NO. 165

Ameriška
; i s
AMERICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAG€ ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, AUGUST 20, 1953
LETO Lm — VOL. Lm
Sracosorarp aye v razkošju, ljudstvo pa strada!
'je pri komisiji za repatriacijo vojnih ujetnikov.
Višinski ni pustil nikogar v dvomih, da še vedno zahteva sedež za rdečo Kitajsko pri Združenih narodih in da bo toi zahtevo zopet predložil pri osmem splošnem zasedanju Zdr. narodov prihodnji mesec.
Angleški zastopnik je izjavil, da se mora v konferenco vklju čiti Sovjeti j a in Indija.
----o----
Držami
• udar v Iranu
BULETIN
TEHERAN. Sile, ki so ostale zveste pobeglemu šahu, včeraj tekom devet ur trajajoče krvave revolte strmoglavile starega premierja Mokamda Mos-sadegha.
V revolti je bilo najmanj 300 oseb ubitih in glavnega oprodo Mossagedha so razjarjene množice raztrgale na kose.
Mladi šah, ki je sedaj v Rimu, je včeraj dejal, da bo danes odletel nazaj v Iran, kjer bo zopet zasedel prestol.
Stari premier Mossagedh, ki je bolan, je včeraj pobegnil svoje postelje v neki bunker, ki si ga je pripravil za tako možnost.
Sovjeti ja hoče s svojimi predlogi izmanevrirati za-1 padne države, da bi tvorile manjšino v zboru Združenih narodov. — Po predlogih Višinskega bi bila izključena od konference celo sama — Južna Koreja.
ZDRUŽENI NARODI, N. Y Ameriški ambasador Henry Cabot Lodge jr., je označil v torek s°vjetski predlog, da bi korejska konferenca sestoj ala iz 11 bržav, vključno pet nevtralnih, kot prozoren manever, namen-lon za komunistično dominacijo konference.
Tozadevno resolucijo je predložil sovjetski delegat Andrej Višinski, ki je hkrati zahteval, ba politični icidbor povabi tudi r,dečo Kitajsko in Severno Ko-‘rej°, da se udeležita debate io sestavi mirovne konference.
Odbor je odglasoval z 38 gla-s°vi proti 18 proti vključitvi Se— yerne Koreje; sedem držav se J6 vzdržalo glasovanja. Glasovanje proti povabilu rdeče Kitaj-iske pa je izpadlo 34 proti 14 glasovom, da se je ne povabi, do virn se je devet držav vzdržalo glasovanja.
Višinski j evo imenovanje enaj stih držav, ki naj se udeleže te konference, je v direktnem nasprotju z željami Združenih dr-^v, da bi se konference udeleži-1 samo zastopniki onih držav,
1 so se borile v Koreji.
Višinski je priporočil sledeče vržave: Zdr. države, Vel. Brita-^jo, Francijo, rdečo Kitajsko, e ver n o Korejo, Sovjetsko zve-^°> Indijo, Poljsko, švedsko in uynio; zadnjih pet držav je oz-naeil za “nevtralne”.
Halje je predlagal, da bi se loki konference smatrali za Tolnomočne in obvezne, če se/ rinjajo z njimi vsi oni, ki so Podpisali premirje. Tako bi bi-izključena Južna Koreja, ki Pomirja ni podpisala, j. vpadni delegat je so opozori-’ da Višinskijeva lista vsebuje arrio štiri države izmed 17, ki Se borile v Koreji ter izjavili,
^ bi kombinacija komunistič-§a bloka in nevtralcev lahka reglasovala manjšino Združe-^ narodov.
da Ve(^s^^ delegatje so izjavili, konjak3 ne k° sodelovala pri
rerenci, ker švedska že delu-
^genfinska trgovina
Pil gonilna bo v kratkem skle-gljveč novih trgovinskih po-Co • Tako je že prispela fran-Istrp9 .trgov- delegacija. Z Av-datJ° ^	Podpisan nov do-
42 g11 ^'govinski sporazum za gu milijonov dolarjev, s Para-lar ^em Pa za milijonov do-]^' 6V- Sporazumi veljajo za eno ge^ Zboljšati pa namerava ar-Vor ’ v*ada še trgovinske doigo-ijj j 2 Italijo, Švico, Nizozemsko ski '^nslavijo. Vsi novi trgovin-Aj °Sovori zasledujejo cilj, da ifj ®entina predvsem dobi blago p0t^ufOljske naprave, ki jih peD.e“uie za izvedbo II. petleten načrta.
Slovenska pisarna
6116 Glass Ave., Cleveland, O Telefoni EX 1-9717
KAPLAN KLEMEN. Danes zvečer ob 7:30 vaja za drugo sliko 3. dejanja v Slovenski pisarni.
NOVI BEGUNSKI ZAKON. Zasledujte tozadevne objave v Ameriški Domovini. V naši pisarni zaenkrat samo registriramo imena prosilcev oz. sponzorjev.
PAKETE za stari kraj pošiljajte preko Lige. Naša pisarna je v ta namen odprta tudi ob 5 do pol 7 zvečer ob četrtkih in ponedeljkih.

Vremenski
prerok
pravi:
popoldne
^o^Idne in pono£i jasno jn t0.
deloma oblačno.
10 VAM JE “VARUH”
IN SODNIK!
CLEVELAND. — Probatnii sodnik Nelson J. Brewer, ki je pred mesecem dni, moralno primoran resigniral s svojega položaja, bo v petek obtožen poneverb in sleparij v zvezi z va-ruštvom, ki ga je imel nad zapuščinami vdov in sirot, ki niso mogle same upravljati svoje i-movine
Doslej je že obljubil, da bo povrnil znesek $6300 in drugi znesek $8000, glede katerega denarja je že ugotovljeno, da ga ni in tvori primanjkljaj.
Najdba trupla novorojenčka
CLEVELAND. — Na pesku v Gordon Park Beach kopališču so našli včeraj golo trupelce novorojenčka. Čigavo je bilo dete, ni znano.
Šah Mohamed Reza Pahlevi pravi, da se ne odpoveduje prestolu
Svoje bivanje v Italiji smatra samo kot počitnice.—Morda bo prišel zopet v Ameriko.
RIM. — Iranski šah Mohamed Reza Pahlevi, ki je zbežal iz dežele ter prispel v Rim, je izjavil, da se ne namerava odpovedati prestolu, vendar pa še ne ve, kdaj se bo vrnil v Iran, če se sploh bo.
Šah, ki je star 33 let, je prispel 'v spremstvu svoje žene Soraje z angleškim potniškim letalom.
Dejal je, da ni pobegnil iz Irana in dodal, da smatra svoje bivanje v Rimu samo kot počitnice. Možno je, da bosta kralj in. kraljica odpotovala v Anglijo in od tam v Zdr. države, kjer jef kralj že bil leta 1949 ter prišel sem na povabilo tedanjega predsednika Trumana.
Nobenega ubežnih kraljev, ki so zdaj v Rimu, ni bilo na letališču, da bi pozdravil iranskega šaha in njegovo ženo, s katera se je poročil nato, ko se je ločil od svoje prve žene, princese Favzije, ki je sestra pregnanega egiptskega kralja Farouka.
Mossadegh si je morda ustvaril Frankensfeina
PRAVICE PRIVATNIM PODJETJEM
Pravica gradnje jezov, elektraren in podobnih naprav bo dana zope državam in občinam odnosno zasebnim pod jetjem.
WASHINGTON. — Z odobritvijo preds. Eisenhower j a je pod tajnik za notranje zadeve v torek naznanil, da ho poslej federalna, vlada delovala kot “partner’ privatnim podjetništvom v državah in občinah pri gradnji in razvoju javnih del.
Pokojni predsednik Roosevelt in bivši predsednik Truman pa sta potiskala tozadevne naredbe v ospredje, rekoč, da se bo na ta način dobilo cenejšo električno in vodno energijo za vso deželo. Republikanci so označevali to politiko za “plazeči se socializem.”
Iranski komunisti, ki so pomagali Mossadeghu vreči kralja, so se zdaj obrnili proti njemu.
TEHERAN, Iran. — Komunistične drhali, ki sb pomagale/ Denver ju, je izjavil, da so ti no-
Uradniki notranjega tajništva so izjavili, da Eisenhower jeva administracija ne bo zavrgla o-ziroma opustila vseh specifičnih tozadevnih programov, ki so bili zasnovani ali že pHčeti pred 20/ leti. Rečeno je tudi, da če bi lokalne administracije ne mogle same dovršiti tozadevnih programov, jim bo federalna vlada priskočila na pomoč. Dalje je rečeno, da se federalna vlada ne bo odpovedala programu izgradnje velikih jez/Ov.
Predsednik Eisenhower, ki se nahaja začasno na počitnicah v
Mossadeghu vreči šaha, so pri čele zdaj vpiti, da hočejo “ljudsko demokratično republiko’’ — (saj veste, kakšna spaka je to!)
ter se pričele boriti proti vladnim četam premierja Mossade-gha. Zdaj so komunisi nenadoma spremenili svoje taktike ter pričeli vdirati v nacionalistične klube.
Ko so komunisti pretepli nekaj članov teh klubov ter razbili po-rištvo v njih, je marala vlada poklicati vladne čete, da so naredile mir. V pouličnih bojih so bile najmanj tri osebe nevarno ranjene. Viojaki in policisti so se posluževali plinskih bomb, da so razkropili drhal. Večje število demonstrantov je bilo a-retiranih.
Vlada je razpisala $3,000 nagrade za prijetje gen. Fazlola Zahefija, vodje revolte kraljevske garde, ter je izdala ukaze za aretacijo nadaljnih 50 častnikov o katerih sodijo, da so ostali zvesti pobeglemu šahu.
BULETIN
LONDON. — Kraljevske čete so včeraj zasegle radio v Teheranu in sporočile preko njega, da so strmoglavile premierja Mohameda Mossadegha.
vi odloki v najboljšem interesu 'ameriškega naroda.
Stalinova smrf je sveiu še vedno uganka
Nemši zdravnik dr. Felix He-ni je presenetil svet z značilno ugotovitvijo.
LONDON. — V vsem komunističnem časopisju je veliki Stalin komaj nekaj mesecev po smrti popolnoma pozabljen.
Nemški zdravnik prof. dr. Felix Heni je pred kratkim presenetil svet z značilno ugotovitvijo. Ta zdravnik trdi, da sta pr-
Dočlm milijoni romunskega ljudstva dnevno vstajajo ob štirih zjutraj, da hite v dolge vrste, kjer čakajo za nakup pičlih potrebščin, razkladajo na dvoriščih palač rdečih aristokratov importirane pomaranče in drugo južno sadje.
Dvorjani novega komunističnega Veličanstva žive v palačah, kjer jim strežejo livrirani služabniki, dočim 16 milijonov romunskega ljudstva strada
POROČALI SMO ŽE, da se je separirani v posebnih sobah, ka vršil v Romuniji komunistični terih praga ne sme nihče presto-kongres mladine, ob kateri pri- piti. Tam jim livrirani sluge liki je bil štirim amer. časnikar- strežejo s kavijarjem in impor-jem prvikrat dovoljen obisk ko- ^ tiranimi francoskimi likerji. munistične Romunije. Eden iz- Ostali nižji gostje pa se morajo med teh časnikarjev, Richard zadovoljiti s preprostimi jedili O’Regan, piše v clevelandskem in z domačo tzuiko (menda jag-dnevniku ‘The Cleveland News’ njetino).
o tem obisku in razmerah v Romuniji sledeče:
BUKAREŠTA, Romunija. — Razkošje bivšega kralja Karola je bilo tukaj nadomeščeno z razkošjem sedanjega komunističnega kralja Romunije, Gheorghe Gheorghiu Dej-a.
Zapadni diplomat j e v tem mestu so nam povedali, da komunisti prav tako izžemaj/o deželo kakor jo je izžemala stara monar-nija. Usoda mestnih prebivalcev se je še poslabšala, usoda kmetov pa je reducirana na tlačanstvo kakor za časa starih bo-jarov (plemičev).
Ampak dočim je pokojni kralj Karol fasciniral svoje ljudstvo vsaj s svojimi romantičnimi dogodivščinami in političnimi zarotami, živi Gheorghiu Dej v nečloveški izolaciji in osamelosti ter vlada z železno roko.
Dejevi komunistični dvorjani
Če so povabljeni na recepcije zapadnih diplomatov, puščajo ti novi rdeči aristokrati svoje žene doma. Rečeno je, da zato, ker se ne znajo obnašati v resnici omikani družbi.
Kadar gre Gheorghiu Dej opero, morajo celo njegovi podrejeni čakati, dokler ne pasira skozi kordon tajne policije.
S porastom te nove ekskluzivne rdeče družbe pada sorazmerno tudi življenjski standard delavstva, ki je danes že dokaj nižji kot je bil pod kraljem Karolom. — Le redki so oni komunistični delavci in delavski zaupniki, ki so z novim režimom pridobili.
Pomanjkanje živil
Zaloga živil se že tri leta stalno niža. Najmanj je bilo živil v mesecih maju in juniju. Pred prodajalnami vidite stati dolge Vrste hišnih gospodinj, ki čakajo
žive v domovih bivših aristokra- l0ld jutra do večera na nakup ži
tov, kjer jih obdaja razkošje, — dočim 16 milijonov romunskega, ljudstva strada.
Livrirano služabništvo
Njihove razkošne domove na Chausee Kisselef in v Jianu parku straži noč in dan oborožena policija. Njihovi livrirani služabniki in strežaji se vozarijo v velikih ameriških ali sovjetskih avtomobilih v privatne trgovine, kadar se javi potreba nakupa raznih stvari in potrebščin.
Dočim milijoni romunskega ljudstva vstajajo ob štirih zjutraj, da hite postavat v dolge vrste za nakup redkega blaga, ki je na razpolago,^ razkladajo na dvoriščih komunističnih palač zaboje jajc in importiranih pomaranč. . .
Ultra moderno železniško postajo Banaesa z njenimi rdečimi
vil.
Temeljni raciji 250 gramov ornega ali “sivega” kruha, 200 gramov mesa na teden in mali količini sladkorja ter moke je zadoščeno. To je vse. Ni pa bilo nikakega surovega masla, ne kruha in komaj najmanjša količina zelenjave.
Nekaj tednov pred “četrtim mladinskim festivalom”, na katerega je prišlo tisoče zapadnjakov, da si na lastne /oči ogledajo komunistični paradiž, se je živilski položaj nekoliko izboljšal.
Režim je posegel v svoje rezerve in na mizah se je pojavil bel kruh. Gostje so imeli vsega v izobilju, da bi režimovci ustvarili videz vsestranskega obilja.
Celo za dobro plačanega komunističnega delavca pomeni
preprogami, ki jo je zgradil kralj jnove obleke celo premo-Karol za izključno uporabo kra- zen-ie' Povprečni neizvežbani Ijevske gospode, uporabljajo se- deIavec zasluži 250 lejev na me-
Razne drobne novice iz Clevelanda in - te okolice
Karneval—
Nocoj se prične karneval, ki ga priredijo Katoliški vojni veterani, Post 1655. Vrši se na šolskem dvorišču sv. Vida in se nadaljuje do nedelje zvečer.
Lepa starost—
Mrs. Mary Tomažin, 3698 E. 106. St., vdova po pok. Antonu Tomažin, bo v petek 21. avg. dopolnila 88 let. ičeprav po rodu ni Slovenka, vendar rada čita Amerško Domovino. Pravi, da je to najboljši list, kar jih imajo
hiši. Dobri ženi želimo še mnogo let!
zdravih in zadovoljnih
va dva buletina o Stalinovi smr- daj samo visoki komunistični ob-
ti navajala nezavest bolnika — PRED izgubo govorilne zmožnosti. Prof. Heni ugotavlja, da se pri bolniku, ki je v nezavest-
lastniki in njihovi inozemski gostje.
“Sive mase”
“Sive mase” morajo čakati,
Zato prihaja do zaključka, da je
.	. pripomba o izgubi govorilne
TEHERAN. - Množica, ki 3e spos(>bnosti prišla v buletinu
ostala zvesta kralju, je včeraj MOllji zdravnikov in ni imela
nem stanju, njegova govorilna če zahteva visok komunist nag-sposobnost sploh ne more resno lo postrežbo v trgovini ali če bi ocenjevati, in meni, da je nemo- rad hitro kupil vozni listek, v goče smatrati, da bi zdravniki katerem slučaju se mu morajo tako hudo protislovje prezrli. — vsi umakniti ter ga pustiti naprej. Videli smo ljudi, ki so zrli na bomuniste, ki so deležni
pod vodstvom čet in policije divje demonstrirala ter zahtevala povratek šaha na vlado. Straže pričele streljati na mhožiooi, ki je grozila vlomiti vrata Mos-sadeghove rezidence.
Perzijska plemena, ki so osta-a zvesta kralju, se pripravljajo^ na pohod na glavno mesto Te-neran.
medicinskega, pač pa politični značaj. Najbrž naj bi ta ne-zdravniška pripomba že vnaprej potrdila okoliščino, da bolnik po srčnem napadu ni mogel s svojo okolico več občevati, da potemtakem tudi ni mogel opraviti kakršne boli zadnje oporoke ali izreči kakršnih koli poslovilnih besed.
vseh prednosti in ugodnosti, z istim sovraštvom, kakor so zrli včasih na kraljevske agente.
Razredna razlika v novi “brezrazredni državi” je za 700,000 članov romunske komunistične partije prav tako stroga, kakor je bila v Angliji za časa kraljice Viktorije.
Razkošne recepcije
Na oficielnih recepcijah so
see (12 lejev za en ameriški dolar), dočim zasluži inženir 1,150 lejev. Povprečna mesečna plača znaša 450 lejev.
V primeri s to plačo pa stane slaba moška obleka 940 lejev, čevlji 209 lejev, kos toaletnega mila 12 lejev, oprema za spalnico 15,000 lejev.
Komunistični režim se ponaša, da je zgradil letovišča za oddih in da daje plačane počitnice milijonom ljudi. V resnici pa more povprečni romunski delavec pričakovati oddiha v takem letovišču samo na vsakih sedem let.
Svarilo Amerikancem v Maroku
WASHINGTON. — Ameriška zračna sila v Maroku je posva-
rila Amerikance v deželi, naj se Gheorghiu Dej in njegovi gostje varujejp letečih izstrelkov.
Pozdravi iz Kalifornije—
Mrs. Matt Sezun, z Waterloo Rd. Mr. in Mrs. Edward Kozlo-ski in hčerka Carol, ki so na počitnicah v Kaliforniji, pošiljajo prijateljem in znancem naj lepše pozdrave.
Delo v prirodi—
Ohio State Employment Service išče delavce za urejanje parkov in obrezovanje drevja. Sprejme tudi nedržavljane, če razumejo angleški. Urad je na 1242 West 3. St.
Seja—
Danes zvečer ob 7:30 je seja dr. Jutranja zvezda št. 137 ABZ. -------------o-----
Novi grobovi
Peter Milovich
V sredo je preminul v St. Alexis bolnišnici po kratki mučni bolezni Peter Milovich, rodom Hrvat, 3998 East 153rd St., v sta. rosti 65 let. Spadal je k društvu sv. Nikola št. 99 HBZ. Tukaj zapušča bratranca Marko Ma-mich, pri katerem je bival zadnjih 29 let. Pogreb pokojnika se bo vršil iz Louis Ferfolia zavoda v soboto zjutraj ob 8:30 v cerkev sv. Marija na Harvard Ave. in East 141 St. ob 9 uri in potom na Kalvarija pokopališče. Pogreb—
Umrlo Angelo Okicki bodo ob 8:30 v petek zjutraj odpeljali iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida, kjer bo ob 9. uri pogrebna sv. maša, nato pa dalje na Kalvarijo.
------o------
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žr-tevI
NAJNOVEJŠEVESTI
WASHINGTON. — Komisija za atomsko energijo je izjavila, da je prejela informacije, da so Sovjeti izvedli dne 12. avgusta zjutraj atomsko poizkusno detonacijo.
AKRON. — Goodyear Aircraft Corp. je naznanila, da bo zgradila nov vodljiv zrakoplov, ki se ga bo uporabljalo za obrambo Združenih držav.
NEW YORK. — Predsednik Eisenhower je snoči dejal, da
tvorijo družine, ki imajo pravilen in dostojen življenjski standard, boljšo obrambo proti komunizmu “kot katere koli vrste bomba.” PANMUNJOM, Koreja. — Komanda čet Združenih narodov je obdolžila delavce komunističnega Rdečega križa delovanja tekom izmenjave ujetnikov, ki meji na špionažo. BEOGRAD. — Danes bo odpotovala z letalom v Ameriko Titova vojaška misija, ki bo razpravljala z vlado Združenih držav glede ameriške pomoči Jugoslaviji
Ameriška Domovina
«117
Clair Ave.

UEnderson 1-0628
Cleveland 8, Ohio
Published daily .except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Z^d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 165 Thurs.., Aug. 20, 1953
Možici na vrvici
V mladosti smo imeli otroci veliko veselje s papirnatimi pajaci na vrvici. Saj’ veste, kakšni so bili? Možic je bi izrezan iz več kosov, ki so bili tako navezani, da je pajac pričel mahati z nogami, rokami in z glavo, če si potegnil za vrvico. Slovenci pravimo, da nas je kdo “potegnil,” ali “potegnil za nos,” ali da nas je speljal na led, če nas je s prevaro zavedel, da smo mu verjeli. Amerikanec pa pravi, da nas je “potegnil za nogo.”	#
Ta način igre s pajacom na vrvici zna svetovni komunizem sijajno igrati. To je pokazalo zaslišanje protestantov-skega škofa Oxnama pred kongresnim odborom o protiame-riškem delovanju. To zaslišanje, ki se je vršilo ves dan do pol noči, je pokazalo, da so znali komunisti v Združenih državah ustanoviti polno raznih organizacij, kulturnih, dobro delnih, nacionalnih in celo verskih, ki so pod krinko lepih gesel in namenov zvabili tja tudi dokaj dobro mislečih in protikomunističnih Amerikancev, da so sodelovali pri teh organizacijah, ne da bi se zavedali, da jih vodijo komunisti Mnogi so bili vede, drugi pa nevede možici, ki so delali in plesali, kakor je potegnilo za vrvico komunistično vodstvo v Moskvi.
Odlične ameriške osebnosti so dale svoja imena od komunistov dirigiranim organizacijam kot pokrovitelji, da so s temi imeni komunisti vabili v svoje okrilje nevedne ljudi, celo škofa Oxnama, ki je sicer odločen protikomunist so bili tako vjeli, da je sprejel pokroviteljstvo take organizacije in da je pisal v komunistični list “The Protestant Digest,” ki ga je priporočila tudi Mrs. Rooseveltova, seveda nevede,
NOVINE
ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE’* V AMERIKI
CLEVELAND
Nazaj s 'Koreje pride Matjaš Kavaš. Znabiti je med tem že na poti. Ešče nekaj kratkij mesecev i jemi preteče njegov sol-dački termin. Matjaš se je pred leti prostovoljno javo k soldači-ji. Bio je zvekšega na Koreji.
Iz Lemonta, z romanja cleve-landskij oltarskij društev, sta se povrnoli Mrs. Markolija i Mrs. Golinar i pripovedavljata, kak lepo je bilo. V Lemonti sta srečali celo vrsto znancov iz Či-kage, šteri so dali pozdraviti naše rojake v Clevelandi. Tam so bili tudi Mr. Steve Kelenc, zdravi i dobre volje. Obljubili so, ka ešče letos poglednejo v Cleveland. Jako mo veseli, če bomo imeli priliko jij pozdraviti eti v našem varaši.
Zdravje se naglo povrača Kristini Koren, štera je bila ope-rerana pred ednim mesecom i se zdaj zdravi na domi.
CHICAGO
Slike smo gledali pri Hozja-novij. Hozjanoviva sta prinesla s svoje poti v domovino dosta lepij slik. Nekaj je stoječij, nekaj pa živij. Vse so lepe: v Fa-
naraslo na 560, kar nam pove, da so se naši rojaki v velikem številu naseljevali v tem mestu. SLOVENSKA CERKEV Na povratku s svojega obiska v starem kraju je č. Furdek, kot smlo že omenili, pripeljal s seboj tri ali štiri slovenske študente, od katerih pa je ostal v
.	.	, ... ,T .	.:Clevelandu le Vitus Hribar,
timi, v Runi v Avstriji. Najraj	kasneje je škof izdal
smo pa gledali tiste iz Prekmur-|dovoljen.e za nabiranje darov
ja. Na Telovo sta bila doma N slovensko Cerkev. To nalogo sta filmala procesijo v Čeren-(.e prevzel “Marijin spolek.” — sovcaj. Po telšij letaj je	|Trudil se je na vse načine, da bi'
opet bila dovoljena procesija i1 dosegel čim prej in čim boljši prišlo je telko ljudstva, ka smo'USpe}1_ se čudivali. Posebno mladine jej ]\ja Superior Ave. je imel Kobilo jako dosta. Opazovali smo čevar Kikel nad svojla gostilno lepo obnašanje i pobožno spe-.precejšnjio dvorano, v kateri so
ftidturna gromka
vanje med procesij o v. Tudi banda je igrala.
Operacijo je srečno prestala Mrs. Kristina Cerkvenik na Krapec). Nahaja se izda špitali.
Betežna (Gonza). nola na svoj ma. — Betežni so tudi John Toplak (Hotižki). Nahajajo se pri Balažicovij na Melvina Ave. — Vsem betežnikom želemo, ka bi se naskori pozdravili.
Krstitke so imeli v nedeljo pri Mr. i Mrs. L. Mrnak. Hčerkico imajo i so je vsi veseli. Mati je rojena Mary Kustec. Mr. i Mrs. Kustec sta postala že sed-mokrat dedek i mamica. — Ča-stitamo.
Antonija Denša.
imeli naši rojaki večkrat kako veselico ali drugo podobno prireditev. člani “Marijinega spol-(roje-'ka’ so pri vsakem takem sestan-v ku poskušali dobiti kak dolar tudi za slovensko cerkev. Vča-je Katarina Vučko sih je pri nas (pri Stencu) oče Iz špitala se je povr-)vze^ klobuk, kadar je bil salun dom i se vrači do- »ajbolj polen in je muzikant
igral, ter dejal:
Frank J. Turk:
Nekaj prispevkov k zgodovini fare sv. Vida
Zdi se mi, da je letos prav primeren čas za objavo nekaterih prispevkov k nastanku fare sv. Vida in zgodoviili slovenskega naseljevanja v Clevelandu, saj obhajamo 60-1 etno ustanovitve
da piše ta magazin za komuniste. Pri zaslišanju je bilo tudi ,te;i naj pomembnejše slovenske
ugotovljeno, da so komunistični uredniki članke nekomunističnih dopisnikov kar po svoje prikrojevali in izpremi-njali.	,
Toda kljub vsemu temu, da ameriška javnost, vsaj ona, ki kaj misli, sedaj že dobro pozna komunistične metode, še vedno kaj rada naseda komunističnim trikom. Tudi vodilni Amerikanci še sedaj mnogi ne poznajo in ne upoštevajo komunističnih načinov zavajanja
Dne 5. julija letošnjega leta je znani komunistični ame-rikanski list Daily Worker z velikimi črkami in na prvi strani z zadovoljstvom poročal o uspehih svojega pisanja proti korejskemu predsedniku Sygman Rheeju in proti Južni Koreji ob času. napetosti glede premirja, ko je Rhee odklonil podpis za premirja. Daily Worker navaja iz mnogih ameriških časopisov in magazinov, ki so prešli tačas glede Koreje popolnoma na linijo komunističnega glasila. Komunistični dnevnik niti ni poskušal skriti tega, da je pisal o izgu bah in o dogodkih na Koreji z namenom, da bi odvrnil sovraštvo Amerikancev od kitajskih in severnokorejskih komunistov na južno Korejo. Tako se ta list skoro naravnost norčuje iz Amerikancev, ki se dajo potegniti.
Komunisti so spretno vrgli med lahkoverne Amerikan-ce geslo, da je McCarthy nekak fašist, ki uničuje ameriško svobodo, ki ustvarja v državi ozračje strahu in trepeta, da si ljudje radi tega niti ne upajo več odkrito govoriti med seboj. V nekoliko drugačni obliki je ameriško časopisje vse to ponavljalo in tudi ga. Rooseveltova pred grškimi časnikarji.
Komunistični Daily Worker vsak dan priobčuje v po sebni koloni pod naslovom “Amerikanci proti mccarthyzmu’ razne izjave oseb in organizacij ter časopisov, ki ponavljajo pisanje komunističnega tiska in tako — nevede — podpirajo komunistično politično linijo.
Naš državni tajnik je izdal nalog, da se odstranijo iz ameriških knjižnic v tujezemstvu vse knjige, ki delajo propagando za komunizem. Komunistično časopisje je nato zagnalo strahovit krik in vik, da je to kulturni škandal, srednjeveško sežiganje knjig in inkvizicija. Stalin je dal sežgati in odstraniti vse knjige, ki so količaj nasprotne komunističnim idejam. Tito je odstranil iz knjižnic vse, kar količkaj zagovarja krščanski svetovni nazor in krščanske socialne nazore, uničuje celo katekizme in mašne knjižice, pa se ti svetovni kulturniki prav nič ne razburjajo radi tega. Ko pa je naročil naš državni tajnik odstranitev komunističnih knjig iz knjižnic, ki jih vzdržuje naša država v raznih tujih deželah, pa so dvignili tak kraval, kakor da se podira Jeriho. In demokratično ameriško časopisje je verno tudi stopilo v zbor onih, ki so se zgražali nad tem. Celo predsednik Eisenhower je smatral za potrebno, da je pred dijaki obsodil sežiganje knjig.
Pred nekaj dnevi je pisal ugledni list “New York Times,” da “največ opazovalcev misli, da bi Zapad najbolje storil, če bi se vsedel in čakal, da se razvije razpoka v komunističnem sistemu,”
Kdo so ti opazovalci, ki tako mislijo, časopis ni navedel, toda po vsem sodeč, če poznamo komunistične metode, kako znajo podtakniti drugim svoje misli, bi človek sodil, da so tudi te “opazovalce” komunisti potegnili na svoji vrvici. Le komunistom bi bilo to najljubše, če bi se Amerikanci lepo vsedli, prižgali svoje fajfe in čakali, kaj bc skuhala Sovjetskar Rusija. Taka politika bi namreč le nudila Moskvi
fare v Ameriki
Kdo je bil tisti, ki se je poganjal za cerkev v času, ko so prihajali pryi naši rojaki v to mesto? To je gotovo zanimivo vprašanje. V veliki meri je to delo vršil Jože Turk, po domače so ga klicali Stene. V Ameriko je prišel 26. oktobra 1881. Bil je prvi slovenski naseljenec v Clevelandu.
Pripovedoval je, da je že 1. 1883 pisal misijonarju Bajcu, da je v tej naselbini okrog 30 Kranjcev, ki že dve leti niso opravili velikonočne dolžnosti in bi bilo dobro, da bi jih obiskal. Misijonar se je vabilu odzval. Ko je J: Turk kasneje odprl svojo trgovino, je duhovnik često spovedoval v njenem zadnjem delu.
Ko je slovenska naselbina rastla, so.začeli naši ljudje zahajat v češko cerkev, kjer je opravljal svojo službo župnik Furdek. On je šel našim ljudem rad na roko, v kolikor je le mogel.
Nekoč je Turk prosil duhovnika, naj nagovori škofa, da bo poklical v naselbino; duhovnika iz starega kraja. č. g. Furdek je povedal, da škof ne mara vabiti sem duhovnikov, ampak veliko raj še mlade študente, ki naj bi tu študirali za duhovnike. Dejal je, da pojde sam kmalu v
Slika nam predstavlja Msgr. Hribarja v cvetu mladosti.
stari kraj in da se bo oglasil tudi v Ljubljani.
Nekega dne se je češki duhovnik oglasil v Turkovi trgovini in povabil lastnika k škofu, ki je hotel zvedeti nekaj več ko naših ljudeh. Posebno je škofa zanimalo, če mislijo naši ljudje ostati tu za stalno in če so dobri katoličani. G. Furdek je odšel V Ljubljano in pripeljal sem nekaj slovenskih študentov. Od vseh je ostal v Clevelandu le sedanji msgr. Vitu-s Hribar.
Začetek društvenega življenja
Enega izmed rojakov je zadela nesreča. Policija se je ioglasi-la v Turkovi trgovini in sporočila, da bo ponesrečeni roj ak pokopan na “lončarjevi njivi,” če ne pojde nihče ponj v mrtvašnico.
J. Turk je šel vprašat č. g. Furdeka, kaj je storiti. Povedal mu je, da je bil ta rojak, ko je sem prišel, pri njem na hrani in stanovanju, da pa je bil zadnji čas nekje drugje. Bo vsem sodeč nima nobenega denarja, ker je bil že dolgo brez dela. Spodobi se pa kljub temu, da se ga katoliško pokoplje.
Duhovnik je menil, da bo takih 'slučajev gotovo še več in da bi bilo dobro, če bi Slovenci ustanovili “spolek,” kot ga imajo njegovi farani.
Ponesrečenega rojaka so pokopali, Turk pa je zapisal v svoje bukve k prejšnjemu dolgu pod ime umrlega Petra Podržaj iz Gabrovke 14. avgusta 1888: na hrani dolžan $25.70 pogreb	25.00
grob	6.00
duhovnik	2.00
najbolj veselo
Alo fantje, zdaj pa še vsak en kvoder kranjsko cerkev!” Društveni člani so prinašali J. Turku, ki je bil blagajnik društva, stalno razne male vsote, ki so jih nabrali pri krstih ali na svatbah.
Nekoč sem slišal v naši gostilni takle prepir “Glej Stene, že več kot dve leti je, odkar sem ti dal kvoder za tisto cerkev, pa je še zdaj ni!” Oče se je prijel za bradic in pogledal fante rekoč: “Jurij, za tistih 25 centov cerkve ne morem kupiti. Na, tu imaš svoj denar, da bo mir!” — Jurija je bilo seveda sram, da bi vzel denar nazaj, pa je raje primaknil še en kvoder, da ni bilo zamere.
Denar za novo cerkev se je le počasi stekal. Naši ljudje so bili tu le “začasno”, kot je mislil tudi škof. če je kdo dal pol dolarja, je bil prepričan, da to zadostuj© za celo leto', še potem, ko smo imeli Slovenci svoje maše pri sv. Petru, so dajali v košaro le po en ali dva centa, kot je bila navada v starem kraju. Oče je pravil, da je preteklo tri leta, predno je bil skupaj prvi tisočak.
Naselbina je rastla iz dneva v dan. župnik Furdek in: škof sta uvidela, da potrebuje naša naselbina svojega domačega duhovnika. Tako je škof posvetil Vitusa Hribarja v duhovnika, še preden je končal vse študije.
Duhovsko semenišče, v katerem je bil V. Hribar, je bilo na Hamilton St., blizu E. 9. ceste. Na Hribarjevo novo mašo je pri šel tudi njegov oče iz Slovenije. Ganljivo je bilo gledati očeta in sina pri tej maši.
Po svoji novi maši je V. Hribar najel kapelo cerkve sv. Petra kamor smo hodili v nedeljah k maši. Tony Pirc in jaz sva bila njegova prva učenca za sv. obhajilo in birmo. Na koru pri sv. maši pa so tedaj pele kasnejše žena Johna Grdina, mati Franka Lauscheta in še neko nejše: žena Johna Grdina, mati ter več fantov, katerih imena sem pa pozabil.
Kot sem že prej omenil, se je denar za cerkev .le počasi stekal. Blagajnik J. Turk je že obupal, da bi Kranjci imeli kdaj svojo cerkev. Ko se je nekega dne peljal na trg, je opazil na prote-stantovski cerkvi na Superior Ave., napis “For Sale.” Protes-
Ob življenjepisu kapucina p. Leopolda
V slovenskem prevodu, ki ga je oskrbel pisatelj Karel Mauser, je izšel skromen oris preprostega kapucina, ki je leta 1942. v sluhu svetosti umrl v Padovi. Čeprav je umrl v mestu sv. Antona, ki ni blizu naše zemlje, nam preprosti kapucin p. Leopold ni daleč. Po rodu Hrvat iz družine Mandičev je bil ta služabnik božji močan magnet za množice, ki so od vseh strani vrele k njemu. Preprosti in viseki, ljudje vseh narodnosti so iskali pri njem sveta in pomoči.
Ne moremo reči, da slovanski narodi nimamo svetnikov. Tudi ne moremo' reči, da jih ni med Slovenci in Hrvati. Imeli smo; Barago, imeli smo Slomška. Ne: eden ne drugi še nimate časti oltarja, čeprav vemo, da sta živela življenje, ki je bilo v resnici sveto in plemenito. Veliko je sedaj truda, da se obema da tudi zunanja čast in da bosta pripeta, kot svetli zvezdi na nebo vesoljne katoliške Cerkve.
In sedaj še ta preprosti hrvat-ski kapucin. Tako mimo je živel in tako tiho umrl, da se je1 zdelo, da se ni nič ustavilo, koso ga deli v grob. In vendar se; je ko j pokazalo, da je bil izbrana duša. Mnoga uslišanja, ki sicer še niso priznana od Cerkve, so-se zgodila. Ljudje vro v njegovo skromno: celico, v kateri je živel in spovedoval, se mu priporočajo in ga prosijo pomoči. Debele knjige so že podpisali v zahvalo, kar so od njega prejeli. Škofija v Padovi je spražila proces, da se njegovo sveto življenje preišče in da se prične njegova pot proti oltarju.
Skupaj	$58.70
Da v bodoče ne bi padli stro
ški za pogreb in pokop umrlih +anbje so h0teh zgraditi novo zi-
življenjepis p. Leopolda je iz* šel najprej v italijanskem jeziku. Kmalu za tem je izšel prevod tega dela v nemščini in hrvaščini. Mnogi škofje Sto dali mrtvemu patru najlepše izpričevalo in za hrvatski prevod je napisal uvod sam kardinal A. Ste-pinac.
Ko' listaš te strani, počasi tipaš v skrivnost svetništva. P. Leopold je bil izredna duša. Na zunaj šibak, bolehen, znotraj pa poln moči in milosti, ki je kar vrela iz njega. Njegova spovednica je bila največje zdravilišče, kar jih je imela Italija. To so priznale celo posvetne oblasti, ki so se zgrnile ob mrtvem truplu preprostega patra. Umrl je in vendar živi.
Prav je, da je prevod izšel. Že danes se kažejo znaki, da bi drug narod želel imeti tudi tega slovanskega sina za svojega svetnika. Mi sami se moramo, brigati za ljudi, ki so nam po krvi blizu. Prav zato naj bi mnogi segli po tej knjigi, naj bi se priporočali priprošnji p. Leopolda in tako pripomogli, da bi preprosta duša prišla na oltar in bila postavljena za svetilnik mnogimi ki v tem drvečem stoletju pO' zabijaj© na osnovo, na dušo.
P. Leopold je prav za naš čas-Lepo je to zapisal kardinal Ste-pinac, ko- pravi, da je knjiga za ta čas še posebej primerna,” ker se mnogi trudijo, da bi božje ime zbrisali z zemlje.” P. Leopold je božje ime med ljudi zasajal s pomočjo sv. spovedi. Apostola spovedi ga imenujejo. Ko: boš knjigo prebral, se boš zamislil tudi ti.
Prevod je lep in opremljen z mnogimi lepimi slikami preprostega patra. Knjiga je izšla v Gorici. Tisk je lep in pregleden-Cena knjige je 1 dolar. Dobi se v Slovenski pisarni, Glass Ave-Knjig trenutno ni na razpolag0 več kakor trideset. Če bo naročnikov več, bodo knjige še naročili.	s. J-
Pa se je vse pokvarilo. Škof ni maral posvetiti protestantovske cerkve, pa čeprav bi bila predelana.
SLOV. SENKLERSKA NASELBINA .
Č. g. Vitus Hribar je izbral za slovensko cerkev prostor na oglu Norwood Rd. in Glass Ave. Newburžani so bili zadovoljni, le zabavljali so, da bi bila dva lota popolnoma dovolj in čemu jih je bilo treba kupiti kar pet. Računali so, da se bodo lahko; vozili po 55. cesti s cestno železnico, med tem ko smo morali mi hoditi peš. V onem času je po1 St. Clair Ave. vozila cestna — vlekli so jo konji ali mule — samo dio E. 40 St. in nato nazaj do E. 9 St. Naši rojaki so bili tedaj največ naseljeni na Hamilton in Lake St. okoli E. 30. St. Vsako; nedeljjci sta šli kar dve procesiji, ena k maši, druga pa od maše.
Ni bilo dolgo, ko so začeli naši kupovati hiše okoli “koksov-ne”. Južno od St. Clair Ave., so živeli največ Nemci in Angleži, ki našim rojakom hiš niso radi prodajali. Bili so za nje prema-lio. Držali so visoke cene, da jih niso mogli naši kupiti. Na kraju, smo jih pa le izrinili iz naselbine.
Iz one lesene cerkve, ki jo je oče kupil za Slovence, je kasneje, ko je vse padlo v vodo, hotel narediti dve trgovini, pa je prišla huda kriza, ko ni bilo de-
čas, da se okrepi in potem udari, kadar ji bo kazalo. Politika čakanja in nedelavnosti je vedno obsojena na neuspeh.
Skrajni čas je že, da bi ves Zapad zaklical Sovjetom: “Don’t pull my leg!” — mi se ne bomo dali več voditi za
rojakov na enega ali drugega so-j dano cerkev in so staro leseno čutnega rojaka, je Stene priga- prodajali.
njal k ustanovitvi prvega dru-, Cela cerkev je bila naprodaj štva. Dali so mu ime Marijin za |3ooj $200 je pa zahteval pre-
spolek. Ko je bila kasneje usta-j Voznik, da nam cerkev prestavi! nar j a. Cerkev smo podrli, les no vij ena cerkev, se je to dru- ^ preko ceste v bližino sv. Petra, lsPetjali domov, klopi pa je oče štvo preimenovalo v Diustvo sv. |kamor so zahajali k sv. maši. V podaril cerkvi sv. Vida, kjer so Vida. Prvi njegov predsednik cerkvi je bilo prostora za okrog-'bde še do nedavnega na koru. in blagajnik je bil sam J;ožeji0 300 ljudi. Klopi so bile po-'OPRAVA ZA NOVO CERKEV Turk, tajnik pa Jože Strniša z krite s pet col debelimi žimna-j Kako bi prišli čim ceneje do Blok. število članov je kmalu nmi blazinami, tako da se je notranje oprave cerkve, s tem
prav udobno sedelo v njih. — !sta si belila glavo V. Hribar in Svečniki so bili lepo bakreni, !ok-| naš oče. Pri nas smo imeli na na pa sici imela pisana stekla. 1 stanovanju mizarja, ki je prišel Oče je cerkev kupil in jo ho- iz starega kraja.' Ker ni še do-
je v ,onem času veljalo koma3 manj kot angleščina. Imeli sih0 v tem času eno prazno trgovin0’ Oče je svetoval č. g. Hribarju> naj vso opremo naredi naš miz3r Frank Suhadolnik. Prostor za‘ delavnico ima v prazni trgovini’ “Ta fant”, oče je pokazal v raZ' govoru na me, “mu pa lahka P0' maga, se bo vsaj kaj naučil.” (Takrat sem imel 13 let in p°d' Ne vem za koliko so se p0$°' dili. Zanimalo bi pa me, kel tedaj je bil les poceni in najboljši mizar je zaslužil komaj $1-' cb $2.00 na dan.
S Suhadolnikom sva vso zir°0 žagala deske za klopi, loltar Ij1 spovednico. Frank je že miši1 > da bo napravil iz mene dobi-6!?3 mizarja. Pomagal sem mu P° staviti spovednico ob steni de. lavnice. Ogledal jo je in ^ naročil, naj nažagam male, P° cole široke letvice za na okenc3' Ko .sem žagal les za mrežo, sk° zi katero gredlo na eno stran žTe. hi, na drugo pa dobri nasv° sem se hudo urezal na palec. danes se mi to pozna. Preden je moj palec pozdravil, je Fran^ že vso opravo naredil ter j ° P° stavil v cerkev.
ti,
se
cb3
li-
HAVANA
Ameriška katoliška ag011' NC poroča, da je kubanska P° cija nedavno aretirala tri ite, prezidenta Lige dostojn°s
na Kubi in nekatere vodit6
V,si are
katoliških organizacij, v-*	^
tirani so icbtoženi, da so ProteS^a rali proti predvajanju nek® 'nemoralnega italijanskega r ma, ki ga je vladna cenzura u brila. Mnogi gledalci so PoS .
nictraHL.
nos.
tel podariti našim ljudem, po- bil dela, je pomagal pri nas za
M. tem ko bi jo nekoliko popravil, baro. Znal je dobro nemško, kar
nato protestna pisma mu ministru, ki so jih tudi v dnevnem časopisju.
čili li sk16.
obj^l
SPrl
čo tega dejstva so se odloč ni kinopodjetniki, da bodo nili sporazum z Lige; dosto)n°^e in njej dali svoje kinoprog1-3 v predcenzuro in odobrenj6.
f
%
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
UrtMMvUeiui 2>. norembrm 1114.
V Zedlmjenlh Državah Severne Ameriko
Sedež: Joliet, lil.
Inkam, v Ari. IHlnal« 14. mala lili
Naia geslo: "Vie sa vero. dom In narod; vsi u enega, eden n vaa.” GLAVNI ODBOK:
Predsednik: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, Illinois
1.	podpred.: STEVE J. KOSAR, 3502 No. Lombard St., Franklin Park, 111.
2.	podpredsednik: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, II). Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St.. Joliet, 111.
Zapisnikar: MATTHEW VRANESIC, 1259 Cora St., Joliet, Illinois Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, lil.
Duh vodja: REV. GEORGE KUZMA, Wilton Center. Feotone, P. 0„ 111. Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St, Joliet. BI.
NADZORNI ODBOR:
ANDREW GLAVACH, 2213 W. 21st Pl., Chicago, Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23. UL JOSEPH JERMAN, 20 W. Jackson St, Joliet. Hlinola
POROTNI ODBOR:
JOSEPH PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. JOHN NEMANICH, 650 W. Hickory St., Joliet, Illinois ANTONIJA DENSA, 2730 W. Arlington St., Chicago 12, 111. Predsednik Atletičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER.
No. Chicago, Illinois
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clatr Ave,
Cleveland 3, Ohio
Do 1 januarja 1953 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih izplač.l denarne vrednost do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD se lahko ustnovi v vsakem mestu Z dr. držav z ne manj kot 5 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski odde-lek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se za $250.00. $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life. Twenty Payment life In Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto
W4a.
Poleg smrtnlne Izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolniško Podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in Doškodnlne.
Mesečna plačila (assessments)
tabeli.
so urejena po American Experience
V
DSD je 120.92% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik Je slovenski in angleški
Rojakom In rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno
sredo |
Za vsa morebitna pojasnila In navodila se obrnite pismeno ali Ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. 301 Lime St, Jollet. HI.
stvio pripoznalo to kot potrebno J za dobrobit Družbe. Gotovo smo imeli ene člane in članice, ki so vzeli svojo denarno vrednost certifikata, ampak to ni nič novega, ker vsako leto jih je nekaj, ki toi storijo.
Prvih šest mesecev tega leta je jako povioljnih, edina stvar je, če bi bili bolj aktivni za nove člane in članice. Tukaj pa ne-vem, kaj bi svetoval ali priporočal, da se bi to bolj oživelo, posebno za naš mladinski oddelek. Prosim pa, dajmo se vsi malo bolj potruditi v ta namen! To je moje kratko poročilo in upam da bo prihodnjih šest mesecev prineslo še večje zadovoljstvo.
Frank Wedic, gl. tajnik. Predlagano in podpirano, da se poročilo gl. tajnika sprejme. Enoglasno sprejeto.
Predlagano in podpirano, da se poročilo zapisnikarja sprej me. Nato se br. gl. predsednik vsem skupaj zahvali za pozornost in poslušnost pri današnji seji in zaključi sejo z molitvijo. Frank Tušek, gl. predsednik, Frank Wedic, gl. tajnik,
Matt Vranesic, zapisnikar.
The Cleveland Electric Illuminating Company
ZAPISNIK
Poročilo gl. blagajnika
Spoštovani br. gl. predsednik in ostali odbor. Moje poročilo bo kratko, ker je br. gl. tajnik podal obširno poročila, in ker so moje knjige in br. tajnika popolnoma ujemajo, zato se mi zdi, da meni ni potrebno! vse to navajati, torej lepa hvala gl. odboru, ker vlada med nami prava za-j emnost.
Anton Smrekar, gl. blagajnik.
Predlog je bil stavljen in podpiran, da se poročilo gl. blagajnika sprejme.
Poročilo zapisnikarja
Spoštovani br. gl. predsednik in ostala zbornica! Kot zapisnikar nimam važnega poročila, pač pa v zadnjih mesecih, toi je, od zadnje letne seje, sem si velikoi prizadeval, da bi pridobil kaj članov v našo Družbo, pa mi ni uspelo. Ne vem, zakaj ni prave-sreče, ker Dr. Sv. Družine nosi lepo ime in daje članom dobre ugodnosti, bodisi ,v odraslem ali mladinskem oddelku. Skušal se bom potruditi tudi v bodoče, j Veseli me, da vlada med glavnem odborom prava sloga.
Matt Vranesic, zapisnikar.
Velika industrijska delavnost v severbem Ohio se odraža v ven liki in vedno, naraščajoči uporabi električnega toka, je zapisal predsednik Elmer L. Lindseth v četrtletnem poročilu delničarjem The Cleveland Electric Illuminating Company.
V kateremkoli pogledu gospodarskega proč vita je severni Ohio med vodilnimi in najbolj razgibanimi predeli dežele, stoji v poročilu.
Za drugo četrtletje 1953 pride na vsako izmed 3,342,308 delnic 98c dobička, 5c več kot lani za, isto razdobje, ko je bilo vsega samo 2,789,476 delnic.
Četrtletni dohodek v plačah za veliki Cleveland se približuje $700 milijonov, s povprečnim zaslužkom $80 sleno osebo.
Število zaposlenih, ki je bilo cenjeno sredi leta na 651,000, je v zadnjem letu naraslo za okoli 15,000 in je gotovo za 30,000 višje, kot je bilo pred začetkom korejske vojne. Razumljivo, da se je s porastom števila delavstva: dvignila v velikem Clevelandu tudi potrošnja raznih dobrin.
Z blizu $250,000,000 poviška vloženega kapitala v podjetjih v zadnjih šestih mesecih so izgle-di na veliko zaposlitev in živahno delavnost v naslednjih mesecih naravnicist izvrstni.
Or. Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
11. Razširjanje luteranslva v posameznih pokrajinah
“Plemiči, ki so se polastili pa-tronstva mnogih župnij, predlagajo, ali kar je še slabše, kar sami podele župnije le takim, ki so vdani krivoverstvu ali mu vsaj naklonjeni. To je res, da je grof ortenburški (Ivan grof Ortenburg-Salamanka, zaupnik nadvojvodov Karola in Ferdinanda) katoličan in vdan sveti cerkvi, pa tudi po njegovih krajih (v grofiji ortenburški ob Dravi, od izliva reke Moell pa blizu do Beljaka) so nekateri duhovniki krivoverski, kakor so tudi zemljiški gospodje istega mišljenja. V nekem mestu, ki se imenuje Šmohor (v Ziljski dolini), sem našel krivoverskega župnika, ki se obnaša katoliško proti katoličanom, krivovercem pa se kaže luterana. V cerkvi ni bilo Najsvetejšega zakramenta, ker ti ljudje imajo krivo vero, da je telo Kristusovo pri-tedensko, na zapo-ičujoče pod podobo kruha in vi-j ina le v trenotku vživanja . .
Iz tega poročila posnamemo, da so se od katoliške cerkvene organizacije proti koncu 16. stoletja ohranile le razvaline. Plemiški patroni so katoliškim župnijam vsiljevali predikante in jih ščitili s svojo mogočnostjo. Škofovska oblast je bila njim nasproti brez moči. Zato se je le čuditi, da odpad med ljudstvom ni bil še večji.
—Oseba, ki bere redno vsak dan eno uro, prebere v letu okoli 10 milijonov besedi.
Luteranstvo na Kranjskem
Enako kakor po drugih deželah, je treba tudi na Kranjskem pri razširjanju protestantstva pred vsem upoštevati gradove, mesta in trge.
Dogodke, ki so v Ljubljani pospeševali razširjanje nove vere, in naj znamenitejše predstavite-Ije katoliške in protestantske struje smo že omenili tekom naših razprav. Ljubljanski mestni svet je bil naklonjen novota-riji, kar spoznamo iz tega, da je Trubarju Jradovfoljno prepustil mestno špitalsko kapelo sv. Elizabete za luteransko bogoslužje. Na državnem zboru v Regensburgu 1. 1541. so s plemstvom vred tudi odposlanci Ljubljane zahtevali pridigo “čistega evangelija.” Ko je cesar Ferdinand 1. 1562. ukazal županu in mestnemu svetu, naj Trubarju in njegovim tovarišem ne puste pridigovati v špitalu, je bilo povelje brez uspeha. Agitacija za luteranstvo je šla naprej. Ven-
Moikl dobijo delo
FORD MOTOR COMPANY
17601 Brookpark Rd.
potrebuje
MACHINE
OPERATORS
ASSMBLERS
Visoka plača od ure.. Idealni delovni pogoji. Prosimo, prinesite ta oglas s seboj, ko se oglasite v našem employment uradu na Engle Rd., južno od Brookpark.	(169)
TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN TOOL ROOM HARDENER MACHINE REBUILDERS
Polletnega glavnega zborovanja Družbe Sv. Družine dne 28. julija 1953 v glavnem uradu v Joliet, Illinois.
■^r- gl. predsednik odpre sejo dili društveni uradniki (ce) ka-' dveh popoldne. Navzoči so kor tudi članstvo in na ta način s edeči glavni uradniki: predsed- smemo pričakovati uspeha. Druž-Frank Tušek, tajnik Frank ba Sv. Družine je finančno moč-
. edic, zapisnikar Matt Vrane-lc’ blagajnik Anton Smrekar, adzorni odbor: br. Andrew Gla-I. nadzornik icdsoten zaradi j,°^ezni, II. nadzornica Anna m. nadzornik Joseph
Jerman.
^r- gl. predsednik naznani, da
'Pridi
na, nadsolventna organizacija, je Jako v ponos vsem, ki smo njeni člani in članice. Investicije, ki jih naša organizacija lastuje, so zanesljive, to dokazuje finančno stanje naše organizacije in potrjujejo veščaki v tej stroki. To nam daje pogum za razširjenje našega bratskega udejstovanja
, e najprej poročilo nadzorni-Kr-
a So pregledali vse premoženje'organizacija posluje. Pospešuj-
d
°V: sestra Anna Frank poroča, j po vseh naselbinah, kjer naša
^Tšem redu, zahvali se vsem uPaj za tako složno delovanje ** S- S. D.
^-nna Frank, II. nadzornica, odlog je bil stavljen in podpi-’ da se poročilo II. nadzorni-p sprejme, kot je poročano.
' redl0
g sprejet.
j^a banki in vse listnine tajnika | mo jo z vso našo energijo. Ta j blagajnika ter našli vse v naj- je vse, kar želim sedaj poročati.
Končno se pa želim zahvaliti vam in vsem ostalim članom glavnega odbora, posebno, pa bratoma gl. tajniku in blagajniku za složno delovanje. Ravno tako' se zahvalim tudi uradnikom in uradnicam krajevnih društev in želim, da bi vsi skupaj delovali v korist Družbe Sv. Družine.
Frank Tušek, gl. predsednik. Predlog je bil stavljen in podpiran, da se poročilo gl. predsednika sprejme.
Poročlio gl. tajnika
Cenjeni gl. odbor!
Moje poročilo bo kratko, ker nimam nič posebnega poročati. Kakor vam je znano, so stopile s l. januarjem po sklepu zadnje konvencije v veljavo nove lest vice za bolniški, poškodninski in stroškovni sklad. Po finančnem
0	nadzornik Joseph Jerman
ePl> da se tudi on strinja s II. nadzornice. Jo-p^b Jerman, III. nadzornik p ^agano in podpirano, da se cllo III. nadzornika sprejme.
s Oročilo gl. predsednika
p b°štovani glavni odbor! Po ,Vsem vus prav lepo bratsko tiQ2 ravljam in želim, da bi slož-zb0rovaii. Zbrani glavni §	(ca) na polletni seji D.
po” Preglejmo knjige in vse 'pre bine listine in celokupnega loj^rženja, kar spada v naš de-
Vlacj0^' Tudi želim omeniti, da'poročilu se vidi, da vsi skla-rnec^ elani glavnega odbo-!di boljše pokrivajo svoje odgo-l^ru®i;veni,mi uradniki za- vernosti, kot so pa poprej.
Iz posmrtninskega sklada smo izplačali d\ie stari posmrtnini za $750.00, in zato se v poročilu vidi, da smo več izplačali, kot pa prejeli in to tudi, ker smo imeli devet smrtnih slučajev.
Ko so člani in članice pričeli plačevati povišek asesmenta sem pričakoval nekaj nezadovoljstva in tudi pritožb, pa jih ni bilo, zato je tudi razvidno, da je član-
be tl0s':	vse poslovanje Druž-
Vl’ši v lepi slogi. Našo po-taij br delovanje bomo. mo-poSvna Vsak način v polni meri ker rnladinskemu oddelku, bo jamčil večjo in ejšo organizacijo. Vsi stre-
Pa °’ da
tbpul
postane trdnejša in
glaVnarnejša. ičle se bomo. vsi odborniki resno, zanimali s° Družbo, potem bodo sle-
"catch” a train in Arizona
WISCONSIN TELEPHONE OR) COMPANY
Yt/oricing always to serve Wisconsin heller
Although a call to someone on a train isn’t commonplace, such calls do occur fairly often. But this one was different! An Oshkosh woman placed a call for her mother, enroute to California. All she could tell Service Assistant Shirley McKinnon was that the mother had just visited her sick husband in Las Vegas, New Mexico. The daughter had learned that her father had just taken a turn for the worse, and she wanted desperately to notify her mother. What train was she on? The only one who might know was a cousin in Las Vegas, and the daughter knew only his last name! Perplexed, but persistent, Mrs. McKinnon checked the Las Vegas police. They located the cousin, a hotel resident, who said the mother was on train No. 127. Mrs. McKinnon called the Las Vegas station master, who had the railroad telegrapher wire ahead to Williams, Arizona, requesting the mother to call Oshkosh. Less than two hours later the mother was hurrying back to her sick husband.
“I’ll never forget the wonderful way you stuck with my call,” the Oshkosh lady wrote Mrs. McKinnon. “And the results proved worth it! It’s so nice to come in contact with folks like you! Our sincere thanks again!”
DID YOU KNOW: your telephone bill includes a Federal Excise Tax of 15% on local service, 15% on toll calls up to 25c, and 25% on long distance calls of 25e or more? Telephone excise taxes are higher than those for most non-essential or luxury goods or services.
Visoka plača od ure z dodatki za življenske stroške in mnogo delovnih koristi. Ta dela so v naši E. 93 in Woodland tovarni in v naši E. 152 St tovarni. Oglasite se v employment uradu na E. 162 St.
MURRAY OHIO MFG. CO.
1115 E. 152 Street
_________ (166)
OLIVER
POTREBUJE
FLOOR INSPECTORS
SHEET LAYOUT MEN
TOOL ROOM MACHINE OPERATORS
TOOL AND DIE MAKERS TOOLMAKERS TOOL DESIGNERS
Morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift. Dobra plača od ure. Dodatek za življenske stroške. Plačane .počitnice in prazniki. Prispevajoč zavarovalni načrt in pokojnina.
THE OLIVER C0RP.
19300 Euclid Ave.
KE 1-0300
(167)
Ženske dobijo delo
Ženske za čiščenje
Nočno delo 5 dni v tednu Dobra plača od ure Stalno delo
ADVANCE WINDOW CLEANING CO.
1453 E. 66 St.
EX 1-7575
(x)
dr a mestni svet v naslednjih verskih bojih ne stopa v ospredje in je tudi organizacijo protestantske cerkve, nastavljanje in oskrbovanje pridigarjev popolnoma prepustil stanovskemu odboru.
MALI OGLASI!
Hiša naprodaj
Moram prodati hišo, ki ima
6	lepih velikih sob, blizu E.
120 St. in St. Clair. Plinska kurjava, velik lot, dovoz na strani, jn garaža. Vzamem najboljšo ponudbo. Kličite GL-1-0053.	(165)
Lastnik prodaja
Zidana hiša, 3 akre zemlje,
7	sob, 4 spalnice, zimska okna, gretje na olje, voda in plin na razpolago, lepo grmičevje, sad-nja drevesa. Na 6215 Wilson Mills Rd., Cleveland 24, O. 	(166)
Iščejo stanovanje
Trije mirni odrasli iščejo 4, 5 ali 6 sob v St. Clairski okolici. Kdor ima kaj naj kliče EX 1-0785.	—(167)
V najem
Dobi se v najem 8 “bowling alleys” Dobra priložnost za izkušenega operatorja. Vprašajte za Patterson, GL 1-2916. _______________________(167)
“Hale” breskve
Pridite in naberite si jih sami. Samo 90c za 14 bušlja.
Jack Mavko
Na Dock Rd., 114 milj proti jezeru od Route 20
(166)
Naprodaj
Zidan apartment z 6 stanovanji, 4 do 5 sob vsako in od 2 do 6 sob vsako na 1382 E. 81 St., ali kličite HE 1-6171. _______________________(165)
Hiša naprodaj
Proda se hiša 7 sob za 1 družino na 545 E. 118 St. Tretje zgotovljeno, trden betonski dovoz v dobrem stanju. GL 1-0928. Najboljšo ponudbo čez $12,300 sprejmemo.
- —(166)
Naprodaj poslopje
Proda se apartment za štiri družine, 4 garaže, na E. 72 St. Za naslov se poizve v uredništvu.	—(165)
Iščejo stanovanje
Zakonski par z starejšim otrokom išče 4 sobe od E. 62 St. do Addison Rd., do $35. Bi sami predelali. Kličite EN 1-8028.
(167)
Peč naprodaj
Proda se peč na plin, ki greje 4 sobe; avtomatična. Na 1011 E. 64 St., Suite 1.
(166)
Soba se dobi
Zaposlena ženska ali dekle dobi sobo, če bi pomagala z lahkim hišnim delom koncem tedna. Kličite KE 1-4610.
(165)
Delo za starejšega
Starejši mož dobi sobo in hrano ter malo plačo, če bi skrbel za 4 konje. Mora biti zadovoljen biti sam. Vprašajte za Miss DeBlasis na 1132 E. 60 St.	(166)
Gostilna naprodaj
Naprodaj je “Shore Tavern” v Mentor-on-the-Lake z licenci D-l in D-2. Ima tudi stanovanje. Kličite Painesville 2-6545.	, —(168)
Hiša naprodaj
Hiša 6 sob za 1 družino na 18604 Neff Rd., v zelo dobrem stanju. Lastnik prodaja. Cena $15,500. Kličite LI 1-111, Mr. Bagdon.	—(165)
Ako potrebuje vaša hiša popravila in barvanja
se obrnite do nas. Mi naredimo vsa popravila in pobarvamo hišo zunaj ali znotraj. Brez skrbi se obrnite do vašega rojaka. Samo kličite HE 1-3373.
(166)
Golobček

te %:
V župnišču se ni nič premaknilo. Kaplan 3 e poslal brzojavno poročilo ordinariatu in svojemu gospodu dekanu. “Gospod župnik Holoubek zagotovo umrl, pogreb 5. februarja od desetih.”
Ganljivo je bilo le snidenje kanonika Součka z mrtvim prijateljem. Pokleknil je ob njem na tla in se tiho razjokal. “Samo teden, teden dni bi bil vsaj počakal, Jožko,” mu je šepetal in mu stiskal v sklenjene roko polo togega na osmerko zganjenega papirja, na katerem mu je ordinariat sporočal, da je postavljen v začasni pokoj, v priznanje zaslug pa, ki si jih: je pridobil v duhovnem pastirstvu, je istočasno imenovan za papeške-
de in vsi ministranti so ga peljali in se ga niso nič bali. Celo Jinova Marica je z nekaj deklicami priskočila na pomoč.
Tako so otroci pripeljali Ho-loubka do stopnic pred pokopališčem, ker dalje niso mogli .
ga komornika z naslovom mon. signore. Toda naj mu je porival v roke, kakor je hotel, roke se niso zganile in niso sprejele tega daru. Ležale so tiho sklenjene in ovite z rožnim vencem na upadlih prsih in stiskale samo majhen, bel koščeni križec. starka ali siv’ k zemlji upognjen
starček, zaznamuje grob s kri-
Na pokopališču v Trešticah stoji na že davno ugreznjenem grobu zarjavel križ, obrasel s travo in koprivami. Nikdo : nad njim se razjoče; kadar pada rosa ali prši dež, se na tankih travnih bilkah tresejo nad njim drobne biserne kaplje.. Včasih pa se le ustavi ob njem vela
Z
O
Ou
D
25^—-K U P O N—25£
Če kupite 2 funta katerihkoli klobas dobite 25£ POPUSTA
25č—K U P O N—25^
X
C
'■o
o
2
Nemastna nežna rebrna
SVINJSKA PEČENKA
45cfunl
NEMASTNA NEŽNA
SHY CHICKEN
85c funt
100% ČISTO PUSTO
ZMLETO GOVEJE MESO
3 funte 95c
PRVOVRSTNI
CLUB STEJKI
65( funt
LILLIAN’S
SUPER MARKET 784 East 152 Sl.
CL 1-2836
FREE DELIVERY
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.


Re-Nu Auto Body Co.
Popravimo vas avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderj*. Welding.
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3S30 982 Eaat 152nd Street
BENEŠKI ZASTORI
naprodaj Proračun zastonj J. L. Sales EN 1-0448	EX 1-4568
(jul.30,aug.6,13,20,27)
Gospod kanonik je tedaj pokropil svojega tovariša z blagoslovljeno vodo, ga blagoslovil z znamenjem križa, položil mu dekret k nogam in ukazal zapreti krsto ter začeti z obredom.
Na župnijskem dvorišču so stala nosila, okoli njih četa gasilcev, ki naj bi rajnega nesla v cerkev in ga spustila v grob, 2 vrsti otrok in velikanska množica ljudi. Obred v župnijski dvorani je bil pri kraju, učitelji iz okolice so zapeli! “Usmili se me, o Bog!” duhovniki v belih roketih pa neso iz župnišča svojega brata, pred njim stopa kanonik z belo mitro na glavi, drobni ministranti v črnih oblek-cah si z rokavi otirajo solze in hrepeneče gledajo k vratom, kjer ljudje že stopajo narazen in očividno delajo prostor nekemu nenavadnemu žalostnemu gostu.
“Najbrž bo njegov oče ali pa mati, baje sta še oba živa,” si radovedno šepetajo ljudje, toda zdajci so vsi utihnili, ustavilo se je petje in šepetanje, 'le koleščki majhnega vozička so ropotali po tlakovanem dvorišču, le otroške noge so copotale naokoli in grobarjev Petrček je zapovedoval no zaklical: “Mi si našega gospoda, častitega gospoda sami odpeljemo.” V tem hipu pa je bil led prebit . .. . glasen jok, srce trgajoče ihtenje se je z žl vo silo razlegalo naokrog in je s svojo strahotno močjo in resničnostjo presunilo slehernega. “Da, da, le dovolite jim to,” je jecljal župan Bohač, ki je skrbel za red pri pogrebu. Duhovniki so mesto na nosila položili rakev na vožiček na dva trama, kakor je otrokom mojster kolar napravil.
In tako je šel Holoubek na poslednjo pot. Sonce mu jo je zlatilo, peli so mu na njej in nesli vence. Bohačev Jare, učiteljev Karlek, kontrolorjev Nan-
s
žem in pravi svojemu vnuku: “Glej, tu leži tisti župnik, ki sem ti o njem pripovedoval, da smo ga vozili v šolo — in potem pripeljali — v grob.” In tedaj se-ženj pod zemljo v prah razpadlo Holoubkovo srce prav gotovo zadrhti od sreče in slasti . .
(KONEC)
nas edistveno tragiko izseljencev, ki se i nadčloveškim naporom bore s prirodnimi silami za zemljo, za kruh in luč, ter z žgočim mogočnim hrepenenjem po domu in domovini, ki do smrti ne ugasne!
Roman je veličasten spev izseljencev, zlasti izseljencev malega naroda in njegove usode. To je v veliki meri tudi podoba prenekaterega slovenskega rojaka, ki se je kot osebe iz romana boril v tej novi domovini za svoj obstanek.
Upamo, da bo roman vsem našim naročnikom in drugim či-tateljem resnično prijetno branje.
—V dvajset velikih mest A-merike dovažajo mleko pretežno s tovornimi avtomobili.
“Titovo življenje” bodo filmali
Po nekih poročilih bodo spomladi filmali Titovo življenje, kot ga je prikazal njegov pajdaš Vladimir Dedijer. Avtorske pravice sta si menda oskrbela Marion Gering, direktor G-L podjetij in Charles Spellman, podjetnik v Los Angeles. Predvidio-ma se bo začelo snemanje filma prihodnjo spomlad v Jugoslaviji pod vodstvom M. Geringa ob sodelovanju Dejana Obradoviča od beograjskega Avala filma. Tita bo igral eden izmed ameriških filmskih zvezdnikov.
O Dedijerjevem življenjepisu Tita smo že ponovno pisali in opozorili na neštete potvorbe resnice. Sorazmerno najresnič-mejšioi sliko- življenja vodje jugoslovanskih komunistov je prine-
Naša nova povest:
IZSELJENCI
Uredništvo se trudi, da preskrbi čitateljem lista čim več in čimprijetnejšega in koristnejšega branja. Dobre povesti so pri naših čitateljih od nekdaj zelo priljubljene. Priobčili smo veliko slovenskih povesti, v zadnjih letih celo več izvirnih našega rojaka pisatelja Karla Mauser j a, večkrat smo posegli v starejšo slovensko književnost, vzeli pa tu in tam tudi kako povest drugih slovanskih narodov. Vedno nas je pri tem vodila misel zadovoljiti čitatelje. Tokrat smo se odločili za ponatis znanega romana norveškega pisatelja Johana Bojerja IZSELJENCI.
To je eden najbolj znanih norveških pisateljev, ki je dosegel svetovno priznanje. Njegova leposlovna dela so tesno povezana z domačo zemljo, pre-šinja jih pa tudi globoka, neposredna religioznost, ki se kdaj razvname v čudovito pesem hre-peneja po Nevidnem, po Bogu, čigar neizbrisno sliko nosimo v svojih dušah.
V romanu “Izseljenci” slika pisatelj usodo svojega naroda, ki je moral zaradi socialnih in gospodarskih razmer v domovini v tujino iskat kruha in svobode. S čudovito življensko neposrednostjo in umetniško pre-pričevalnostjo je pričaral pred
Ameriiko-slovenski radio Chicago
oddaja vsako soboto ob
3:30 - 4:00—Slovenske narodne in umetne pesmi
:00 - 4:30—Ameriško-slovenske polke in valčke
s postaj
WHFC—1450 KG in WEHS--FM-97.9 MG
POSLUŠAJ program veselih polk in valčkov, kakor tudi najlepših narodnih in umetnih pesmi Slovenije—
sel švicarski časopis “Die Welt-woche.” Po tem prikazu je Tito ponarejevalec dokumentov, mednarodni vohun, revolucionar ter človek, čigar rok se drži kri stotisočev nedolžnih Jugoslovanov. V omenjenem švicarskem časopisu je med drugim tudi poročilo, da je Tito v povojnih letih pobijal svoje nasprotnike tako brezobzirno, da mu je sam Sta-
lin ukazal, naj vendar preneha s klanjem svojih političnih nasprotnikov.
Filmske družbe niso nikoli gledale na vsebino filmskih zgodb, važno jim je bilo le vprašanje dobička. V koliko bo slavitev komunista Tita prinesla filmski družbi dobička, se bo pokazalo, kadar bo film nastopil svlojo pot po kino-gledališčih.
PRIDRUŽI
se odlični domači venske Pesmi—
družbi Klubu Prijateljev Slo-
OGLAšUJ preko slovenskega programa—
RAZVESELI svoje drage ob raznih družinskih prilikah in obletnicah s sporočili in voščili preko radia.—
SPOROČI svoje želje in naročila na naslov:
DR. LUDVIK LESKOVAR
820 North Wabash Avenue
Chicago 11, Illinois
Tel.: Michigan 2-2448
HLAČE PREPOVEDANE — Nemški dijakinji se peljeta domov, da bosta zamenjali svojo ‘‘manj dostojno’ obleko, preden gresta v šolo. Učitelji v Zahodnem Berlinu namreč odločno nasprotujejo temu, da bi dekleta hodila v šolo v hlačah, čeprav te trdijo, da je to za vožnjo s kolesi najpriprav-nejša nošnja.
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd.
KE 1-0034
Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland.
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoe 1-2237
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
ODMOR? — Dekle na stolu igra kitaro, njen tovariš, ki drži stol na glavi, pa mandolino. Trojica nastopa v nekem nočnem klubu v Frankfurtu na Maini v Nemčiji.
THE MAY CO.’S BASEMENT
Izreden nakup! Običajno po 3.98 do 5.98
Za obleke	Za kostume
Za plašče
Ko si boste ogledali to izbiro čudovitega volnenega blaga, si boste zaželeli, da se vsedete in šivate, šivate, šivate! Za obleke ... za kostume ... za plašče! Kvaliteta . . . barve . . . tkanine ... so res očarljive! Vse 54" široke . . . 100% čista volna! To je res prilika! Mi smo presenečeni . . . prepričani smo, da boste vi tudi! Bodite zgodnji za boljšo izbiro!
Regularno 89c Rayon podloga
Lepo volneno blago rabi družabnika! Fini rayon az‘podlogo* v izbiri 20 krasnih barv. 39 inč širok.	—'
Žal, pismenih in telefonskih naročil ne sprejemamo
The May Co.’s Basement — Blagovni oddelek
, 1 ;1 ill > /«r	I*?-'
Dokler zaloga 509 solov ne izide!
Regularno 2.98 do 4.98
3-DELNI REZILNI SETI
. 4 4
•	Nož
•	Vilice
•	Brusilo
I
V darilni mm škatlji
Izdelovalec razprodaja! Velik 3-delni rezilni set. Stekleno uglajen, rezilo nerjaveče. Nekateri nazobčani. Dvojni koščeni ročaji. Nekoliko nepravilni. V lepih darilnih skat-Ijicahl
Pismena in telefonska naročila sprejeta v vrednosti $2 ali več — Kličite CHerry 1-3000
The May Co.’s Basement Notions Department

Ne zamudite poseliti
VRTNEGA KONCERTA
Adrija - Glasbena Mafca - SlovT- Triglav
pod ANTON ŠUBELJ — novim vodstvom	Za plesaželjne, lačne in žejne bo vse preskrbljeno!
Koncert se začne ob 4. uri popoldne	Prireditev se vrši ob vsakem vremenu