Izhaja vsak dan razen nedelje in praznika ob 3. popoldan.
Posamezna številka stane 10 vinarjev.
9RIB0RSKI DELAVEC
Neodvisen delavski list za mesto in okolico.
Po pošti stane mesečno 3 K 20 v Uredništvo in upra»ni-štvo: Schmidererjeva u-lica št. 5.
Telefon 3|VJ.
Letnik 2.
Maribor, pondelek 13. januarja 1919.
Štev. 9.
Italjani skrivajo Ufilsonofe izjave v
„Rijee Srba-Hrvata-Slovenaca" z dne 10. jan. razpravlja o tem:
Vladna časopisna agentura Agenzia Stefani sploh ni razposlala niti v inozemstvo, niti v Italijo Wilsonovega govora. Šele črez 4 dni je inozemstvo z\edHo za govor. Zakaj se torej Italjanom ni mudilo poved iti svetn, kaj je Wilsmi govoril? Preveč jih je peklo in grizlo, če je n. pr. kakor poroča Sec< lo (edini list ki je potem prinesel ves VVilsonov govor), rekel, govoreč o oslpbojenih narodih avstro-ogrske monarhije, sledeče: Jaz smatram, da tudi Vi (Italjani), kakor jaz priznavate načelo, da ne pripada nam pravica reči, kakšno vrsto .vlade hočejo imeti (Jugoslovani). Pa čemu Italjani molčijo? Saj bo to Wilson tudi v Parizu povedal.
Agenzia Stefani je razposlala zdravico z banketa, na Kvirinalu v Rimu. Izpustila pa je sledeči’ Wilsonov stavek, ko je rekel kralju: Danes popoldne govoril sem v šali z. g. Or-landom> in Sonninom (vnanji minister) in senr rekel, da s tem, ko delamo na to, da damo narodom sveta suverenost (samovlado), ki bi jim bila naibolj prikladna, s tem pa ne rečem, di bi bili (Amerikanci) voljni ločiti se od Ita-Ijanov, ki so v Ameriki.	v *.
Ob drugi priliki je Wilson rekel : V New-Jorku živi mnogo Italjanov, več nego v marsi-kterem mestu Italije, a to menda ne ho razlog, iz katerega bi Italija zahtevala New York zase.
Dobro jim je ^povedal! Da bi jim le še v odločilnem trenutku povedal, kar je hotel, da Italija tudi od nas ne more zahtevati radi par tisoč svojih ljudi, da bi j m mi 'morali odstopiti toliko naše zemlje z 700 tisoči naših ljudi.
Političen pregled.
Sestava državnega veča. Po dosedanjih načrtih bo sestavljeno Državno Veče države SHS v Begradu približno sledeče: Srbija z Mac.'donijo 107 mandatov, Črna gora 14, Vojvodinja (Južna Ogrska) 24, Hrvatska i;i Slavonija 62, Medžimurje 2, Reka 1, Dalmacija 14, Bosna in Hercegovina 50, Istra 9 in Slovenija 38.
1 delegat odpade na približno 41.0C0 prebivalcev, pri čemur se je. vzelo za rezultat ljudsko štetje od leta 1910. Po plemenih bodo razdeljeni mandati približno sledeče: Slovencev 38, Hrvatov 80 do 90, Srbov 170 do 180, tnuslf-mani bodo ime i 15 in naji rže tudi 2 do 3 Slovaxf.
Delegati za državni zbor. Osrednji odbor Narodnega Vječa v- Zagrebu je pristopil po-polnjenju delegatov v državni zbor. Vsi člani dosedanjega Nar. vječa spadajo v državni zbor. Jugoslovenski odbor (preje v tujini) bo zastopan z '8 delegati : po dva iz Hrvatske, Bosne, Dalmacije in Slavonije. Ker je iz Hrvatske in Slavonija v Nar. vječu bilo že 30 članov, bodo slranke sporazumno po ključu poslale še 30 članov v državni zbor (skupaj 6§). Medmurje pošlje naknadno še 1 delegata. Narodne vlade v Splitu, Sarajevu in Ljubljani ,se dozovejo, da dopolnijo število svojih delegatov. Legitimacije (vjerodujnice) bo delegatom za državni zbor iz-dalo predsedništvo Narodnega Vječa. — (Op. ur V Ljubljani se med strankami že vrše pogajanja za število delegatov.)
Boji v Podroščici. Nemci so že postavil' top, tik pred uhodom v karavanski tunel. A naše čete so napadle, tla top sploh ni prišel do dela. Nato so naši zasedli bližnje višine, tako da se že lahko gibljejo.
Dunajski konzularni zastopnik države SHS, dr. Dofranceschi je 10. t. m. odpotoval iz Zagreba na Dunaj.
Program za mirovno konferenco: Pariš 10. t. m. Mirovna konferenca bo se v$?ila takole: 1. Konferenca velikih zaveznikov, i. Sodelovanje Srbije in Belgije. 3 Sodelovanje dru-i gih zaveznikov. 4. Pi iobčeiije pogoj .-v sovraž-j nikom. 5. Oboa konferenca o zvezi narodov, svobodi morja in omejitvi oboroževanja.
Mali narodi bodo tvorili svet. Predsed-jnik Wjlson je v Turinu v svojem govoru na-glašal: Sveta odslej ne bodo tvdrile več velike države, ampak očividno mali narodi. Edino, kar more male narode vezati na se, je zavest, da želi vsak narod pošteno ravnati z drugim narodom. Svet je že pokazal, da je njegov napredek industrijskega značaja. Ne more pa se trgovati z narodom, kateremu se ne zaupa in kateri drugemu ne zaupa. Zaupanje je podlaga vseli reči.
Trockij dal aretirati Ljenina? Trockij je bojda dal aretirati Ljenina ter se sam proglasil za diktatorja, ki ima vso moč v svojih rokah. Vzrok aretacije, je bojda ta, da je Ljenin zagovarjal misel, naj bi se boljševiki združili z menjševiki t. j. z zmernimi socijalisti in da je želel, naj se odstrani strahovlada.
Bissolati pri VVilsonu. »Secolo« poroča da je Wilson poklical k sebi Bissolatija in se z njim dalje časa razgovarjal. Kakor znano, je Bissolati pred kratkim izstopil iz italijanskega kabineta, ker se ne strinja s Sonninovo osvajalno politiko.
Pred mirovno konferenco. »Petit Journal« poioča o predpripravah za mir. Pripravljalni dogovori med štirimi velevlastmi za mirovno kon-
ferenco, ki so se imeli pričeti v četrtek, so se odgodili, ker je Lloyd George zadržan v Londonu. Prvi razgovor se torej ne bo mogel vršiti pred ponedeljkom 13. januarja. ZuVianji minister Pichon je imel daljši razgovor z bivšim srbskim ministrskim predsednikom Pašičem, ki mu je naznanil, da bodo kraljevino Jugoslavijo zastopali na mirovni konferenci Pašič, dr. Trumbič in Vesnic (,?).
Češki socijalni demokrati proti atentatu na dra. KramaFa. Predsedništvo te stranke se je t. m. sestalo in obsodilo ta atentat in teroristično metodo, ki se ne sklada z načeli in taktičnim stališčem soc. demokratov. Zato obsoja stranka tudi vsak poskus, ta atentat izrabiti za kake strankarsko-politične namene.
V celi Nemčiji, ne samo v Bertilinu, so se uprli Špartakotfci vladi; V Berolinu so se po noči boji nadaljevali. O enakih bojih se poroča iz Monakovega, Draždan in Ratisbona.
Predkonference za mirovni kongres. Danes so, se začeli prvi razgovori med Anglijo, Francosko, Italijo in Ameriko.
Mariborske novice.
Zbiranje orožja in municije. Živimo v
zelo resnih in težkih časih. Sovražniki nam groze od vseh strani ter nam skušajo odtrgati najlepše dele naše domovine. Zato je naj«yetejša dolžnost vsakega posameznika, da stori vse, kar je V korist in blagor naše lepe domovine. Ako se ne bo vsakdo zavedal svoje narodne dolžnosti, ne bo kljub najboljši volji mogoče opremiti naše vojake s potrebnim orožjem iri streljivom. Znano je namreč, da imajo posamezniki še vedno orožja in streljiva doma skritega ter ga niso doslej oddali kjjub večkratnim pozivom. Preti niam velika nevarnost, da zmanjka naši narodni vojski v najkrajšem času popolnoma streljiva za pehoto. Pričakujemo, da bo vsakdo resnost našega položaja na naših mejah razumelter se odzval nujnemu pozivu in oddal orožje in streljivo vojaškim oblastim. To zahteva narodna dolžnost' od vsakega posameznika! One brezvestne ljudi, ki se temu pozivu ne bodo odzvali, pa opozarjamo, da se bo proti njim nastopilo najstrožje 1 — Orožje in muriicija za puške, tudi posamezne pa-trone, naj se oddaja na deželi pri najbližji orožniški postaji, v Ljubljani pa v belgijski, šentpe-terski, stari domobranski in topničarski vojašnici. — Kdorkoli pa izve, kje se nahaja muni-cija in orožje, ki ni pod vojaškim nadzorstvom in ne pravem mestu spravljeno, naj to javi vojaškemu poveljstvu.
Kinematografi v območju Narodne vlade SHS bodo podrž avljeni v prid invalidov.
Vsem trafikantom se odpovejo pogodbe s trimesečnim rokom .in se oddaja trafik na novo razpiše Prednost pri oddaji tratik imajo invalidi.
Reorganizacija naše armade7 S prvim marcem t 1 stopi nov začasni naredbenik jugoslovanske armade v. veljavo. Po novih določilih se opuste dosedanja vojna okrožja in domobran-
Maribor, dne 13. januarja 1919.
Mariborski delavec.
šu-v 9
ska dopolnilna poveljstva ter črnovojniŠka poveljstva. Na njihovo mesto stopijo enotno organizirana polkovna okrožna poveljstva Po novem ' naredbeniku so naborni dolžnosti podvrženi vsi moški od 21. do 25. leta. Armada se1 deli tri pozive in črno vojsko. Prvi obsega letnike od 21. do 31. leta, drugi od 32. do 37. in tretji od 38. do 45. leta, črna vojska za skrajno silo, od 46. do 50. leta. Razdelitev v nova polkovna okrožja se bo v najkrajšem času izvedla po vsej Jugoslaviji.
Proti pijančevanju sklicuje abstinent.no društvo »Sveta vojska« na 19. januarja v Ljub Ijani velik shod. Pijančevanje je strast, ki uničuje zdravje in moralo človeštva, zato je tak boj posebno v sedanjem času, ko se toliko popiva, zelo umesten. Treba bo kaj enakega prirediti tudi v Mariboru
Vznemirljive vesti v Mariboru. Te dni so se začele zopet širiti po mestu vznemirljive vesti, da že naša vlada izpraznuje vojaško os srbovališče in rezervno bolnišnico, ker se boji, da mesto zasedejo Nemci. Prosili smo za pojasnila in se nam sledeče poroča: Iz vojaškega oskrbovališča se vozi sedaj samo žito v Celje na Majdičev mlin, ki melje za vojaško upravo — Iz rezervne bolnišnice se je že nameravalo pred tremi tedni odvesti bolnike, a jih vsled kontumace zaradi neke bolezni niso mogli. To se sedaj izvrši. Ergo, ne dajte se larbat!
^Jugoslavija". To je list, ki bi bil, ako bi malo bolj zmerno pisal in se bolj točno * in-
Sourednik ali urednik se išče za naš list —
Užigalice stanejo odslej po 20 vin. škat-Ijica. Prodajo jfia debelo bo imel Martinz, ki bo dajal škatljico po 18 vin. Od teh 18 vin. mora1
nad
Razne novice.
Dr. Milan Rešetar — odpuščen iz službe. Dr. Rešetar je bil profesor slavistike na dunajski Univerzi. Zdaj ga ie Nemška Avstrija odslovila. Mislimo, da revanže ne bo težko najti.
Brezposelnost na Dunaju. Brez dela je preko pol miljona delavcev. Nič. bolje ni za urednike državnih uradov in trgovskih pomočnikov. Teh je 40.000. Radi pomanjkanja premoga gori električna luč le do 8 zvečer. Vsi lokali
plačati 6 vin. za mestne reveže. Torej se podraženjem ne smemo preveč spodtikati.
Doneski za francoski list. Uprava »Kiječi SHS«, Zagreb, Iliča ftO, zbira doneske za usta-novnino francoskega lista, ki bo tujini tem lažje pokazal naše želje in zahteve —	zlasti glede i gi
morja, ki ga hočejo Italjani zase.	Pozivajo, se jse	zapro ob 9. zvečer,
zlasti denarni zavodi, -iudustrijalna	in trgovska	V Nemčiji je	v	prometu	za
društva in podjetja. Vsi imamo in moramo imeti j papirnatega denarja.	Za	20	mark
interes na tem !	j	plačuje 90 mark v papirju
Štajerska deželna vlada protestira proti Slovanska Matica. Knjigi, ki izideta za temu, da so jugoslovanske čete zasedle Cmurek 1918. leto, bosta v kratkem dotiskani. Matica ob progi Radgona-Spilje. Narodna vlada pojasni, ju prične razpošiljati svojim članom tekom fe-da ima vojaštvo v Cmure tu parno nalogo, varo- bruarja meseca. Opozarjamo vse, ki reflektirajo
40 milijard v zlatu se
vati imenovano železniško progo.
Narodna vlada je sklenila, razjožiti razmere Via Koroškem ponovno v obširni brzojavki skupni vladi v Beogradu in jo' naprositi, naj izposluje nemudotfa pri vrhovnom poveljstvu en-tentnih čet v Solunu, da se dol,oči demarkacijska črta na naši severni meji
Kemična tovarna v Hrastniku ima svojo bolniško in ' provizijsko blagajno. Pravila te blagajne so pač unikum avstrijske socijalne Oskrbe in dokaz izkoriščanja in zatiranja našega delavstva po tujem kapitalizmu. Treba bi bilo, da vlada tu: z vso odločnostjo vmes poseže, da se
formiral, res lahko dober. Tako pa nam nič več ta škandal nemudoma odpravi. Blagajno, racuno-ne ugaj'a. Ljudi, ki so n. pr. narodno zavedni, Vods?vo in drugo ima v rokah podjetje samo in te stavi kot renegate pred svet itd. Dobra je pravila so prikrojena tako, da nimajo delavci kritika, a grdo je psovanje in razdiranje. In tona prav nobene kontrole in vpogleda. Tako dolo-je treba!	j čajo pravila, .da se pokojnina izmeri po stanju
Žigosanje bankovcev. Od. danes naprej blagajne. In res dobivajo ptmzijQnisti, ki so de-se vrši žigosanje bankovcev. Za to delo so lali po 30 in več let za nemško bisago, sedaj v kratkomalo komandirali	ljudi,	ki so	drugod	nujno	vojnem času po K 12.— mesečne	pokojnine, j
zaposleni, ki bi mogli	vsled	tega,	če	ves'tederi	Pred vojno so dobivali pa po	20	K	na mesec.;
izostanejo, izgubili svojo službo,	a	kaj	jih to	In sedaj vprašamo še, kaj 69,	ko	bodo izostale;
briga. Lep sistem 1	še obresti od vojnega posojila,	ki	ga	je podpisa- i
nanje in se še niso priglasili kot člani, naj to čimpreje store. Članarina znaša 8 kron. V zalogi je še tudi nekaj knjig lanske izdaje. To je povest Zofke Kvedrove Demetrovičeve „Njeno življenje" in zgodba E. Kristana .Pertinčarjevo pomlajenje". Knjigi sta občinstvu na razpolago po 4 krone v pisarni Slovenske Matice, Kongresni trg 7, I. nadstr. v Ljubljani
Na španski bolezni in nje tovarišici, pljučnem vnetju, je glasom zdravniškega sotrud-nika londonskega lista. „Times“ v zadnjem četrtletju na celem svetu umrlo 6 miljonov ljudi! '	L
128 miljard kron znaša vojni dolg pokojne Avstro-Ogrske.
Nemška nesramnost. Med Narodnim Vječem v Zagrebu in nemško-avstrijsko vlado je bilo svoj čas pogovorjeno, da bo Nemška Avstrija dajala-nam kot kompenzacijo za živila sol. Sedaj se pa izve, da zahteva Nemška Avstrija za 100 vagonov soli 60 vagonOv žita, 10 vagonov fižola, 580 glav živine in povrh' še 25. vagonov moke. Nesramnejši res ne morejo biti. Prostozidarstvo v Avstriji. Kakor je
Edinstvena jugoslovanska demokrat- l£ nemška fabriška gospoda z delavčevimi žulji? zna,J°> doslej niso bile v Avstriji priznane pro-ska (napredna) stranka. Jugosl. dem. stranka Ali kaj bi se zgodilo, če bi kak frkolin, ki st°židarske organizacije. Sedaj je velika loza na se hoče ujediniti na celem ozemlju države SHS., opravlja to blagajno; dcfravdiral njeno premo-:	lJu	PriJavila svoj obstanek vladi in državni
Za to ujedinjenje se je izrekla tudi hrvatsko- ženje? Zgoraj imenovani penzijonisti če seveda j sve*■ Je vzeI ustanovitev vehke prostozidarske lože srpska koalicija. Najbrž se bodo tudi druge s svojimi K 12’— ne morejo živeti, ter iščejo:na “naJ.u. znanje.	•	s	.
stranke kakor jugoslovanska socijalno-demokraP- podpore , pri občinah — najbolj komod-1 oOCijaliziranje češke industrije. Leski ska ujedinile.	no stališče nemške gospode je kajpada, zvrnili t,r«ov'kl minister	izjavil	da	bo.
Novi kolki in železniški listki. Z dnem skrb za delavca, ki se je izrabil za njih milijone. I delal na rejenje visokih _ dobičkov industrije na 15. prosinca, 1919 pridejo v promet novi kolki na javna,ramena. Mislimo, da vlada ne bo za-! Pr™ern«	ter "a socijaliziranje industrijskih
in novi železniški vozni listki. Novi kolki se mudila človekoljubnega dela ter da bo tej go- P,oizv0(lov. Je odločen nasprotnik kartelov 111
razlikujejo od sedaj v prometu se nahajajočih ! v tem, da imajo v sredi mesto glave bivšega avstrijskega cesarja črke SHS, v krogu okoli teh črk napis Narodna vlada v Ljubljani ter v spodnjem delu, ki je določen za prepisanje, letnico 1918: oblika, visočina in širina je ostala neizpremenjena. Vse kategorije kolkov so izgotovljene, v, dvobarvenem tisku in sicer vse vinarske kategorije modro na rumenorjavem polju, vse kronske kategorije rdeče na ravno takem rumenorjavem polju. Novih kolkov se izda za prehodno, dobo samo 10 vrednostnih kategorij, in sicer po 2; 10, 20, 30 in 50 vinarjev in po 1, 2, 3, 5 in 10 kron. Novi železniški vozni listi se izdajo v dosedanji obliki s slovenskim besedilom in sicer z vtiskanim kolkom po 30 v in 1 K 20 v za nav dno tovorno blago in po 30 v za brzovozno blago. Kolki izdaje 1910 in v.ozni listi, ki se nahajajo* sedaj v prometu, se z 2o. svečanom 1919 popolnoma razveljavijo.
Župnik Meško živi! Vest, da bi bili Nemci ubili župnika in pisatelja Ksaverja Meška k sreči vendar le ni resnična. Župnik Meško se je rešil ter utekel preko planin v Kranjsko goro, odkoder je brzojavil enemu izmed svojih prija-eljev.	•
spodi posvetila, luikor ji gre !
Prihod jugoslovanskih legijonarjev v Ljubljano. V prihodnjih dneh pridejo v Ljubljano in v Zagreb oddelki jugoslovanske legije, ki bodo tvorili kadre reorganizirane narodne armade. V Ljubljano pridejo slovenski, v Zagreb pa hrvatski legijonarji, ki so se udeležili ofenzive od Soluna do Belgrada in so popolnoma izvežbani.
V Rušah se je včeraj vršil ustanovni shod polit krajevne organizacije ' jugošlov. soc. demokracije in strokovne organizacije za tovarne i v Rušah. Predsedoval je shodn g.^Novak Prvi i ~ govornik g Favai je 'govoril o potrebi strokovne organizacije in o soc. demokraciji kot edini resi delavski stranki. Zastopnic poverjeništva za soc oskrbo v Ljubljani g. Vratnik je .poročal, kaj je že jugodov. soc. dem stranka "za delavske sloje storila in kaj še namerava storiti Pozival je delavce, naj se pridno organizirajo. Nato se je izvolil odbor. Dobro obiskan shod je ptiča, da se delavstvo v Rušah zanima za svojo organizacijo.
Radgona. Volitve, ki jih je Nemška Avstrija za avstrijski državni svet tukaj razpisala, je Narodna vlada prepoveda.
trustov.
Juraj Gredlic, brivec
v Tegetthoffovi cesti 22 se priporoča jugo-, slovanskemu občinstvu.
~-QP—
~or*—
Prva jiplonha mizamica v Marini
Tegetthoffov trg št. 3
priporoča vsem svojo točno in dobro izdelano pohištvo, zgradje parketnih tla kakor tudi bilard-nih miz-	S poštovanjem
Rudolf Novak, mizar.
—
21
t
Jože Ulaga,
priporoča'
blagD na obleke za moške in ženske, drLk in drugo manufakturno blago, ter kravate, kolirje in srajce.
Izdajatelj in odgovorni urednik : Ferdo Leskovar. — Tiskarna: Karl Rabitsch v Mariboru.