S t. 28
Maribor, dne 14. julija 19-0,
Tečaj L\XI
ji

.r—
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Iihaia vsak Četrtek in veli a s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na doni za celo leto i K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavsirijskr dežele 6 K Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoli Uskovneea društva" dobivajo list brez posebne naročnine, h- Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo, — Upravništvo: Koroška
8	cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemaj» do srede zjutraj. i Ne*
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Sedanja vlada.
Zadnjo nedeljo so se po vsem Slovenskem ustanavljale podružnice obrambnega društva, „Slovenska Straža", Ob tej priliki pa se je ljudstvo tudi z navdušenjem spominjalo svojih narodnih zastopnikov, ki se v Gradcu in na Dunaju z izredno žilavostjo in odločnostjo vojujejo za pravice svojega naroda, ter jim izrekalo svoje zaupanje. Vse avstrijsko časopisje se je bavilo z našimi nedeljskimi prireditvami ter po svojem razmerju do nas — po prijateljskem ali neprijatelj-skem — občudovalo zavednost našega ljudstva, ali pa izlivalo golide sramotenj na majhen, a krepko vstajajoč narod slovenski. Vsi pa, prijatelji in neprijatelji, so soglasno priznavali izborno organizacijo našega katoliško mislečega ljudstva ter se ji neprikrito divi-li.
Na Dunaju drži državno krmilo v rokah vlada, ki je v premnogih slučajih pokazala, da je nam južnim Slovanom v narodnem in gospodarskem oziru sovražna. Le en slučaj vzemimo za naravnost sovražen napad sedanje vlade na naše gospodarske razmere ! To je njen predlog za nov davek na vino, predlog s katerim bi se naše ljudstvo, ki se peča v tako obilni meri z vinogradništvom, gospodarski uničilo. Vkljub vsem, večkrat skrajno hudim pritiskom na vlado od strani naših poslancev, ni hotela ista umakniti svojega pogubljivega načrta.
Ali naj naši poslanci tako vlado podpirajo? Hvala iskrena za poslance, ki bi na kak koli način skušali podaljšati življenje vladi, ki nam hoče zadati smrtno-nevaren gospodarski udarec. "Nasprotno, naši poslanci morajo uporabiti vsako priliko in priličico, da podstavijo vladi nogo in jo strmoglavijo. V tem oziru ni na mestu popuščanje in obotavljanje, ampak neizprosen boj.
Naši poslanci so tudi zares razumeli svoje dolžnosti do slovenskih volilcev in so nastopali vedno o-stro in brezobzirno proti sedanji vladi. Uporabili so ob vsaki priliki njene slabosti ter jo skušali vreči z njenega mogočnega stališča. Slovensko ljudstvo jim je hvaležno za to, tem bolj, ker še nikdar ni imelo prej poslancev, ki bi se s tako korajžo in s takim ponosom na Dunaju potegovali za čast, ugled in korist svojega ljudstva kakor sedaj. Le kdor je izdajalec in sovražnik našega naroda, je drugih misli. Vsled tega se ni čuditi, da je ptujski listič tudi tokrat proti našim poslancem.
Koliko je sedanja vlada Slovencem v uradu in šoli z ozirom na naše narodne pravice Škodovala, to ponavljati se nam zdi odveč. Dovolj je, če povemo, da stoje Šole pod našim starim neprijateljem naučnim ministrom grofom Stiirgkhom, a naše sodnije pod bivšim graškim odvetnikom pravosodnim ministrom dr. Hochenburgerjem.
Zopet je hotela vlada škodovati Slovencem s tem, da je nameravala njihove sosede na jugu, Italijane, okrepiti s pravosodnim oddelkom za vzgajanje sodnikov in političnih uradnikov. Sedaj nam silijo Nemci v urade, pozneje bi čutili, posebno v južnih delih Slovenije, tudi Italijane. Slovenski poslanci so pa rekli vladi: Samo enega soseda ne boste podpirali, ali oba ali pa nobenega! Zahtevali so približno isto za Slovence, kar je ponujala vlada Italijanom. Vlada pa ni hotela cesarju in Avstriji zvestim Slovencem istega privoliti, kar je z drugo roko dajala njihovim italijanskim sosedom, ki so vse prej, nego za avstrijsko državo navdušeni. In vsled tega niso naši poslanci pripustili tudi Italijanom nobenega daru. Začeli so obstrukcijo. Vlada in nemško-italijanska večina sta bili brez moči in nista mogli naprej, vsled njih onemoglosti se je državni zbor odgodil.
Ponosni smo na naše poslance, kojih odločnost priznavajo tudi uecrijatelji. A tudi hvaležni smo jim lahko, kajti ne saao, da so povečali ugled slovenskega ljudstva pred javnostjo, ampak ohraniti so nam tudi vsaj en milijon kron, ki bi se sicer izdale, ako bi državni zbor ne bil odgoden. — Slava našim slovenskim poslancem!
Davek od žganja.
Državni poslanec dr. Benkovič je v državnem zboru dvakrat interpeliral finančnega ministra radi
nepravilnega tolmačenja predpisov glede davka na žganje na Spodnjem Štajerskem.
Prva interpelacija se glasi:
Po par, 85 II, štev, 1, cesarskega ukaza z dne 17. julija 1899, drž. zak. Štev. 120, se kaznuje kot težek dohodarstveni prestopek, ako kdo med časom, za katerega se mu je dovolila davka prosta množina žganja, toči in trži z alkoholnimi pijačami.
Ta predpis se proti zmislu in besedilu istega zadnji čas tako tolmači, da se prepove tekom celega koledarskega leta davka prosto pridelovanje žganja, ako kdo tekom istega koledarskega leta toči ali trži z alkoholnimi pijačami le kratko časa. Tako izvrševanje postave povzroča sadje- in vinorejcem velikansko Škodo, posebno onim, ki se pečajo s sadjarstvom in vinarstvom obenem.
Vsled padanja vinskih cen radi nadprodukcije more spodnještajerski vinogradnik svoje vino le na ta način vnovčiti, da si pridobi dovoljenje, točiti pod vejo ali kako drugo omejeno koncesijo; ta potreba nastane vedno šele v pozni jeseni ali pa po zimi ali pa še celo v spomladi.
Ako torej boče vnovčiti svoje sadje s tem, da prideluje davka prosto žganje, ob drugem času, mora plačati zopet davek in je še kaznovan, ker je enkrat v istem letu točil vino.
Postava ima vendar samo namen, da zabrani istočasno točenje in pridelovanje davka prostega žganja, da se ne toči žganje, ki je določeno za domačo pijačo.
To izvrševanje postave stoji v groznem nasprot-stvu k zmislu par. 41 dvornozborničnega odloka z dne 23. septembra 1835, Štev. 42017, in ima kmečkoi ljudstvo od tega veliko škodo.
Sicer pa se v vseh deželah ta postava ne tolmači tako, in tudi na Štajerskem se Šele nekaj let predpisi glede davka prostega pridelovanja žganja tako napačno tolmačijo.
Da je ta raziaga nespametna, se razvidi že iz končnega sklepa, da sme kdo po tej razlagi pač 31. decembra pridelati žganje, naslednji dan pa točiti alkoholne pijače, ne da bi mu postava kaj storila; nasprotno pa bi bil kaznovan, če je dne 1. januarja pridelal žganje in v pozni jeseni istega leta točil vino.
Pri deželnem finančnem ravnateljstvu je več pritožb proti takim odločbam okrajnega finančnega ravnateljstva v Mariboru, posebno posestnikov Jožef Blatnik, Jožef Dremelj in Anton Hribšek v Sirjah, politični okraj Celje.
Vprašamo:
„Je-li Njegova ekscelenca voljna nižjim oblastim naročiti, da zmislu primerno uporabljajo predpise glede davka prostega pridelovanja žganja, po katerih se sme posebno le takrat smatrati za kaznjivo, ako se istočasno prideluje davka prosto žganje in točijo alkoholne pijače?
Je-li Njegova ekscelenca voljna, vse proti temu zmislu predpisov izrečene kazenske odločbe Štajerskih finančnih oblasti kot nepostavne uradoma odpraviti?"
Dunaj, dne 15. marca 1910.
Dr. Benkovič in tovariši.
Druga interpelacija:
V interpelaciji, vloženi dne 16. marca 1910, priloga 1042-1, 33. seja, XX. zasedanje, smo opozorili na" nepriličnosti pri izpolnjevanju predpisov glede davka na žganje.
Nato smo zvedeli, da finančna uprava ni voljna, odpraviti teh neprilik, ampak da opozarja žga-njarje na plačevanje davka na žganje po pogodbi in na olajšave, ki so baje s tem v zvezi, kakor je razvidno iz odloka finančnega ministra z dne 28. januarja 1905, št. 14229 iz leta 1904.
Z odlokom c. kr. finančnega ministrstva z dne 28. januarja 1905, štev. 14229 iz 1904 tako vabljivo o-značeno plačevanje davka od izdelka po par. 34. postave glede davka na žganje in par. 8, oddelek III in IV izvršilnega predpisa nima za spodnještajerskega kmeta nobene praktične vrednosti. Velik del teh prideluje dobljene snovi (sadje, tropine, droženka, jagode itd.) davka prosto. Drugi manjši del posestnikov, ki nima radi krčmarske obrti ali dovoljenja točiti pod vejo ugodnosti pridelovati žganje davka prosto, proda svoje snovi za žganje „večjim žganjarjem", ali plača
davek od izdelka v zmislu par. 31 I, oziroma 37 in 40 postave glede davka na žganje potom povprečbe po uporabi priprav za žganje.
Gori omenjeni „večji žganjarji", ki pridelujejo prodane snovi, so od omenjene pogodbe izključeni. Gostilničar ali točaj pod vejo, ki imata svoje snovi za žganje, je pri povprečnem davku po uporabnosti priprav za žganje Še vedno na boljšem, ko pri plačevanju davka po dogovoru. Pri tem dogovoru se po par. 8 III, št. 8 izvrševalnega predpisa množina snovi za izdelovanje žganja natančno določi; ta množina alkohola, ki se dobi, se množi s številom na prosto danih (pravilnejše obdačenih) dni in z davčnim po-stavkom 90 vin. pri litru alkohola. Taka pogodba je slabša, kakor kontrolna mera ali mera nabiralnica. Pri teh dveh najstrožjih načinih obdačenja ve pač žganjar, da ima v hektolitru obdačene stopinje al-hola, pri pogodbi se pa ta množina samo domneva. Ako to domnevanje ni pravo (na primer, če so snovi slabše, če se pokvarijo Itd.), takrat se pogoditvena povprečnina ne zmanjša, kajti po par. 8 I Št. 7 ne spremeni tekom pogoditvenega roka slučajno nastop-la okoliščina, ki povzroči zmanjšanje v pogodbi zapo-padenega pridelovanja žganja, ničesar na določbah pogodbe, škodo ima le žganjar. On ima torej lahko od pogodbe le Škodo, nikdar pa koristi. Res ni nemogoče, da finančna straža pri določitvi množine snovi za pridelovanje žganja ne postopa ravno preostro ali se da motiti, lahko je pa tudi, da se po sklepu pogodbe množina snovi precej zmanjša, katera slučajna o-koliščina na pogoditveni povprečnim ničesar ne iz-premeni (par. 8, štev. 7 izvršilnega predpisa).
Temu nasprotno pa žganjar s pogoditveno pov-prečnino čisto nič ali pa le zelo malo zgubi. On naznani čas za kuho žganja na toliko ur, kolikor jih za predelovanje pripravljenih snovi po svoji izkušnji rabi. Po prvih 24 urah se istemu čas za kuho žganja po potrebi podaljša; neizkoriščeno nadplačilo more znašati tukaj le nekaj vinarjev. Ako je žganjar vajen, Če ima snovi za žganje že pri roki, pomočnike, ki mu pomagajo pri izpraznenju in napolnjenju meha in Še zraven bukova drva, potem ne napolni meha v 24 u-rah tri- ali štirikrat (par. 38 postave glede davka na žganje), temveč šest do osemkrat, to se pravi, tri do Štiri polnitve se sploh ne obdačijo, to je prednost, ki se jo doseže z marljivostjo in spretnostjo, ki se pa pri pogodbi'ne da doseči.
Vprašamo:
„Je-li Njegova ekscelenca voljna v zadevi izvrševanja predpisov glede davka na žganje v zmislu izvajanja resničnih razmer v obeh interpelacijah znova poizvedovati in z ozirom na to, da je plačevanje davka na žganje po pogodbi na Spodnjem Štajerskem nemogoče, v zmislu našega vprašanja z dne 16. marca 1910, priloga 1042-1 (33. seja XX. zasedanja), dati potrebne ukaze oblastim finančne uprave?
Je-li Njegova ekscelenca voljna, dokončane želje spodnještajerskih žganjarjev upoštevajoče ureditve te zadeve vsa pri okrajnem finančnem ravnateljstvu v Mariboru tekoča dohodarstvena. kazenska postopanja glede davka prostega pridelovanja žganja, posebno terjanja naloženih denarnih kazni in pozneje predpisanega davka od izdelka ustaviti?
Je-li Njegova ekscelenca voljna, z ozirom na razburjenje ljudstva radi preostrega) postopanja finančne uprave nam dati pomirjajoča pojasnila?"
Dunaj, dne 14. junija 1910.
Dr. Benkovič in tovariši.
Slovenska Straža.
V pomoč našim zatiranim bratom ob jezikovnih mejah se je ustanovilo obrambeno društvo „Slovenska Straža". Da bo lažje izvrševala svoje delo, ima pravico, ustanavljati podružnice. Zadnjo nedeljo, dne 10. t. m. se je ustanovilo po vsem Slovenskem 161 podružnic, kar dokazuje veliko zanimanje in navdušenje slovenskega ljudstva za to društvo. V Ljubljani je govoril na ogromno obiskanem shodu naš štajerski poslanec dr. Korošec. Po Štajerskem so po večini naši požrtvovalni društveni voditelji prevzeli govorni-ške naloge. O mnogih shodih so nam došla poročila, katera tukaj-le priobčujemo.
Sv. Križ pri Mariboru. Dan 10. julija je bil tudi za našo župnijo ob skrajni slovensko-nemški meji kaj lep praznik. Vršila se je prav slovesna ustanovitev podružnice „Slovenske Straže". Ze na predvečer je odmevalo daleč na okrog mogočno streljanje topičev, in dva lepa umetno izdelana kresa sta s svojim žarom naznanjala pomenljivi prihodnji dan. Sicer pa je gorelo tudi več drugih kresov. V nedeljo je imel domači g. župnik praznovanju spomina slovanskih a-postolov primerno pridigo in slovesno sv. mašo, po kateri se je zbralo lepo število križanskih župljanov v hiši Jožefa Maček, kjer se je na odru bralnega društva vršila kratka, a ginljiva slavnost v čast sv. Cirilu in Metodu. Dve mladenki in dva mladeniča so nam krasno deklamirali: „Sveta brata Ciril in Metod na Slovenskem"; potem je mladenka Julija Cepe v dovršenem govoru opisala tri poglavitne zasluge svetih apostolskih bratov Cirila in Metoda za slovenski narod. '.Nato je domači g. župnik na kratko razložil pomen -„Slovenske Straže", zlasti za naše obmejne kraje, na kar je 55 udov takoj pristopilo k tukajšnji podružnici „Slovenske Straže", ki se je nato osnovala. iTo Število se bo pa sčasoma še pomnožilo. Veselico v
frid „Slovenski Straži" pa je tukajšnje bralno dru-tvo priredilo že na praznik sv. apostolov Petra in Pavla, ki je vrgla čistega dobička 24 K 10 vin. Sedaj pa rasti in procvitaj „Slovenska Straža" in njene podružnice!
Vurberg. Soba gospodarskega izobraževalnega društva jej bila v nedeljo natlačeno polna. I Ljudstvu se je pojasnil v dveh govorili pomen „Slovenske Straže" ter Slovencem sovražno delovanje „Siidmar-ke" in „Schulvereina". Nato so domači pevci zapeli nekaj prav ljubkih pesmic. Fantje I. Rašl, Fr. Domi-ter in J. Sužnik so nabrali za „Slovensko Stražo" 20 kron. Podružnica se pozneje ustanovi ali pa se pri-klopimo ptujski podružnici.
Studenice pri Poličanah. Tukaj se je v nedeljo, dne 10. t. m. po večernicali ustanovila podružnica „Slovenske Straže". Slavnostni govor je imel domači č, g. župnik, ki nam je že zjutraj pri službi božji razložil življenje in delovanje sv. Cirila in Metoda na slovanski zemlji za sveto vero in slovenski narodni jezik. Popoldne nam je pa tudi na zemljevidu pokazal kraje, koder sta hodila. Govoril je tudi en mož, Štirje mladeniči in pet deklet. Udeležba je bila obilna.
Ljutomer. Prav zabaven večer smo imeli dne ¡10. julija. Bralno društvo je priredilo dve igri. Ponavljala se je igra: „Nežka z Bleda". Vsa čast vrlim dekletom iz Murskega polja, dobro so rešile svoje vloge. Bile so vse Šele drugič na odru, in vendar so dosegle izvrstne uspehe. Mladeniči so igrali za kmeta prav poučljivo igro: „Dva prepirljiva soseda, alibolj-*ša kratka sprava kot dolga pravda, ter so želi obilo priznanja. — Mladeniči, mladenke, pristopajte k podružnici „Slovenske Straže", ki se je ustanovila dne 10. julija. Vsi na stražo za sv. vero in slovenski narod!.
Kapela pri Radgoni. Dne 10. t. m. smo imeli z dovoljenjem c. kr. okrajnega glavarstva ljutomerskega zborovanje podružnice „Slovenske Straže" v Ljubljani. Izvolil se je odbor sledečih gg.: Josip Cirič, načelnik; Lovro Divjak, tajnik; davorin Meško, blagajnik; Vlad. Cepuder, odbornik. Agitacija je bila lahka, ker ni bilo protiagitacije. Udnine se je nabralo približno 50 K v kratkem času in upamo še več, ker se nabira pridno. Nekateri udje so darovali po več kron, za kar se jim na tem mestu izreka srčna zahvala. — Odbor.
Sv. Jurij ob Sčavnici. 10. julija t. 1. se je u-stanovila tukaj podružnica „Slovensko Straže". Svoj pristop je prijavilo 77 navdušenih in zavednih mla-deničev in mladenk, med njimi 57 rednih in 20 podpornih članov oziroma članic; zares častno znamenje, fla naša mladina umeva velevažen pomen „Slovenske Straže" in da biva v nje srcu požrtvovalna ljubezen do zatiranih bratov na slovenski meji. Na ustanovnem shodu se je nabralo 300 K, ki se odpošljejo „Slovenski Straži". — V podružnični odbor so bili izvoljeni: Janez Golnar kot načelnik; Franc Holc kot načelnika namestnik; Trezika Nemec kot tajnica; Micika ¡Vršič kot blagajnica; Plaveč Alojz kot odbornik. Sedaj pa mladeniči in dekleta! Nabirajte Še novih članov in vsak: Junaka se pokaži v delu pri „Slovenski Straži"!
Sv. Peter v Sav, dol. Ustanovni shod podružnice „Slovenske Straže" se je vršil sijajno. Nad 200 cerkvi in slovenski domovini zvesto vdanih Sempet-ranov je po poučnem govoru župnika dr. Jančiča vs-kliknilo: „Pogumno na mejo pomoči nesimo, naš narod otmimo." Zasluge slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda za Slovence sta proslavljala jz navdušeno in krepko besedo spretni voditelj naših Orlov, bivši dragonski četovodja, Karol UŠen in brat Ivan Dimec, v obliki pesmice pa je sveta blagovestnika slavila M. Partelj. Zaupniki so začeli takoj po shodu v posameznih vaseh zbirati prispevke. Junaški mladenič Alojzij Voh je prinesel prvi v blagajno lopo svoto, ki jo je pri zavednih Podložanih nabral. Druge vasi Še sledijo. Nedelja nam je zopet pokazala, da bivajo v sredi Savinjske doline Slovenci, ki so vneti ne le za Čast božjo, temveč tudi za slavo slovenske domovine.
Dramljc. Slovesno in z navdušenjem smo u-stanovili podružnico „Slovenske Straže". Pristopilo je 45 udov.
Brežice. Podružnica „Slovenske Straže" se je na Ciril Metodovo slovesno ustanovila. Domačinov je pristopilo že lepo Število, mož, žen in mladine. Zdaj pa na delo, da kmalu ne bo ene hiše v župniji, ki ne
bi bila častno zastopana v, podružnici. Zopet vabimo tudi sosede iz onih župnij, kjer zdaj še nimajo lastnih podružnic, naj se nam pridružijo! — Vsi na stražo!
Rajhenburg. Tudi naši zavedni možje so zgrabili v žilave roke orožje „Slovenske Straže" ter si prisegli, da hočejo do zadnjega braniti svoje ogrožene brate. Hvala izvrstnemu govorniku dr. Hohnjecu, ki je položil v srca svojih poslušalcev temelj neustrašenega, vstrajnega delovanja. — Pristopilo je do 30 članov, ki bodo razširjali obrambno misel med zavednimi tovariši.
politični ogled.
—	Bienerthova posvetovanja. Ministrski predsednik Bienerth se je v petek posvetoval z voditelji nemških svobodomiselnih strank o položaju. Bili so vsi obupani, da se jim ni posrečilo streti slovenske obsirakcije. Bienerth je voditelje zagotovil, da ne bo spremenil vladnega zistema in da tudi ne misli vladati s par. 14... Skušal bo spraviti v večino nove stranke, a političnih in narodnih ugodnosti ne bo dal nobenih. Jeseni bo zbornica nadaljevala, kjer je zdaj prekinila posvetovanja. Ce jeseni nikakor ne bo šlo naprej, namerava Bienerth razpustiti državni zbor. Obenem je Bienerth povedal, da skliče septembra deželno zbore, državni zbor pa novembra.
—	Socialnozavarovalni odsek kljub državno-zborskim počitnicam pridno zboruje naprej. V petek je sklenil pododsek na dr. Krekov predlog, da bodo smele bolniške blagajne ustanavljati lastne lekarne. Tudi je odsek razpravljal o organizaciji okrajnih bolniških blagajn.
—	Na Ogrskem je vladna stranka sestavila načrt svojega delovanja v sedanjem zasedanju. Vlada povdarja, da je liberalna. Glede volilne pravice iz- s javlja stranka, da je za tako razširjenje volilne prar vice, s katero se zagotovi velik upliv na razvoj političnega življenja inteligenci in madžarski narodnosti. Torej vladali bodo še nadalje uradniki, židje in bogataši, nemadžarske narodnosti bodo pa Še dalje zati-raii.
—	57. nemški katoliški shod se bo otvoril dne 21. avgusta v Augsburgu ob 2. uri popoldne s slavnostnim sprevodom in zborovanjem. Doslej se je oglasilo k sprevodu 493 društev, in sicer 181 delavskih, 101 rokodelskih pomočnikov, 75 moških društev, 74 dijaških, 38 vajenskih in mladinskih, kakor tudi 24 marijanskih kongregacij. Priglašenih je 18.000 mož, 417 zastav in 45 godb. Mnogo korporacij pa se Še ni oglasilo.
—	Grška in Turčija. Turki so pričeli grško blago in sploh vse grške trgovce bojkotirati. V pomorskih lukah se blago nd sme izkrcavati, ki bi prišlo na grških ladjah. Pred grškimi trgovinami pazijo na vsakega, ki bi Šel notri. To je vzbudilo med Grki veliko ogorčenje. Na meji so se ustanovile vstaške čete, ki vpadajo na Turško ter tam vse pokončajo, kar jim pride v roke. — Turški vojni minister je dal III. vojnemu zboru povelje, da takoj prekorači mejo, če se opazi med grškimi ustaši uniformirane ljudi. Misli se, da gotovo izbruhne vojska.
Mala poiifična naznanila.
Dne 8. julija: Socialno-politični odsek državnega zbora je sklenil, da zboruje v odseku, deloma v pododseku cel mesec julij ter je to včeraj naznanil ministrskemu predsedniku Bienerthu. — V Carigradu so odkrili tajno družbo, katere namen je bil, pomoriti ministre in druge turške državnike in tako napraviti konec mladoturškemu sistemu. Policija je zaplenila važne listine in mnogo oseb zaprla. — Kre-čanska opozicija je dovolila večini zbornice, naj izjavi velevlastim, da so mohamedanski zastopniki pri-puščeni k narodni skupščini. Opozicija je izjavila, da bo pomagala vladi, napraviti zopet red.
Dne 9. julija: Japonci so svojo armado v Koreji znatno pomnožili. Korejski parlament je sprejel resolucijo, ki ugovarja proti priklopljenju Koreje Japonski. — V Belgradu so se pričela zopet pogajanja glede trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko. — Na Balkanu je nastal razpor med Grško in Rumunijo, ker so Grki neko rumunsko ladjo v pristanišču na Grškem napadli, Grki nočejo dati zadoščenja. — Na Španskem se nadaljuje boj liberalcev za brezversko šolo.
Dne 10. julija: Prestolonaslednik Franc Ferdinand pride jeseni v Budimpešto in ostane tam dalje časa. Stopil bo tudi v stik z vodilnimi političnimi in družabnimi krogi. — Ogrska zbornica gre takoj, ko reši zdaj predložene ji zakone, koncem tega meseca na počitnice, snide se pa zopet sredi septembra. Delegacije se snidejo šele novembra na Dunaju. — Italijanski parlament je sprejel novi Šolski zakon, s katerim se ljudsko šolstvo ; podržavi. — Iz Rusije poročajo, da namerava vlada odločno nastopati proti naraščajočemu pangermanizmu v baltiških pokrajinah. V zvezi s tem je vlada izgnala iz žitomerskega okraja v guberniji Vilna 30 nemških družin, ker si niso hotele preskrbeti ruskega državljanstva, kakor predpisuje zakon.
Zahtevajte v gostilnah katoliško narodne liste: Slov. Gospodar, Straža.
Cenjenim naročnikom naznanjamo, da se bode tistim, ki dozdaj še niso piačali naročnine, z današnjo številko iisf ustavil. Kdor torej noče, da se mu pošiljanje iista prekine, naj blagovoli prej ko mogoče naročnino doposiati.
Uprav. Siov. Gospodarja.
Razne novice.
*	iz finančne službe. Colninsko skušnjo v Ino-mostu je napravil s prav dobrim uspehom c. kr. finančni nadpaz. g. Jože Lužar iz Maribora. — Za stalnega finančnega nadpaznika je imenovan začasni nadpaznik g. Jakob Kaiser v Ptuju. — Premeščeni so: gg. nadpaznika IgnacHorvat iz Celja v Brežice, I-van Dreu iz Brežic v Šmarje, paznikai Franjo Drosg iz Šmarja v Brežice in Alojz Ermenc iz Radgone v Ljutomer.	j ?*}
*	Iz železniške službe. Na novo je sprejet uradniški aspirant Jožef Cugenus na postaji Račje-Fram. Premeščeni so: Avgust Neumann, asistent, iz Pra-garskega v Bruck ob Muri; Franc Sobotka, asistent, iz Hrastnika v Celje; Rudolf Segula,, asistent, iz LU tije v Hrastnik; Rudolf Kotnik, asistent, iz Rač v, Trient; Rudolf Robenhaupt, adjunkt, iz Maribora (gl.; kolodvor) v Ptuj.-
iz šole. Za nadučitelja na deški šoli v Celju je imenovan nadučitelj v Ormožu Franc Ceder; na; dekliški Šoli v Celju Benedikt Groller* Za definitivne učitelje, oziroma učieljice, so imenovani: Roman Kole na deški ljudski Šoli^tev. III v Mariboru; na ljudski Šoli v Marenbergu Jožefa Germuth; na dekliški Šoli v Mariboru III Marija Liebisch; na meščanski Šoli v Mariboru Angela Sobotka.
*	Cesarjeva osemdesetletnica. Kakor se poroča, bo cesar razdelil ob svojem 80. rojstnem dnevu okoli 400 redov, toda samo zaslužnim osebam na polju dobrodelnosti.
Ljubljanski Škof dr. Jeglič je pristopil z 200 K kot ustanovnik k „Slovenski Straži", Ta domoljubni čin slovenskega vladike naj ¡vzpodbudi vse dobro misleče rojake Slovence, da pridno posnemajo z obilnimi darovi za S. S. tega odličnega slovenskega rodoljuba.
Poslanec Pišek je precej hudo obolel in mora ležati. Marljivemu in priljubljenemu gospodu poslan-? cu želimo skorajšnjega okrevanja, da bo zamogel na,-dalje sodelovati pri organizaciji' kmečkega ljudstva na Spodnjem Štajerskem in skrbeti za njegov dobrobit.	'—
*	Slovensko romanje v sveto deželo. Slovenci priredijo letos skupno romanje v sveto deželo. Odhod bo dne 2. septembra t. 1. Cas zat vpisovanje se je sedaj podaljšal do 31. julija. Najvišje število romarjev je določeno na 536. Priglasilo se jih je že približno 400. Prostora je torej še za 136 romarjev. Pojasnila daje „odbor za slovensko romanje v sveto deželo" v Ljalijani.
*	Liberalci med seboj. Mladim liberalcem okoli „Narodnega Dnevnika" ni prav, da je bil starolibera-lec dr. Tavčar izvoljen v odbor Ciril-Metodove družbe. Nastala je vsled tega že prava časnikarska vojska med „Narodnim Dnevnikom" in „Slovenskim Narodom", ki Tavčarja zagovarja. Štajerski mladi liberalci so očividno nezadovoljni, ker so zgubili 30. dr-žavnozborski volilni okraj in mislijo na lastno organizacijo,	; i j
*	Izprememba v katoliškem časopisju. Tržaško katoliško tiskovno društvo se je domenilo z goriškim, da bo od 1, julija dalje nehala tržaška „Zarja" izhajati, namesto nje pa dobe dosedanji naročniki tega lista „Novi čas" s prilogama „Naš kmečki dom" in „društvenik". Ta združitev je prvi korak k združitvi obeh krščansko-socialnih zvez. Tako bo katoliško slovensko Časopisje med primorskimi Slovenci postalo trdnejše in enotnejše,.
*	Osmi avstrijski vinarski shod se vrši od 5. do 10. septembra t. 1. na Dunaju. S tem shodom so. združena ne le razna važna, avstrijsko vinarstvo zadevajoča strokovna posvetovanja in zborovanja, am^ pak tudi gotovo jako poučna mednarodna razstava vi-> narskih in kletarskih strojev, potrebščin in znanstvenih pripomočkov. Obenem so s shodom združeni razni izleti v velike dunajske kleti itd. Tega shoda se u-deleži lahko vsakdo, ako se zglasi poprej pri avstrijskem državnem vinarskem društvu, oziroma pri njegovem poslovodstvu v Kremsu.
Koledar Slovenskega planinskega društva je izdal nadučitelj Fr. Kocbek. Cena 1 K.
*	Poletni dopusti domobrancev bodo letos od 18* julija do 7. avgusta. Poveljniki čet pa pošljejo vojake domov že lahko 16. julija.
Nakupovanje plemenskih kobil. JDne 15. septembra t. 1. ob 8. uri dopoldne bode v Ljutomeru komisija nakupila 15 plemenskih kobil, ' ki morajo biti stare 354 do :7 let, krepke rasti, trdne podstave in pravilne,. / izdatne hoje ' ter najmanje 161 cm visoke.; Rodu morajo biti kobile po žrebčarnskih žrebcih an-f gleške polukrvnosti, iztočne krvnosti ali lipicanskega plemena, in se mora o njih domnevati, da, bodo dale ježne konje (remonte). Te kobile se bodo prodajnikom prepustile pod gotovimi pogoji | in f proti gotovim obveznostim. Tozadevni pogoji se poizvedo pri maribor-:
ZAHVALA.
Ob grobu našega ljubljenega sina oziroma brata
Jožeka Novak
se zahvaljujemo vsem sorcdcikom in znancem, ki so nam izrazili sožalje nad prebridko izgubo. Hvalo izrekamo veleč, duhovščini, posebno č. g. kaplanu, ki so ga v bolezni večkrat obiskali oziroma prevideli s sv. zakramenti. Hvala tudi Marijini družbi, ki je rajnega spremljala k večnemu počitku.
Hvala vsem, ki so ga v življenju ljubili, v bolezni tolažili in spremljali do hladnega groba.
Peršetinci, dne 12. julija 1910.
Žalujoči stariši, sestra, brata.
VABILO
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnica na Ljubnem
ki se bo vršil dne 21. jalija 1910 točno ob 12. uri opoldne v zadružni pisarni.
Dnevni red:
1. Poročilo ravnateljstva. 2. Poročilo nadzorstva.
3.
Odobritev računskega zaključka za leto 1909 in razdelitev čistega dobička. 4. Volitev ravnateljstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se eno uro kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno jklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
674
Ravnatelj: Franc Jeraj.
če si je kdo prej pokvaril želodec, če je trpel vsled pomanjkanja teka, na zaprtja in iz tega sledeči gorečici, na bolečinah v želodca in glavobolu, ali če je postal zelo debel, je bil primcran rabiti grenčico strašno slabega ckusa, ki je prav pogosto njegov želodec splch ni prenesel in ga silila k bluvanju.
Sedaj se ni potreba mučiti, kajti okus
Inda-bonbonov
je jako prijeten, njih uspeh pa je boljši kakor vsa dosedanja čistila in sr( dstva za okrepčacje želodca. Ne le cdrasli ampak tudi otroci je radi uživajo, da celo dojencem se lahko dado. Ako se vzame pred jedjo 1-2 kcmrda Inda-bondcna, se konča v 1 do 2 urah vsako zaprtje, če je še tako mcčco, brez želcdčnih krčev in hudega napenjanja. Ako pa se vzame po jedi 1 komad Inda-bonbona, potem bo želodec izvrstno prebavljal, tek se bo povečal in zapitja ne bo nikoli. Ako se čuti gorečica ali kislo hlipauje, e8pravi temu en Irda-bonbon kcnec. Tisti, ki so poEtali preveč debeli in hočejo postati bolj suhi, naj bi rabili Inda bonbcn ctksj časa redno in bedo v kratkem času okuBili njih izvrsten uspeh. Ker pa leži temelj našega zdravja v tem, da želodec redno deluje, ker vzame ta za življenje petrebno hrano in jo prebtvlja, jo pusti priti v obliki krvi v telo, naj bi vedno rabili Inda-bonboce, da je naš želodec vedno v redu.
Dobi se povsod I Cena zavoju (lOkom.) 40 v.
Izdeluje Aleksander BalAzsovihova Sepsiszeiitgyorgyjeva lekarna in strokovni laboratorij za izdelovanje sedmogrsških zdravil v Sepsiszentgyorgy.
Glavna zaloga: Bndapešta VIII., J6zsef-utoa 35 — 37.	joa
POZOr ' Eike P8se in druge * stroje za telesne poškodbe kupujte le pri izvežbanem obrtniku, kjer jih po zdravniškem predpisu izdeluje, staro znaša tvrdka
Franc Podgoršek,
bandažist
3Tfsrifccr, Crajtlta ulita 9.
Cementne cevi,
tlakove plošče, svinjska korita« korita za napaj&tii, kakor vse druge cementne izdelke, nadalje apno, Portlandov iii Romanov cement, vsake vrste opeko ponuja po najnižjih cenah	558
Ferdinand Rogatsch,
Maribor ob D., Raiserjeva nI 26.
Samoslovenska trgovina
Fr. Lenart v Ptuju
ima v svoji novi zalogi veliko izbiro najnovejšega snEna za moške ter volne za ženske obleke^ Potem mnogo trpežne hlačevine, tiska, satina, celirjev, tkanine, svilenih in drugih rut ter vsakovrstnega platna za životno in posteljno perilo po primernih cenah. Na» dalje ima tudi moSko perilo in gotove hlače iz hlačevine po zelo nizki ceni.
¡Tudi razumništvu iz mesta kakor iz okraja lah* ko nstrežem z različnim modernim blagom.
Najtopleje se priporoča
Franc Lenart v Ptuju,
505 manufakturna trgovina.
Še ceneje *"3pGE
bom prodajal, zato ne pozabite se oglasiti v novi trgovini
Viktor Ušenl v Braslovčah
hodite vedno k domačinu, kjer kupite vse po najnižjih cenah in samo sveže dobro blago, postrežba najsolidnejša in poštena.
Jajce, maslo in vse druge pridelke plačam najdražje.	512
1% - 2 kg
težje postane* jo svinje vsak dan po dr. Zell-nerjevi svinjski krmi. Tri krat redilnej-še nego koruza. 50 kil z vrečo K 11-50 iz tarne, 1. za rejo II. za pitanje
M poviša donesek mleka krav za I1/» do 2 ^uiuiuv üti'a od glave in dneva. K 7-50 stane 50 kg iz tovarne.
Razpošilja tovarna prvih krmil
brata TAUSSKY,
Dunaj, II. Praterstrasse 15.
499	Prospekt „Goldgrube" zastonj.
Molko
Štefan Kaufmann
trgovec s železom 23 v Radgoni,
priporoča najboljše ocelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajersko železo se dobi po najnižji ceni in Bolidni postrežbi.
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje
po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4"— z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni Apotheke „zor Sonne", Gradeo. Jakominiplatz 24. 108
i
Z mojo	240
!! umetno moštovo esenco!!
si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in idrave domače pijače.
Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 krono.
Dobi se samo
v drožeriji Maksa Wolfram,
Maribor, Gor. Gosposka ulica.
Ne
grešite
proti svojemu želodcu.
ampak podpirajte negovo delovanje kot organ, ki prebavlja in čisti.
Preiskušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in pre-bavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosti, slabe diete, prehlajenjs in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi.
QUA Ril HI Vel deli embalaže/ OinniLUi Imajo postavno de-9 p o nov an o varat, znamko
GLAVNA ZALOGA: LEKARNA
B; Fragner-ja, c.intr. dvor, flobantelja,
»Pri črnem orlu" PRAGA, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. IC Po polti se razpolilja vsak dan. Cela stekl. 2 E, pol stekl. 1 E. Proti naprej vpo-šilj. K 1-50 se pošlje mala steklenica, za K 2 80 velika steklenica, za K 4 70 2 veliki steklenici, za K 8;— 4 velike steklenice, za K 22 — 14 vel. steklenic poštnine prosto za vse postaje avstr.ogr. monarhije.
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr. 249
Mlado, staro, Vsak pove:
Ta pa je za mel
Eer se samo z njim krepčam,
Vedno zdrav želod'c imam!
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost Sabinetna kakovost Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana.
liter K 2 40. „ » 4-80.
ospodarstvo s setvinami St. Polo v Monfalconu
ponuja 40 hI dobrega rudečega vina za ceno 26 E za hI, prosto postaja Monfalcone v kup-nikovih sodib.	571
Jos. Čretnik
Št. Jurij ob ju*nl železnici
stavitelj mlinov in žag,
kakor tudi izdelovatelj mlinov za rabo na roko, z ge-peljem, motorno in parno silo. Slika je posneta po mojem lastnem izdelku, in pošiljam iste na meni znane osebe na 1 mesečni poskus. — Zahtevajte cenike!
KXXXZXXXXX
„Kapljice za svinje". C6f')tro.s."kl<",iM 16
Gospod A. H., Sv. Eriž, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspeh vrlo povoljnl I
Gosp. Janez E. piše: Prav dobro pomagalo!
mestna lekarna pri c. kr. orlu MARIBOR. Glavni trg štev. 15. >35


Strnil S
SLOVENSKI ftOSPOrufi.
14. julija 1910.
Največja mizarska in tapetarska trgovina
¡Topni WmmV lMllAP Pohištva in posteljne oprave
IlUlUl II COIUJV " lUullUUi	po najnižjih cenah.
^mr t ti tli f V t	Cenik in p™račun
551 legeinoiova Ulica Štev. Lastna mizarska m taps delavnica.
F. P. Vidi & & Komp., Ljubljana
tovarna zarezanih stpešnikoir
ponudi vsako poljubno množino
131
patentdvojnozarezanistrešiilkzalrivao
t
a poševuo obrezo iu prlvezui n anca^kooi „siateaa Maraola"
Brez odprtin navzgor!	Strelu popolnoma, vira* prjI amauil
NajpriproafcejSe, najcenejše in najfcrpeiaejše kfifje $trek 52djfljXSfi. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis, Spretni zastopniki S6 iščejo.
nrinnnrinririnrifinnnn íiíiíiíiíi
St. 99
Slovenska trgovska šola v LJUBLJANI. Ogromno
Vpisovanje v pripravljalni razred in v I. letnik ¿e bo vršilo
dne 15. in 16. julija 1910 od 9. do 12. ura dipaldne v šolski pisarni na Kongresnem trga št 2,
Za vsprejem v priprevljalai razred se zahteva 13. leta starosti in najmanj da vrženo ljudsko šolo
Za vsprejem v I. trgovski letnik se zahteva 14. leto starosti ¡n dovršeni pripravljalni razred, dovršeno meščansko šolo ali 4 razrede srednjih šol; vsprejemajo se pa v I. letnik tudi učenci, ki sieer niso izpolnili teh pogojev predzobrazbe, ki pa dokažejo svojo zmožnost s posebno izkušnjo iz: slove iščine, nemščine, računstva, geometrije, zemljepisja, prirodoslovja in prirodopisja.
Vpisnina znaša K 5-—, prispevek k učilom K 10—, šolnina v pripravljalnem razredu K 50—, v trgovskih letnikih pa k K 100"— na leto; šolnine lahko oprosti šolski kuratorij.
Na novo vstopajoči učeaci naj se zglase v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov in naj prinesejo s seboj krstni list in zsdnje šolsko izpričevalo. V Ljubljani, dne 28. junija 1910,
563	Ravnateljstvo.
denarja si lahko prihranite ako takoj naročite cajga-ste ostanke za ženske o-bleke, 20 metrov po 8, 10 in 12 K, iz narodne vele-trgovske hiše
R Stermecki, Celje. Štampilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Maribora.
nniinnnfinnn
Preselitev trgovine.
Usojam si uljudao naznaniti, da sem sa preselil s svojo trgovino iz Weber ulice v Grajsko ulico št. 3 in bom innl rasvea svoje dobro urejene delavnice veliko zalogo
zlata, srebra in kitajskega srebra.
Imel bom še nadalje tudi prodt.skane vzorca in
pečate.	Velespoštovanjem	552
K^ra! Kamei** zlatar in graver Nlarlbii*, Grajska ulica št. 3.
Podobice za prvo sv. obhajilo 5c "
in drage umetne cvetlice, perje, ovetje in svakovrstni svileni ia kreppapir dobi se:
Goiricar & Leskovšek v Celju
trgovina s pisarniškimi potrebščinami itd. Na debelo in drobno I	220	Na debelo in drobno I
I

Preselitev!
Franjo Bnpeš^ urar y lilflaHiižiim Tegettliof-fova ulica se 15. julija preseli za dve hiši bliže h kolodvoru.
Ostane prnri Uf*ai* od
južnega kolodvora.
mmr*
I I
Dosoiumca t i

registrovana zadruga z neomejeno zave?o
«
MT Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo),
flranilne vloge
Be sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/«-Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na ratpolago (šek konto 97.078;. Kentni davek plača posojilnica sama.
\
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4'/i%, na vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in poroštvo po 57iV» in na osebni kredit po 6%. Nadalje iiposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koieke.
v
č
«V.	"
"1
Uradne ure
so vsako sredo in četi-ek ?d 9 dt IS. ¿«pelfet ' in vsako soboto «>d 8 do ' 2 AopeljK«. itvie^B praznike. — V uradnih arah se B^rejema In h- j plačuje denar
pojasni?* dajeje
in prošnje sprejemajo vsak delt-unifc od 8.--1S i dopoldne in od 2.-5. popolne	6 j
P«M«JUnlc* Imt tudi m» rM|i«l»(«	hranila« nüHroloik*.
Iidajktelj in nloftnik: Kntoliiko tiskovno druStro.
Odgovorni urednik: Pran Rikovlč.
Tisk tiäkarne St. Ciril« v Mariboru.

skem uradnem živinozdravniku. Opozarja se, da se bodo vpoštevali samo konjerejci, kojih plemenski kraj ni več nego 15 km od Budišovec, Ljutomera ali Brežic oddaljen.
Umrl je v Podsredi dne 10. julija tamošnji gospod župnik Matija Vaupotič v 45. letu svoje starosti. Rojen v Ormožu dne 18. januarja 1865, v mašni-ka posvečen dne 25. julija 1892, je služboval kot kaplan pri Sv. Petru blizu Radgone, v Ljutomeru, v Leskovcu, pri Sv. Barbari blizu Vurberga, v Dram-ljah, kot provizor in župnik v Skomerju, in od 1. januarja 1905 kot župnik v Podsredi. Pogreb bo v torek ob 10. uri, R. i. p.!
*	„Slov. Straža." Ker so nam še v zadnjem trenotku dohajala poročila o zadnjenedeljskih ustanovnih shodih, jih priobčujemo ob koncu lista, na kar opozarjamo naše čitatelje.
*	Romanje na Trsat. Prvokrat smo letos spod-nještajerski Slovenci pohiteli v večjem številu na sta-roslavno božjo pot, ob obalili ' sinjega Jadranskega morja, na Trsat pri Reki. Le-to romanje je bilo tako lepo, da se na lepše nikdo ne spominja. Vseh udeležencev je bilo nekaj nad tisoč, med njimi izvenredno veliko število gg. duhovnikov, okoli 70. V dveh posebnih vlakih smo se v ponedeljek zjutraj ob enih, oziroma ob pol dveh odpeljali iz Maribora. Priznati moramo uljudno prijaznost vseh uradnikov in uslužbencev na železnici ves čas našega romanja; ni bilo čuti niti najmanjše pritožbe. Ob 7., oziroma ob 8. uri smo dospeli v Postojno, kjer je mnogo naših duhovnikov med krasnim popevanjem vrlih pevk in pevcev maševalo. Ob 9. uri smo šli v svetovnoznano postojnsko jamo, ki j e bila divno električno razsvetljena. Ljudje so bili očarani po krasoti in zanimivosti nepopisnih znamenitosti, katere so občudovaje gledali. Naše veselje in oduševljenje so še povzdignili pevski zbori, ki so na raznih krajih v jami navdušeno zapeli; posebno odlikovali so se vrli mladeniči in izborne pevke iz St. J ur j a v Slov. gor. pod vodstvom g. kaplana B o s i n a. Nepozabljivi so mogočni vtisi, ki so nas navdali v tajnostnih podzemeljskih prostorih. Iz Postojne hiteli smo dalje čez pusti Kras, kjer je marsikdo vzdihnil: „Oh, kaka puščava; kako lepa je naša rodovitna Štajerska!" Ob petih smo bili že v velikanski procesiji iz Sušaka po stopnicah gori na Trsat. Zopet je ganljivo zadonelo slovensko petje. Po prihodu v cerkev nas je preč. g. gvardijan o. V e n-d e 1 i n, naš štajerski rojak, prisrčno pozdravil. Ob 7. uri imel je g. p. K a s i j a n iz Maribora pridigo o zgodovini trsatske božje poti. Sledile so večernice, potem pa med priznano lepim petjem naših romarjev rimska procesija. Kar se nam je zelo dopadlo in česar še nismo nikjer opazili, bilo je sodelovanje tamoš-njih vrlih prebivalcev; slava jim! Vse hiše so bile jasno razsvetljene; na stotine lučic je brlelo po vsem Trsatu; spodaj pa so od morja odsevale mnogobroj-ne luči — bil je to neprimerno krasen pogled. Drugo jutro ob petih je pridigoval g. dr. Anton M e d v e d , profesor v Mariboru, ki je Marijine milosti, njeno trpljenje, njeno nebeško srečo in njeno ljubezen do vernega ljudstva primerjal z neskončnostjo sinjega morja. Nato je slovesno maševal g. stolni župnik Fr. Moravec iz Maribora. Ob 8. uri smo se poslovili od trsatske Marije. Koliko oči se je solzilo, koliko src je goreče vzdihnilo: O, da bi Te, mila mati, le Še enkrat videl! Tjakaj do stopnic smo peli lavretanske li-tanije; še en pogled nazaj na Marijino svetišče, v katerem smo vžili toliko dušnega veselja — in izginila nam je izpred oči nepozabljiva trsatska ¡cerkev. Veselih in zadovoljnih src smo šli doli v reško pristanišče, kjer so nas čakali trije parniki, da bi nas nekoliko na morje popeljali. Po prozornih, mirnih, blestečih se valovih smo med najlepšim vremenom potovali tje do Opatije, drugi parnik celo tjekaj do Lov-rane. Strmeli smo nad krasoto morskega obrežja, po katerem se tako divno razprostirajo sloveči kraji: Voloska, Opatija, Ika, Lovrana, Maščenice! Seveda so zopet orjaško zadonele na morju slovenske pesmi. Tu je donelo: Po jezeru, tam: Liepa naša domovina, tam zopet: Veš, o Marija, itd. Te sicer kratke, a neprimerno prijetne vožnje po morju pa ne pozabimo nikdar, nikdar! S težkim srcem smo Šli ob %12, oziroma y«l na železniške vozove; kajti vsakdo si je mislil, stoteri so tudi rekli: Minilo je prehitro! Ob H8. in 49. sta bila oba vlaka zopet y Mariboru. Kolikor nam je znano, se ni nikomur niti najmanjša nezgoda zgodila. Le-to romanje nam ni bilo samo pobožno versko veselje, temveč tudi zdatno napredovanje v naši izobrazbi Videli smo božja čudesa v postojnski jami, videli tako velik del kranjske in primorske dežele, videli morje, spoznali dokaj naših vrlih in globoko vernih bratov Hrvatov v trsatski okolici. In vse to za tak mal denar! Značilno je rekel nek kmet. ko smo prišli iz postojnske jame: „Kar sem do zdaj videl, je vredno vožnje cene, od zdaj mi bo vse zastonj!" Radi tega nam vsem romanje na Trsat ne izgine iz spomina. Slednjič moramo še izreči najsrčnejšo zahvalo vsem čč. gg. frančiškanom na Trsatu, velezaslužnim čuvateljem Marijinega svetišča. Bili so nam vsi tako prijazni in ljubeznjivi, da smo bili naravnost iznena-deni. 65 duhovnikov so pogostili in s prenočišči oskrbeli; tudi izmed drugih romarjev je dobil vsak prenočišče, ki se je oglasil; vrhu tega so pa dali iz svojega zanimivega vrta vsakomur spomin na južne solnčne kraje. Izhod iz cerkve bila je procesija na cvetno nedeljo, da si lepše misliti ne moremo. Cč. gg. Irančiškani, srčna vam hvala! Spominjajte se nas pri Mariji na Trsatu, kakor se bodemo tudi mi vas vvedno in vselej!
* Vsiljivost. Pod tem naslovom sem dne 22. VI. v „Straži" in 23. VI. v „Slovenskem Gospodarju" izjavil, da sem že večkrat poslal list „Slogo" nazaj, ker ga nisem naročil in ga sploh ne maram, a se mi vkljub temu še vedno vsiljuje, kakor konjska muha. Na to mojo izjavo je uredništvo „Sloge" dne 8. t. m. odgovorilo sledeče: 1. Jožefu Mundi se je pošiljala „Sloga" po naročilu njegove stričnice I. K., in sicer lansko leto nekoliko Številk na ogled, letos od 1. febr. pa redno, ker je imenovana sorodnica list zanj plačala, - 2. Upravništvo „Sloge" ni prejelo od Jožefa Munda niti lani niti letos.do 26. junija ne ene številke „Sloge" vrnjene. — 3. Istotako izjavlja poštni u-rad pri Sv. Bolfenku pri Središču na tozadevna naša vprašanja, da se ne ve s p o m i n j a t i, da bi I. M. kedaj kako številko „Sloge" zavrnil, in tudi pismono-ša odločno trdi, da mu I. M. ni zavrnil nobene številke. — Ivan Hiter. — K temu pripomnim sledeče: Moja sorodnica me ni nikdar obvestila, da je list zame plačan, dobro vedoč, da za ta list ne maram in da tudi nisem berač, da bi si dal od koga drugega list plačati. Ako Še povem, da je mož moje sorodnice so-urednik „Sloge", potem bo pač vsakemu jasno, da se mi je ta list, kakor sedaj razvidim, vsiljeval radi rodbinskih razmer, vkljub temu, da sem ga večkrat vrnil. — 2. Ce sem dobil list v roke — največkrat ga je radi moje odsotnosti sprejela moja žena, (kakor mi je sedaj povedala) in ga je zavrgla, ker je vedela, da se vsakokrat razburim, če najdem liberalno ali po liberalizmu dišečo „Slogo" na mizi — če sem torej list sam sprejel, sem ga vrgel v poštni nabiralnik. Ko pa sem prišel zadnjič na pošto, dne 3. t m., mi je dala poštarica med drugimi časniki tudi „Slogo". Zato sem jo vprašal za svet, kaj naj storim, da se vendar enkrat rešim te nadlege. Zapisal sem in oddal. — 3. Za „s p o m i n" poštnega urada pa ne morem biti odgovoren, in če mi uredništvo „Sloge" ne verjame, da sem ji list večkrat vrnil, ji tudi ne morem verjeti, da lista ne bi sprejelo. Toliko v odgovor. — Mogoče bode „Slogi" sedaj vendar postalo jasno, da se je res vsiljevala, kakor konjska muha. Da mi pravi, da sem postal vreden bralec „Straže" in „Slovenskega Gospodarja", me to priznanje celo veseli, kajti s tem me je utrdila v mojih krščanskih nazorih, in spoznal sem, da hodim po pravi poti, katero korakajo vsi pošteno misleči štajerski Slovenci. C. g. župnik Zadravec, katerega se tudi na prav surov način napada, pa ni vedel o celi zadevi niti pičice. Zakaj ga potem napadate vi „krščanski" slogaši? Menda hočete tudi vero braniti, kakor narodni ovinkarji? Sram vas bodi! — Jožef Munda.
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike!
Mariborski okra).
m Maribor. Na tukajšnji gimnaziji je delalo letos 39 osmošolcev maturo. Med njimi je bilo 20 Slovencev in 19 Nemcev. Izmed Slovencev so napravili 4 z odliko, 14 z dobrim uspehom, eden je dobil pa po-skušnjo. Odličnjaki so: Cremošnik, Goričan, Strižič, "VVeber. Imena ostalih so: Firbas, Heric, Klobasa, Kožar, Korošak, Kuk, Majcen, Marin, Marinič, Re-goršek, Slavič, Slik, Somrek, Supanič, Svetina, Vrečko. — Izmed nemških abiturijentov se je hotel proslaviti neki Walter Thalmann, ki je še isti dan, ko je napravil zrelostni izpit, prestopil k lutrš-veri!
m Maribor. Lokalno stavbeno vodstvo za stavbo novega dravskega mosta je prosilo za dovoljenje, da bi smelo postaviti splavno črto, križajočo podaljšanje službene brvi. C. kr. okrajno glavarstvo odredi zastran tega po pooblaščenju c. kr. namestnije komi-sijonalni ogled na lico mesta na petek, dne 15. julija 1900 ob 9. uri dopoldne. — Pri tem ogledu se naj navedejo ugovori, če se to že ni poprej zgodilo, sicer bi se smatralo, da udeleženci pritrdijo nameravanemu podjetju in k temu potrebnemu odstopu (obremenjenju) zemljiške lastnine, in bi se brez ozira na poznejše ugovore izreklo razsodilo. — Načrti ležijo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v sobi Štev. 5 na pregled.
m Pozor! Neki Franc Kaisersberger, stanujoč v Koroški cesti, deli sveto pismo med ljudi. To sveto nismo pa je lutrovska izdaja.
Rače. S 1. septembrom se ustanovi v Račjem nova erarična žrebčarna,
m Fram. Silen naliv je napravil v ponedeljek zopet veliko škodo, Na Pohorju je toča hudo pobila poljske pridelke.
m Fram. Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru ima dne 17. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni pri g. Turnerju shod.
m Slov. Bistrica. Zanimanje za prelepo Marijino igro, ki jo uprizorijo dekleta dne 17. t. m., je povsod veliko ter pričakujemo zelo velike udeležbe. Prav je tako, le pridite, ne bo vam žal!
m Slovenska Bistrica. Iz tukajšnje slovenske šolo so sprejeli v mariborsko gimnazijo za prihodnje šolsko leto štiri učence. Izmed teh so napravili trije izpit z odliko, to je pismeno nalogo so napravili tako dobro, da so bili oproščeni ustmenega izpita. — Tukajšnja toliko hvalisana nemška Šola je poslala samo enega učenca, pa še ta edini je pri skušnji propadei. Upati je, da se bodo zaslepljencem polagoma odprle oči. Učenci iz slovenske šole so delali izpit iz nemščine in slovenščine in so ga tudi napravili s tako ugodnim uspehom, da je slovenska Šola lahko ponosna
nanj, učenec iz nemške šole je pa delal izpit samo iz nemščine, a še tukaj je propadel. — Kdor zna misliti, bo znal tudi sklepati in bo vedel, na katero šolo bo vpisal svoje otroke.
m Negova. Milo-tužno so peli negovski zvonovi zadnje dni smrtno pesem ter naglašali žalostno novico po lepi negovski župniji, . da je zopet preminulo človeško bitje. Ona, kateri je angel smrti zatisnil oči, je bila po svoji radodarnosti znana daleč na okrog, Neža Fercnčeva iz imovite krščansko-narodne rodbine Ferenčeve v Radvencih. Bila je mladenka v najboljših letih. Prej vsikdar zdravi, čvrsti in veseli je, kratka, samo par dni trajajoča bolezen uničila pozemeljsko življenje in angelj smrti jo je dne 5. julija preselil v boljšo večnost. Nepopisna žalost je zavladala med siromaki, katerim je njena darežljiva roka delila kruha in miloščino. Neizmerna srčna bol se je polastila osivelega očeta in dobrega brata ter zveste družine, ker so ž njo izgubili pridno gospodinjo. Negovska cerkev je ž njo izgubila veliko dobrotnico, ker je rajna kaj rada darovala za cerkvene namene in potrebe; za njo žaluje dekliška Marijina družba, za katere bandero je rajna obljubila precejšnjo svoto. Skratka: oko vseh je bilo solzno, ki so zvedeli o njeni nagli in neprevideni smrti. Vse jo je spoštovalo, kar nam priča slovesen sprevod dne 7. t. m., kojega so se udeležili 4 duhovniki, 56 članic Marijine dekliške družbe in nepregledna vrsta soobčanov in faranov. Bila je izredno nadarjena in izobražena, kajti svoj duh je bistrila in svoje srce je blažila po dobrih knjigah, zlasti družbe sv. Mohorja, koje ud je Ferenče-va hiša od njenega početka, ter po dobrih časnikih, posebno po „Slovenskem Gospodarju", ki že od svojega začetka zahaja v Ferenčevo hišo. Zato naj bodo rajni te vrstice tukaj v blag spomin. Slovenske mladenke naj jo posnemajo v njenem versko-narodnem mišljenju in delovanju, njej pa naj bode vsedobri Bog plačnik za njena dobra dela.
Ffujskl okraj-
p Sv. Ana v Halozah. Pri tukajšnji romarski cerkvi (župnija Sv. Barbara v Halozah) se vrši letos Anino dne 24., 25. in 26. julija. V soboto, dne 23. julija so popoldne ob 5. uri večernice, potem pa spove-dovanje. Te dni bodeta stalno dva duhovnika pri Sv. Ani, da zamorejo opraviti romarji svojo pobožnost in se sprejemati slovesne procesije. Za romarje bode vse preskrbljeno. — Janez Vogrin, župnik.
p Dornova. Vsled obilnega gradiva se je naš zadnji dopis več tednov zapoznil, tako, da se je v tem čSsu že zgodilo, kar je naš poročevalec v njem omenil. Resnici na ljubo torej beležimo, da g. W. ni govoril, pač pa se samo prikazal fajerberom, priklonil in potem odšel. Vse drugo pa se je res zgodilo, par tujih fajerberov je strahovalo celo vas, in hajlali so tako strašno, da so je skoro pol ure daleč slišalo na okoli. V celi soseski se ni našel mož, ki bi si upal nastopiti proti takim Škandalom. Kam smo prišli? Se li res mora naša vas pogrezniti v ptujskem Štajercijan-stvu in šnopsu? Drugod je požarna bramba ne samo bližnjemu v pomoč, ampak tudi kompanija zavednih junakov-narodnjakov, ki se pri vsaki priliki postavijo na stražo za narodno stvar, pri nas pa igrajo tako žalostno vlogo. Kako vlogo je n. pr. igral samo oni fant na strehi, ki je v nemškem strahu klical „šlahe". Žalostna vloga za takega kmečkega fanta! Vzdignite se vendar enkrat in vrzite vso to nemškutarsko šaro v kot ali na smetišče!
p Majšberg. Občinski odbor v Majšbergu je izvolil za častne občane: Veleč. Štefana TurkuŠ, župnika v Sromljah; gg. Janeza TurkuŠ, župana v Majšbergu; Jakoba Marinič, župnika v Majšbergu; Ivana Vogrinec, kaplana v Braslovčah in Simona Petka, kaplana v Majšbergu.
p Središče. Zahvala. Podpisano Šolsko vodstvo izpolni prijetno dolžnost, da se na tem mestu prav prisrčno zahvali vsem onim p. t. rodoljubom, korpo-racijam ter društvom, ki so omogočili, da se je Stanko Vrazova šolska slavnost dne 29. junija t. 1. v Središču tako sijajno obnesla. — Posebna zahvala gre slavnemu „Zgodovinskemu društvu" v Mariboru za posojeno Stanko Vrazovo krasno sliko, čč. šolskim sestram v Mariboru, ki so nam drage volje posodile primerne kostume, č. g. Val. Cajnku, veroučitelju mestne dekliške šole v Varaždinu, za blagohotno sodelovanje pri sestavljanju gledališke igre (pomagal je s hrvaškim besedilom), slavnemu predsedniŠtvU „Slov. Matice v Ljubljani" za iskren pozdrav in za obljubo, da vpošlje dečkom in deklicam, ki so si pridobili posebnih zaslug za slavnost, vsakemu po eno knjigo. Zahvaljujemo se nadalje prav iskreno slavnemu županstvu našega trga za blagohotno posojene zastar ve, slavnemu ognjegasnemu društvu, ki je blagovoljno prevzelo skrb za varnostno-policijske naredbe, zahvaljujemo se veleč, gospej Jelisavi Zadravčevi za hrvaški kostum in za ljubeznivost, da nam je preskrbela hrvaške zastave, zahvaljujemo se nač. krajnega šolskega ^sveta, veleč. gosp. Kočevarju }za zdatni gmotni prispevek, zahvaljujemo se ključavničarskemu mojstru g. J. Kreutzu za krasno karbitno razsvetljavo (lastne konstrukcije), zahvaljujemo se onim staršem, ki so pri živi sliki sodelujočim otrokom sami preskrbeli primerne, lepe kostume, zahvaljujemo se nadalje gg. trgovcema M. Robiču in R. Friednchu, ki sta posodila za slavnost marsikako stvar, ki bi se sicer morala kupiti, zahvaljujemo se vsem milim gostom
iz Ptuja in Sv. Bolfenka, Iki so spomin slavnega pesnika St. Vraza počastili s svojo prisotnostjo. Končno se naj zahvalimo še tukajšnjemu uč. gosp. J. Najžer-ju, v katerem se je porodila ,ideja igrokaza, učiteljicama gdč. L. Kocmut in gdč. E. Unger zai zdatno pomoč pri oskrbi vencev ter gg. Fr. Lukačiču in L. Muzeku za trud, ki sta ga imela pri blagajni in s sprejemanjem gostov. Vsem skupaj, in vsakemu posebej prav iskrena zahvala. Kakor je zrl Stanko Vraz, ko je romal iz svojega Cerovca v Krapino in Zagreb, toli in tolikokrat Središče, tako smo gledali sedaj tudi mi, čestilci velikega pesnika ob čarobni razsvetljavi in ob navdušenem petju St. Vrazu na čast zloženega slavospeva njegovo sliko. — Šolsko vodstvo v Središču dne 5. julija 1910.
p Sv. Bolfenk pri Središču. V nedeljo, dne 10. t. m. je bilo kaj živahno v hiši g. Jožefa Munda. Naga Mladeniška in Dekliška zveza je priredila sestanek na čast sv. Cirilu in Metodu. Zbralo se je mnogo mladine, možev in žen, pa tudi mladenke iz Središča so nas obiskale, tako, da je bila polna hiša in veža, pa tudi zunaj jih je bilo dosti. Predsednik g. Fr. Bukovec je otvoril in zaključil v krepkih besedah zborovanje. Govoril je Jož. Borko, ki je orisal življenje slovenskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Potem se je deklamovalo pesem od sv. Cirila in Metoda. De-klamovali so: Julijana Polman, Ivan Gregorinčič, J. Prajndl in Vrbančič Marija. Potem je Še govoril Jože! Zadravec. Omenil je obenem, kako so nekdaj preganjali sv. Cirila in Metoda, ravno tako delajo dandanes liberalci. Končno sla Še govorila g. žup. Ivan IZadravec in Liza Trafenik. — Isti dan je imela tudi liberalna mladina svoj shod. Pa kakor se sliši, je bil shod jako klavern, ker ni bilo zborovalcev. Bomo že v kratkem bolj natančneje poročali.
p Sv. Bolfenk pri Središču. Za božjo voljo, kaj pa se je zgodilo? Le malo počakajte, in kmalu boste slišali. Naša nazadnjaško-liberalna mladinska organizacija je razpadla kakor sod brez obročev, razpršila se je na vse strani, kakor vrabci, kadar jih iz prosa poženemo. — Eden liberalček Še vedno liodi okoli Mundove stiskalnice, kakor kak dihur za perutnino. Piše vedno lažnjive dopise o naši S. K. S. Z. Svetujemo mu, naj stopi par korakov naprej od stiskalnice in prišel bo v našo lepo urejeno čitalnico, da bo slišal in pisal resnico, ne pa smrdljivo laž.
p Sv. Bolfenk pri Središču. Tukajšnja liberalna zadruga za skrpucanje lažnjivih dopisov v celjske lističe je zopet delovala. Napadali so v predzadnjem ¡„Narodnem Listu" naš shod, katerega smo imeli že 19. junija. Torej tako dolgo so potrebovali, da so izmislili nekaj laži za svoj liberalni'evangelij. Prvič napadajo naša fanta govornika. Z mirnim srcem vam povem, da vsa taka očitanja lahko pripisujete le sebi. Kedo li je prvi na plesišču, kakor ravno liberalna mladina! — Drugič očitajo našim mladenkam, da bi se morale Še «žiti deklamirati, Res, smilite se mi tei duševni revčki, da ne razumete, kaj je deklamaci-ja ali kaj je govor. — V tretji vrsti so blatili odbornika K. Z., g. Franca Žebot. Poglejte si vi najpoprej Svojega govornika Spindlerja, ki sem ga že slišal dvakrat, pa je večino govoril le eno; namreč proti duhovnikom in K. Z. Zdaj pa pravite: ja, mi bi bili mirni, ko bi nas klerikalci ne napadali v „Slovenskem Gospodarju". — Kdo pa drugi neti ogenj sovraštva med sosedi, sploh med ljudstvom, kakor ravno liberalci. Pišejo tudi! kako je očrtal g. Žebot Sv. Bolfenk kot trdnjavo klerikalne stranke. Saj jo je tudi lahko, ker liberalizem pri Sv, Bolfenku vedno bolj peša, naša K. Z. pa napreduje.
p Dijaška kuhinja t ftuju. V drugem polletju so darovali za to kuhinjo: Hranilno in posojilno društvo in okrajni za 81 op ptojski po 200 K; Okrajna posojilnica v Ormožu in posojilnica v Gornji Radgoni po 40 F; Poaojilnica v Framu 20 K; po 15 K: M Paulinič in Brenči č Miha, veleposestnik v Rogoznici; po 10 K: dr. Anton Bru-men, odvetnik, Jos. Fleck, inf prošt, prof Anfon Kolarič, dr. M. Murko, vseuč prof. mesto venca po umrlem Jos. Zeleniku, Anton Stopič, c. kr. višji davčni nprav. v pok.; 6 K Janez Totnan, župnik v Hajdin-ju; po 5 K: c. kr. notar Kazimir Bralkovič, Hrovatin Ksist, c. kr. pcitui asistent v Gorici, Jnrca Anton, veletržec, Val. Kajnih, učitelj, Iv. Kaukler, nadučitelj, Martin Kojc, c kr davčni oficijal, prof. dr. Jcs. Komljanec, Fr. Lenart, trgovec, Norbert Povoden, gvardijan, Fer-do Pšunder, vikar, Lucij Selinšek, minoritski kaplan. Al. Senčar, trgovec, Ferdo Skuhala, pos. uradnik, dr. Bela Stuhec, zdravnik, Fr. Toplak, c. kr. davčni upravitelj; po 4 K: dr Iv Fermevc, odvetnik in Milan Gregorič, posestnik; po 2 K: Avg. Jager, mestni kaplan, Ivan Klemenčič, nčitelj na črni Gori, Jan Mlakar, župnik v pok, Fr. Strm-šek mestni kaplan; po 1 K: Miha Horvat od Sv. Urbana in Pij Vak-»elj, minoritski kaplan. — Odbor izreka zihvalo vsem p n. darovalcem ter proBi, da se spcminjajo naše kuhinje tudi v prihodnjem šolskem letu
Slovenjgra&kl okraj.
Razmerje glasov. l.MarnberŠki okraj. Brezno V. 10, K. 2; Janžev vrh V. 10, K. 53; Pernice V. —, K —; Remšnik V. 58, K. 9; Ribnica V. 20, K 81; Sv. Anton na Poh. V. 2, K. 76; Sv. Primož n. M. V. 44, K. 4; Sv. Primož na Poh. V. 15, K. 12; iTrbonje V. 4, K. 5; Vuhred V. 7, K. 54. - 2. A r v e-Ški okraj. Kaplja V. 16, K. 31; Gradišče V. 22, K. 123. — 3. SlovenjgraŠki okraj. Golava buka V. 51, K. 41; Legen V. 68, K. 56; Mislinja V. 51, K 69; Otiški vrh V. 29, K. 62; Pameče V. 84, K. 9; Podgorje V. 47, K. 48; Razbor V. 46, K. 8; Sjele V. 4, K. 23; Stari trg V. 47, K. 33; St. Ilj pri M. V. ¡48, K. 44; St. Janž pri Sp. ¡D. V. 44, K. 23; Šmartno V. 30, K. 172; Smiklavž V. 28, K. 52; St. Vid V. 43, K. 30; Vrhe V. 32, K. 22. - 4. S o Š t a n j s k i o-kraj. S. Florijan V. 17, K. 28; Sv. Andraž V. 117, K. 1; St. Tlj pri Vel. V. 96, K. 4; St. Janž na V. g. ¡V, 79, K. 32; Šmartno ob P. V. 137, K. 21; Soštanj-
ski okol. V. 78, K. 133; Skale V. 93, K. 34; TopolŠi-ca V. 58, K. 42; Velenje V. 156, K. 61. - 5. Goril j e g r a j s k i okraj. Gornji grad V. 51, K. 51; Nova ¡Štifta V. 106, K. 31; Bočna V. 154, K. 85; Ko-karje V. 68, K. 34; Mozirje trg V. 20, K. 46; Mozirje okolica V 132, K, 25; Rečica V. 233, K. 36; Ljubno V. 200, K. K. 55; Luče V. 222, K. 16; Solčava V. 163, K. 1.
s Šmartin pri Slov. Gradcu. Ker me znani steber Narodne stranke sumniči, da sem jaz v „Slovenskega Gospodarja" pisal 'članke o gospici Anici Zor-man^ p. d. Košutnik, zato izjavljam tem potom pod častno besedo, da s temi dopisi nisem v nikaki zvezi, tudi mi je premalenkostno, da bi /se bavil z dopisi o ženskem spc^lu. — Kar se pa tiče raznih groženj, ki mi prihajajo vsak dan na ušesa, moram reči, da sem popolnoma miren radi tega. Pač pa se iz tega vidi, kako podivjani so nekateri pristaši Narodne stranke, ki bi najrajši vse ugonobili in pokončali, kar ne trobi v njihov rog. Jaz pa sem in ostanem ¡pristaš Km. zveze. — Franc Letonja, kaplan.
s Legen pri Slov. Gr. V nedeljo, dne 3. julija smo imeli v cerkvi visoke goste-poslušalce. Prišli so poslušat g. nadžupnika, kako bo udrihal po Narodni stranki, kako bo vsak pogubljen, ki bo volil Kaca itd. Celo dr. Kukovec iz Celja je poslušal, znani Jaka Vrečko si je celo pridigo spisal, za priči sta bila Kovačev študent iz mesta, ki je nenavadno zgodaj, vstal ta dan, in nadučitelj, a kako so se motili! Pridiga je bila o sv. Cirilu in Metodu in o lepi naši zemeljski, Še lepši pa nebeški domovini, torej nič tožljivega, nič za časnike! — Poskusimo ob ,10. uri, mogoče se gospod kaplan kaj zareče. Postavimo stražo! In zgodilo se je, toda zopet nič; pridiga je bila o razkolništvu, zopet nič tožljivega. — Po (Opravilu je pogreb umrlega Ignaca Kalinšek. V črni obleki se je pripeljal g. dr. Verstovšek ob '/zli. uri. Kaj pomeni to? Gotovo misli agitirati na pokopališču in smrt Kalinšeka uporabiti sebi v prid. Postavimo stražo! Mnogobrojna množica pride na pokopališče in kaj zagleda? Ob mrtvašnici že pričakujeta Kukovec in Salomon žrtve; truplo se shrani v hladno zemljo, VerstovŠeka pa ni! Namesto njega pa nastopi domači g. kaplan ter rajnemu v slovo govori par besedi, pohvali njegovo zna-Čajnost, ¡njegovo pobožnost itd. — Torej zopet nič za cajtenge! Z dolgim nosom sta zapustila Kukovec in Salomon pokopališče. Mi pogrebci pa vama svetujemo: Le pridita še večkrat na britof, a poslušajta, kaj grobovi govorijo, mogoče se bodeta potem poboljšala, kar vsi želimo!
s Golavabuka. Kacijanarji so nabili svoje in od Kmečke zveze izposojene možnarje, <■ da bi obhajali Kacovo zmago, a zmagal je Verstovšek, možnarje so morali vrniti, kako jih na lep način izprazniti? Bistra butica si takoj izmisli. Do Aninega je predolgo čakati, do gostije Še dalje, torej vsak dan bomo ustrelili dva- ali trikrat, in možnarji bodo prazni. Kar so sklenili, to tudi izvajajo. Ctjtudi neradi, vendar morajo sedaj vsak dan streljati na čast naši zmagi. U-soda!
s Št. Jernej nad Muto. Tukajšnji kmet Reber-nik se jako kislo drži, ker njegov Kac ni bil izvoljen. Na lepo nedeljo je v St. Primožu pred Mežnarjevo gostilno skakal in trdil, da Kaca moramo voliti, ker je kmet. Zakaj pa on ni kandidiral, saj je tudi kmet!
St. Primožani.
s Marnlierg. Predzadnjo nedeljo je bil tukaj „Turnerlest". Slediti bi mu morala ob velikanskem kresu in globoko zamišljenem govoru veleč. g. pastorja Mahnerta — menda je hotel kaj povedati tudi o u-beglem pastorju — „Sonnenwendfeier". ¡ 'A vreme je prekrižalo račune. Gospoda je mislila, kar ne gre v nedeljo, se mora zgoditi v ponedeljek. In res; velik kres je vsplapolal v ponedeljek pred Marnbergom. Slavnostni govornik je bil Hrowath, Nemec skoz in skoz. Ko je bil govornik v največji navdušenosti, se začuje raz zeleno Pohorje grmenje topičev in kresovi zabliščijo v čast sv. Cirila in Metoda. Gospodje pri „Sonnwendfeier" so se spogledali in mislili: „Ves svet bo trdil, da so Marnberčani slavili sv. Cirila in Metoda." Ce ima človek protestantovsko komando, je pač mogoča kaka blamaža. Prevelika nacionalna navdušenost tudi ni dobra. Čestitamo, protestantovski aran-žer! Ce Marnberžani Še niso zaslužili imena „Schild-bürgerji", pod tvojo komando ga bodo.
Konjiški okraj.
k Konjice. Nemško solnce se je obrnilo v Konjicah na Sormannovem travniku v soboto ob 9. uri zvečer. Kurili so kres, skakali čez ogenj, c. kr. uradnik Makotter je govoril vsenemški govor, nato se je hajlalo, pelo in godlo „Wacht am Rhein". Da so to slovesnost (!) potem z alkoholom na Sutterjevem vrtu obilno zalili, se že iz tega lahko spozna, da so celo različne „milostljive" se ga tako nasekale, da so jim morali domov pomagati. Druge nesreče ni bilo. Bravo nemška kultura! Mi te ne bomo posnemali.
k Konjice. Politično društvo ima zborovanje v nedeljo, dne 24. julija popoldne po večernicah. Ker se bodo obravnavale zelo važne stvari, želeti je obilne udeležbe od vseh občin.
k Konjice. Gospod župan, veste, kdo je dne 3. t. m. ob %2. uri zjutraj po trgu ' rogovilil in kričal: Wichs auf, komm her, Schufte, Feiglinge itd. Ce se do Balanta ni slišalo, vprašajte policijo; če pa je ta spala, obrnite se na sodnijo, tam bo pa en gospod gotovo vedel, ker je bil prava pravcata in živa priča.
Nekaj za poslance in Hochenburgerja! Kajne, blago-rodni gospod priča?
k Prihova pri Konjicah. Naša hranilnica in posojilnica ima letCb koncem junija več prometa ko lani meseca decembra. Izredno veliko je dala, letos posojil. Domačini prihovski farani in dobri sosedi Venče-slani so največ pripomogli do tega napredka. Kako je to mogoče? vprašujete radovedno. Ljudje so organizirani posebno v Kmečki zvezi; ,zato držijo skupaj in se oklepajo domača zadruge. Njihov narodni ponos se prav lepo zrcali v besedah nekega člana, ki je dejal: „V konjiško in bistriško šparkaso ali pa v nem-čursko ločko voršuskaso" hodijo Še samo nezavedni ljudje.
CdJsU okraj.
c Pri kapucinih v Celju bo prihodnjo nedeljo, dne 17. julija imel novo mašo ip. Irenej Kobal iz kapucinskega reda.
c Kmetijsko zborovanje na Teharju. V nedeljo, dne 17. t. m. ob 3, uri popoldne priredi Šentjurska kmetijska podružnica svoje zborovanje v Cajhnovi gostilni na Teharju s sledečim dnevnim redom: 1. Poučno predavanje iz živinoreje in kmetijstva; predavatelja potovalni učitelj Goričan in strokovni učitelj Zi-danšek. 2. Kmetijski pogovori. 3. Sprejem udov. 4. Sprejem naročil na semena in gnojila. — K mnogoštevilni udeležbi vabi načelništvo kmetijske podružnice v St. Juriju ob juž. žel.
c Grobelno. Stalnim železniškim premikačnim čuvajem je imenovan vrl narodnjak g. Jurij Cretnik.: c Laški trg. Predzadnjo nedeljo je laška pož. bramba, katera je seveda „stramm deutsch", dasirav-no so skoro vsi njeni udje sinovi slovenskih mater, obhajala 401etnico svojega obstoja. Da je bilo več heila-nja, prišli so pomagat požarniki iz „pristnih" nemških krajev, kakor iz Loke pri Zidanem mostu, iz Sevnice, iz Loč in drugih krajev, kjer imajo požarne brambe Še nemški poveljni jezik. — No, nesreče ni bilo nobene !j Le to se poroča, da so imeli nekateri požarniki drugi dan čisto opraskana grla, ker nemški „heil" se tako malo prilega slovenskim grlom. — Tudi smeha je bilo obilo. Le nekaj cvetk iz te „nemške" slavnosti. — Na glavnem trgu pri cerkvi so nemške (?) gospe nekim ognjegascem, ko so šli mimo, metale šopke iz plavic. Seveda, za to se je treba zahvaliti!: In požarniki so vpili: »Heil, heil, laška dekleta!" Kaj ne, pristna nemščina! — Na slavnostnem prosto^ ru je načelnik neke požarne brambe dal povelje: Dop-pelreih', rechts um! Eden izmed moštvat ki ni razumel povelja in ne ve, kam bi stopil, vzldikne v tej stiski: hudič, kje je pa moja luknja. Kaj ne, pristno nemško!; — Zopet drugod-, v neki gostilni kričal je mož neke požarne brambe, ko je že precej s pivom gasil: Drugač' smo mi Slovenci, dan's smo pa heil! Pristno nemško! — Drug požarnik je pa na cesti vzpodbujal svoje tovariše: Le vpijmo heu, saj je letos velik' heu (sena). — Neki ognjegasec pa se je čisto slovensko pridušil, da ne pride aiikdar več v Laško, ker so ga baje pošteno odrli,: Da, da, slovenskih gro-šev se ne branijo Nemci! — Slovenci, posebno zavedni slovenski kmetje, ki so opazovali ta dirindaj, so se od srca smejali, in le pomilovali tiste slovenske, a zaslepljene požarne brambe., katere so prišle pomagat heilat laškim Nemcem in reševat njihovo se potapljajoče nemštvo. — Požarne brambe v slovenskih krajih, zdramite se, in vaš poveljni jezik naj bo slovenski!
c Gomilsko. Tukajšnje Bralno društvo nas je dne 19. m. m. zopet presenetilo z veliko vrtno ljudsko veselico, na kateri je bila vrhu raznovrstnih krat-kočasnih točk tudi narodna gledališka igra „Tihotapec" na sporedu. Vse podrobnosti, posebno pa igra sama na sebi, obnesla se je nad vse pričakovanje i-* menitno in s toliko točnostjo, da smo dolžni našim požrtvovalnim in neutrudljivim mladim prirediteljem vso čast in hvalo! Naša vrla mladež postala je zares naša dika in ponos, kajti tako sijajne in poštene veselice Gomilska še ni doživela. K temu sijaju nam je pa pripomoglo izredno lepo vreme, katero nam je bilo takrat le za tisti dan — kot dan pravega veselja — tako milostljivo. Vsi cenjeni, dragi nam gostje, katerih nas je počastila cela množica, odhajali so polni zadovoljstva, le težko od nas. — Naše veselje nad to veleimenitno prireditvijo pa pospešujejo mnoge pismene Čestitke in pozdravi od naših vrlih rodoljubov iz tujine, ki se niso mogli našega veselja osebno udeležiti, in to posebno vrednostno pismo mnogospoštova^ nega g. Štefana Rojnik iz Gradca, polno navdušenja in bodrila za novo lepo delo. To pismo bomo hranili v posebni Časti ter so zahvaljujemo omenjenemu gospodu zanj, ki si naj bode v svesti, da ne bo ostalo brez sadu pri naši nadebudni mladini. — Gomilsko kot srce Savinjske doline — z dnevom vstaja.
c Griže. Pred kratkim je vdarilo v kozolec znanega Avgusta Golavšek, p. d. Steflak v Megojni-cah. Nekdo kvasi v „Narodnem Listu", kakor da bi se mu ta nesreča privoščila ter krati dobro ime. Po-zovemo dotičnega, naj pove, ako je poštenjak, svoje ime, sicer ostane v naših očeh ostuden lažnjivec in obrekovalec.
c Mozirje. Veličastno je bilo videti kresove na vrhu mozirske planine dne 4. t. m., kateri so se prižgali na čast sv, Cirilu in Metodu, a ne samo na vrhu planine, ampak tudi na takozvanem Breclevskem vrhu se je žarela lepa vrsta, Šest kresov, v sredi med kresovi pa so žvižgale in pokale rakete po zra^ ku. Ko pa so naši liberalčki zvedeli, da je uredil to
g. Cesar, so pobesili nosove, rekoč: to pa niso naredili na čast svetnikom; morda že ti preklicani klerikalci vohajo, da bo Verstovšek zmagal. No, no, vi ljubeznivi liberalci, kateri ste tako z dušo in; telesom vneti za Ciril-Metodovo družbo, kje pa ste bili vi? Mar so vam vsled prehude agitacije vsi žepi pogoreli s Kacom vred in ste vsled hudih opeklin popolnoma o-nemogli? Mi pa smo in bomo sežigali kresove na čast Ev. Cirilu in Metodu.
c Rečica. Pomožnemu učitelju veronauka, č. p. Frančišku iz Nazareta se podpisani prav pljudno zahvaljujemo in Vam kličemo: Bog Vam stotero pogrni Vaš trud in Vaše naporno delo, katerega ste imeli z našo šolsko mladino ves čas, kar okiskujete Šolo ¡v Lačavasi, zlasti pa zdaj ob priliki prvega svetega iibhajila. — Več kmetov izza Dretja.
c Nova Štifta pri Gornjem gradu. Med volilci Kmečke zveze vlada veliko veselje nad zmago. Nasprotniki so zelo poparjeni, ker ne morejo, kakor pred tremi leti, pristašev Kmečke zveze zasmehovati. Posebno je vzelo sapo g. nadučitelju Ivanu Kelcu, ki je poprej na vse načine volilcem dopovedoval, da bo Kac Sgofovo zmagal — no, pa taka smola!
c Nova cerkev. V naših listih naznanjena igra >,Cašica kave" in druge priredbe so se v nedeljo, dne 8. julija prav dobro obnesle. Marljivo so se vrle mladenke pripravljale, vneto vadile in se ne ustrašile tudi daljnih trudapolnih potov, da so si same pridobivale in hotele tudi drugim koristiti. Z veseljem smo poslušali tudi navduševalno vabilo Sipove Neže na naslov deklet, da se združujejo in s pomočjo bralnega društva izobražujejo. Pavla Vrisk je razložila vsebino igre. Nato so tudi igralke pohvalno rešile svoje naloge in nam pripravile mnogo vžitka. Zdajci je ;Si-lihova Matilda prednašala pesmico „siromak,", ki je poslušalce globoko ganila. Nekaj do zdaj tu novega smo doživeli, ko je nastopila Vovšek Marija kot slavnostna govornica ter v vznešenih besedah' poveličevala domovino, mili naš slovenski kraj. Se več nav-duševalnih in poučnih reči smo slišali, za kar smo prav hvaležni in z veseljem gledamo v prihodnjost.
BretlSklolf a).
b Globoko. V deželni bolnišnici v Gradcu je u-mrla dne 7. t. m. gospa, Magda Tominc, soproga tukajšnjega nadučitelja Blaža Tominc, stara 38 let. — iN.: v m. p.!
b Podsreda. Kat. slov. izobraževalno društvo je poslalo „Slovenski Straži" 20 K.
b Planina. Ko se je storil dne 4. t. m. prvi mrak, zasveti se prvi kres pri Sv. Križu med pokanjem topičev. Čaroben je bil pogled na umetni ogenj, ki je vso cerkev ožaril z zeleno in rudečo barvo. Med tem Časom se tudi oglase zvonovi na Planini med gro-menjem topičev pri starem gradu. Okrog Planine je žarelo mnogo kresov, ki so oznanjevali širnemu svetu, da tu prebiva veren in probujen slovenski rod in da Planina ni več tako zaspana kakor nekdaj. Seveda je to močno jezilo znanega planinskega posilinem-ea, a kaj si če pomagati, ker ljudstvo se ne da več komandirati. Prišel bo tudi tisti čas, ko se bode reklo: Oj zdaj pa nikdar več, komanda moja zdaj je preč. — Opazovalec.
b Podčetrtek. Lepo slavnost smo imeli tukaj dne 4.- julija. Ta dan je bila desetletnica, kar smo pokopali prejšnjega g. župnika, Ignacija Rom. Ker ta gospod niso zapustili nobenega premoženja, je ostal njih grob brez spomenika. Naš za vse dobro in blago «vneti g. dekan kozjanski, Marko Tomažič, pa so lani pri duhovnikih svoje dekanije sprožili to misel, naj bi prispevali, da se postavi rajnemu g. Romu spomenik. Duhovniki so se odzvali ter nabrali denar. Prilagali so pa tudi župljani. Nabavil se je krasen spomenik iz rujavkastega marmorja, ki ima v sredi vloženo dragoceno ploščo iz črnega marmorja z napisom. Pod imenom rajnega in letnicama rojstva in smrti * 22. julija 1854, f 2. julija 1900 so še lepe vrste:
Med svojimi ovčicami
Pastir utrujen tukaj spi;
Za vse trpljenje Bog jim daj
Uživati nebeški raj!
Naredil je spomenik g. Vinko Camernik v Celju. — Gospod dekan so opravljali v župni cerkvi skušnjo s šolarji iz veronauka, potem so šli z domačim g. župnikom in sosednjimi duhovniki k podružnici St. Mariji na pesku, kjer je tudi pokopališče. Imeli so vigihje, peli v svoji gorečnosti črno sv. mašo in mrtvaške molitve za rajnega gospoda, Šli potem k grobu in tam spregovorili lepe, v srce segajoče besede, priporočali župljanom, naj molijo za svoje žive in rajne dušne pastirje. Presrčna hvala preč. g. dekanu za to veliko dejanje ljubezni, s katero objemajo vse svoje podložnike, duhovnike in vernike, žive in rajne. Končno so povabili naš ljubeznivi g. župnik Štefan Pivec vse navzoče gg. duhovnike, 8, k svoji gostoljubni mizi. Pri tej cerkveni slavnosti smo strmeli n> t krasnim petjem, ki smo ga slišali že pri ,Šolarski &v. maši v župni cerkvi, in potem zopet pri D. Mariji na pesku med črno sv. mašo in na grobu. Velikanski mešani zbor, 20 oseb, je proizvajal težke Gollerjeve „requiem" z vso preciznostjo, ter naredil velikanski vtis. Osnovatelj in duša vsega petja pa so naš neumorno delavni gospod župnik, izboren veščak cerkvene glasbe, ki so si tudi sami izobrazili izvrstnega organista. Bog nam ohrani gospoda župnika še mnoga leta!
Ne pozabite na Št. IIj!
Slovenska Straža.
Frani. Prireditev v Framu v nedeljo, dne 10. t. m. se je prav dobro obnesla. Ljudstva, zlasti naraščaja je bilo obilno. D.omači pevski zbor je ljubko prepeval narodne pesmi, dekleta in fantje, ki so nastopili kot govorniki oziroma govornice, so dobro rešili svojo nalogo. Kot govornika sta nastopila tudi č. g. župnik Muršec in urednik Kemperle. Prvi je proslavljal sveta brata Cirila in Metoda ter jih je stavil za vzgled, drugi je razlagal namen in pomen „Straže" ter nozival k pristopu. Po končanem vsporedu se je javilo takoj 50 članov. — Le krepko naprej!
Št. Ilj v Slov. gor. V nedeljo, dne 10. julija smo se strnili tukajšnji obmejni Slovenci v podružnico „Slovenske Straže". Po večernicah se je zbralo do 150 zavednih Slovencev in Slovenk v Celcerjevih prostorih. Zborovanja je otvoril župan Thaler, ki je v navdušeni besedi pozdravil došle goste iz Jareni-ne, Svečine, St. Jakoba, Sv. Kungote ter domačine. Dobro izvežbani domači pevski zbor je krasno peval pesem „Slovenski Straži". Mladenka Anica Kren je deklamovala pesem „Blagovestnikom". — Nato nam je slavnostni govornik g. Pušenjak iz Maribora orisal, zakaj se je ustanovila „Slovenska Straža". V prvi vrsti ¡zato, da imamo Slovenci v tem društvu protiutež proti Südmarki in Schulvereinu in da se ubranimo navalu nemštva in protestantizma, ter se gospodarsko ukrepimo, Govornik je izzval s svojim prepričevalnim govorom vihar navdušenja med zborovalci. Govoril je nato še č. g. Vračko, pevci pa so nas razveseljevali z mičnimi pesmicami. — Izvolil se je podružnični odbor, ki ima v vseh župnijah, ki so v njenem okrožju, svoje zastopnike. K podružnici spadajo župnije: St. Ilj, Jarenina, Svečina in Kungota. Pristopilo je dosedaj blizu 100 udov, ki so vplačali 134 K udnine. St. Iljski Slovenci so zopet sijajno pokazali, da umejo narodno obrambo, zato slava jim!
Hajdin. Hajdinčani Še tudi niso čisto zaspali. Ob precej obilni udeležbi se je ustanovila „Slovenska Straža", h kateri je pristopilo že 50 udov. Živeli Hajdinčani! Le pogumno naprej!
Konjice. Podružnico „Slovenske Straže" smo ustanovili dne 10. t. m. Dvorana Kmečke hranilnice in posojilnice, katero so zelo okusno z zelenjem, cvetlicami in narodnimi zastavicami okrasila vrla dekleta D. Z., bila je natlačeno polna. Vič. g. kaplan Jur-har je s svojim govorom slavil sveta slovanska apostola Cirila in Metoda, Amalij» Solarjeva jo istota-ko poudarjala njune zasluge za naš narod, Micika Žoherjeva je pa deklamovala „Blagovestnikom". Ženski zbor je zapel Foersterjevo: Ciril in Metod. Vič. c. kaplan Viktor Preglej pa razloži v kratkem pravila „Slovenske Straže" in nje namen, nakar se oglasi 64 članov, ki takoj vplačajo 150 K za „Slovensko Stražo"., Načelnikom se izvoli g. župan Ign. Potnik, tajnikom g. M. Jurhar, blagajničarka bo Julika Ku-surova in odbornik Matija Napotnik. Dekleta zapojo krepko in ubrano „Slovenski Straži", in ob koncu navdušeno zapoje vsa dvorana „Hej Slovenci".
i Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Minuli teden nam je spričal versko in narodno zavednost prebivalcev žitorodnega Dravskega polja. Na predvečer sv. Cirila in Metoda so samo v naši župniji naznanjali štirje kresovi našo ljubezen in hvaležnost do slovanskih apostolov, pa tudi ljubezen in zvestobo do sv. vere, katero sta k nam prinesla sv. brata, in do mater-nega jezika, katerega sta tako negovala in povzdignila na oltarje. V nedeljo, dne 10. t. m. pa smo pri pozni službi božji slavili sv. brata in zahvaljevali za njuino. blagonosno delovanje; popoldne pa se je nad 200 mož in žen, mladeničev in mladenk zbralo v dvorani Bralnega društva k ustanovnemu shodu podružnice „Slovenske Straže" za šentlovrenško in cirkov-Ško župnijo. Iskren pozdrav zborovalcem je lepo govorila deklamatorka, — G. deželni poslanec ž. Ozmec je nato govoril o delovanju sv. Cirila in Metoda, o njunih zaslugah, njunih trudih in trpljenju, o naši dolžnosti, sv. blagovestnika častiti, zahvaljevati in — posnemati njuno ljubezen in požrtvovalnost za sv. vero in mili slovenski jezik. Dve mladenki in dva mladeniča so po govoru s čutom prednašali ganljivo deklamacijo: „Sv. brata Ciril in Metod na Slovenskem". Vsak Slovenec in vsaka Slovenka bi morala prelepe besede sv. Cirila in Metoda znati na pamet in — se po njih ravnati! Vmes so pevci navdušeno zapeli slavospev v čast sv. Cirilu in Metodu, „Slovenka sem", in priložnostno pesem našega organista: „Za narod". Zdaj povzame besedo cirkovški g. kaplan, ki v vznešenem govoru razlaga potrebo obrambnega dela. Kakor so nekdaj kresovi oznanjali, da preti nevarnost, da se bližajo divji Turki naši domovini, in so klicali ljudi na stražo in k brambi očetnjave, tako tudi sedaj ni vse varno v naših krajih. Prusko-protestantovski društvi Schulverein in Sudmarka si prizadevata s pruskim denarjem nasetiti pruske protestante med slovenskim ljudstvom, hočeta s podkupovanjem, hujskanjem, zapeljevanjem mladine vzeti sv. vero in rodno zemljo, katero so naši pradedje že mnogo stoletij rosili s svojim znojem, jo branili s svojo krvjo. Ali naj mi, potomci tako vrlih prednikov, pustimo, da se skrajno krivični, brezobzirni Nemec, ki mu je tudi najslabše sredstvo dobro, polasti naše lepe slovenske domovine? Ne, nad vse sramotno bi bilo, ako ne bi branil katoliške vere in ljube domačije. Zato pa vsi k „Slovenski Straži". Kdor pa morebiti ne more prispevati doneska, ta pa naj podpira „Slovensko Stražo" s tem, da agitira pri tovariših in tovarišicah
za pristop, za dobre časnike ter vnema v njih srcih domorodni ogenj, vzbuja versko in narodno zavest, ki je neobhodno potrebna, ako si hočemo ohraniti dom! Kupuje le pri domačih trgovcih, rabi tiste reči ki jih je in si bo založila „Slovenska Straža". — In takoj se je oglasilo in plačalo udnino 40 udov, in gotovo se bo to število kmalu še pomnožilo! Saj je tudi čast in ponos, pa tudi dolžnost vsakega, stati na straži za naše svetinje, biti med branitelji rodne zemlje!
Romanje.
Romanje k Mariji Pomagaj na Brezje bode tudi letos priredila Kršč. socialna zveza. Da nas ne bode naenkrat preveč na^ Brezju, kakor lani, zato gre posebni vlak iz Celja dne 25. julija, iz Brežic pa dne 26, julija.
Romarski vlak iz Celja v Otoče in nazaj iz Le-sec v Celje vozi v ponedeljek, dne 25. julija po sledečem redu in za sledeče cene:
Cena: ni. razred. II. -pojz«j Celje	ob 8. uri	zjut K 6 80 K 10 80.
Laško	„
Rimske Topi. „ Zidanmost „ Hrastnik „ Trbovlje „ Otoče
8. 8. 8. 8. 9.
» H- »
14 min.
24	„
39	„
52	„
01 7)
52 .
6-50 6-50 6 — 5 70 5-70
9-80. 9-80. 8-80. 8-30. 8-30.
Nazaj se peljemo dne 26. julija. Vlak gre iz postaje Lesce in bo sprejel romarje tudi na postaji Otoče. Iz Lesec gre vlak ob polenih popoldne, iz OtoČ pa ob t r i č e t r t na eno ter pride nazaj v Celje ob 5. uri popoldne, tako, ,da se romarji takoj odpeljejo v Savinsko dolino in pa proti Mariboru.
Cene so letos višje, kakor lani, ker je državna železnica za osebo zvišaia ceno za 40 vin.
C Č, g g. dušne pastirje prosimo, naj blagoHotno opozorijo ljudi na to romanje ter naj bodo tako dobri, da zberejo/denar in kolikor mogoče skupno naročijo karte. Odštejejo naj si stroške takoj.
Vsak romar lahko obišče, ako hoče, tudi Bled. Po obiskovalce Bleda pride vlak v Lesce in ni treba za to nič doplačati.
Karte za vlak iz Celja se naročijo edino-le pod naslovom: Romarski odbor v Mariboru, Grajska ulica 2.
Denar in naročila za karte je treba poslati najpozneje do 19. julija.
V Mariboru se karte za ta vlak osebno lahko kupijo v Cirilovi tiskarni.
„ Na vlaku in na postaji na dan odhoda vlaka ne dobi n i k d o več karte, zato se naj karte pravočasno naroče.
Romarski vlak iz Brežic na Brezje in nazaj iz Lesec v Brežice vozi v torek, dne 26, julija po naslednjem voznem redu in cenah:
Cena: ni. razred. II. razred. Brežice ob 7. uri 15 min. zjnt. K 7 40 K 1130. Videm , 7. „ 29 „ „ „ 7 20 „ 11--. Rajhenburg „ 7. „ 37 „ , „ 7*20 „ 11-—. Sevnica „ 7. „ 56 „ „ „ 7,— „ 1050. Otoče „ 11. „ 31 „ „
Nazaj gre vlak dne 27. julija, in sicer iz postaje Lesce ob 3. uri popoldne, iz Otoč ob 3. uri 15 minut, in pride v Brežice ob 7. uri 38 minut zvečer.
Cene so višje od lani, ker je državna železnica zvišala za osebo ceno za 40 vin.
Vsak romar gre lahko na Bled, ako hoče. Po obiskovalce Bleda pride vlak v Lesce in ni za to t r e-ba nič več doplačati.
Karte se naročajo edino-le pod naslovom: Franc Špindler, kaplan v Brežicah.
Karte je naročiti najpozneje do 19. julija t. 1. Na vlaku ali pa na postajah se karte ne bodo več dobile, kakor lani. Opozarjamo, da se ne bodo izdali nobeni lepaki, ampak bomo vse potrebno objavili le v „Slovenskem Gospodarju" in „Straži".
Cč. gg. dušne pastirje uljudno prosimo, da na romanje opozorijo ter karte po možnosti skupno naro-Če.
Romarje k Mariji Pomagaj na Brezje opozarjamo, da je železnica dovolila za celjski vlak 150 in za brežiški vlak 150 kart, s katerimi se lahko iz Lesec pelje nazaj z vsakim osebnim vlakom in se vožnja enkrat lahko prekine. Kdor. vožnjo prekine, si mora dati to na dotični postaji od uradnika potrditi ; drugače postane karta neveljavna. Tje se morajo romarji, ki imajo te karte, peljati z romarskim vlakom. Ta karta pa stane brez ozira na postajo, na kateri kdo vstopi, pri celjskem vlaku za 8. razred 1 K 50 vjin., in za drugi razred 2K 40 vin. več kakor navadna;! pri brežiškem vlaku pa je v 3. razredu za 1 K 70 v i n., in v 2. razredu za 2 K 60 v i n. dražja. Ker jo teh listkov za vsak vlak samo 150, jih bodo dobili seveda le tisti, ki si jih bodo prvi, naročili.
Kdor do srede, to je do 20. julija ne naroči karte in ne pošlje denarja, nanj se bode le v izrednin slučajih še oziralo.
Se enkrat z vso odločnostjo Pou"
d a r j a m o , d a d n e 25. j u 1 i j a , k o b o d e vi a fc
odhajal, v Celju na postaji ali pa na
V I a k u n i k d o v e 6 n e d o b i v o z n e g a i i s i-ka. Kdor biprišel torej brez lističa na
postajo, hodil bi čistozastonj.
Cč. gg. dušne pastirje Še enkrat uljudno prosimo, da ljudstvo na to romanje opozorijo, denar za karte zberejo in nam ga po odtegu vseh stroškov skupno vpošljejo, ker nam s tem prihranijo veliko poštnih stroškov.
Karte bomo začeli razpošiljati Šele dne 19. julija.
Najnovejše novice.
Nalivi. Dne 11. t. m. je v občinah Slivnica v Hočkem Pohorju, Pivole, Ranče (Polana) v Gornji in Spodnji Hoči napravil grozen naliv velikansko Škodo. Mnogo mostov je voda odnesla, občinske ceste poškodovala, polje s prodcem in blatom poškodovala ter rodovitno zemljo odnesla. V mlinih, stopah, kleteh in mnogih liišah ter v hočki cerkvi je napravila povo-denj mnogo škode. Poslanec Pišek je Škodo pregledal ter pri c. kr. namestniji in ministrstvih posredoval, da se hudo prizadetim hitro pomaga.
Slivnica pri Mariboru. Pri tukajšnji novo ustanovljeni pošti se ho v kratkem tudi ustanovil brzojavni urad, kar je zasluga našega poslanca.
1 Sv. Jurij ob Šča?nici. V proslavo slovanskih apHtolov sv, Cirila in Metoda priredi tukajšnje „Bralno društvo" prihodijo nedeljo 17. julija po večernicah v društveni uti veselico. Na vsporedu so: rasne pevske in timbur&ške točke, proizvajane od domačega pevskega zbera; slavnostni govor o sv Cirilu ia Metodu; zgodovinska igra: „Slovanska apostola". Prijatelji lepe slovenske pasmi in p) št on o zaba ve, domačini in sosedi, pokaž te najobilnejšo udeležbo, da bije v va-Sih prsih slovensko srce.
Listnica uredništva.
Ljutomer: Ker gg. ni ljubo, ne bomo objavili. Sicer pa dotične-?a gospoda hvalijo njegova dela — Griže: V takih rečeh je najboljše aa drug način, po društvih uplivati. Pozdravi Bistrica pri Lsmbahu: Ali ni obrtnikj katerega odsvetujete, Slovenec? Javite nam to 1 — Slivnica: Dopis žaljivi Pozdrav! — Križevci: Kakor hitro bo nam irostor dopuščal tak obširen dopis. — Ljutomer: Oddali „Straži". — Koojice, Golavabuka, Kapela, Kozje, Mozirje, Celje Št, Jur ob Taboru, ■Sv. Bolfenk, Rajhenburg Kebelj: Vsled preobilntga jradiva smo morali »dložiti zi prihodnjo številko. —- Sv. Peter n. M. s Za to št prepoz,
Listnici upnvništva.
Oni cenjeni naročnik, kateri je poslal 13. t, m. 2 K naročnine in želi v prihodnje ček, naj blagovoli naznaniti svoje ime, ker drugače ne vemo komu vknjižiti.
Delavnice za popravila!
<53 J=> »eo
Veiika zalop ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih
stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke! Iliustr, cenik zastonj!
firamofsne od 20 do 200 K. Niklasta remont.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura „ 7-— Original ornega ura „ 18'— Kuhinjska ura	„ 4'—
Budiljka, niklasta „ S'— Poročni prstani	„ 2,—
Srebrne verižice	„ 2'—
— Večletna jamstva. —
Nasl. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar Maribor, 6o8P°8ka °||ca 26
Kupujem zlatnino in srebro. HPt,

Cene deželnih pridelkov.
		O v T3		O		©				>N O	
Ime pridelka		rt Im O		« S				5* fm P*		t k. C	
		k	v	k	v	k	v	k	v	k|	v
Pšenica .....		13	26	12	50	10	50	11	50	12	50
Rž.......		9	25	8	60	9	EO	S	60	10	—
Ječmen.....	0	8	—	8	—	9	50	8	—	9	—
Oves......	i	8	79	7	50	8	50	9	—	9	—
Koruza.....	an	7	50	7	25	7	50	8	—	7	25
Proso......		7	60	8		10	—	8	—	10	—
Ajda......	3	8	50	6	60	9	—	7		7	25
Sladko Beno....	Q 10	—	—	2	25	2	50	b	—	8	—
Kislo		—	—	—	—	2	—	4	-	2	80
Slama......			—	S	—	2	50	3	—	3	—
Fižola......				23		11	60	_	_	!5	_
Grah......					60	—	—	—	—	—	—
Leča......	a	_			60		_	_	_	_	_
Krompir.....		_		_	08						_
Sir.......	&	_	_		40	_	_	_	_	_	_
Surovo maslo . . .	O	___		2	50	_	_	_	_	_	_
Maslo......		—	—	1	80	_	_	_	—	—	_
Speh, svež ....		—	—	1	70	_	—	_	—	—	_
Zelje, kislo ....		—	—	—	24						
Repa, kisla . . . .											
Mleko......	k a	_	_		22	_	_			_	
Smetana, sladka . .	S	—	—	-*-	96	—			—	_	_
_ kisla . . .	t—(	—	—	—-	96	—		—	—	—	—
Zelje, 100 glav ... .		—	—	3	50						
Jajce, 1 kom......		—	—	—	: 06	—	—	—	1_	_ I	
goooooooooooooooooooooooooooooooaooaoaoosoi o ISiɡr Pojasnila o inseratih daje
upravniStvo samo tistim, ki priložijo vprašanja znamko za 10 vinarjev.
Í900000000000909000D9099099099009000990999Í
Vlradne = = zavitke
priporoča
TIskar n a sv. Cirila
v Mariboru. » natisom in brez natisa, vsalee velikosti in 1eat£orosH
i r v
J ~t
oddamo od danes naprej vsakovrstne gramofone, enfone in plošče. Zahtevajte cenike. Zinauer & Co. Sv. Jakob v Slov. gor. 271
'Ccterijake Bievilfce,
Dne 9. julija 1910.
Giadec .43 7 46 58 45 Dunaj . 22 78 64 25 45
Slatina z zelo dobro vodu z gostilno b 5 sobami, kuhinjo, 8 kleti, goveji in živinski hlev, gamno in ükedeaj, gozd, njive in travniki, okoli 6 ortlov, ob cesti in ob železnici na Koroškem ležeče se po csni proda. Zaduja cena 18500 kton. Vknjiženih je fiOOO kron. Pojasnila daje Navratil v Lipnici (Leibnitz).	817
Na prodaj fe zemljišče, tri četrt ure od Maribora, v kat. občiui Vodole občina Karčovina, v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala hoite, njive, travniki in lep sado-nosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudbe na Josipa Sernec, posest, sina, Gradiška, PeBnica	614
Ü t ene c poštenih starišev, ki je dovršil x dobrim vspehom ljudsko šolo, se sprejme takoj pod ugodnimi gf goji v trgovino LanaTraun, črna gora pri Ptuju	486
Služba organista in cerkovnika se oddaja in se zsmoro takoj nastopiti v dekaniji Rogatec, kje, to pave iz prijaznosti uredništvo našega lista, Prošnjiki, ki znajo še povrh kako primerno rokodelstvo ali ki imsjo sposobnost za vodstvo občinskega tajništva, imajo prednost. Lahko tudi oženjen 548
Služba organista se odda pri S?. Križu nad Mariborom. Nastopi so l&hko 1 avgusta.	555
Prodajam po prav nizki ceni narejene obleke, za fante in može, vsake starosti. Sprejemam tudi naročena dela, imam vsake vrste vzorce, da se lahko vsakemu postreže, tudi za boljši stan. Le pri meni, Vašem znanca in rojaku, kmetje, kupujte. Jožef Verdnik, krojaški mojster v Slov. Bistrici, Šolska ulica.	532
Hiša z mešano trgovino, 2 zelen-jaka, okoli 1 oral njive, sado-nosnik, ob cesti ležeča, 15 minut od železnice v Pekrah štev. 3 se radi smrti proda. Vpraša se tamkaj.	557
Trgovski pomočnik, vešč slovenskega in nemškega jezika, izurjen v špeceriji in trgovini z železom, se sprejme tuboj, ali tudi pozneje v trgovino Franc Korošec, Gornja Radgona,	559
Lspo posestvo Jakob »hof pri Sv. Jakob*1 v Slov. gor, se takoj pod lahkimi plačilnimi pogoji prod». Meri blizo 35 oralov same rodovitne zemlje, da se tako zloženo in plodonosio posestvo težko kje najde. Zemlja se drži vsa skupaj, v sredini stojijo lirami, vsi zidani, z opeko kriti tik velike ceste, na ravnini, s.0 minut od cerkve, na vrtu stoji krasna kapelica Matere Božje. Pošlje se fotografija od hramov, ako kdo zahteva. Hram ima 7 lipih sob, znotraj s steklenimi vrati, vsemi potrebnimi prostori, na hramu vse z deskami podsno, pred hramom veranda, spodnje velike kleti, studenec pri hramu in vrtu. Veliki prostorni h'en in studenec, hiši za majerja. orodjarnica, veiika preša, Skedenj, svinjski hleii, hlevi za perutnino Blizu teh hramov viničarski zidan hram, hlev itd., 3 orale goric z novim nasadom, katere že nosijo čsz S0 polovnjakov vina, 2 orala pašnika, 7 oralov hoste s starim debelim bukovim lesom na dobri cesti, 8 oralov rodovitnih njiv, 11 oralov plodovitih travnikov-, od katerih Be polovica trikrat na leto kosi, 4 orale ¡ladonosuika na ravnini, kateri nosi če s 80 polovnjakov jabolčnice, pri posestvu se lahko hrani veliko živine, tudi vrže dobiček saicnosnik in gorice. 01 posestva se lahko zemlja razproda ako želi kdo manjšo obrža-ti. Posestvo se tuli z» drugo izmenja Cena je 83500 kron, plačuje se lahko ca več let, drugi pogoji se izvejo pri Antonu Vrab-lu, pošta Križevci pri Ljutomeru
513
Ubsga vdova bi rada oddala 8 letnega fantka in 12 letno deklico za svoja Naslov v uoravništvu.
536
G & ste Inn
v Gradcu, v sredi mest», z zelo dobrim prometom, se radi bolezni, s hišo, koncesijo in vsem iuventar-jsm pod cenilno ceno takoj proda Naprej plačati je treba 20 000 K Samo kupci naj pošljejo nemške ponudbe pod BJ, P." Hauptpost, Gradec.	646
Na prodaj Je hiša z opeko krita, obstoji iz dveh hiš, kuhinja, lepa klet, hlev, hiša št. 1. Cena 1750 k-on, 6i0 kron ostane vknji-ženih v Skokah blizu Maribora. Naslov pove Filip Polajžer ravno-tam. Proda se do 16 ali 18, tega meseca	573
Apno najboljše vrste se dobi pri g. Ivanu Sulčič, Zidanimost. 828
Trgovski tečaji Friderika Hester,
lastnik čez etropejske meje znane prejšnje trgovske akademije Lips-ko. Dvanajst docsntov. Prospekt zastonj.	534
Starejša kuharica za lahko delo se išče za celi ali samo za pol dneva. Vpraša se naj pri g. Regina Redusnik, Tegethofova ulica štev. 85. Maribor.	542
Majhna hiša z dvema ali tremi sobami v Mariboru ali pa v bližini mesta se vzame s 1. septembrom t. 1 na več let v najem. Naslov: Matija Obran, Pobrežje št. 229 pri Mariboru.	585
»y» y»
Dekla in hlapec. Boljša dekla, 20 do 40 let stara, poštena, ki je imožna samostojno kuhati za meščanske razmere ter vsa hišna (ne poljski) dela opravljati in ki ima veselje do otrok, se sprejme takoj pri učiteljski obitelji ca deželi M°seeao plačilo ii K—. Istotam se «prejme pošten io t-e-z.en hlapec kot h'šnik; plačilo po dogovoru Ponudbe se naj pošljejo na uredništvo „Slovenskega Gospodarji," pod naslovom „De kla in hlapec".	560
Učenca poštenih starišev sprejme takoj Mat Praprotnik, trgovec v Središču.	544
Na prodaj je lepo posestvo na prijaznem kraju, četrt ure od Ro-gaeke Slatine, 5 minut od glavue cest9 in žolezaice, v občini Teka čevo. H:ša z dvema sobama in eno kuhinjo, gospodarsko poslopje, vse v zelo dobrem stanju, zemljišče obstoječe iz njiv, sado-nosnikov s košenino in dveh gozdov, cena jo 5200 Kron. Več sa izve pri Tomažu Pelko, posestniku v Tekavečem, pošta Rogaška Slatina	554
Mizarski pomočnik in en uženec se takoj sprejmsta pri A. Viherju, mizarju v Mariboru, Heugasse št. 4.	675
Izjava.
Podpisana priznam, da s?m po nedolžnem obdolžila Jerneja in Nežo Puuko v Gorici, razpečavanja ponarejenega denarja. 576 Marija Gojkovlč v Gorici.
Mlinarja --poslovodja
za prečno mlenje (Flschmflllerei) ki če mogoče rs zame žagati in ravnati s plioovim motorjem sprejme za svoja podjetja žapanstro trga Središče.	531
Redka priložnost. Ena zelo dobro idoča gostilna s točenjem vina, piva ia žganja in zelo lepim vrtom na zelo prometnem mestu pri Mariboru se takoj za 19000 K proda; polovico lahko ostane vknjiženega Na leto se stoči do 60 polovnjakov viša Natančneje Peteline, Zgor Poljskava pri Pragarskem	572
Zenitm? pnadba. Kmetski fant štaj, Slovenec, .-6 let star, samec, kat.; izboren kmetovalec, veščak v sadjereji, posestvi itd., trezen, marljiv, inteligenten, poštenjak na najboljšem glasu, brezmadežnim življenjem, plemenitim značajem, s par tisočaki gotovine, išče v Bvrho ženitve družice, pridne dobra gospodinje z večjim posestvom al goitiis) Ponudbe s sliko naj se blagolijo pjsiati na poste rest&nte A. A. 82, Konjice. 569
Pozor! Pozor I Radokopi, krčmar-ji, rokodelci, obrtniki in sploh kupci posestev! Na lahek način' se lahko pride na lepo posestvo, ob glavni cesti, kjer je lahko tudi gostilna in trgovina. Cena 4900 K, Izplačati je treba 800 K drugo ostane vknjiženo Oglasiti se je do 20. julija na Antoaa Proseaik, Spodnje Brezovo, pošta Bianca pri Sevnici.	567
Djbro ido*o gostilno s koncesijo želim vzeti v najem. Natančna pojasnila naj sa pošljejo Francu Božič, Sv, Marjet» pri Moškanjcib.
566
V najem se da krčmarska hiša s celo koncesijo vred, gospodarskim poslopjem, dva vrta in do 4 orali zemljišia, na šest let. Krčma z mesarijo tik farne cerkve pri Sv. Benediktu Cana se izve pri lastniku osebno. Jožef Sollak, krčmar pri Sv. Beiediktn v Slovenskih gor. Tudi se pod roko proda. 568
En iant doleten in trezen bi rad prišel h kaki cerkvi za cerkovnika in tudi za orgsnista Naslov pove upra^ništvo tega lista	556
Zelo lspa hiša, zidana, zraven lepo gospodarsko poslopje, sado-nosnik, brajde, 2 njivi, na prijaznem kraju 5 minut od železniške postaje, se pod ugodnimi pogoji prodss. Cena se izve pri lastniku Janezu Fendre v Brezju ob Sloma pošta Št Jur ob j ni. žel. 564
Viničarsia rodbina s tremi delavskimi močmi sa sprejme za prihodnje viničarsko leto, Pogoj: Znati mera ravnati z amerikan-f.ko trto. Prednost imajo iz ormoške ali ljutomerske okolice. Vpraša se pri g. Emiliji Kartin, Gornja Poljskava Pragarsko. 570
Edina štaj« narodna sfeklii*ska trgovina
na debelo in na drobno
rane Strupi s Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah.
Najsolidnejsa in točna postrežba.



Serravallovo
železnato kina-vino
Higien. razstftva Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni. ::
Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvaleseente. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval
x< i- Serravali®, c. kr. inm ioteviteij
ti	Trieste-Barcola
Kupi se v lekarnah v steklenicah po pol 1 & K 2*60 in po U 446	1 1 & K 4'80.

Steckenpferd-milo z lilfjinisn mlekom
Najmahkejšs milo za kolo kakor proti pegam!
- Dobiva is poviodl.
ÍV*'
128


■ B

Somišljeniki, po gostilnah, pri trgovcih in obrtnikih zahtevajte naš list.
Našim roflbinint priporočam?
Mol ins ko eikorijo. »o