Številka 88
Trst v četrtek 29. marca 1906
Tečaj XXXI.
fpC~ Izhaja v maki dan H
vadi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri, ob ponedeljkih ob ari zjutraj.
Posamične Številke se prodajajo po 3 nvi (6 stotink) t mnogih tobakarnuh v Tr-tn in okolici, Ljubljani. Gorici, Kranju. Petru. Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. t+ne offlasor se računajo po vrstah (široke 73 mm. visoke i',, mm|; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. M&ii oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa pa 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Edinost*. — Plačuje se izključno le upravi .Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko.
F edinosti je moči
■aročnlna znala
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira.
Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprej**m^jo in rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom).
Izdajatelj in odgovorni uredniK ŠTEFAN GO >INA. Lastnik
konsorcij lista „Edinost^. — Natisnila tiskarna konsordja lista „Edinost'* v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18.
PoStno-hranilnični račnn št. 841.652. r^cccc-
•tov. 1157. —
Okoličani!
Dne 25. t. m. slavila je zavednost naše slovenske okolice pravi triumf. Zmagali smo na občinskih volitvah v vseh .šestih okrajih s tako večino kakor nikdar poprej, Tržaška okolica je pokazala. daje slovenska.da hoče slov.okoličan ostati gospodar na svoji zemlji in da bo hranil svojo domovino hrabro proti vsakemu napadu. Okolica je zmagala v znamenju narodne ideje. Podpisanemu Iboru polit, društva je ta zmaga v po--ebno zadoščenje. S ponosom gleda na okoličanske volilce, ki so sledilili njegovemu pozivu in izvojevali tako sijajno inaiio. < *uti se srečnega da more prednjačiti tako zavednim volilcem. ponosen je na vrle stražarje ob sinji Adriji, ^i jih občuduje ves slovanski svet. Hsrala Vam torej v imenu naše stvari, da ste ako vrlo in vzorno disciplinirano vrnili svojo domovinsko dolžnost ! Hvala riim volilcem. a hvala tudi nad vse ;požrtvovalnim agitatorjem !
Trst, 27. marca H«06.
Ofllior političneta društva ,Mnosf.
Nemški liberalizem lika laž!
ve-
Odlikaš v češketn klubu na Dunaju in prvakov mladočt >ke stranke, dr. K r a-n a r. je iz<lal te dni politično brošuro. ki \zbudila vseobčo pozornost, o čemer priča t^tro, se havijo > t<» brošuro ne le slo loški, ampak tudi vsi znamen itej i nemški -ti Avstrije.
Dr. Kramar pledira v svoji brošuri za t*orazamljenje med Cehi in Nemci, da bi ta dva n aroda -kupno branila in zaspala >vol>odnostne in napredne ideje. V dkrepljenje svojega poziva navaja dr. kramar vs- ti-te razloge. ki jih ravno se »li-ča Nemcev narekuje zdravi človeški izum. < iorori jim. kako da že gospodarski i*en - Nemcev zahteva. da se nehajo enkrat •'^riti za centralistični zi>«tem in da vsprejmo riacip nacijonalne avtonomije, 'osebno pa jim stavlja pred oči dejstvo, ki i morali Nemci. ako so praktični politiki, »aževati in ra<"un;<ti žnjim, ko določajo smer ■roji politiki in uravnavajo svoj«- razmerje do ^Ti/ili narodnosti v držaji : dejstvo namreč. <i a so oni manjšina v državi u da morajo 1» i t i — dosledno teinu
PODLISTEK.
manjšina tudi v osrednjem parlamentu na Dunaju.
Manjšina v parlamentu so že danes, že ' od TaafVeja sem konstatuje dr. Kramar. I Se izraziteje se pa pokaže to v bodočnosti i (in gotovo v nedalneji bodočnosti), kajti velike evolucije, ki je že v mogočnem razvoju v političnem življenju države in ki dovede do zjednačenja in populariziranja volilne pravice, tudi Nemci ne bodo mogli zaustaviti, pa naj jim je pri tem še tako izdatna pomoč od privilegiranih stanov in kast. Najpriprosteji in najprvotneji narodni egoizem bi torej zahteval od Nemcev, da resno razmišljajo o apelu dr. Kramara. Češki prvak vabi Nemce, naj h' obrnejo svoj pogled v bodočnost, kjer se jim kaže alternativa : ali se odločijo za s p o r a z u m 1 j e n j e. a 1 i ostanejo v e č n a m a n j š i n a v p a rl a -m e n t u.
Človek bi menil, da tu ne more biti dol-, gega izbiranja in obotavljanja. Tudi če si Nemci predstavljajo sporazumljenje se Slovani kakor veliko zlo - kar pa v resnici ni - . je to zlo zanje vendar manje zlo. Kajti na vsaki način je pametneje, logičneje in narav-neje, če skušam priti z večino do kakega modusa vivendi. nega pa da se spuščam v vedne boje s to večino in se dajani od nje majorizirati.
To kar polaga dr. Kramar Nemcem na srce je tako naravno, tako logično, tako jasno, da treba res le sedanjega nemškega fanatizma in nemške megalomanije, ako se na kratko roko odbija nekaj tako samo ob sebi umevnega.
In Nemci res odbijajo apel dr.a Kramara in mu vračajo z lugom ruganja, sarkazma in zasmehovanja. Na lojalno, mirno ponudbo prihaja v odgovor objesten ciničen: Ne! Ta svoj -ne" pa opravičujejo, sklicevaje se na mirovne pogoje, ki jih je stavil dr. Kramar. Za „mir" bi bili oni že. ali o pogojih za mir nočejo niti slišati. Mi pa vprašamo. kdaj se je še na svetu sklepalo in sklenilo sporazumljenje. ob katerem je le ena stran ]>opolnoma uveljavila svojo voljo, a . druga da se je jednostavno udala tej volji, odrekši se vsem zahtevam svojim?! To bi bila kapitulacija, a ne si>orazumljenje.
In taktično je tako : Nemci odgovarjajo na pozi\ dr.a Kramara, naj Cehi ne zahtevajo ničesar ne v nacijoualnem in ne v kultnrelneni pogledu, ampak naj sklenejo z Nemci pakt edinole v imenu - liberalizma ! !
I). Kramar je šel v svoji ponudbi do skrajne meje miroljubivosti, in kar j »redi aga on v podlago za pomirjenje, je res minimum tega, kar mora zahtevati zastopnik naroda češkega. Zahteva češki notranji jezik —torej nekaj, kar so Cehi, že imeli brez najmanje

- T-
škode za nemški narod — in drugo češko vseučilišče na Moravskem. In tudi opravičenosti te zahteve Nemci sami ne oporekajo principijelno, ampak v sedanjem stadiju vse-učiliščnega vprašanja na Moravskem gre kakor znano — le za vprašanje : v katero mesto naj pride novo češko vseučilišče ? !
Najhuje pa je zbodla Nemce zahteva dr.a Kran ara, da naj Nemci odnehajo od svojega sovraštva do Slovencev, ker nobena češka stranka ne zapusti Slovencev. Posebno je razburila ta izjava dr. Kramara Nemce v ..alpskih deželah". Tipičen za te srditeže je odgovoi\ ki ga daj a graška »Tagespost" na apel dr.a Kramara. Piše namreč :
..Dr. Kramar mora smatrati Nemci kakor zelo najivne. Če Čehi resno mislijo se svojimi svobodnostnimi idejami, potem se morajo čutiti dolžne, da zastopajo te ideje tudi brez notranjega češkega jezika in češkega vseučilišča na Moravskem. Ce pa ne mislijo resno z liberalizmom, potem ne koristijo tudi koncesije od strani Nemcev".
Nu. sulico, ki jo je nemško glasilo naperilo proti dr. Kramaru, moremo jako lepo zasukati proti Nemcem, če pravimo : če Nemci resno mislijo se svojimi svobodnostnimi idejami, potem se morajo čutiti dolžne, da zastopajo te ideje, tudi če bi morali v ta namen dovoliti Cehom češki notranji jezik in češko vseučilišče ! ! Če pa se ne morejo odločiti za tak čin — pravičnosti nasproti Čehom, potem je jasno, da Nemci ne mislijo resno se svojim liberalizmom ! Ker svobodo miseln — v plemenitem smislu te besede — ne more biti oni. ki ne zna biti drugim — j pravičen ! !
Dalje pravi graški list :
..Potezanje za Slovence kaže. da «1 r. u Kramaru ni do skupnega postopanja Cehov iu Nemcev, ampak da mu gre za skupno postopanje C e h o v in Slovence v proti Nemcem:'1
Tu imamo zopet izjavo, ki eklatantno kaže, kakega kova je ta nemški liberalizem, ki ne pozna pravičnosti in vstrpljivosti do drugih. Dr. Kramar vabi Nemce, naj se zpo-razumejo s Cehi v obrambo svobodnostnih idej, Nemci pa odklanjajo ta apel, zato. ker dr. Kramar zahteva od njih, naj ne divjajo proti Slovencem in naj jim bodo pravični! Liberzalizem. ki noče tudi drugim pri poznati, pravice do svobode : ni liberalizem, ampak je nasilje tiranstvo, mračnjaštvo nevredno sedanjega stoletja !
Pa vprašati se moramo tudi : kje je ostala logika, ako na zahtevo, da naj Nemci razmerje do Slovencev urede tako. da bodo mogli Čehi iti skupno z Nemci, odgovarja
Prokletstvo.
^•dovinski roman Ar^nsta &eaoe.
in dovršil I. C. ToodIč.
Nadaljeval
Prevel
C-6.
Orožnik, ki ga je bil Sebastijan zgrabil a vrat. se je iztrgal in osvobodil iz železne -sti. V isti hip je skočil korak naprej, mani! z ojstrim mečem — in griški meščan -^'bastijan se je zirrudil mrtev z razklano rtavo.
Vse je vzburilo na eni in drugi strani. Nehalo je veselje, nehal ples in pevanje. •\akor da jih veter nosi, so poleteli Gričaoi roti ..popov-kemu tumu". Mahajoči se seki--nini no drvili pred vsemi veliki mesarji, a -nladeniri, ki so poprej streljali v tarčo, so aili hitro naprej z nategnenimi loki. Oni. ki jso imeli orožja ^eboj.- so hiteli domov ali v iestno hi>o po orožje. Ženske, otroci in sla-ir tai starci -so.bežali hitri na iflKa vrata v • iesto, iskaje zavetja. /Se «*> začele žvižgati
strele. Se en hip in mesarske sekir«- s»- bodo križale s kapiteljskimi meči : ali v tem je za-grmel sodnikov glas na ..popovske in turnu" : „V utrdbo možje!" Kapiteljski orožniki so se umaknili hitro in se zaprli v ..kulo". Na odprtem prostoru ne bi se bili ubranili Griča-nov, zato jim je zapoveda! sodnik, da se skrijejo notri. Tn z oken stolpa so začele deževati strele na Gričane. Nu. ti se ne boje. Z njimi v prvi vrsti je stopal njihov sodnik in jih vodil. - Za menoj bratje f je sokolil Živan z možkirn glasom svoje someščane maščuj m o se za Al>elovo kri !
V hipu so obkolili „popovski turu". Strelci griški so zaseli ugodna mesta in zavetja in njihove strele so letele na okna turna, tako, da se ni mogel pokazati noben obraz na oknu, da bi vsaj vedel, kje je sovražnik, kje cilj, kam treba meriti. A" tem so priskočili meščani in kmetje, ki so bili hiteli po orožje. Vrnili so se oboroženi s kopjem, loki, sekirami, a prinesli so seboj lestve in smolene baklje z namenom, da zapalijo stolp.
— Sem baklje, sem lestve! so z;ikr:-čali drzneji in pograbi vsi lestve so pritisnili iste ob zid in so se kakor veverice vspenjali gori in više, mahajoči z gorečimi bakljami.
Skozi odprta okna je padla v stolp ena, sta padli dve, padlo je več gorečih bakelj. Kapi-teljci so se začeli bati. Grabili so baklje in jih metali ven, spuščali so niz zidove strele z loka, da bi porušili z lestev drzne napadalce. Nu. ti so že hitro poskakali in zavarovali se. Ena baklja je padla v sobo, kjer so spavali kapiteljski orožniki. Padša na slamnjak je v hipu vžgala suho slamo : vnel seje plamen, ki je začel objemati druge postelje, katerih je bilo več v sobi. Dim in ogenj sta izgnala kapi-teljce iz te sobe in skoraj iz vsega gornjega nadstropja.
—	Bežimo doli v prizemlje ! je zapove-dal sodnik Lacko, videči, da ogenj in dim prodirata tudi v druge sobe.
—	Vraga, kje je Stanko ! je rekel Grga, hiteč po stopnjicah v prizemlje. Se zgorimo tu živi.
—	Nekako slabo se ta šala suče za nas ! je pripomnil Lacko, grede za Grgo.
V prizemlju je bilo vse natlačeno kapiteljskih vojakov. V gornjih delih sta plamen in dim začela sukati se ob oknih.
—	Ha. ha. ha! se je zasmejal Vas/.š. Ali vam ni lepo toplo prečastna gospoda !
(Pride še.)
graški list, da tlr.u Kramaiu gre le za skupno postopanje Čehov in Slovencev proti Nemcem ?! Logika nemškega lista šepa na vseh nogah.
Dr. Kramar hoče ustvarjati pogoje za pomirjenje z Nemci. Če mu pa Nemci odgovarjajo s pozivom, naj se Cehi brezpogojno in le v imenu „liberalizma" združijo z Nemci, potem je jasno, da je zatrjevani nemški liberalizem največa laž, ker većega nesmisla ne more biti, nego je ta, če kdo, ki ne zna biti pravičen tudi drugim, trdi, da je — liberalen !
Avstrijska poslanska zbornica.
Razprava o nujnih predlogih glede izločitve Galicije.
(Brzojavno poročilo.)
DUNAJ 28, Poslanska zbornica je nadaljevala razpravo o nujnih predlogih glede izločitve Gidicije. Posl. Kramar je označil predloga kakor napad na volilno reformo ter povdarjal. da so Mladočehi za popolno pre-osnovo države v avtonomistični obliki ter hočejo zaščito vseh narodov in svobodni razvoj kraljestev in dežel, glasovali bodo pa proti nujnim predlogom. Posl. Dzieduszvcki je izjavil. da Poljaki perhorescirajo misel, da bi se z akcijo, ki ima namen spremeniti ustavo, pomagalo v tej državi pristašem tuje dinastije. Ako je poljski klub za nujna predloga posl. Steina in Wolfa. hoče isti s tem le pokazati, da smatra da je prišel trenotek. ko se prične resno in ne le navidezno, kakor drugi autonomisti. misliti na popolno revizijo ustave. (Govornik je slednjič natančno označil stališče Poljakov glede junctima med volilno reformo in ustavno reformo.
Posl. \Vassilko je izvajal nastopno : X ; izločitvijo Galicije bi Poljaki, Maloru>i. Nemci in Židje bili celo v Bukovini žrtvovani despo-tični sili poljske plemske klike. Splošna volilna pravica je edini ustavni pot, da se postavi državo na temelj avtonomije. Grof Stiirgkh je izjavil da bo ustavoverno velepo-sestvo, ne da bi se spuščalo v meritum, glasovalo za nujnost predloga. Ko sta govorila glavna govornika Stranski (za) in Schalk (proti), se je vršilo glasovanje in nujnost je bila odklonjena, ker jej je manjkala dvetretjinska večina. Nato je zbornica pričela razpravljati o nujnih predlogih posl. Herolda in tovarišem ter Sobotke in tovarišev glede revizije ustav ■ • Ko sta predlagatelja utemeljila svoj predlog| je bila seja zaključena.
Prihodnja seja v petek.
DUNAJ *2K. Odsek za volilno reforme je izvolil posl. Marcheta načelnikom, posl^ Ploja prvim in Malfattija drugim namestnikom načelnika. Odsek je sklenil imeti seje vse 1 dni, izvzemši ponedeljke in sobote.
Novi tiskovni zakon.
DUNAJ Tiskovni odsek je predložil državni zbornici svoje poročilo o tiskovnem zakonskem načrtu. Poročilo je izdehd posl. Svlvester iu navaja najvažneje izpremembe. Najbolj potrebna preosnove so določila o objektivnem postopanju, o kolportaži in o popravkih. Kolportaža bo svobodna.
DUNAJ 2N. Za nujnost nemških predlogov so glasovali Poljaki (Iti poljskih poslancev ni glasovalo), konservativni veleposestniki (absentirali so se grof Devm. grof PalHv in knez Schwarzenberg). Italijani. \ senemci. nemški veleposestniki, nemški nacijonalci (nekaj teli se je absentiralo) in večina nemških uaprednjakov. Proti predlogom so glasovali Čehi, Jugoslovani, nemški klerikalci, krščanski socijalisti in socijalni demokratje.
Dogodki na Ogrskem.
V ogrski krizi so zopet nastopili velekri-tični momenti. Cesar je pozval člane ogrskega ministerstva na Dunaj na posvetovanje pod njegovim predsedstvom. To je sila redek slučaj. Kajti skupnim posvetovanjem ogrskega ministerskega sveta predseduje cesar navadno v j5v,dimpešti. Po dejstvu, da cesar to pat ni hovcl v Kuć'mpešto in da so morali ministri na Dunaj, iroremo sklepati, kako napet i
p.x>jstren je položaj, a moremo tudi nadalje sklepati, da sv pripravljajo velevažne odločbe ozirom na ogrsko krizo. O namenu tega skupnega ministerskega posvetovanja, ki se je vrnilo na Dunaju dne ti7. pod predsedstvom cesarjevim, se pa ne ve nič pozitivnega in vse.
kar ^e tuje. so le ugibanja. Soglasno pa se naše in nasprotne stranke.
skern poslopju v Rojanu v popolnem redu in miru. Komisiji je predsedoval vodja italijansko-liberalne stranke dr. Venezian. Kakor komisar fungiral je finančni revident g. Lehner.
Že pred 9. uro zbralo se je pred šolskim poslopjem mnogo volilcev in druzega občinstva
.sodi. da je bilo glavnim predmetom tem posvetovanjem vprašanje, ali naj se novi državni zbor snide ob terminu, ki ga določa zakon, in ali naj se torej volitve pravočasno razpišejo ? Ali pa naj se vlada iz ogne temu določilu ter s tem prelomi zakon. Tudi o možnosti s<> govori, da vlada potom naredbe uveljavi nov volilni zistem in da potem na podlagi toga novega zistema razpiše nove vo-
Nerednosti pri komisiji ni bilo opažati, izvzemši en sam slučai. Ko je namreč prišel volit g. Scomparini za g. Castellizza. Prvo-imenovani je skoro vsakikrat volil za poslednjega. Ko je v nedeljo opazil, da je zaupnik ]X)1. društva -Edinosti" pričujoč, je hitro, ko je bil vprašan po g. predsedniku, kako da se piše. odgovoril, da na ime Scomparini. na kar ga je predsednik zavrnil, da nima volilne litve. Slednjič se širi tudi verzija, da se je! pravice, ker ni vpisan. Scomparini se je ne-imelo na teli posvetovanjih za daljšo bodočnost določiti vladni zistem. predvidjen z vsemi oblastmi — absolutizma.
Tako se ugiblje to in ono. ali gotovega — kakor rečeno — ni nič pridrlo v javnost. Da se v resnici ne ve nič pozitivnega, o tem pričajo tudi sinočnje vesti. Dočim trdijo eni. da se je sklenilo, ne sklicati parlamenta ob zakonitem terminu (oziroma razpisati volitev) ter v posebnem cesarskem manifestu označiti
mudoma pobral iz volilne dvorane.
Zunaj volilnega lokala, to je po Rojanu se je od nasprotnikov posebno iztical znani okrajni načelnik Oblak, ki je hotel uvesti agitacijo proti našemu kandidatu. Ali našinci so ga hitro obkrožili in ko je videl, da tu ni mesta zanj. pobral se je v II. okraj — kjer je končno skupil, kar je iskal. Potem ga je hotel nadomeščati neki (iolob. ki je imel tudi -kaso"", ali tudi njemu se ni posrečilo nobeno
razloge /a to. trdijo drugi, da se ni storilo ^delovanje". Največ pa se je trudil za naše nikakega detinitivneg sklepa.	! sprotnega kandidata nevolilec. bivši krčmar
^	! pri sv. Jakobu dobro poznani Krasna. Ta
Drobne politične vesti« ije že mislil, da je vse njegovo in da je se Bolgarski knez obišče Car i- svojim — umazanim — zabavljanjem zagoto-grad. Sotijski list rDen~ je priobčil vest. vil zmago I>reju Štolti.
da je sultan povabil kneza Ferdinanda, naj j Povdarjati moramo tudi. da se je magi-ga obišče v Carigradu. Knez se odzove po- stratni polir Bortolo „Caldo" tudi moral skriti, zivu. Temu potovanju pripisujejo veliko poli- ker je sprevidel, da se svojimi nazori ne more tično važnost: v prvim vrsti gre baje za se- j zmagati pred poštenimi volilci.
danje razmere v Makedoniji.
Novi reski guverner. Kakor javljajo iz Budimpešte, bo imenovan guvernerjem na Reki bivši minister trgovine baron Ernest Daniel.
Krvave de m on s t rac ij e v Bukurešt u. Iz Bukarešta poročajo, da se je ponedeljek vršila v tamošnjem gledališču neka I dobrodelna predstava. Neka politična skupina takozvanih rjunimistov~ je pa hotela preprečiti predstavo, ker niso igrali samo romunskih
Okolu 11. ure volilo je že okolu 300 volilcev. Zadnji je volil učitelj barkovljanski. gosp. D e p r a t o. na kar je predsednik zaključil volitev.
Oddanih je bilo 347 glasov. Od teh je dobil naš kandidat 234. Dreja Štolta 113, avtokandidat Pollenz 5. a 7 glasovnic je bilo belih. Predsednik je proglasil izvoljenim g. Ivana (* e r d o 1 a.
V volilni dvorani pričujoči volilci so vspre-
komadov. Prišlo je do spopada s policijo in Jeli rezultat z burnimi *ivio-khci. Razvili z vojaki. Vojaki so streljali. Dva dijaka sta sm0	zastavo ter od*h lz šolskega po-
bila ubita, a okolu 300 demonstrantov je bilo t slo™:l I,eva.'e	naSa domovina". Pred
ranjenih. Aretovanih ie bilo nad U*»" ljudi.!5ok> Je Pn*ak™ala ogromna množica našega Gledališče, v katero so prenesli ranjence, ie > oK"mstv;i- kl ie r;tzo-lava	~Ht'J Slovam"'
Potem se je množica z zastavo na čelu pomikala ol> gostilni Bolle do „Narodnega doma",
bilo spremenjeno v lazaret. Ranjeno je bilo
tudi vojakov, mnoiro teh celo težko.
T>	, . , , , -	kjer je g. I. Saite in v krasnem govoru pro-
Potovanje a n g 1 e z k e kraljeve! J J a	\	1
,	c- j	i	! slavil zvestobo volilcev. ki so vkljub takemu
ti v o j i c e po Sredozemske ni m o r j u. J
o I i	,,	navalu od strani nasprotnikov tako lepo složno
Sestanek s cesarjem rrano m .Jo-	1	1
oddajali svoje glasove narodnemu kandidatu.
d:
a se an-
s i p o m. Pariški _Kiparo~ poroča. ^ .... ,
■ .i "i i• -	i , D	,f •, Povdarjaie. da je tu v resnici zmagala narodna
glezka kraljica poda preko Pariza v Marsujo.	J J	.. .
___ ______ „ ,____disciplina in složnost. Zaključil je s trikratnim
živio izvoljenemu kandidatu Ivanu (ier-
kjer j »očaka svojega soproga, odkoder nastopita |H>tem oba svoje potovanje po Sredozem-
d o 1 u. Veselja je bilo veliko in splošno, po-
skem morju.
lz Opatije pa javljajo, da v prvi polovici, sebno l»a zato- kt*r hili nasprotniki najeli aprila dospe tjakaj kralj Edvard s svojo jahto : vs(' svoje moči.
in da pride tedaj v Opatijo tudi cesar Fran i Posebno pa se je nazdravljalo složnosti .losip.	med Barkovljani in Rojančani. ki so ena i'a-
.1 a p o n s k i m o n a r j i v L o n «1 o 11 u. langa vsikdar. kadar jih kliče domovina, da
vršijo svojo dolžnost proti našim nasprotnikom.
Nasprotniki so se poskrili ob času pro-
Te dni je dospelo \ London MM) japonskih mornarjev, ki imajo nalog, da zasedejo dvoje na Amde-kem zirradjenih ladij in jih
novih
odprejo domov. Angleži s,» Japoncem prire- j g^nja: samo oni bolj fanatični in plačani
dili velike slavnosti._ so ^ „stavili oddaljeno od množice (pod mo-
^	stom) ter žugali od daleč. Naši pa se niti
Domače vesti.	brigali niso za njihovo žvižganje, marveč se
Zmaga naše okolice. Četrti okraj, je vsakdo le veselil, da je bil naš kandidat Volitve v četrtem okraju t. j. za Barkovlje.: toli častno izvoljen. Izveileli smo kasneje, da «Ti-eto. Terstenik in Rojan so se vršile v ;ol- 1 so bili agitatorji nasprotne stranke povabljeni
v vilo Dreja-ta na (ireti. kjer jih je čakala godi »a in makeroni. Žalostni -banket" je nadaljeval še v ponedeljek. Kako se je zaključil, to nam ni še znano, ali lahko si mislimo da jako žalostno — z velikim moralnim .mačkom".
In tako smo zopet in še častneje nego zadnjič odbili sovražnikov napad na naš izpostavljeni četrti okraj ! Slava našim zavednim volilcem! Tast in hvala našim vrlim voditeljem v Barkovljah in v Rojanu ! Čast pa tudi Trsteničanoni in onim na Greti, ki so naši vkljub vsemu in vsemu !
Ob 1. uri po polunoči smo prejeli iz Pariza nastopno brzojavko :
Uredništvu r E d i n o s t"
T r s t - A v s t r i j a.
PARIZ 28. Radujem se z vami na častni zmagi.	Malovic.
Iz Tolmina smo prejeli nastopno brzojavko ; Vsprejmite izraz moje srčne radosti na sijajni zmagi slovenske okolice, po kateri preži ljut sovražnik. Vaš trud ni bil zastonj. Živeli ! Naprej zastava slave !
Andrej Vrtovec.
Gosp. namestniški podpredsednik dr. Andrej grof Schaffgotsch je minolo nedeljo na nekem izletu padel s kolesa ter se močno poškodoval na plečih. Akoravno ni poškodba nevarna, bo vendar trebalo štiri do šest tednov, preden zopet okreva, da bo mogel vršiti svojo službo.
Slovenskim trgovcem po deželi v Svarilo. Torej prišli smo že tako daleč, da nBs bodo Lahi učili slovenski dopisovati. Tak neverjeten slučaj se je pripetil pred kratkim časom nekemu trgovcu s Kranjskega, čegar ime naj bo za danes še zamolčano. Dotični kranjski trgovec je pisal namreč neki tukaj šni laški tvrdki v taki nemščini, da je ni mogel nihče umeti in tudi pristen Nemec ne. Ker pa bi bila tvrdka vendar-le rada vedela, kaj da dotičnik želi. pisala mu je lepo slovenski. da jej došlo pismo ni popolnoma umij ivo in naj se torej blagovoli bolj natančno izraziti. Tvrdka mu je še namignila, da pri njej umejo dobro tudi slovenski, o čemer priča tudi to pismo. To je bila res krepka moralna zaušnica, ki je je dotičnik tudi pošteno zaslužil. Sicer je še veliko število slovenskih trgovcev ki se nočejo privaditi slovenskemu dopisovanju : ali slične blamaže jih vendar pripravijo morda do tega. kakor prej omenjenega trgovca, ki je potem prav rad slovenski odgovoril.'
C. kr. redarstvene mu ravnatelju na znanje. Erlak Furtunat. stanujoči v ulici della Guardia št. (», je vložil dne 14. sept. l!»or». na zapisnik pri osrednjem redarstve-neni uradu prošnjo za potrdilo o H »-letnem prebivanju, v Trstu. I)ne 27. marca t. 1. mu je bilo zaprošeno potrdilo izdano pod štev. «1631.
Redarstveni urad je rabil za izdanje malenkostnega potrdila celih šest mesecev in 13 dni in je. — menda zato. da dokaže kako ravnopravni smo mi Slovenci na slovensko prošnjo i z d a l laško potrdilo!!!
Kolikor je nam znano, rešuje slovenske prošnje uradnik, kije popolnoma nezmožen slovenskega jezika, kar je gotovo krivo. Nič manje krivo ni. da se prošnje slov. revežev rešujejo s tako... naglico !
Mi smo že opetovano protestirali proti vsiljevanjn laščine po c. kr. uradnikih, a vse c pomaga nič. Kokor vidimo, bo treba po-
P O D L I S T E K.
V izarskih Atenah.
i Hemoire v vencu popotnih utrinkov!. Spin.il Franjo Kiaiovec.
IV.
ko bih /a- vsi prostori napolnjeni, in j« v njih odzvanjal >koro ducat evropskih jezikov, prisedel je k naši mizi neki katoliški duhovnik iz Irske. Razodel mi je, da mu be-*da raz ven materinščine teče >amo kadar treba _«nglish »pooken". l>a sem vešč slo-\anskiiii jeziko. ni nič pomagalo: vkljub znanju -utovue nemščine nisva se mogla umeti. Tako smo posegli po slovnici davni t zamrlega *veta — in govorila sva latinski brez | ozira na indicativ in conjuctiv. Poleg Irca je ! ^del drug iiospod. gladko obrit in s kolarom. Smatral sem ga katoliškim duhovnikom, in vsled tega tudi latinski razpravljal z njim. ali brez vsjieha : mož je bil čistokrvn angličan- | -ki duhovnik iz Londona. Bil je pripadniki
ritualu«- smeri. — Tu se sreča vajo sinovi vseh narodov in pripadniki vseh ver. — Znameniti so denarji, ki jil» po dovršenih igrah najde-vajo v nabiralnikih. Tu niso samo evropski penezi. tu so novci iz Egipta in Indije. Amerikanski dolarji so pomešani z niehikauskimi in brazilijanskimi srebrnjaki. z boliviani. sols itd.
Moj rojak se je bil med tem oddaljil : šel je iskat prenočišča ter risat tipe. Filologija. ki je v tej šareni družbi nudila dosti polja, vsekakor ni bila stroka umetnika-sli-karja. Da ne bi v tej raznojezični družbi zavzemal ponižujočo idogo. se je oddaljil. Tudi Irca sem kmalu pogrešil, zato sem poiskal stika z domačini. Od njih sem izvedel marsikatero zanimivost. I)a so predstave za kraj dobičkonosne, o tem ni dvoma. Z dohodki od
1. 189«». so sezidali bolnišnico, naredili vodovod in kanalizacijo: dobromisleči Angleži so jim kupili orgije za 14.<>00 inarek, a kralj Ludovik II.. ki se je 1. 187<>. udeležil pasi-jonslrih iger. jim je daroval krasno mramor-nato skupino križanja v visokosti 12 metrov. Država jim je zgradila cesto čez Ettalerberg
trkati zopet na Dunaju, da se neha te kršenje pravic, zagotovljenih po drž. osnovnih zakonih.
Divjanje magistratovcev proti na šim pericam. Iz Rocola nam pišejo: Slučajno mimogrede sem videl, kako organi našega magistrata postopajo s siromašnimi slovenskimi pericami. Niti tega ne dovoljujejo, da bi položile ob cestah na tla svoje velike cule in da bi se malo odpočile. Kajti pomisliti treba, da nosijo svoje veliko breme po iuo daleč in tudi več. Mestni organi pa s(l tako brezsrčni, da kar odganjajo perico, ki je položila cuio na tla, da bi se malo oddahnila. Zahteva mari tako brezsrčnost — letna kultura ?	Očividec.
Umrl je v Przemvslu v Galiciji topni-carski stotnik g. Valentin M a ta j c. rodom Slovenec.
Vodnjaki s sisalko. Mestna delegacije je odobrila načrte, da se postavijo mali vodnjaki s sesalkami, v katere bo napeljana voda iz Brojence, na sledečih krajih : v RocoKki ulici pri rRudeči hiši" stroškom 5000 kron. v Bregu pod Preklanim hribom, stroškom 9377 kron, v neki notranji ulici na Verdeli pri Budiniču. stroškom 2393 kron. v Kjadinu stroškom 594t> K, na Kreti v središču hiš |jii Skrljili stroškom 3598, v Buvedu, stroškom 2320 K, na trgu pred baziliko sv. Justa stroškom 2700 K, na ulici Rocolski (pri vojašnici deželne hrambe) stroškom 1000 K, v sv. Mariji Magd. Gornji pri „Saviju" stroškom 1700, v Rojanu, za cerkvijo stroškom Ifiim. v Skednju (pri plavžu) stroškom 1429 kron.
Sneg je včeraj popoludne naletaval v Ljubljani.
Železniška proga, ki jo nameravajo
graditi iz Ajdovščine do Sv. Vida nad Vipavo bo dolga 12'1(» kilometrov in je projektirana tako. da jo bo možno podaljšati do Razdrtega in Postojne.
Grad Miramar. Počenši s 1. aprilom si je možno ogledati grad od 10- 12 ure predpoludne in od 3 5 ure popoludne.
Umrljivost v Trstu. Od nedelje 11. do 17. t. m. je umrlo 6u moških in 38 ženskih, skupaj 9H oseb. nasproti 110 v istem tednu leta 1905. Poprečna umrljivost v tem tednu je znašala 26'2 pro mille.
Tržaška statistika. A' tednu od 1«. do marca se je poročilo 1-'» parov. Rodilu se je 134 otrok, in sicer 70 moških in <>4 ženskih (od teh 19 nezakonskih). Umrlo ii-lli oseb. <>2 moških in 50 ženskih (od teli 22 starih liiaiij nego eno leto).
Samomor. Triin dvajsetletna delavka Anita Zavatin. bivajoča v ulici I go Foscoli! št. 2o., si je včeraj zjutraj i/, doslej neznanih vzrokov končala svoje mlado življenje s h ni. da je izpila večo množino fenilove kiselim. Zdravnik ki so ga prestrašeni roditelji pozvali s zdravniške postaje, ni mogel več pomagati. ker je pred njegovim prihodom Anit; že izdalinila svojo došo.
Koledar in vreme. Danes: Evstahij, si. ■ znavalec; Bran ivo j ; l>r:i/.a. — Jutri: Spomin "> ran Pribi9lav. Kadulu. — Temperatur« včeraj : ob 'i-uri popoludne 4- 8" OelsiuH. — Vreme včeraj : Velika burja, jasno, mrzlo
Drustuene vesti in zabave.
..Družba sv, Cirila in Metodija v Ljubljani" je imela dne	marca lJMMi.
svojo 170. vodstveno sejo v družbinih prostorih „Narodnega doma". Začetek oh H. uri popoludne. Navzočni: Tomo Zupan (prvo-mestnik). Aleks. Hudovernik (blagajnik). L.
za 7MO.OOO marek in privatna družba jim je sezidala železnico iz Monakovega. tako. da se v urah po železni« i lahko prispejo tušem.
Pomembno je. da se ženske vloge oddajajo samo mladenkam. Vseli igralcev je nad 77<) !
Seveda so stanovanja in živila draga, ali vendar niso dražja, nego v drugih sličnih krajih ob manjšem pritoku Tujcev : kdor se poslužuje hotelov n. pr. ..\Vittelsbacher Hof", ali „Osterbichl", ta ima sam nositi posledice : kdor pa si je najel stanovanje v zasebni hiši ter obeduje v navadni gostilni, bo dobro in po ceni izhajal. Za 4 marke dnevno se dobiva krasno stanovanje, liraua s pijačo ne presega 3 marek. V gledališču so samo 3 vrste sedišč ; I. prostor stane 10, drugi 8 in tretji fi marek. Ne more se domačinom zameriti, da si puščajo vse dobro plačati. Za časa predstav praznuje večinoma vse delo na polju, ki se izroča težakom. Tretjina vseh prejemkov se upotreblja v javni blagor. Ob mojem času se je honorar izplačal takole : predstavitelj Krista : 2<><>0 marek, 41 oseb a fK)0 marek. 9 oseb ;i HO<> marek. a vsi drugi
iz-pod n»lO marek. Za nove kostime se j<- v zadnji sezoni izdalo 2n.n<Mt inarek. a zgradba novega gledališča, kjer so gledalci zavarovani pred vremenskimi nezgodami, je stala marek.----
Tiho — tihano se je izgubil poslednji odsev solričnega svetla in zadnji ostanek zh-tili titrajev je izginil... Podnebje je prevlekla čista modrina... Ob luninem svitu je tu pa tam motno zablisnila mala zvezdica... Iz starega stolpa je zazvonilo — Mariji na pozdrav. Vsa narava se je pripravljala na sen... Nav-stal je res diven večer.
Ko sem se ob večerni uri vrnil v znano mi restavracijo, bil je slikar že tam. Sedel j<* v kotu verande ter risal. Pozdravil sem ga. Radostnih oči mi je kazal tipe in skice i/. okolice, vse plod današnjega dneva. Kakor da je umetniku izginil oni težki izraz melanholije in pesimizma, ki mu je otemnjeval čelo ; l»il je vesel in razposajen. Krasna gorska krajina, originelni tipi prebivalstva, predvečer igralnega dne in ta pestra, šarna družba vseh narodov in jezikov se je globoko dojmila dov-zetue umetniške duše.
S", .-t*-« (pod|)fhl>eduIk) in dr. Iv. Svetina. >.vojo odsotno^ je opravičil Ivan Šabie. Prvo->tnik je otv4»ril sejo ob 3. uri pop. Skle-1 *#- ra/{iis učnega mesta na deški druž-•ini -ob pri -v. Jakobu v Trstu za moško no moć z nastopom -lužl>e ob početku šol-,kega leta 19Q6.|1907. FMm » je Se M-i-nivljalo o nekaterih nujnih notranjih in jMrtlru/ničnih >tvareh. Sklenilo se je povabiti Iru/.bino razsodništvo. da razsodi neko prezirno vprašanje. Ob ti. uri zaključil prvo-niestnik vodstven«» sejo.
Vod>tvo družin- sv. Cirila in Metodija.
V Ljubljani. dne marca 1!H>6.
Darovi. Za možko podružnico Cirila in Metoda se je nabralo pri Sv. Ivanu mesto venca na sveži grob ravnokar preminule oko-
iičanske .nkorije". K 12.
Podružnici družbe sv. Cirila in Metodija pri Sv. Ivanu je darovalo pogrebno lmštvo na Vrdeli 15 K mesto venca na krsto odbornika Josipu Mikeliču.
Dijaškemu podpornemu društvu v Trstu je darovala gospica Jerica Homilšček mesto venca na krsto pok. svojega brata 20 K : obitelj dr. Pertotova mesto venca 20 K. Tarokisti na Prošeku 1«» K.
Književnost in umetnost
Kritiški glasovi o Františku On-dričku. D ar m sta d t, ,I> a r m st a d t e r
T « g 1 i c h e r Anzeiger": -Med jjosIu-~.tki je vladalo brezprimerno navdušenje, ki ~ je tekom večera izražalo v uprav ogromnih i* »javih pohvale. Koncem koncerta se je ol>-instvo rilo k p<*liju ter je sililo v umetnika, dokler ga ni j»oiiiiril z dodatki. Ondnček -pada I»ač mej nenavadno temperamentne imetnike, ki svoje poslušalce omamljajo in premagavajo in ki v njih niti ne marajo do--1 i mirnega, udobnega užitka. V nasprotju z mnogimi vrstniki nikakor ne koketuje s cenenim efektom pianissima. Kakor pošten, pravi no/, ki hoče resna kaj povedati, kakor govornik. ki hoče svoje poslušalce umeti. tako govori, to je. gode on večinoma s polnim davom iz prsij. ki pa potem tudi mogočno
-ega v dušo__Brez vse virtuoske ^amovolj-
,osti. a tudi prost vsake akademične trezno--n. -e zdi. kakor da bi se udajal samo liip-i m pulzom iu da bi glasno izgovarjal samo r . kar mu dušo mogočno vnema in razburja, tega že izhaja, da tudi klasikov— ne igra ti-to iiladno objektivnostjo, ki igralčevo subjektivnost povsein podreja skladateljevim I.-j:.ju. iiutrvc«- tudi tudi tukaj popolnoma -voInmIoo razvija lastni temperament. Da pa zli« temu delu nikakor ne škodi s samo-ijnostjo. marveč glasbenim slikam le podaja Ltk- nov kolorit, t«, mu ravno daje veli-, ... ki umetnika lastne vrste razloča od sa-eg:i talenta. Sam«» ob sebi je umevno, da • •rt* go>lar. ki mu tehnika postaja druga na-tva. včasih pokazati tudi svojo virtuozno n. »n tako «.n»o čuli »k>orbitantno umetni-» delo Pagauinijevo fantazijo o _Mozesu~ g->tnmi v popolnosti. ki skoraj pre--a človeške zmožnosti. Istotako smo tukaj komaj k eda i -slišali tako v arajoče krasno »rati Hruckov koncert za goslij v g-molu. »-ebiio pa njegov adagio....*"
K a r l s r u h e. -Badische Press«1": „Kedkokedaj so se pač umetniku r i r e j a I e tako navdušene iu likrati ko polteno zaslužene ovacije.
k a k o r j i h j e bil s i n o č i v m u z e j u deležen slovanski kralj g o s 1 a r -j e v i» n d r i č e k .. .. Njegov nastop je bil v resnici zopet enkrat muzikaličen dogodek za Karlsruhe in je — brez pretiravanja se lahko reče - odtehtal celo vrsto koncertov marsikaterih drugih umetnikov... Z lahkoto, kakor da bi to bila igrača za otroke, se mu posro« čajo najtežavnejše virtuoske spretnosti, dvo-zvoki. Hažoletni glasovi itd. To se je strme-čim poslušalcem razodelo posebno v najbolj znani Tartinijevi skladbi -Vragovem trilku", katerega je sriral z brezprimerno bravuro, in pa v „Taranteb" Wieniawskega. Tu se je navdušeno priznanje, ki je je dosegel Ondrf-ček s sijajnim proizvajanjem Maks Bruchovega koncerta za goslij v g-molu in pa z lastnim ljubkim -Nokturaom", stopnjevalo do viharnih pojavov navdušenja. Zahvalivši se z dvema pridavkoma. Beethovenovo „romanco" in znano Bachovo „pesmijo", je umetnik izzval nove viharje pohvale. Zadnja točka je bila Ondnčkova fantazija o Smetane „Prodani nevesti", ki jo je sviral tako omamno, da je moral pred slovesom vsled brezkončnega aplavza in ponovnega vsklikanja dodati še en odstavek iz Raffove rSuite". Ondnčka vznaša visoko nad druge virtuoze dejstvo, da ob vsej svoji fenomenalni tehniki vselej obvaruje absolutno čistoto svojega kakor petje glasečega se tona in da ostaja vedno umetnik v pravem pomenu besede, ki so mu zakoni lepote s v e t (Zvršetek.) Znamenito delo o glagolici. Prof. L. •lelić je na latinskem jeziku izdal knjigo: rFontes historici liturgiae Glagolito-Romanae". V tej knjigi so v kronološkem redu navedeni vsi viri in zgodovinski dokazi o postanku, razvoju in življenju glagolice od 13. dokonča 19. stoletja. Knjiga je pisana na latinskem ieziku. da bo pristopna tudi učenjakom neslovanskih narodov. Cena knjigi je 4 krone.
Angležki. francoski. nemški in laški •ki -o se mešali v tej pestri družbi naroda. Dali so bili razven uaju zastopani tudi ""lovam v tej rudni zmesi, me bo vpraševal Jat« Ij ? Sprva sem re> mislil, da sama za--topov:» tu majk«» Slavijo, kmalu pa sem se prual. da Slovan povsodi brate ima. Tik /a mojim hrbtom, ob mali okrogli mizi je -ed« la dražba treh oseb. Začetkoma jih niti
• pazil nisem, ko >o pa začeli prihajati novi tej so vsled pomanjkanja prostora primaknili mizo bliže. čutil sem se omenjeni družbi ravno v zahrbtju. Privabljivi mol njih •Ino/ . očne govorice mi je prijetno božal uho. -Nemara Francozi", sem si mislil. Začetkoma v> me potrjali v tem nasalni glasovi. Postal tu ra«loveden ter napel uho. Ko pa je šum c-koliko polegel, sem se prepričal. <la so naši -«edje — Poljaki. Xisem se motil. V iru/.bi je krožil velik časopis, imenom „Cla-/- ta \\ arszawska". Torej Poljaki ! Ta ne-eeiii. teptani narod! V duši se mi je razgrnila vsa klavna prošlost tega nekdaj naj-•-'•M-n^j^etra slovajiske«a naroda.
4 Pride še L
Razne vesti.
Glad na Španskem. Londonska „Tribun«- poroča iz Madrida : V zadnjih dneh kroži po mestu na tisoče brezposlenih oseb. ki prosijo miloščine. Iz Andaluzije prihajajo žalostne vesti. V samem mestu San Lucar je I 84 H t oseb. ki so upisane v imenik ubožcev. Ako ne dojde brzo jiemoć. vtegne priti do resnih nemirov. Že sedaj napada gladno prebivalstvo pekarne.
Velik studenec Nafte so odkrili v vasi Ćigileku v okrožju Feodozije -'*<> milj daleč od Krča.
* Češki humoristični list na Dunaju. Na Dunaju prične koncem tega meseea izhajati čoški šaljivi list po izgledu ..Fliegonde BlAtter". Imenoval se be „Videnski Sotek".
Petnajstletna deklica, mati trojčkov. -Banovac" poroča iz Dubice : l .Vletna Ljubica M. se je zaljubila v 14-letnega Branka. Ta ljubezen je trajala leto dni in Ljubica je morala v Zagreb v rodilnico. kjer je nedavno jtovila trojčke, trojico sinčkov, živih in zdravih.
Zima v spomladi. Iz Berolina javljajo. «la v nekaterih straneh Pruske neprestano sneži in da je na več mestih tempera-tura padla na 11 stopinj pod ničlo. - Kakor poročajo iz Madrida, je zapadlo mnogo snega tudi srednji in severni Španski. Xeki poštni vlak centralne železnice je občital v :! metre visokem snegu. Potniki so bili :»♦; ur brez hrane. Mnogo železniških zvez je pretrganih.
Nadvojvodkinja Marija Josipa.
DUNAJ 2JS. Večerni listi poročajo, da je stanje nadvojvodinje Marije Josipe po-voljno. Bolečine so ponehale.
Kriza na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA 2«. „Ogr. biro" poroča z Dunaja: Ministerski predsednik baron Fe-jervarv in pravosodni minister pl. Lanvi sta se danes predpolmlne podala v cesarsko palačo. kjer ju je cesar vsprejel v skupni avdi-jenci. Ministerski predsednik in pravosodni minister se najbrž še danes popoludne povrneta v Budimpešto.
BUDIMPEŠTA 28. „Ogrski biro" poroča z Dunaja : ('esar je danes ob 10. uri predpoludne vsprejel v privatni avdijenci ogrskega ministerskega predsednika barona Fe-jervary-ja in pravosodnega ministra Lanvi-ja. Ministra sta cesarju še pojasnila vprašanja, o katerih se je včeraj razpravljalo. Avdijenca je trajala poldrugo uro. Ministra se danes popoludne povrneta v Budimpešto.
BUDIMPEŠTA 28. Z Dunaja prihajajo poročila, da se volitve za državni zbor ne razpišejo v zakonitem roku.
DUNAJ 28. Pravosodni minister Lanvi je nasproti nekemu poročevalcu izjavil, da se cesar še ni odločil in da je položaj nespremenjen. On da je prišel na Dunaj, da se posvetuje o nekaterih juridičnih vprašanjih glede kraljevega manifesta.
BUDIMPEŠTA 2rt. „Budapesti Hirlap" piše. da so groije Albert Ap ponvi. Aladar Zichv in Julij Andrassv pod policijskim nadzorstvom.
t Slikar Bihar.
BUDIMPEŠTA 28. Danes zjutraj je uiurl slikar Aleksander Bihar.
Štrajk rudarjev v severni Francoski.
LENS 28. Danes po noči je pri jami III. počil strel iz revolverja v trenotku. ko so orožniki in dragonci razganjali štrajkovce. Storilca iščejo.	___
Karlistično gibanje izpodletelo.
PARIZ 28. „Agence Havas" poroča iz Barcelone: Splošno mnenje je, da je karlistično gibanje izpodletelo. Gre se edino le za borzni manever. Ćete, namenjene za obmejno operacijo, so pod poveljstvom generala Ruiza odšle. V katalonskih in karlističnih krogih taje. da obstoja zarota, toda nihče si ne upa trditi, da ne biva sedaj don Jaime v Kataloniji.
Na konferenci je prišlo do sporazuma.
PARIZ 28. Poročevalec „Matina" v Al-gecirasu je vprašal delegate konference o sporazumu, ki se ga je doseglo. Vsi delegatje so izrazili nado. da sporazum razprši bojazen vse Evrope; da pomenja novo ero zaupanja in miru ter da vstvari trajno soglasje med Francijo in Nemčijo.
Oboroževanje Švice.
BERN 2N. Narodni svet je d«»volili zahtevane* kredite v znesku 11 mil. frankov za pomnožite v strelnega orožja, ter nabavo gor-{ kih topov.
Dogodki na Ruskem.
VARŠAVA 28. Danes se vrši tukaj volitev volilnih mož za državno dumo za tovarniške delavce. Večina tovarniških delavcev se volitev ne udeležuje, ker so socijalni demo-kratje izdali geslo, da je volitve bojkotirati. Skoraj pred vsemi tovarnami so postavljene vojaške straže.
Gospodarstvo.
Uvažanje živine iz Srbije. Iz Belega-grada poročajo : Zdi se. da je prišlo med Srbijo in Avstr«>-Ogrsko do detinitivue pogo«lbe glede naiveče kvantitete živine, ki jo bo Srbija zamogla na leto uvažati v Avstro-Ogrsko. in sicer bo smela uvažati na leto 150.000 prešičev in 4o.0o0 komadov goveje živine.
Brzojavne vesti.
Industrijski svet.
DUNAJ 28. Peti oddelek (pomorski pro-uiet I industrijskega sveta je pod predsedstvom člana gospodske zbornice Kruppa v dveh sejah tlne 2t>. in 27. t. m. razpravljal o poročilu člena barona Economa <» povspeševanju ladijedelstva ter -klenil na skupni seji industrijskega sveta staviti nastopni predlog: V svrho. da se trgovinska mornarica razvija in razširja, da se potrebne ladije v veči meri gradijo v inozemstvu, ter da se tloinačemu delavstvu preskrbi potrebno del«». predlaga industrijski svet, da se sklene zakon o premijah za ladijedelstvo. Nadalje se naproša vlado, naj industrijskemu svetn predloži načrt novega zakona o podpori mornarice.
Borzna poročila dne 23. marca.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.11—19.14, angležke lire K — do —.—, London kratek termin K 240.60—240.75,
Francija lv 95.75—95.90, Italija K 95.70---95.S5;
italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K
117.50---117.70, nemški bankovci K —.—'*— —
avstrijska ednotna renta K 99.30-99.60, ogrska kronska renta K 93.35—93.65, italijanska renta K
, kreditne akcije K 66S.-- 670.—
državne železnice K 671.25 — 673.25, Lombardi K 127.50 123.50 LIoydove akcije K 693— 703 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302.- 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. Turške K 149.— do liil.— Srbske —.— do —
Dunajska borza ob
Državni dolg v papirju „ „ srebru Avstrijska renfta v zlatu
n	„ v kronah
Avstr. investicijska renta 3"g° 0 Ogrska renta v slatu 4% „ kronah 4"le
n	rt 3 /g
Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 ital. lir Cesarski cekini
2. pop.
včeraj 100.50 100.65 117 40 99.60 89.90 111.80 93.70 84.50
dsnes 100.6U 100.60 117.35 99 40 89.40 111.35 93.50 84.50
1634.— 163«.—
667.25 240.50 117.45 23.50 19.13 V, 95.7o 11.31
667.-240.47« t 117.40 23.48 19.141/» 95.70 11.31
Pariz: (Sklepi Avstrijske državne železnice 718.— Lombarde —.— unificirana turska renta 93.6 ■ avstrijska zlata renta 99.SO, ogrska 4% zlata renta 93.80, Landerbank —.—, turške srečke 144.50, pa-rižka banka 15.75, italijanske meridijonalne akcije —.—, akcije Rio Tinto 16.89 Mlačna.
London: (Sklep) Konsolidiran dolg 90.°lie, srebro 30.—, Loinbardi 5.1/*, španska renta 94.5/a, italijanska renta 104.l/- tržni diskont 33/s, menjice na Dunaju —Trdna.
Tržna poročila 27. marca. Budimpešta. Pšenica za april K 16-38 do K 16 40, rž za april K 13 43 do 13 50, ves za april od K 15 48 do 15 50 koruza za maj K 13 30 do K 13 32 Pšenica: ponudbe in povorafievanie srednje, tendenca mirna. — Prodaja 15.000 meterskih stotov.
—	Oves in koruza mirno, rž >ibko, ječmen nespremenjeno. — Vreme: mrzlo.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santoa good average za marec 38 za maj 38 za september 39 Vi za december 40.1/,. — Mirno. — Kava Rio navadna loco h9—41, navadna reelna 42—43, navadna dobra 44—46.
New-York. (Otvorjenje). Kava Rio za bodoče dobave. Stalno, nespremenjeno, za 5 stotin k znižanja. Pn daja: 4000 vreč.
Pariz. Rž za tekoči mesec 15.40, za april 15.50. za maj-junij 15.50, za maj-avguBt 15.75 (mirno).
—	Pšenica za tekoči mesec 23.90, za april 2*.S5, za maj-junij 23.85; za maj-avgust 23.55 (mlačno).
—	M >ka za tekoči mesec 30.05, za april 30.20, za maj -junij 30.60, maj - avgust 30.60 (mlačno). — Repično olje za tekoči mesec 58.—, za april 57.75. za maj-avgust £9.—, za sept.-dec. 60*25 (stalno).
—	Špirit za tekoči mesec 39. V4. za april 39 za maj-avgust 39.*/4, za (jeptember-dec. 36.'/» mlačno)-
—	Sladkor surov 88° uso nov 21.s/r—22-3/„ (mirno), bel za tekoči mesec 25-%, za april 25.1'., za maj, avgust 25.8/4, za oktober januvar 26•*/4, (mlačno), rafiniran 57.--57.50 — Vreme: lepo, veter.
Društvo „Narodni dom u Trstu
priredi
v nedeljo 1. aprila 11)06
Veliki koncert
pri katerem se bo produciral svetovnoznani
virtuoz OND&IČEK
e svojim spremljevalcem sloveČim
pianistom gosp. F A M £ R O.
Začetek ob 8. uri zvečer.
CENE:
Vstopnina v pritličje (stojišča) . . . . po K 1.60
na galerijo (stojišča)........ K 1.—
Sedeži I.—VII. vrste z vstopnino . . „ K 4.— „ vm.—XIII. „	„	. . „ K 3 —
XIV. in XV. „	„	. . „ K 2 —
na galeriji „	. . „ K 2.—
Lože brez vstopnine........ K 12.—
O p o m n j a. Od ponedeljka naprej se dobivajo vstopnice in listki za sedeže pri vratarju glavnega uhoda Nadaljna pojasnila pa se dobe v dru5tv. pisarni (via della Geppa 211 vsak dan od 11.—12. ure predpoludne.
i
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom prijateljem in znancem žalostmi vest. da je soproga ozir. mati
Ana Sega roj. Markon
danes, dne 27. t. ni. ol> 11. uri zvečer previđena si"* sv. zakramenti, po dol<;i in limeni holezni mirno v (lospodit zaspala.
Pogreb se ho vršil v četrtek, dne 29. t. m. ol> 4. uri popoludne iz hiše žalosti ulica Belvedere št. 29.
TRST. dne 27. marca l*MMi.
Josip Sega, soprog in otroci.
Sprejemaj« ae vsako vrata a dela In po ■ posebnih aaSrtlk.	-
mm- Astmu ceiit jMgjgo u finiko^-v«
Tovarpa pohištva
= RAFAEL^ IT/lLIfl =
Velikansko akladiftče in razstava
pohištva in tapetarij
T R 8 T
ulica Malcanton štev. 1
( po aeio niakih oemah. <
Parižka in londonska borzi
Pariz: (Sklep.) — Francoska renta 09.20, itaii anska renta 105.20, španski exterieur 95.20. akcije otemauske banke <»1S —. Menjice na London 251.30.

ar Tovarna pohištva "VI
Aleksander £evi Jftinzi
ulica Tesa Jtv. 52. n (lastna hiia).
ZALOGA: Pinzzn ROSHRIO (Šolsko poslopje).
Cene, da ae ni bati nobene konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. **ocooccccc:
Ilaatrovu eeeik breaplafino lm franko
IO • • o I > 011 OliOllOliOi'OMQiiO«lO*
Največja in edina slovenska tovarna pohištva in stavbnega dela primorske
■ dežele. =—-----
Fohišt/o se izdeluje solidno, trpežno in lično in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 — --------stopinj.	—e=
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s * troje vnim obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo
sr ZALOGO POHIŠTVA
prej ANTON ČERNIGOJ
vi a dei Rettori št. 1 (Kosario) - T&ST - tik cerkve sv. Petra (hiša Marenzi)
VSAKA KONKURENCA IZKLJUČENA
AHram pohišiva se p, Elija brezplačno.
- Prodaja tudi na obroke.
PODRUŽNICE : Trstu, Spljetu in na Reki. = Zastopstvo v Aleksandriji. ■ ■
MALI OGLASI
Mali oglasi računajo ne po 3 stot. besedo; maatnotiskaae be»e<le f»e računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink .-------------— Plača se takoj. =
—71 Tovarna ustimrajsli Mito? anton skerl
*	—~ ■	_	mehanik Ktitri>ei«nl zitaHAnnrv
a
Mer izve* Trsta pismena naroči kak „HALI OGLAS**, naj a as je aeaar v naprej, ker irugace ne ba njegov oglas objavljen. Če Rt oseba poznana Upravi lista.
Tar:fa je nat snjena na čelu „MALIH OGLASOV in vsakde tafltka preračam. kahkp my je plačati s tem. da prešteje tecssde. Oglase treba nasloviti na .IMSERATN1 ODDELEK" „Edinosti", ■a vprašanja potom pisem bo dajal _IIS£RATMI ODDELEK", nfarmse«.'« ed no le. če b« pismu prtiežena znamka za odgovor.
Proda se na Vrdeli T
vega lesa za stavbo in kurjavo, komadi od 2 do 6 metrov dolgi ter 15 do 30 cm debeli. Cena zmerna. Les se odda le en bloc. Več Trst, ul. Scussa 6.
||poy* < • i o t. P I i a k a. Corso št. 13, izvrši vsm-Ul dl koršnjo popravo kakoršne si bodi ure. Cene aizke. Prodaja vsakovrstne ure.	(-*>-)
_ . _ —__ _it	mehanik, zapriseženi zvedeaeo
»m i n e i" v a"*	„ , „ „	_
"	Trst - Carlo Goldonijev trg 11 Trst
tiiariie te in motokoles „M"
nih Hcovi, ne provzročajo »h i manjeg: i kvara zobem - __	. . . , . .v	v, . -- .
r	Sl^r Napeljava in zaloga električnih zvončkov, luci in
Zahtevajte vedno le Karamele	prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov Zaloga
______„-m,	„ priprav za točiti pivo. Lastna mehanična de'avnii-a
tovarne petrograjsklh kanditov Mineta; £n£mv1jnnje 5ivJnih 8trojev, koles, metokoie8 itd
Naročila se spremaj o
v ulici della Zonta 9, telefon 601.
Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah.
^ TELEFON štev. 1734
—= Velika zaloga —
APNENEGA KARB
prve vrste
po K 26 100 k? čiste teže, prosto vo/arlur za I-.tro in Goriško pri
Paolo Patrizi
ulica S. Lazzaro št. 9 — TRST
TRS r
Podpirajte „Dijaško kuhinjo" v Trstu!
Pozor!
Važno za vsakega brez izjeme.
Ivan Škrdla
(ulica Raflineria št. 3). Tovarna
aladčič, koofetur in kanditov. Zmerne eene. PosiJjatve na deželo.	361
Opozarja se vse one osebe, koje si nameravajo vkupiti za jesen in zimo obleko za moške in dečke, površnike, hlače od volne ali bombaža ter delavske hlače I. vrste, naj izvolijo obiskati velikansko zalogo v dobroznani
izgotovljenih oblek v ul. Arcata I.
VIKTOR PIŠKUR.
Un nrnrf Q i već malih in velikih hi» v nd prUUdJ Rojanu. .štorklji in v Karkovl>h. 5iad rujansko cerkvijo je na prodaj 8'0 štirjaških •*-žnjer sveta tam blizo pa 200 : cena nizka. Posojila na menice ali vknjižbe se hitro preskrbujejo. Naslov pove ..Edinoat".	(5 i *(
F.reno? urar
TRST - ul. Poste nuove M. g priporoča velik' izbor ur: Omaga. Schaffhause, Longines, Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za b.rmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah
Patentom flivamostoija Mil
GLAS.
V bogatej zalogi pohištva
Em. Ehrenfreund
(prej Jeel)
J niica Nnora 24 (pritličje)
daja novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem. __
Velik Izbor In popolnoma konkurenčne cene. ^ehl-z:
Bogata zaloga tu- in lnosemskega blaga, barvanega In črnega in zadnje novosti.
POSEBNOST: obleke za zaročence. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Sprejemajo se naročbe za obleke.
5 kron in več zaslužka na dan!
Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle n\ naših stro;:u prirost hitro delo vse leto doma — Ni treba znati n čes	oenost
škodi nič in blago prodamo mi. ■■nBHHaHHHnn — Družba pletilnih strojev za domače delavce —
Thomas H. Whittick & Co.
PRAGA, Pet rake namesti 7-156 — TRST, ulica Catnpanlls 13-15.

KOLESA (BICIKLU)
Clevelanil, Vcstficld, Columbia,
HvetOTuoznane znamke
JES" modeli 1905 ^tt
Kolesa Courier najnoveji sistem
13 kg, najffneja oprava
Pinmatit prve Trste. Jamči ss za dve leti. Modeli 1S06.
Cene zmerne.
FRANCESCO BEDNAR
Trst, ulica Ponterosso it. 4.
POPOLNE TOVARNIŠKE NAPRAVE
za kakorSno koli industrijo
Zaloga sesaljk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih predmetov
odlikovan v Florenciji 1905 se zlato kolajno in nagrado.
je edini divan, k Mu ob jednim tudi za j -steljo se zimnico in p<. -zglavjem in neobhodno potreb onim, družinam, ki i mi: malo stanovanje.
Plačevanje na obroke. £nton jttahnich, ui. Sv. iv«na u>
kakor
Trinelle za stroje in kotle, Klingerit, Pecolit, Asbest, Flocken, Graphit, trazmisijonalna jermena itd.
Tehnični nrafl Giuseppe Montaibetti Ulica Sanita 10.
Cene zmerne	Telefon 1396	Cene zmerne
Ces. in kr. priv.
Avstrijski kreditni za vol
za trgovino in obrt Popolnoma vplačana glavnica : 100 milijo »dv K Reserve 42 milijonov K.
TRŽAŠKA "PILIJALKA
se bavi
z vsemi bančnimi operacijami, z raču:ii na bančen žiro in s tekočimi računi.
HRANILNE ULOŽNE KNJIŽICE
= ALBERT BROSCH
Trst ul. Sv. Antona g. Trst.
Kožuhovinar in izdelovalec kap
odlikovan na razstavi v Trstu leta 1832.
Telita zaloga tozMortn in tap za yojate 1b civiliste
Izvršuje poprave hitro in za nizke cene; sprejema v -»hrambo zin_-ke kožuhovine ter jamči za škodo, provzročeno po moljin in po požaru.
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefono *t. «47. - Vl» della St&Zlone Stv. 7. - Telefono it. 847
FilijaJke v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevajanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
= (Pošiljanje predmetov, ti se jemljejo aa potovanje ju prevažanje blaga na vse proge.) ==
Spre jeM se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča.
mmr Edini tržaški zavod za = VACUM-CLEANER"
ČIŠČENJE In SHRANJEVANJE PEEPROH "
S
3Vlo
i
Točna, postrežba, in nizke cene.
obrestmi in renlni davek na breme zav.>ihi
Pohrana in uprava vrednot.
Zavarovanje vrednostnih papirjev
proti izgubam na žrebanju.
Kupo prodaja vrednot, diviz in denarja.
V prostorih zavoda se i/.plačaj, j o na pogled
Menjične vrednote
; italijanske banke (Ban<?a d" Italia) in sicilijanske banke (Banco di Sicilia>
novost!
novosti
Cigaretni papir in cigaretne stročnice
ic nedosežno izvrstne kakovosti.
Naročbe je pošiljati: „Vodstvo družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani44.
rc
"O „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani^ g
dunajska eesta št. 19 — v Jtfedjaiovi hiši v pritličja — Dunajska cesta šl. 19
sj rejema :
1. zavarovanja vsakovrstuili poslopij, preneeuiu in pridelkov
pioii požarni skodli ; '2. /a\arovanja zvonov proti poskoilltl in
zavarovanja za nižjravstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaj i za življenje i a nezgode.
Pojavila daje in vFprrjema |>onudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter |»ostreže na ^eljo tadi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, d i se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, su proti proviziji na&tavljajo spoštovane osebe za Ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina, domača zavarovalnica !
Svoji L svojim !
j? glavno poverjenistvo za Jrst, goriško in 3stro pri g. Drag. Stare v Jrstu nI. Vaffiirivo
16