovni učitelj g. J. Tratnik Iz Ljubljane. Udeleženci dobe po dovršitvi tečaja uradno izpričevalo Zbornice za TOI. — Prijave je poslati Zbornici za TOI. Borza 18. januarja 1929. DENAR V današnjem deviznem prometu ho se učvrstili Pariz, Dunaj in London, dočim so druge devize ostale neizpremenjene. Promet je bil znaten, zlasti v devizah Berlin (nad 1 milijon dinarjev), Curih in Dunaj. Privatno blago je bilo zaključeno samo v devizi Trst. — V Curihu sta se London in Newyork ponovno učvrstila. Devizni tečaji na l|ubl!anski borzi 1 \ jaiiuarjaa t ■ 29. povpraft pon. srednji sr. 17.1. Amsterdam 2281.50 2*87.50 2284. 0 _ Kerlin 1353.- 1356.— 1354.50 — Bruselj — 761.91 — _ Budimjiešta — 993.82 — — Curih 1094.25 1(97.25 1095.75 1095.75 Dunuj 799.32 802.32 800. S2 800.62 London 275A8 276.78 276.38 276.36 Newyork 50.76 56.96 56.86 _ Pariz _ 222.76 _ Praga 108,20 It9.— 168.60 H8.60 $rst 297.10 299.10 29110 208.10 Curih. Hrhinid 0.1275. Berlin 123.65, Budimpešta 90.65, Bukarešt 3.12, Dunaj 73.01, London 25.22, Ne\vyork 520, Pariz 20.825, Praga 15.3825, Trst 27.2075, Sofija 3.74, Varšava 58.27, Madrid 84.90. Z«(/reb. Amsterdam 2281.50-2287.50, Berlin 1353—1356, Curih 1094.25—1097.25, Dunaj 799.32 do 802.32, London 275.98—270.78, Newyork 56.76 do 56.96, Pariz 221.76—223.76, Praga 108.20—169. Trst 297.20—299.20. Belgrad. Berlin 1353—1356, Curih 1094.25 do 1097.25, Dunaj 799.32-802.82, London 275.89 do 276.78, Nevvvork 56.76—56.96, Pariz 221.76 do 223.76, Praga 168.20-169.00, Trst 297.10—299.10, Budimpešta 992.32 —995.32. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den.. Ljubljanska kredit. 125 den., Piašlcdiona 920 den., Kred. zavod 175 den., Vevče 120 den., Kranjska industrijska zaključek 280, Ruše 260—230, Stavbna 56 den.. šešir 105 den. Zagreb. Dri. pap,: vojna škoda ar. 44350 do -145, k asa 444—445; termini: 2. 420.50—121.50 (422). 12. 460 b!.; 7% inv. pos. 80.25—87; agrari: 52.50 do 53. Bančni pap.: Union 50.50—57.50, Poljo 17.50 do 18, Hrv. 64-65 (65), Kred. 93, Jugo 91—92 (91), Lj. kr. 125—126, Medjun. 57.50 den., Nar. 70.50 do 71.50, Prašted. 922.50—930.00, Srpska 152 den., Zem. 138—140. Ind. pat'-: Guttinami 202—201 (204), Slavotiia 5—5.25, Stavek* 101 den., Danica 160 do 170, Drava 150—175, Hečerana 170—490, Osj. vag. 310—320, Union 305 —320, Ragusea 490—505, Trbovlje 480-490, Vevče 125 den., Nar. šum. 30-35, Piv. Sar. 220-265, Oceania 245 den.. Mlin 20. Belgrad. Vej na škc.la 445.50—410, 2. 420—421, Narodna bauka 7160, a^rarji 52.75, posojilo 86.25 do 86.50. Les Lesni trg je nadalje miren. Cene so stalne, čeprav v nekaterih krogih dvomijo ti njih nadaljnji čvrstoči. Naša država je v hrastovim' prilično razprodana, saj v normalnih sortacijah. Razprodane niso samo zaloge, ampak tudi že produkcija kampanje 1928-29. Dosedaj je prišlo na licitacijo slavonske hrastovine 115.000 kub. met. V februarju se pričakuje oživljenja kupčije z bukovino. Na ljubljanski borzi so bili zaključeni 3 vagoni, in sicer 2 vag. hrastovine in 1 vagan oglja. Tendenca neizpremeniena. Povpraševanje je za 1 vagen lepih orehovih hlodov, od 25 cm premera dalje, od 2 ni dolžine naprej fko vag. meja. žito Položaj na žitnem trgu je neizpremenjen. Trgovci, ki si žele višje cene za pšenico ter sc naslanjajo na dokaj slabe dovoze blaga na trg in producenti, ki niso izgubili upanja, da se bo vzdržala na svetovnih tržiščih hota, so uvideti, da cene za enkrat 110 pojdejo višje in da se kupci drže preveč rezervirano napram nastalemu položaju. Vsled tega je zavladajo precejšnje mrtvilo. Koruza je čvrsta, vendar se cena ni bistveno izpre-menila. Za pšenično moko je malo zanimanja. Povpraševanje je le po pšeničnih otrobih, vendar je cena baškega blaga previsoka, da bi se kupčija izplačala. V Ljubljani notira jo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dobava prompina): pšenica 80 kg 2% za januar 285—237.50, za lebruar 290—292.50, marec 297.50—300, april 302.50—305, maj 307.50— 310, moka Og vag. bi. fko Ljubljana 420—425, laplat-ska koruza 320, umetno sušena 310, primerno suha 295, ječmen 330—332.50. Zaključkov ni bilo. Tendenca čvrsta. Sadje Trgovina z jabolki v mariborski okolici. Po uradni statistiki se je izvozilo iz mariborske okolice do Božiča okroglo 1140 vagonov jabolk (k la rin-fusa). Največ so jih pokupili kupci iz Nemčije in Holandije. V zimski dobi je nemogoče pošiljati jabolka v vagonih, ampak samo v zabojih. Ker pa imamo letos izvanredno hud mraz, je sedaj vsak transport jabolk izključen. V mariborski okolici leži pri posameznih sadjarjih in trgovcih še oko i 30— 35 vagonov finih jabo'k. V glavnem sta na ra; polrgo samo še dve vrsti: »bobovec« in ^štajerski mošan-celj«. Največ jabolk je še na prodaj v župnijah Sve-čina. Gornja Sv. Kungola, Spodnja Sv. Kuugota, Sv. Jurij ob Pesnici in St. 11 j - Cena na veliko je kg ci 5 Din. Pri nakupu in prodaji posredujejo največ: Sadjarska zadruga v Mariboru (Aleksandrova c. 6), Frane Vaupotič iz Gornje Sv. Kungote, Anton Ke-reučič iz Pesnice in Franc Hlade od Sv. Jurija ob Pesnici. Jabolka vsebujejo letoe izvanredno mnogo sladkorja. Radi tega kupci zelo iščejo sadni mošt, kateri dosega celo ceno slabejSih vin. Posebno mnogo so nakupili sadnega moSta kmetje in gostilničarji iz Savinjske doline in iz Kranjske. — Pohvalno moramo omeniti, da je železniška uprava šla pri transportu jaboik zelo na roko s tem, da je daia dovolj vagonov na razpolago. Carinarnice pa so svojo proceduro zelo omejile. —I- veh imgdjgid vppme^s Prva balkanska olimpijada Svcječasno so se sporazumeli zastopniki balkanskih držav o priliki lanskih mednarodnih telovadnih svečanosti v Amsterdamu, da priredijo počenši z letom 1929 vsako tretje leto balkansko olimpijado in meddržavne tekme v eni izmed balkanskih prestolic. Ustanovili so balkanski olimpijski odbor, kateremu so zagotovili sodelovanje zastopniki Alban;je, Bolgarske, Jugoslavije, Rumunije in Turčije. Zdaj objavlja odbor, da se bo vršila letos prva leti v New-Jerseyu ob reki Soutli River. Vlak, v katerem so se seveda vozile le lutke, katerih so bila polna okna, je zavozil z mosta v vodo. Stroj je pri tem v resnici eksplodiral. Ko je bil vlak v vedi in eksplozija pri kraju, je skočilo v vodo 40, za to pripravljenih oseb. Vsi izmed teh pa niso bili prvovrstni plavači, posebno v obleki ne in treba jih je bilo reševati, film pa je tako postal še bolj zanimiv in realističen. Padanje v prepad je pri filmu nekaj vsakdanjega. Vendar pa je bil neki prizor, ko spuste v prepad avto, silno razburljiv in mučen. Nad reko Hudson je namreč čakalo pet operaterjev, da bodo v primernem trenutku pričeli s snemanjem. Grozen je bil prizor, ko je sredi pečin avto eksplodiral ter se razletel na tiseče koscev. Težak kos jekla je priletel v enega izmed operaterjev ter mu dobesedno glavo odtrgal. Razburljivo je bilo filmanje, ko je igralec Gifford po dogovoru zavozil v morje. Nalog je imel, da spusti kolo, ko pade v vodo, sam pa da se reši s plavanjem na bližnji čoln. Ko pa je ta v divjem diru zavozil v vodo, se mu je kos obleke zapletel med kolo, ki ga je potegnilo na dno morja. Srečo pa je igralec imel, da je bilo blago slabo ter se odtrgalo tako, da je mogel splavati kvišku, sicer bi bil gotovo utonil, predno bi ga našli na morskem dnu in ga izmotali iz. kolesa. vsi več ali manj ranjeni, enega pa je vrglo daleč v morje in nezavestnega so rešili. Tudi naročene nezgode niso vselej brez | nezgode. 1 Samomor dveh zdravnikov Veliko senzacijo je izzval v Londonu .samomor dveh 29 let starih dvojčkov dr. Arturja in dr. Sidneja Smilila, ki so ju našli s preležanimi vratovi v stanovanju. Na vratih zaklenjene spalne sobe je bilo nabito sledeče obvestilo: Narodu! Svoje življenje sva posvetila raziskavanju bolezni raka in radi tega sva popolnoma obubožala. Siromaštvo je vzrok najinemu dejanju.. Oba brata sta bila znana radiologa, ki sta ves svoj denar izdala za proučevanje bolezni raka. Kljub ponovnim prošnjam nisCa dobila od vlade nobene podpore. Bolgarski visokošolei zoper alkohol Sofijsko visokošolsko društvo za pobijanje alkoholizma je naprosilo ugledne politike, pisatelje. gospodarske in kulturne delavce, naj mu pošljejo svoja mnenja o škodljivosti pijančevanja za ljudstvo in o najboljših načinih pobijanja te nesreče. Zdaj bodo natisnjeni ti odgovori kot posebni zbornik. Izkupiček pa bo menda zadosioval za otvoritev prve bolgarske protialkoholne bolnice. Velika nesreča na morju Ob kitajski obali se je zgodila velika nesreča. Parnik :>Hsinsvah« je med Shanghaiem in Hongkongom zadel na skalo in se potopil. Samo 25 poinikov so rešili, dočim so 103 možje posadke in 271 potnikov našli smrt v hladnih valovih morja. Maršal Foch, znameniti francoski vojskovodja in vrhovni poveljnik zmagovite zavezniške vojske v svetovni vojni, je nevarno obolel. balkanska olimpijada avgusta ali seplembra meseca v Atenah. Iz razglasa je vidno, da so do zdaj prijavila svoje sodelovanje moštva, oz. posamezni zastopniki Bolgarske, Grčije in Turčije. Upajmo, da se pravočasno pobrigajo za prijavo tudi naši športni krogi. Saj bo imela balkanska olimpijada razen strokovnega še širši pomen, kot sredstvo za medsebojno zbli-žanje in spoznavanje balkanskih držav. Ženska volivna pravica v Romuniji Kakor poroča : Adeverul«, bo nova romunska vlada o priliki revizije vclivnega_ za-ja dala volivno pravico tudi ženam. Zen-volivna pravica je obsežena že v romun- ustavi. Naročene nezgode Ako bi bil nepoučen človek videl, ko je pred kratkim v bližini Andoverja na Angleškem drvel vlak z brzino 80 km, nasproti velikemu tovornemu avtomobilu, ki je stal na progi, bi mu gotovo sapo zaprlo in dogodek bi pomnil svoj živ dan. Vozač avta jc za časa izstopil ter stopil daleč proč, vlak pa je z vso silo treščil v avto, nakar je nastala silna eksplozija in visok oblak dima se je dvignil iz razvalin.Ko se je dim polegel, je bilo videti, da je vlak ležal iztirjen ob progi. A vse to je bilo »narejeno« in sicer po naročilu nekega znanega filmskega podjetja. Ta »nezgoda« je stala podjetje nič manj kot dva milijona dinarjev. V Evropi so take, naročene nezgode nekaj redkega, navadne pa v Ameriki, v deželi vseh možnosti. Največjo »nezgodo« so filmali pred Ena na-.eusili arhitektonskih stavb v Nemčiji jo cerkev sv. Gereona v Kolnu. Baje jo je dala sezidati sv. Helena v enajstem stoletju. V Brightonu so na morski pečini filmali dramo. Eden izmed igralcev bi moral »pasti« preko 24 metrov visoke pečine v morje. Napravili so maskirano ograjo, za katero naj bi se igralec pri »padcu« skril. Toda mož je igral preresnično, se nagnil pri padcu predaleč in v resnici padel v morje. Bil pa je slučajno prvovrsten plavač, vendar se je kljub temu le s težavo rešil, kajti, pri padanju v globino se je skoro popolnoma onesvestil. Največja narejena nezgoda pa je bila, ko so spustili v zrak star in neraben parnik. Osem igralcev je zlezlo na krov, a ker je parnik predčasno vrglo v zrak, so bili 5 :oc»»h*t «i e oo* o Samoumori na Dunaju 1928 Po pravkar objavljenih uradnih številkah je bilo leta 1928 na Dunaju 3078 samoumorov; od tega odpade 1412 slučajev na moške, 1666 pa na ženske. S smrtjo je končalo 960 samoumorov; tu prevladujejo moški s 567 smrtnimi slučaji, dočim odpada na ženske 393 slučajev. Leta 1927 je bilo na Dunaju 2294, leta 1926 2391 in leta 1925 2259 samomorilcev, tako da izkazuje lansko leto znaten narastek obu-pancev naspro.i vsem prejšnjim letom. Med samomorilci so bili zastopani vsi poklici in vse starosti od 14 letnega otroka do 80 letnega starca. Največ samoumorov se izvrši odnosno poizkusi s svetilnim plinom. Med vzroki, ki ženejo ljudi v smrt, je na prvem mestu težka beda in brezdomstvo; potem pridejo bolezen, družinski spori, omračenje uma itd. Zaradi nesrečne ljubezni je poiz" usilo odnosno izvršilo samousmor 63 moških in 152 žensk. Če je mladini na smrt hudo Svoboda je tveganje in mladina preje tvega nego odrasel človek. Zato jVse eno, je za slepca.« Za duha in srce Vzhod in zapad III, letnik revije »Kraljestvo bolje«, ki jo ureja g. univ. prof. dr. Fran Orivec v Ljubljani, se jc začel z dvema številkama, ki značita vedno bolj stopnjujoči se napredek in poglobljenje v najvažnejši problem sodobnega krščanskega verskega živ. ljenja: zedinjenje kristjanov po zbližanju zapad ne cerkve z vzhodno. Dasi primeroma mala po obsegu, vsebuje ta z izredno skrbnostjo, prvovrstnim strokovnim znanjem in ljubeznijo urejevana revija v vsaki številki naravnost ogromen materijal, kar se da doseči samo z občudovanja vredno zgoščenostjo in konciznostjo člankov. Dr. Anton Cepon in dr. Franc J e r € nas uvajata v vzhodne cerkvene očete in njihovo duhovno življenje ter askezo — tu se imamo zapadniaki še veliko naučiti. Razgled po katoliškem svetu ni samo bogat, ampak tudi pravilno usmerjen v cilj /edinjenja, največja pažnja pa je pbl«žena na Vesti s krščanskega vzhoda, iz Katerih se lahko zajema ne samo točno in pravilno, _ sakega _ kjer med drugim izvemo zanimive podatke o sedanjem stanju v Sibiriji, kjer je ostalo malodane vse !ri starem, iz knjige »Incredible Siberia« (1928) od uniusa Wooda in iz za boljševike simpatično pisane knjige »Neu-Sibirien« od Cleinouda (1928). Opozarja se na prevod in pojasnila dr. Fr Grivca k znameniti pafieževi okrožnici Rerum Orientalium. Velikega vzgojnega pomena je življenjepis Pavi« Sumana od Šedivyja, izvemo nadalje o muče-ništvu katoliških škofov in duhovnikov zaiedno s pravoslavnimi na strašnih Soloveckih otokih. — List re naroča- Uprava lista »Kraljestvo božje«, Maribor, Koroščeva ulica 12. Letna naročnina 12 Din. • Naše prijateljice. Spisal inž. Ciril leglič. Knjiga o sobnih cvetlicah. Izdala in založila Mohorjeva tiskarna. 286 strani. 94 slik. Cena knjigi je za ude Mohorjeve družbe: broš. 27 Din (za neude 36 Din); vez. 34.20 Din (za neude 45.60 Din). Cvetja in zelenja v naš dom! To geslo je vodilo pisatelja Cirila Jegliča, ki nam je sedaj pod naslovom »Naše prijateljice« napisal krasno knjigo o življenju in cvctenju sobnih rastlin. Pisatelj, ki je dobro znan že iz »Mladike«, piše tako živo, da občutiš iz njegovega pripovedovanja toliko prisrčnosti, da ti postane resnično žal, če morda doslej če nisi vedel za »srečo in blaženost, ki jo uživa srce, ki ljubi cvetlice«. V »Naših prijateljicah« so zbrane najhvaležnejše lončne rastline, primerne za cvetoči vrtec v domači sobi, za okras oken in balkonov. Tu je opisanih nad 30 rastlinskih rodov, in sicer temeljito, zanimivo in pregledno, kakor boš težko našel kaj jx>dobnega v tujih knjigah. Dragocene in zelo jjrivlačne so tudi slike, katerih je v knjigi 94. Samo pri fcegonijah je U slik, pri krizantemi 5 in pri palmah 9 slik; pa tudi druje rastlinske vrste so točno pojasnjene s slikami. V uvodnih poglavjih pa podaja knjiga še nekaj splošnih navodil, ki so za sobnega vrtnarja posebno važna. Posebej slovenskim dekletom je namenjena ta knjiga. Prepričani smo pa, da se bodo »Naše prijateljice« brž priljubile starim in mladini in vsem, ki imajo smisel za dobro in lepo. Prav pripravno bo služila knjiga tistim, ki vzgajajo našo mladino, zlasti učiteljicam in učiteljem ter še posebej gospodinjskim šolam in tečajem. Namen knjige pove avtor v uvodu: da bi mogel imeti vsak svoj vrt, da bi se jiomlad vselila vsaj v naše -obe in bi se tako sami pomladili v ljubezni do narave in skrbi za njena najlepša živa bitja. Knjigo je dobiti tudi v vseh večjih knjigarnah. Drobiž Izšla je Belgradu šesta knjiga del Boristava Stankoviča: Moji znanci. Te črtice so večinoma iz dijaškega življenja. — V Zagrebu je 17. t. m. imel koncert v Evropa-kinu znani zbor donskih kozakov Jarova, ki je žel ogromen aplavz. Zbor nima sam umetniških pretenzij, ampak hoče samo propagirati ruski folklor. Vendar pa je tudi umetniško na višini; zlasti je nedosežen v dinamiki. Njegovo polje, kjer ga nihče ne doseže, je ruska cerkvena pesem. — 17. t. m. je bila v Zagrebu glavna skupščina Društva hrvatskih kniltevnikov. Za predsednika je bil izvoljen dr. MiUvoj Dež man. DIŠAVE SLON Naznanila Ljubljansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20. Sobota, 19. jan.: »VOLPONE«. Premijera. Premi. ieiski abonma. Nedelja, 20. jan.: »KROJAČEK-JUNAČEK«. Ob 18. Mladinska predstava pri znižanih cenah. Izven. »VOLPONE« Ob 20. Izven Pondeljek, 21. jan.: »LEPA VIDA«. Red C. OPERA: Začetek ob pol 20. Sobota, 19. jan.: »ČARDASKA KNJEGINJA«. Ljudska predstava pri izredno znižanih cenah. Izv. Nedelja, 20. jan.: »MADAME BUTTERFLY«. Ob 15. Ljudska predstava pri znižanih cenah Izven. »PRI TREH MLADENKAH«-. Ob pol 20. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Pondeljek, 21. jan.: Zaprto. »Volpone«. Premijera te znamenite stare angleške komedije se vrši v ljubljanski drami danes za premijeinki ubouina. Drama se je mnogokrat igrala v vseh večjih gledališčih vitega sveta, pravkar jo igrajo z največjim uspehom v Ameriki in v Varšavi, v Parizu pa ,io igra Teatre de« Ateliers večer za večerom ob popolnoma razprodani hiši. Drama ima 6o»t slik, ki »o vse l«redi*o efektne in vežejo poslušalca od začetka do konca z isto močjo. Kalmanova opereta Čardaika knruinja - se poje v soboto 19. t. m. v običajni zasedbi v ljubljanski operi kot ljudska predstava pri izredno znižanih opernih cenah. Nedelja v ljubljanskem aledalitiu. 20 janu- arja 1929 s»o v ljubljanskem gledališču štiri predstave, Drama vprizori ob 15 mladinsko igro Kro-jaček-Junaček pri znižanih cenah, zvečer ob 20 pa je prva repriza angleške komedijo »Volpone«:. V operi se poje |x>poldne ob 15 Puoeinijeva opera Madame BuUerfly z gospo Zinko Vilfan-Kunčevo v (flavni in naslovni vlogi. Zvečer ob pol 20 pa se ponovi opereta s j>rekrasno klasično Schuberlovo glasbo, »Pri treb mladenkah- . Obe operni predstavi se vršita kot ljudski predstavi pri znižanih cenah. Gospa Zinka Viljan-Kunčeva poje v nedeljo popoldne ob 15 v ljubljanski operi naslovno partijo v Puccinijevi operi »Madame Butterfly . Na to predstavo opozarjamo še prav po.ebno izvenljub-ljansko občinstvo. Cene so znižane. Ljudski oder v Ljubljani V nedeljo, 20. januarja ob pol 8 »CHARLIJEVA TETA«, veseloigra v treh dejanjih. Mariborsko gledališče Sobota, 19. jan. ob 20. uri: »DOVER CALAIS«. — Kuponi. Znižane cene. Zadnjikrat » Nedelja, 20. jan. ob 20. uri: »NA CESARIČINO POVELJE«. — Premijera. Premijera operete »Na cesaričino povelje« na mariborskem odru bo v nedeljo, 20. jan. Ljubka godba, prijetno dejanje in mnogo komike, srčka« otroške scene, mili* - v dobrih starih časih - v« to bo gotovo pripomoglo tej simpatični opereti I kar največjemu uspehu. Vstopnice od danes naprej pri dnevni blagajm- PriredUve in društvene vesti .->Charlijevn tela< na ljudskem oiru. V nedeljo, 20. t. m Ob pol 8 zvečer vprizori Ljudski oder v Ljubljani izredno zabavno in na dovtipih bogato veseloigro Charlljeva teta«. Ceaj. obtinstvo opozarjamo, da ai preskrbi vstopuice ie * pred-produji, ki s« vrSi od 8—12 in od 2—6 popoldne v Ljudskem domu, I. nadstropje, ker zanimanje u to prireditev je veliko. Dvorana bo toplo kurjena. Simfonični koncert Glasbene Matice v Ljubljani se vrši v pondeljek, dne 21. t. m. v dvorani Filharmonija* družbe Spored koncerta navaja skoro same pri nas še neizvajane skladbe. Roro. dinova 2. simtonija, o kateri trdi sloviti nemški dirigent Feljx Weingartner, da je najjalije doie ruske simfonične literature, nas p»p*He » o« rt je narodne glasbe ter očara s svojo v©-!»o »velo in nikjer dolgovezno meJodiftno invencijo. Vsi ittrje stavki se odlikujejo po posobno presnanni formi, ki očituje toliko raznoličnosti, da poslušalca komaj pusti do sajje. Kakor en sam izliv pestrih domlsln-kov zagrabi ta skladba, ki konča s triumfalnim poudarkom narodnih, ritmično posebno zanimivih motivov, — Simfonija, katere najvnetejši propa-gator je bil sam Liszt, zavzema izredno visoko mesto v svetovni literaturi ter doeeza povsod, kjer jo izvajajo, velikanske uspehe. Generalna vaja za simfonični koncert orkestralnega društva Glasbene Martlee, se vrti v nedeljo, 20. t m. oh 10 dopoldne v dvorani Fithar-mcinične družbe. Strokovno društvo javnih nameščencev v LJubljani drevi nima svoje seje, temveč šele prihodnjo soboto in potem re*ti» te vsakih 14 dni. Sentpetersko prosvetno draitvo priredi danes zvečer ob pol šestih poučno predavanje sa mladino, h kateremu so tudi odrasli vljudno vabljeni. Priložnostni nakup. Najprimernejša darila so : volnen« in Hor nogavice, rokavice, trtico perilo, puloverji, mlin« *«P«»i robci, naramnice, kravate, srajce, ovratniki. ročnetorbice, aktovke, dežniki, toaletna mila, iportne potrebščin« itd. Uprl Josip Peteline«, Ljubljana blizu Prnlnrnovegn spomenik« zn ved«. Rnrli stowianski. Koncem decembra je izšla v Lvovu druga številka tega slovanskega mesečnika. A. 1 v i č je priobčil kratek Clančič o zgodovinskih težkočah na poti k enotnemu jugoslovanskemu kulturnemu razvoju. K. Smogorzew»kt poroča o slavistiki na Francoske^n. Posnemamo odtod, da se predava na ficole natlonale des langues orientales srbo-hrvatski jezik (prof. Vaillant asistent Jančič). v Straeburgu pa slovenščina (prof. Tesničre). Med izdajami Revue des etudes slaves so tudi južnomakedonske pravljico (natisnil prof. Mazon). M. Gumovski pripoveduje o razstavi sodobne čehoslovaške kulture v Brnu, gma. Blumova se navdušeno spominja poletnega bivanja Ivovskih dijakinj v Dalmaciji. Sledijo tekoče vesti, književne ocene, higi-jena, šport, posmirtnice in drugo. Potrti naznanjamo vsem tužno vest, da nas je 18. jantiarja za vedno zapustil po do|gi in težki bolezni, previden s sv. zakramenti, naš dobri brat, sin, soprog oziroma oče, gospod IV1RTUR B1IRGER trgovec v PostojnL Pogreb se bo vršil v soboto dne 19. januarja popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Postojni. Postojna, dne 18. januarja 1929. Rodbine: Burger, Arko, Šetinc, Sajevic, Brez posebnega obvestila- Sir Arthur Conan Doyle: Izgubljeni svet 47 (The lost world.) Roman. Toda naposled je pomolil Challenger glavo izza skale, da bi dokazal neko trditev, ki jo je Summerlee pobijal. S tem bi nas vse malodane ugonobil. V istem trenutku je zapiskal nam najbližji samec z rezkim, hreščečim glasom, odprl svoje opnaste, dvajset čevljev široke peroti in se dvignil v zrak. Samice in mladiči so se strnili na kup poleg vode, medtem ko je zletel ves krog čuvajev drug za drugim vedno višje. Lepo je bilo videti, kako je letalo naposled lastovkam siično nad nami kakih sto teh orjaških, grozovitih strašil in stresalo zrak z naglimi udarci svojih peroti; a kmalu smo se prepričali, da ne bo samo pri tem ostalo. Od kraja so letale velike pošasti v razsež-nem krogu kot da bi se hotele natančno prepričati, kako jim preti nevarnost. A potem so se spuščale polagoma vedno nižje in krog je postajal vedno ožji, dokler niso pričele frčati prav okoli nas in ni napolnilo suho, hreščeče šumenje sivih orjaških peroti zrak s takim roi>otom, da sem se spomnil hendon-skega letališča na dan tekme. Hitro v gozd pa vedno skupaj!" je zakričal lord John in obrnil puško s kopitom navzgor. »Golazen nam jo hoče zagosti!« V trenutku, ko smo se hoteli umakniti, se je zožil krog nad nami tako, tla so se dotikali konci najbližjih peroti skoro naših obrazov. Zaman smo se branili z gorjačami in puškami, ker ni se nam posrečilo zadeti nič trdega in ranljivega. Potem se je nenadno izločil iz šumečega sivega kroga dolg vrat, ij, ^.»»nj, kljun je hlastnil po nas. Prvemu je sledil drugi in zopet drugi. Summerlee je zavpil in se grijol za obraz, po katerem je curljala kri. Mene je zbodlo kakor s šilom v vrat in sem se skoro onesvestil od strahu. Challenger je padel, in ko sem obstal, da mu pomagam na noge, sem zopet dobil udarec od zadaj pa se zvrnil na profesorja. V istem trenutkuu sem zaslišal pok lord Johnove težke slonovke, se ozrl in zagledal eno pošast s prebito perotjo. Vlačila jo je za seboj po tleh, težko stokala in hropela s široko odprtim kljunom pa nas je gledala z izbuljenimi, krvavo podplutimi očmi kakor hudič na srednjeveški sliki. Njeni tovariši so se dvignili ob nenadnem strelu višje in krožili zopet nad nami. »Zdaj pa,« je zavpil lord John, »reši se, kdor more!« . Planili smo skozi grmovje, a komaj smo pritekli do roba gozda, so nam že bile harpije zopet za petami. Podrle so Summerleeja na tla, a smo ga dvignili in vlekli pod drevesa. Tam smo bili na varnem, ker so imele velikanske peroti premalo prostora med vejami. Ko smo šepali hudo potolčeni in izmučeni proti domu, smo še dolgo videli, kako so krožila strašila pod modrim nebom vedno višje in višje, tako da niso bila naposled večja od jate grivarjev; nedvomno so stalno zasledovala našo pot. Ko pa smo prišli do goščave, so pustila naposled preganjanje in nismo jih več videli. »Jako zanimiva in poučna izkušnja,« je spregovoril Challenger, ko smo se ustavili ob potoku, kjer si je opral otečeno koleno.. — »Zdaj smo se pač izredno dobro seznanili z navadami razkačenih ptero-daktilov..« Summerlee si je umival krvavečo rano na čelu, (ločim sem si jaz obvezoval neprijetni vbod V vratni mišici. Lord John si je slekel s pleč suknjo, pa smo videli, da so mu napadalčevi zobje samo opraskali kožo. — »Zabeležiti je treba,« je nadaljeval Challenger, »da je izkupil naš mladi prijatelj izraziti vbodljai, dočim ie lordu Johnu le pregrizena z zobmi luknja v obleki. Jaz pa sem dobil udarec s perotjo po glavi, torej je dobro razvidno, kakih različnih sredstev se poslužujejo pri napadu.« Danes nam je nenadoma umrl nai t|ublj«ni brat, avak in stric, gospod Albin Mesušar računski inšpektor. Pogreb nepozabnega bo v nedeljo dne 20. januarja ob 2 popoldne iz mrtvalnice aplolne bolnišnice na pokop aH »te pri Sv. Križu, Ljubljana • Bocksteiu . Kamnik, dne 18, jannarj« 1929. Mostni pogrebni zavod. Vsemogočni je poklical k Sebi v boljše življenje natega dobrega soproga, očeta, starega očeta, gospoda Franca Rebolj st. posestnika b gostilničarja n« Krki pri Stični v 70. letu starosti, po kratki, mučni bolezni. Pogreb bo v nedeljo ob pol tO na žujmio pokopališče na Krki. Krka pri Stični, 18. januarja t929. FRANČIŠKA, soproga. FRAN in LUDOVK, sinova. MARIJA, bči. ZOFIJA REBOLJ roj. MOJE, VILČ1 REBOLJ roj. EISELT. JOSIP MATEK in vsi vnuki in vnukinj«, »Komaj smo si rešili življenje,« je rekel resno lord John, : in si ne morem misliti hujše smrti, kakor postati žrtev slične umazane golazni. Žal mi je, da sem sprožil puško, a, Bog ti moj, saj ni moglo biti drugače!« »Mi ne bi sem prišli, če ne bi vi tega storili,« sem rekel prepričano. »Morebiti nam ne bo ta strel preveč škodoval,« mi je odgovoril. »V tem gozdu se marsikdaj more slišati glasen, strelu sličen pok, če se lomi ali zruši katero drevo. Vsekakor pa mislim, da smo danes zadosti doživeli. Najboljše bo zdaj, da se povrnemo domov in poiščemo v taborišču v zaboju z zdravili karbolovo vodo. Bogve, ali niso zastrupljene rane, ki so nam jih vsekali ti zoprni kljuni?« Od začetka sveta ni doživel najbrž noben človek sličnega dneva. A čakalo nas je še novo presenečenje. Ko smo ob potoku slednjič prikorakali do naše poljanice in zagledali bodeči plot okoli taborišča, smo mislili, da bo zdaj konec našim neprilikam. A kje neki! Namesto počitka, smo si poprej morali razbijati glave nad drugimi stvarmi. Vrata v Utrdbo Challenger so bila nedotaknjena, ograia je ostala nepoškodovana, a vendar je moralo obiskati taborišče v naši odsotnosti neko nepoznano pa močno bitje. Nobeni sledovi na tleh niso kazali, kdo bi lahko bil, samo na-lomliena veja mogočnega gingkovega drevesa nam je dovolila sklepati o poti, po kateri je prišel ter odšel; zato pa je nudilo stanje, v katerem smo našli naše zaloge, prepričevalen dokaz njegove moči in hudobnosti. Vse je bilo križem razmetano po tleh škatla z vloženim mesom je bila zdrobljena v drobne kose in popolnoma izpraznjena. Od zaboja s streljivom so ostale samo trske, poleg pa je ležal raztrgan bakreni naboj. Čuden strah nam je stisnil srce in obupno smo gledali v temo med košatimi drevesi, kjer je morebiti prežala na nas neznana pošast. S kakim veseljem smo potem začuli plašni Zambov pozdrav in ea zagledali. ko smo pohiteli k robu planote, kako sedi in se nam muza na vrhu svoje špice. IIIEIIIE SSP4 so m tr> 2. c o sr o- E C/J r^mf O&^S-.N B i. > *- N C5o» £ S" - tUS-S' O i £o5§" 3 3 5' ° » • * n> * N < šš 1 *w N fsj , S- S?Cw Z-En -"S ■BPS-i * S r- Ealif -S si* 3 a 5 o-g. &F-ŽG?-=111=111 MALI OGLASI Vsaka drobna vrel ca »-SO Din ali vsaka besede SO rt ar Na|man|il «g as i S t In. dglaal na< devet vrnile se račune|o vlit.. Za odgaver soam.u Na vpra£an|a brci znantfcc ne odgovarjamo! I ti-V« ' »V v • luzbeiscejo Kot ekonom na kako veleposestvo ali graščino želi priti 27 letni primorski Slovencc, točasr.o gospodarski ad-junkt na Češkem. Deluje že nad 3 leta na posestvih s 50—90 ha orne zemlje ter je verziran v vseh panogah poljedelstva: žito, hmelj, sladk. pesa, krompir. Obvlada naimodern. gospodarsko knjigovodstvo, amer. in enostavno. — Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod »Ekonom« št. 539. Lesno trgov'no v Varaždinu, s skladiščem, pisarno in stanovanjem, z letni n loco-prometom 100—200 vagonov lesa, oddam v najem ali vzamem družabnika strokovnjaka s primernim kapitalom. Ponudbe pod »Varaždin 517« na upravo »Slovenca«. II IlužbodoBe Konfskcijonerko v p 1 e t i 1 n i stroki, vsestransko izobražena in popolnoma samostojna -se sprejme. — Ponudbe: Ciril Vajt, Celje. Kuharico starejšo, samostojno — sprejme ugledna družina v sredini mesta. Plača dobra. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 507. Potnika ki potuje po Jugoslaviji v radio ali električ. stroki, ki bi vzel seboj tudi radio izdelke svetovnih tvrdk, sprejmemo. - Ponudbe pod: RaHio potnik na upravo Slovenca. Šoier preizkušen in izvežban, se išče za večje industrijsko podjetje v Beogradu. Rellektantje naj navedejo, kje in koliko časa so doslej šofirah. Izučeni mehaniki imajo prednost. - Ponudbe na upravo lista pod »Šofer« št. 388. Dzklica 14 do 18 letna, najraje sirota. brez staršev, se sprtjme v pomoč gospodinji. Ponudbe na oglas, odjdelek »Slovenca« pod »Trgovina na deželi« št. 521._ Gospodinjo in gospodarsko družab-nico z 80 do 100 030 Din sprejme na večje dobičkonosno vinogradniško in gospodarsko posestvo — starejši samski upoko;e-nec. Kapital se vknjiži; obresti in plača po dogovoru. Ponudbe na naslov: »Gospodinja št. 534« na upravo »Slovenca«. Prostoren lokal z eno sobo in kuhinjo takoj oddam na prometni cesti. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 557. Prireditve Orliška akademija v Domžalah napovedana za 20. januarja, sc ne vrši radi bolezni in se prestavi na še nedoločeni čas. Odbor. Metoda Berlitz Pouk francoščine, angleščine, italijanščine, nemščine itd. po profesorjih dotičnih dežel. Vsak profesor poučuje edinole v svoji materinščini. - Prijave samo: Kralja Petra trg 8/1., Ljubljana. Potnika ki ima že svoje zastopstvo in bi obenem imel še pletenine, se išče za takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Pletenine« št. 537. Igralca za pianino se spreime takoj v gostilni »Koroški dom«. Poljanska cesta št, 11. mmsa Vinsko klet s 3 zaiožnimi sodi za 100 hI oddam na Selu št. 38. Janko Predovič, jo Ljubljana, Poljanska c. 73.1 Družabnika za novo filmsko podjetje v Sloveniji, sprejmem. - Ponudbe upravi Slov.- v Mariboru pod Film Maribor«. Kupimo Jamski les Kupujem jamski les na progi: Slovenjgradec— Celje in Celje—Maribor. Obvezne ponudbe na Dragotin Korošec, Šmartno ob 1-aki. Divan in knjižno omaro kupim. — Josip Oblak, Glince XIII., cesta št. 11. Hišo v Ljubljani ne daleč od centra, za 100—2C0.003 Din, kupim. Ponudbe na upravo pod »Plačam takoj«. Parni kotel že rabljen, vendar v dobrem stanju, 12 Atm. pritiska, 50—60 m" kurilne ploskve ali vodocevni kotel 36 m5, kupim. Ponudbe z natančnim popisom in ceno je poslati na upravo lista pod »Parni kotel« št. 547. Prodamo Hiša novozidana, dvodružin-ska, naprodaj v predmestju Ljubljane. Naslov v upravi pod št. 492. Trije kino aparati malo rabljeni, se proda-. Miha Murko, Maribor, Ne kupujte pepreje ____ Opel automooiiB 8140 PS - 6 cilindrov _ ^ MODEL 1929 »Slass OD 20. DO Ž3TJANUAR«^ __ NOVI4/16PSSTIR1SEDEM prospekte 30S. Z»DAR. UUBL3AMA DUNAJSKA CESTA 31 ■ OPEL PORABI 61 BENCINA NA 100 Un tesnečjfito ufira&siitL! HUMANIK UUBUCNU, Dunajska c. 1a, „Heto.ia' MARIBOR, Gosooska ulica 17 IEIJE, Aleksandrova cesta 1 PTUJ, Scenski trg, „Petovia" DOVRŠENI SPREJEM SAMO S PHIL1PSOV1MI APARATI IN CEVMI ZASTOPA: N O R I S K. D. _ ZAGREB, GUNDULIČEVA št. 26 PTTs e i pš Oba-t Pliie volnene in gobeline za tapeciranje pohištva, ima lepe in najcenejše v zalogi Rudolf Sever, tapetništvo, Marijin trg št. 2. Dobro stoječi trgovec želi prevzeti raanufaktur-no blago v komisijo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 536. A. Arhar in drug Podjetje elektrotehničnih naprav in popravil. Ljubljana VII Celovška cesta St. 80 izvršuje elektrarne, elek- troinstalacije, telefone, daljnovode itd. po najnižjih cenah. - Postrežba točna. Puhasto perje kg 38 Din. raipošil;ani po povzetju nainiani 5 kg Izkoristite priliko. dokler zaloga traja Imam tudi beli puh kfl 300 Din L Brozovič, kem čistio na pena. Zagreb, (lica 82 Pletenine raznovrstne, cele obleke, vestje in puloverje, vse izdelano na stroj št. 12. Fino delo in nizke cene. Ponudbe na uora-vo lista pod »Fino delo« št. 538. EEH3HI Tvrdka A. VOLK ^lutilmna, Kesliova cest« 24 ruli nalcenale vso vrste š nično moko ln drugo mlovsko izdelke. Zahteva te ceniki Dr G. PlCCOlil, lekarnar v Ljubljani priooro^a pri zapitju in drugih težko ah želodca svojo preikuieno 2elod€no 8 nhttiro losMničarji Nabavite si pri nas naravna in izborna pitna vina po zmernih cenah. Vinarra CIGLAR i drug, imejitelj lastnih vinogradov, S.ubica pri Zagrebu. zopet dobite pri »Gospodarski zvezi« v Ljubljani. vseh vrst divjačin KUPUJEM in plačujem po najvišjih dnevnih cenah, in sicer: lisičje, dihurjev«, zajčje, vidrove, jazbečeve in kože div. mačk. ELIGIJ EBEfS, L uHlfana Kongresni trg štev. ? — Zvezda. Razpis Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje na dan 18. februarja 1929 ob 11 dopoldne ofertalno licitacijo za prodajo sledečih približ. količin odpadkov: 38.000 kg od mešanega papirja 62.000 kg od rujavega kartona 15.000 kg od belega kartona 3.500 kg od jutnih niti 600 kg od domačega platna 1.200 kg od jntnega platna 700 kg od motvoza iz prediva Interesentom - tuzemcem je vložiti do 10 dopoldne dneva licitacije 5%, inozemcem 10% od ponudene vsote v gotovini ali drž. papirjih pri blagajni tobačne tovarne v Ljubljani. Razpisani materijal, kakor specialni pogoji so na vpogled v ekonomatu tob. tovarne v Ljubljani. Iz pisarne ekonomata tobačne tovarne v Ljubljani. — Tov. štev. 160 ex 1929. Izmed sodobnih književnih izdaj so i ssisi priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu Vsak zvezek stane broširan Din 45'— elegantno vezan Din 60"—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. STOLNA VINCENCIJEVA KONFERENCA SV. NIKOLAJA V LJUBLJANI javlja vsem bratskim konferencam v ljubljanski in lavantinski škofiji, da je Bož|t Plačnik poklical k Sebi dne 17, jan. t. 1. prezaslužnega in dolgoletnega delavca na karitativnem polju, gospoda IV. NEP. ROGER-DA ST. častnega predsednika stolne konference Preblagega rajnika pospremimo na zadnji poti v soboto 19. t. m. ob 4 popoldne. Za pokojnika se opravi v četrfck "b oh nol 7 slovesna zadušnica. V naših karitativnih vrstah bodi pokojnemu sobratu zagotovljen časten spomin in njegovi duši trajna pomoč v molitvi. Ljubljana, dne 18. januarja 1929. Predsednik stolne konferenco. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš ljubljeni soprog, oče, tast in stari oče, gospod DR. ANTON SCHIFFRER okr. zdravnik v Ribnici, imejitelj reda sv. Save 4. razr, po kratki bolezni, previden s tolažili sv. vere, preminul. Pogreb blagopokojnega se vrši v nedeljo 20. t, m. ob 3 popoldne. V Ribnici, dne 17. januarja 1929. ŠTEFANIJA SCHIFFRERJEVA roj. RUDEŽ, soproga. TONČKA SCHIFFRERJEVA, LENKA LOVŠINOVA roj. SCHIFFRER, hčeri. ANTON LOVŠIN, zet. MARIJA LOVŠINOVA, vnukinja. 1» Juevsiuv&utks tiskarno v Uublftuui tUual Cc& izdaiateli. di. ti. Hulotcc. Urednik: Frane Terseglar.