Poštnina plačana v gotovini. — Die Postgcbiihr bar bezahlt.
FK1SI3 — CENA E 9.69
V Ljubljani 19. aprila 1944
Očetova beseda
Sedem let je minilo o sv. Jožefu, odkar je leta 1937 izšla velika papeževa okrožnica >I>ivini Redemptoris«, v kateri je poglavar krščanskega, sveta pozval kristjane na boj zoper komunizem* Papež je v svoji okrožnici razjasnil vsem krščan« skim ljudem kakšna so komunistična načela, kak« komunizem deluje, kakšne sadove rodi in kakšna bo človeška družba, če se bo ravnala po komuni* stičnih načelih. Hkrati pa je sveti Oče znova na« glasil, kakšen naj bi bil pravi družabni red, ki inora sloneti na varnih temeljih zdrave pameti in razodete božje besede. Ta okrožnica je tako ble« steča, da ji je ves svet prisluhnil. Ali pa jo tudi ubogal?
Bogu bodi položeno, da se to ni zgodilo. Ko bi bil svet še pred 7 leti poslušal besede Očeta vse« ga krščanstva, bi danes na svetu ne bilo toliko gor-< ja. Tako pa so eni govorili: >Eh, kaj! Papež mora' tako govoriti, ker razmer ne pozna. Komunizem ni nič tako slabega, saj nam Rusije kaže, kako ime« nitno je tam. Vse časopisje, razen krščanskega« piše, kako se tam po komunistični revoluciji raz« mere izboljšujejo.« Tako so govorili eni, ki so bolj verjeli lažem judovskega časopisja kakor pa be« sedam sv. Očeta.
Bili pa so še drugi, sicer dobri in verni krist* jani, ki so zagotavljali vsakomur, ki jih je hotel poslušati: »Papež ima prav, da svari ljudi pred ko« muniijmom, ker je komunizem, res nekaj slabega)* Ampak to ne velja za naše kraje in naše razmere, Na Španskem — ja, -tanr. je res bil komunizem, prf nas ga pa nil Zato se papeževa okrožnica nas n« tiče!«
Med ljudi prve sorte so. spadali tisti, ki »o V resnici bili že komunisti, le da so po komunistični metodi tajili in prikrivali svoj komunizem, kakoit kača skriva noge. Med te in take so spadali raznt »krščanski« Kocbeki in njim podobni, ki so «e da« lali nad vse imenitne kristjane, da so laglje s ko« munizmom na tihem zastrupljali druge. V drugo sorto pa bi prišteli tiste sicer dobre kristjane, ki v svoji omejenosti prihajajočega zla niso videli Med te so spadali prav gotovo nečuječi pastirji, ki so okrog sebe videli vse lepo in dobro, ker so tako pač želeli, da bi bilo. Niso pa videli skritega! sovražnika, ki med njimi že noč in dan ruje iat razdira. Tako je .bilo pri nas, tako je bilo tudi n« Goriškem. Tem so se odprle oči že le takrat, ko so začele padati prve krvave žrtve. Šele takrat so se spomnili na papeževe besede, ki bi jih bili morali poslušati že pred 7 leti, pa jih niso.
Papež namreč v svoji okrožnici ni le v svitll Kristusovih načel razsvetlil vseh zmot in laži, ki jih razširja komunizem, marveč je vse katoličan«! kar poklical na boj zoper ta strašni nauk. Pape? ževa okrožnica je bila nekako mobilizacijsko po« velje vsem živim, udom Kristusove Cerkve, kater« je klicala na boj zoper brezbožni in nasilni komu« nizem, da človeštvo ne pade v spone suženjstva in; barbarstva. Ta papeževa okrožnica je velevali dolžnosti, ki naj bi jih vsi verni izpolnili, pa jilž niso. Zato pa moramo danes vsi nositi strahota® posledice, ker Očetovih besedi nismo poslušali irt ubogali.
Le malo je bilo med nami duhov, ki so paw peževe besede prav in pravočasno razumeli. Edeti je bil rajni profesor Tomec, ki je venomer svoji« mladce v7<;aja! za protikomunistične borce, drugjf prof. dr, Eiiilich, tretji dr, Aleš Ušeničnik, ki iat spisa! posebno knjigo o tej okrožnici. Znane pa so1 tud! besede rajnega dr. Antona Korošca, k: jih j« 7a novo leto 1940 naslovil vsem Slovencem, kjer j» povedal, da so masoni in komunisti tisti sovraž-> niki, ki se zaradi njih boji za usodo slovenskega! naroda.
Vseh teh' nismo hoteli poslušati. Zdaj prihajat spoznanje, toda plačali smo ga s krvjo desettisočer svojih sinov in hčera.

Velik govor prezidenta Rupnika
V	nedeljo, dne 16. malega travna, je prezident general Rupnik v veliki dvorani Uniona imel zgodovinski govor, ki ga je poslušala polna dvorana Mnogo jih niti v dvorano ni moglo ter so ga poslušali zunaj na trgih pod zvočniki. Prezidentov govor je bil tako manifestačen, da so ga s svojo udeležbo počastili višji skupinski vodja SS general Riissener, zvezni nemški častnik med nemško vojsko in slovenskim domobranstvom podpolkovnik Balke, šef nemške varnostne službe stotnik Schluifer, mnogo nemških častnikov. Za slovensko domobransko pa so bili navzočni poleg mnogo častnikov poveljnik Krener, načelnik štaba podpolkovnik Peterlin in (»močnik podpolk. Vizjak.
G. prezident general Rupnik je med drugim izvajal:
Gospod Gruppenfuhrer!
Vsem mojim, tu navzočim slovenskim rojakom in meni je v posebno čast in veselje, da moremo pozdraviti med nami Vas in druge gospode iz slavne nemške vojske.
Hvaležnost, ki jo dolgujemo in tudi dajemo FOhrerju, Vrhovnemu Komisarju, Vam, gospod Gruppentiihrer, upravnim in strokovnim svetovalcem, prav posebej pa častnikom in vojakom nemške oborožene sile, bom izrazil v svojih poznejših izvajanjih-
Se prej pa prosim Vas, gospod Gruppenfuhrer, nemške goste in vse moje rojake, da bi se spomnili vseh onih nemških in slovenskih junakom, ki ki so ramo ob rami v boju z zahrbtnim sovražnikom darovali svoje življenje za slovenski narod ln novo Evropo.
Slava njihovemu 6pominu!
V	uvodu je g. prezident pozdravi! nemške visoke goste ter izrekel počastitev spomina padlih nemških in slovenskih vojakov, ki so padli v boju t komunisti. Nato se je pečal 8 položajem, ki je nastal pri nas po 8. septembru po badoglijevski Izdaji ter neglasil, kaj bi se bilo zgodilo z nami, ko bi takrat nemška oborožena sila ne bila posegla vmes. Nato je dejal:
Vsi pošteni in pametni Slovenci pa naj vedno mislijo na to, da naš narod že 1500 let pripada evropski družini liarodov in stoodstotno živi, misli in čuti po evropsko. Na uničenju našega naroda imajo boljševiki prav poseben interes, ker naš narod — čeprav majhen — biva na. važnem prostoru in je po rasi, po krvi in zaradi svoje pozitivne bitnosti naravni in žilavi sovražnik židovskega razdejanja. Samo smrtni sovražniki evropske in krščanske kulture pod židovskim vodstvom so mogli s svojimi tako imenovanimi libe-
ralnimi metodami demokratično-parlainentarlstič, ne destrukcije naše sicer tako zdravo in žilavo telo pri vrlin že načeti in s strupeno sugestijo ustvariti v njem razpore, prepade in nevarne ilu-zije- Kjer pa v narodnem telesu obstojajo takšne razpoke in prepadi, se v njih ne izoglbno, največkrat neopazno naseli kal satanskega boljševizma in judovskega razkroja z namenom- da bi narod povsem uničila. To prav posebno, če je številčno tako slab. politično tako raztrgan, deloma tudi nazorsko tako napačno vzgojen kot smo bili mi.
Tako je bilo 8. septembra preteklega lela tudi pri nas. S plenjenjem, ropom, požiganjem in s smrtjo okrog 50.000 ljudi, ki so bili na lisii v Ljubljani in ljubljanski pokrajini, so hoteli združeni boljševiki in laške lutke slovenski narod črtati iz seznama nacionalno zavednih in vernih narodov in ga spremeniti v mednarodno mešanico židovskih sužnjev.
Da je bilo to uničenje v zadnjem trenutku preprečeno, se moramo zahvaliti samo genialni in odločni potezi Nemčije ki je odbila zabodljaj v hrbet Evrope iu s tem rešila življenje tudi malemu slovenskemu narodu. Septemberski dnevi 1943 torej niso bili usodne važnosti samo za Evropo, ampak tudi — in to predvsem za slovenski narod in pomenijo začetek novega časa in novega življenja. Mejnik naše nove dobe so ti usodni dnevi tem bolj, ker je zaradi njih zablestela volja do življenja notranja sila in zdravje slovenskega na-roda- Kljub latjobupnejšemu položaju, brez vsakega izgleda na uspeh najboljši sinovi našega naroda niso izgubili poguma, ampak so se zagrizeno branili in vzdržuUi, dokler ni prišel na pomoč nemški vojak, da so se. lahko ramo ob rami z njim borili naprej. Tako je oni najtežji čas, doba največje požrtvovalnosti naše mladine postal — rojstni dan našega Slovenskega dome4>ra«stva. Domobransko pa jo v svoji mladini in v idealih, ki ga navdajajo postalo predstavnik naše vojje po obrambi, nositelj novega časa in voditelj vsega naroda v boljšo nacionalno bodočnost.«
Nato je govoril o naši preteklosti, prešel na razmere v Jugoslaviji, kjer so Judje uničevali Slovence, Hrvate In Srbe ter so nazadnje dali ubiti edino resnično velikega Jugoslovana kralja Aleksandra, ker ni hotel priznati boljševizma v Rusiji. S tem v zvezi je nadaljeval:
>Tako tudi ni bilo nič čudnega, da se je v nas zagrizel boljševize-m in besedolomno lazbil zadnjo priložnost za rešitev države in njenih treh narodov. Tu mislim pakt e prolikoinintemskimi Bilami dogovor, ki nam jc pod najmočnejšim jamstvom sveta nudil vse, kar bi s' pač vsak drug
Volni dogodki preteklega tedna
so nemški oklepni oddelki zlomili sovražni odpor, od strani napadli sovražnika tn mu skupaj z romunskimi četami prizadeli hude izgube. — Pri Stamislavovu eo nemške in madžarske čete sovje-tom iztrgale mesto Delatm. Med mestoma Černo-vice m Brodi nemške čete čistijo oeemlje, ki eo ga doslej vzele Bovražniku. Posadka Tarnopola še drži mesto.
Uradno poročila 12. t. m. razglaša, da so se nemške in romunske čete na Krimu umaknile proti jugu ter zapustile tudi polotok Kerč, ko so razdejale vse važne vojaške naprave. Ob spodnjem Ižnjestru pri Jassiju so bili odbiti sovražni predorni poskusi. Sevemovzhodno od Jassija so nemške čete sovražnika vrgle daleč nazaj. Taroo-pol se še žilavo brani. — Med Stanislavom in Tarnopolom w> nemške čete zavzele več novih krajev.
Dne 13. malega travna govori nemško uradno poročilo o umikalnih bojih pri Feodoziji na Krimu ter o bojih na zahodnem obrežju reke Dnje-ster. Severnozahodno od mesta Jassv so nemške čete očistile sovražnika nove kraje. Tudi pri Brodili eo nemške čete razbile nove sovražne oddelke. Posadka Tarnopola ae na razvalinah krepko drži.
Dne 14. t. m. govori nemško poročilo o bojih na Krimu pri Feodoziji in Simferpolu. — Severnozahodno od Jassija eo si nemške in romunske cele priborile nove kraje in novo ozemlje. Boji za larnopol še trajajo. Na obeh straneh Brodov so sovjeti bili vrženi nazaj.
Mašiti boji v južni Italiji
Nemško uradno poročilo 11. t. m. naznanja, da so na več krajih italijanskega bojišča nemški udairni oddelki vdrli v močno zgrajene sovražne postojanke ter uničile oporišča s posadkami vred. Sovražnik je imel krvave izgube. Nemci so zaplenili mnogo plena in ujetnikov. — Pri Anziju so italijanska torpedna letala potopila sovražno prevozno ladjo.
Nemško uradno poročilo 12. t. m. sporoča, da se delovanje nemških udarnih oddelkov na sovražne postojanke nadatljuje. Pri Nettunu so nemške baterije zažgale sovra-žna skladišča, Pri Alžiru so nemška bojna in italijanska torpedna letala iz močnega konvoja uničila dva sovražna rušilca ter poškodovala 6 tovornih parnikov.
Nemško uradno poročilo 13. i. m. pravi da je na neUunskeni bojišču bil odbit sovražni sunek. «a južnem delu bojišča pa so delovali udarni in izvidniški oddelki.
Nemško uradno poročilo 14. t. m. se glasi, da tamkaj prošnji dan ni bilo nič novega.
Nemški oddelki v Bukovim bijejs sovjete
Nemško uradno poročilo 11. t. m. naglaša, da aa Krimu bojj » premočnim sovražnikom še trajajo in d« so se nemške čete zahodno od Odese umaknile na nove položaje. V vzhodni Bukovini pa
narod na svetu med največjo vojno vseli časov mogel samo želeti. Nasprotno! Puč kupljivc;:a, napibnjeno-prevzetnega generala Simoviča je bil tudi v Ljubljani sprejet z odobravajočim tuljenjem- Zakaj to? Smo mar s tem prihranili Jugoslaviji kaj vojnih žrtev? — Le poglejmo sedaj malo s treznimi očmi po svoji ožji domovini, pa bomo — če seveda nismo blazni ali satansko zaslepljeni — videli grozotni rezultat le peklenske, v tujini pripravljene igre, ki nas je stala toliko dragocenih življenje, toliko povsem nepotrebnih žrtev ,ki jih nikdar več ne l>o mogoče nadomestiti. 2e takrat ko je bila dvignjena zapora plazu, ki so ga naložili tuji židovsko-boljševiški ščuvarji s pomočjo domačih političnih pokvarjencev in v kariere zasanjanih generalov, je moralo bili vsakomur, ki je hotel pametno misliti, jasno, da smo blazneži, ko se smejemo in tulimo od veselja, kadar že letimo v prepad «
Nato jo govornik naglašal, da moramo vsi Slovenci biti Bogu hvaležni za pomoč, ki nam jo je podal Vodja Velikega nemškega R-ajha, ki jo Slovence rešil tik iznad prepada. S tem so bile obnovljene stare vezi slovenskega naroda z nemškim narodom. Nato je naglušni:
»Pol lela elojimo pod nemškim varstvom. Mislim, da je vsak Slovenec, ki je še zmožen trtr.no in piošteno misliti, spoznal, da nam Nemčija hoče pomagati in nam tudi izdatno pomaga nazaj k pravemu slovenstvu, če le sami hočemo. Kljub neizmernim naporOiiV in Žrtvam, i>k mora nemški narod doprinašaii za svojo obrambo in obrambo vseh evropskih narodov pred boljše.viškim navalom skrbi tudi za košček zemlje, kjer bivamo mi, doprinaša tudi tu irtvfc in preliva kri, daje dobrine in delo in je pripravljen, prijeti nas jxid roko i« nam pomagati naprej, če le aaoii hočemo. Zato pa popolnoma upravičeno zahteva od nas, da so iz lastne volje in po svojih zmožnostih odkrito in poštenflL vržeo«»-ju-ileix.in gremo, v boj za nas same in e tem za novo ureditev ter srečnejšo bodočnost evropskih narodov, med .katere se s polno pravico štejemo.
Mislim, da ni nikomur, kt res hoče svojemu narodu hraniti sile in lrlu prihraniti popolni propast in razkroj zaradi boljševiškega zahrbtnega napada pretežko razbrati korist, ki za nas iz takšnega ravnanja izhaja za sedanjost in bodočnost — če je seveda še zmožen z malo globljim premišljevanjem premagati nekoristna šovinistična čustva in namesto nase vsaj malo misliti na težko tepeni, trpeči in izmučeni slovenski narod. Potem tudi za oibsodbe in sumnifenja ne bo našel razlogov I
Prehajajoč na našo bodočnost moram takoj in predvsem poudariti, da usoda posameznikom prav tako kol celim narodom le izjemoma kaj daruje. Modro in pravično pravilo božje Previdnosti je, da ja trajno srečo, blaginjo, zadovoljstvo in napredek mogoče doseči le 8 častnim in pridnim delom, z vztrajnostjo, pametjo, pogumom in — kjer je potrebno — tudi z odločno borbo.
Tudi mi moramo napeti vse sile, da — prvič — v tem velikem in težkem času vzdržimo in — drugič, da si potem priborimo in izoblikujemo trajen nacionalni obstoj, pravičen družabni red, napredek in blagostanje v družbi pomirjenih in zbližanih evropskih narodov.
Predvsem moramo neustrašeno odpreti oči pred resnico, pravilno presodili okolnosti, na podlagi te presoje — če treba — brezobzirno potlačiti vse čustvene sanjarije in računati samo v mejah naših resničnih zmožnosti.
Ce seštejemo vse, ki jih računamo za Slovence, dobimo tako nekako okrog 1 in pol milijona duš.
V tej zvezi je potem gospod prezident nadalje izjavljal, da moramo svojo številčno' šibkost nadomestiti s svojo kakovostjo. Zato je potreben napor vsakega posameznega Slovenca, nakar jo povedal:
Če pa zmaga Evropa,, ki se pod vodstvom Nemčije bori proti komunizmu, bomo mogli tudi mi Slovenci kot najmanjši narod zavzeti svoj odgovarjajoči prostor in si priboriti vse možnosti ohranitev in prost, neoviran razvoj našega naroda. Seveda le, če bomo že sedaj odvrgli vso z« prej omenjeno' nesnago in pristopili k pozitivnemu sodelovanju z graditeljem nove Evrope-
Nadaljevanje na 3. strani spodaj.
Iz »Črnih bukev« komunizma pri nas
Zločinci zlorabljaj® slovenska narodno prepričanje ia uničevanje svojega
naroda
z bojev zoper komuniste
Suino v marca in v prvem tednu aprila
redo komunistične zgube na mrtvili in runje-ih v Ljubljanski pokrajini /e v tisoče. Obup ■ |>oluSču višjili komunističnili «,ar«.
Nad 56.00(1 Ljubljančanov je doslej podpi-nlo protikomunistično spomenico in so s tem uvno obsodili boljševizem.
V	bližini Stranske vasi na Dolenjskem je 1 m t j n z domobranci padlo 27 komunistov, med
j i u) i Ljubljančan komandant bataljona Zifrav-
l inn in 19 letna dijakinja Danica \fislej.
Na poti iz Cerknice v žcvše je bil 10. apri-ii od domobrancev ustreljen glusoviti morilec poštenih slovenskih ljudi, voditelj notranjskega komiiniziur Ludvik Lovko, sin cerkniškega kolarja.
Domobranci so napadli komuniste na Golem, ko so pripravljali požrtijo, /uplenili so razbojnikom: 8 živih govedi, 5 zaklanih, nekaj zaklanih telet in prašičev, suhega in svežega mesa, moke, vina in drugih živil.
Ker ima brata pri domobrancih so boijševiki v nedeljo, 26. marca, ubili lvuuo Turk iz Gornje ležke vode.
Poglavnik si je ogledal škodo, ki so jo napravili boljševiški divjaki posameznim krajem okrog Vara/dina.
V	smeri od Turjaka so domobranci prodrli te >lui do Golega in Skrilja. Tolovaji so pobegnili. Domobranci so zajeli množino nakradenega suhega mesa in Se druge dobrote.
Ilimiohranri so očistili zadnji čas Tg, Iško vas in druga naselja pod Krimom in Kureščkom.
Oni torek se je domobranska straža spopadla s komunisti v Mirni peči; boijševiki so imeli 15 mrtvih; domobranci so zaplenili precej orožja in drugega blaga.
če hočemo, da bo naš narod svoboden in neodvisen, moramo razbiti komunizem iu po-■IHilnu odstraniti vpliv židovstva.
Nadaljevanje s 2. strani.
Ce se lorej hočemo ohraniti in bodočim slovenskim rodovom zavarovati boljše življenje, moramo iz tega razloga tudi hoteli zmago protibolj-šcviškn Evrope pod vodstvom Nemčije in v njo verovali. Moramo pa za to Evropo tudi nastopiti, z njo sodelovati iu se tudi po svojih močeh zanjo lioriti.
Da se kvalitativno dvignemo na čim višjo možno stjpnjo in se uveljavimo kot čvrst, pameten in trezno misleč narod, moramo iti predvsem vas« in si učvrstiti prepričanje, da je discipliniranost naroda podlaga njegovi vzgoji za najvišje pozitivne uspehe. Pri polnem priznanju pravice do notranje svobode vsakega posameznika se mora vendarle vsak Slovenec zavedati lega, da ima njegova zunanja, osebna svoboda v besedah, pi->wni|u in dejanjih tam svoje meje, kjer bi mogla škodovali aii vsaj obremenjevati pravice in blaginjo sonarodnjaka ali ceio vsega naroda. Politična svoboda posameznika ali stanov mora biti uravnana izključno na blaginjo vsega naroda! Zakaj ta blaginja bo poleni zopet postala blagostanje stanov prav tako kot posameznikov. Ob popolnem moralnem in materialnem priznanju naporov vrlejših in marljivejših posameznikov ali uspešnejših in bolj zaslužnih stanov, kakor tudi ob polnem upoštevanju njihovih (»treh mora vendar bili pri vseh odločitvah korist narodne skupnosti najmerodajnejša iu najodločilnejša. Strankarsko politično razcepljenost in stanovske spore mora sedaj in za vselej narod sam in odgovorno vodstvo z vsemi sredstvi /streti. Kot mali narod si luksuza strankarske politike ne moremo več privoščiti.
Tudi mi Slovenci se moramo držati smeri, ki jo sprejeli že mnogo večji narodi- Saj vendar tudi nii hočemo dati našemu življenju in naši bodočnosti višjo vsebino in postaviti lepše cilje.
novimi ljudmi hočemo ustvariti novo bodočnosti Z novimi Slovenci novo Slovensko I To je '»oj svetal, veliki cilj!
l'o tej novi poti bomo šli odločno naprej! In to navzlic vsem oviram, ki jih bomo pri tem ino-odstraniti. Kljub vsem bolečinam in žrtvam, (i jih bomo še morali prestati in doprinesti. Na-kljub vseni reakcijam in krizam, ki bi mogle "majati n«So vero v zmago Evrope in njene nra-Vll'ne stvari.
V kratkem bo v Ljubljani izšla važna knjiga, ki bo z dokazi pokazala vso strahotno delo tako-imenovane »Osvobodilne fronte«, ki ga je ta zločinska komunistična organizacija zagrešila nad slovenskim narodom. To bo nad vse važna knjiga, ki bo za vse čase pričala ne le nam iu zanamcem, marveč vsemu kulturnemu svetu, kaj je rdeča od Moskve plačana mednarodna tolovajska druhal zagrešila nad malim slovenskim narodom. Začela je z lažjo, nadaljevala z umori, nato s požigi, ropi ter končno z izdajo svojega naroda.
Med drugim knjiga, ki nosi značilno ime »Orne bukve«, navaja več laži, s katerimi so komunisti lovili svoje privržence. Ena takih strahotnih laži, ki je bila preračunana na narodno zavedne ljudi, je bila trditev, da je »Osvobodilna fronta« slovenska narodna organizacija in nič drugega. Potem so trdili spet, da je OF jugoslovanska organizacija, nato, da dela skupaj z. zavezniki Angleži in Amerikanrk in da je docela »demokratična«. Vse to pa so bile gole laži. ki naj bi prikrile pravo lice. Zlasti o prvi laži, naj govori knjiga sama:
»V začetku so gnali silovit hrušč s slovensko narodno zavednostjo, % nacionalizmom, s frazo » osvoboditvi, združitvi in samoodločbi slovenskega naroda. Toda prav tedaj, ko je ta »nacionalistična« propaganda Osvobodilne fronte najbolj cvetela, je Boris Kidrič, tajnik Komunistične partije in tajnik Izvršilnega odbora Osvobodilne fronte, na konferenci Partije v mesecu juliju 1942 s poudarkom izjavljal:
»Istočasno poudarjamo internacionaliiem in se borimo proti šovinistom reakcije.<
Naša prva in najnujnejša naloga, ki jo na tej poti moramo opraviti, je, očistiti mesto in deželo vseh vrst komunističnih zločincev ter vzpostavili in ohranili red, ki je temelj vsemu tvornemu ustvarjanju. Mamo ob rami z nemškim vojakom je naše Domobranstvo že na tem, da bo lo dobro opravilo. Saj smo priče uspehom, ki so vsak dan večji in lepši lako na organizatornem kot na bojnem polju. Mi vsi pa se moramo s srcem iu dušo in vso možno pomočjo postavili za le hrabre borce in jim tako lajšati njihove težke naloge. Komunistična kuga mora bili z vsemi sredstvi izlreblje-na, ker nam vsem grozi s smrtjo in suženjstvom, ki sledi razbitemu narodu lik za petami- Oni, ki mislijo, da jimi bo lo kakor koli prihranjeno, se bridko motijo. Tudi oni prislaii in simpatizerji OF, ki niso partijci, bi bili vsi likvidirani.
Drugo nujno nalogo predstavlja naše poljedelstvo. Naš kmet tvori večino slovenskega naroda. Kmet nam varuje iu neguje zemljo, kmet nas obnavlja, on nam dovaja vedno znova sveže, zdrave krvi. Kmet nas hrani, nas brani. Brez našega kmeta tudi nas ne bi bilo. Kmet je torej podlaga naše bilnosti, naš. ga življenja, naše narodnosti v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti.
Naša tretja naloga je. pomagati našim delavcem- Odtegnili jih je treba varljivim zapeljevanjem židovskega marksizma in jih vkleniti kot dragoceno sestavino v našo narodno skupnost, kakor to večina naših delavcev s svojim pridnim delom, s svojo narodno zavestjo, domovinsko ljubeznijo in vero v Boga zasluži. S pravim upoštevanjem socialne pravičnosti mora biti tudi pri nas uveden socialni mir in premeščeni morajo biti prepadi, ki še zevajo med posameznimi stanovi.
Nadaljnje naloge obstojajo v organizaciji vseh drugih stanov. Tudi ti bodo v novo narodno skupnost vključeni tako, da bodo vsa dosedanja na-sprotstva izginila.
Naše prav posebno zanimanje in nas vseh izdatno moralno in materialno pomoč pa potrebuje trenutno predvsem socialno skrbstvo in obnova.
Delovna služba bo dala naši mladini priložnost, da si bo v službi naroda pridobila oceno discipliniranih, marljivih in poštenih rojakov ter na žrtve pripravljenih, pravih tovarišev. S tem bodo narejeni tudi mostovi za zbližanje in prijateljstvo med vsemi doslej ločenimi sloji in razredi, da bomo tako ustvarili pravo, resnično narodno skupnost.
»Šovinisti reakcije« so za Kidriča iu vodslv« slovenske Osvobodilne fronte vsi ljudje, ki proti internacionalizmu poudarjajo načelo slovenstva, načelo pravega nacionalizma. 0 slovenstvu in nacionalnosti Osvobodilne fronte pa najbolj nazorno govore njene izdajalske, protislovenske zveze s cetsa.rsko italijansko vojsko, o katerih bo govor pozneje.
Že dejstvo, da je slovensko »narodno osvolio* dilno gibanje« bilo zapovedano od Sovjetov, to je iz tujine, priča, da je propaganda o slovenskem značaju tega gibanja ter o njegovem boju za slovenske vrednote in dobrine, laž.
Kako bi se tudi mogli boriti za slovenstvo in za Slovence ljudje, ki so Osvobodilno fronto začeli in jo še vodijo? Ali je kot borca za pravo slovenstvo in za slovenski narod moči smatrati Josipa Vidmarja, predsednika Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, ki je v slovenski književnosti in umetnosti poldrugo desetletje načrtno pobijal vse, kar je imelo kakršno koli zvezo s pravim slovenskim duhovnim in narodnim izročilom; ki je več kakor pet let z vsemi silami in pod vsemi krinkami pripravlja! pot za boljševizacijo slovenskega kulturnega življenja; ki je v svojih kritičnih merilih prevrgel vse vrednote, samo da bi v umetnosti in v književnosti pripomogel do uspeha bolj ali manj neznatnim ljudem, ki so bili komunisti, to se pravi, ki po bistvu svojega nazora niso mogli biti Slovenci?
Ali more biti voditelj kakega slovenskega gibanja n. pr. Boris Kidrič, človek, ki je že v rani mladosti postal plačan agent Kominterne in je v vsem svojem neznatnem javnem delu vedno zagovarjal laka politična načela in taka politična stališča, ki so morala Slovencem v vsakem položaju prinašati škodo?
Kako bi bilo mogoče priznati kake idealne nagibe bivšim poklicnim zločincem in morilcem iz vodstva »narodno-osvobodilne vojske«, kakor je n. pr. »brigadni« poveljnik Stanko Semič, s komunističnim imenom Daki, ki se je večkrat bahal, da je sam z lastno roko poklal na desetine in desetine Slovencev? Ali morejo voditelji kfkega na-rodno-osvol)odilnega boja biti ljudje, kakor je politični komisar bivšega II. bataljona Dolenjskega odreda Majcen Nace, ki je v času najhujših komunističnih pokoljev dejal:
»Odlično delamo! Koder greva skupaj s komandantom Morelom Ivanom (ki je bil že pred vojno obsojen zaradi umora, op. pis.), povsod se vleče za nama rdeča črta. Samo midva sva jih v tem kratkem času nad tri sto pobila. Pot v revolucijo se sijajno pripravlja!«
Ali morejo veljati za prvake kakega narodnega, idejnega in idealnega gibanja mednarodni pustolovci in ljudje letnne preteklosti Ier okrvavljenih rok, kakor so n. pr. dr. Aleš Baebler, bivši junak pariškega podzemlja in rdeči prostovljec iz španske državljanske vojne, ter Lovrenc Kuhar, ki je svojo revolucionarno komunistično kariero začel s poneverbo delavskega denarja pri bratov-ski skladnici v Mežici I Ali je moči kaj takega trditi o Edvardu Kocbeku, človeku, ki je skušal svoje bolestne težnje po oblasti uveljaviti pod vsemi prapori in v vseli oblekali od kolarja preko anarhističnega individualizina, personalizma in »novega krščanstva« pa do najbolj neodjenljivega iu krvavega komunizma?
Niti enemu izmed teh ljudi ni moči česa takega prisoditi. V zločin nad slovenskim narodom, kateremu, so dali ime Osvobodilna fronta, so jih gnali osebni nagibi, osebne strasti in 03ebna uŽa-ljenost, ne pa skrb za slovenstvo ali ljubezen do naroda. Pravo ozadje in nagibe njihovega izdajalskega dela je najbolje izrazil Edvard Kocbek v pismu, ki ga je 10. avgusta 1943 pisal nekemu svojemu somišljeniku v Ljubljano, v katerem pravi:
»Ne gre (nam, to je Osvobodilni tronti, op. pis.) več za zlom fašizmov, ampak za tisto zadnjo resničnost sveta: posest in oblifst.c
In to je edina dejanska reanica o tem, zakaj se voditelji Osvobodilne fronte bore. Slovenstvo in lioj za narodno korist sta jim samo propa. gandna lažl<
Kaffe NOVEGA
d Letos obhajamo oscmstoietnico, odkar je bila Ljubljana prvič omenjena v zgodovinskih listinah, in sicer v nemški obliki Lavbach. V slovenski obliki omenjajo zgodovinske listine naše mesto prvič leta 1146: Lu\vigana. Črko g jc treba čitati za j. V počastitev častitljive obletnice je Ljubljana nedavno dobila cesto z imenom	let Ljubljane«.
d »Potujoči zdravstveni dom« se imenuje sedaj zdravstvena avtokolona, ustanovljena v naši pokrajini v maju leta 19-i-t. Sedaj je kolona iKMfrejena Higijenskemu zavodu. Zdravniki kolone so v treh letih izvršili kljub mnogim težavam in nevarnostim, ogromno delo za narodno zdravje.
d Opozarjamo na naredbo o obveznem pridelovanju oljnih rastlin. Vprašajte pri občini za podrobnosti.
d »Kmetijske novice«. Kot nadaljevanje Orača, ki ga je svoječasno izdajala Kmetijska zbornica, so začele sedaj izhajati Kmetijske novice, ki tudi v svojem podnaslovu še ohranjajo naziv »Orač« za bočnost slovenskega kmeta«. Prva številka z dne 9. aprila 1944 prinaša na uvodnem mestu uvodni članek prezi-denta generala Rupnika, namenjen slovenskim kmetom. Kmetijske novice so službeno glasilo Kmetijske zbornice za ljubljansko pokrajino. Za uredništvo odgovarja inž. Viktor Repanšek.' Prva številka prinaša med drugim naredbo o ustanovitvi Kmetijske zliornice, nadalje več poučnih člankov o kmečkem gospodaisivu. List bo izhajal dvakrat mesečno.
d Vaško pralnico, v kateri bodo dekleta in žene pride perilo za vso občino, so ustanovili v Škof ji vasi pri Celju. Posamezne gospodinje bodo s tem zelo razbremenjene.
d Velekuhinja v Celovcu je razdelila v enem samem dnevu 42.000 obrokov. Pri kuhinji sodelujejo žene, ki imajo doma svoja lastna gospodinjstva, pa vendarle pomagajo.
d Osemdeset let že deluje prostovoljno gasilno društvo v Celovcu. Leta 1864 je štelo društvo štirinajst gasilcev.
d Za novega župana v št. Vidu nad Ljubljano je imenovan g. Knaupp, ki bo obenem načelo\al tudi občini Medvode.
d Srbski kmetje bodo zopet potovali v Nemčijo. Istočasno z vrnitvijo nove skupine srbskih vojnih ujetnikov iz Nemčije v domovino, se je v Beogradu zbrala nova skupina mlajših srbskih kmetov na odhod na poučno potovanje v Nemčijo, kjer si bo poglobila in spopolnila znanje, ki ga mora imeti danes vsak sodoben kmetovalec, vinogradnik in živinorejec.
d Najstarejši čevljar na Sp. štajersekm, 9S letni Hans Egger, je umrl te dni v Mariboru.
d Dvajsetletnico obstoja in požrtvovalnega dela praznuje nogometno društvo SK Mladika na Kodeljevem v Ljubljani.
d Ribezelj ima mnogo vitaminov, Na Gorenjskem in Koroškem bodo letos v znatnem o»)segu razširili gojitev ribezlja, ki jx> vsebini vitaminov daleč prekaša limone in pomaranče.
d Zaradi pomanjkanja krovcev so v Celovcu odprli poseben tečaj za krovce, na katerem bodo prebivalce Koroške in Gorenjske seznanili s krov-skimi deli. Ta dela so važna zlasti v dobi letalskih napadov.
d Junaki. Na posledicah na jugu dobljenih poškodb je umrl koroški rojak višji grenadir Kristijan Rupnik. — Na južnem bojišču je padel dne 5. januarja 34 letni desetar Hubert Smole iz Celovca.
d Proti kokošji kugi priporočajo nekateri tudi sledeče zdravilo? Na drobno sesekaj nekaj česna, vli| nanj par kapljic olja in mešanico bolni kokoši potiska, skozi kljun dva do tri dni po dvakrat na dan. fiscancem samo enkrat dnevno
d Ob aajnovejiern bombardiranju Tržiča (Mon-
šene tudi nelavske hiše. Organi socialne pomoči Vrhovnega komisarja so nudili oškodovancem potrebno pomoč tudi v perilu, obleki in denarju
• J X, ! "ae>0 ,0Či,i Tino 5amo »d » do 14
in od 18 do 20. 4«
<| V Gorici so dobili v aprilu tudi sledeča ra-cionirana živila: riia na osebo po 2 kg, olja 1 *lcl, masla 50 gramov, sladkorja po 500 gramov na osebo (za otroke do 3 let po 1000 gramov). Razen tega so prejeli še jx> 300 gramov sira na o«cbo iu po 100 gramov paradižnika.
d Zrelostne izkušnje za učiteljske moči so bile od 27. do 30. marca v Celovcu. Skušnjo je prestalo 72 kandidatk. Učiteljske kandidatke so bile že od 1. septembra lanskega ieta nameščene in so poučevale na rajnih gorenjskih šolah.
d Trimioutni molk so imeli na velik petek tudi letos po vseh tržaških industrijskih obratih, uradih, delavnicah ter javnih in zasebnih uradih. Za ta čas so delo prekinili in uveljavili popolno tišino v počastitev spomina Kristusove smrti.
d Nenavadno kokoš je imel Alojz Okroglič v Pcnlgori pri Gorici. Kura je namreč že nad mesec dni znesla vsak dan po dve jajci. Za kokoš se je zanimal neki goriški profesor, ki jc ponujal Okrog-liču zanjo nad 700 lir. Te dni je kokoš poginila. Seveda je sedaj Okrogliču žal, da pute za lepo vsoto ni prodal.
d 350.000 moških je obril znani tržaški brivec Josip Miazi, ki je proslavil te dni 75 letnico svojega dela.
d V Gorico ni dovoljen prihod, oziroma iz Gorice ni dovoljen izhod od 20 do 6. Kdor prekrši odredbo, tvega življenje,
d Za domovino. Misel slovenskih narodnih varnostnih straž si pridobiva vedno več tal v vsej primorski deželi. Razveseljivo se množi število onih, ki stopajo v njih vrste, še bolj pa raste priznanje, ki ga uživajo domobranci v mestu in na deželi. Odraz tega priznanja je članek, ki ga je priobčila »Adria-Zeitung« v svoji številki od 9. aprila. V toplo pisani besedi, ki zavzema skoraj pol zadnje strani in jo osvetljujeta 2 zanimivi sliki, pripoveduje novinar g. K. Bali o organizaciji varnostnih straž, njih razvoju in življenjski nujnosti za deželo. Pravi, kako se domobranci skrbno in vztrajno vežbajo, kako so borbeni in kako je v njih živa zavest, da s svojim nastopom proti komunizmu varujejo dom in rod.
d Od 13. aprila dalje velja zatemnitev od 21 do 5.
d Gorenjski grobovi. V zadnjem času so v škofjeloški občini umrli: Frančiška Jako-mini iz Sta,hiš, Marija Kalan iz Stare Loke. Marjana Kožuh iz Čepulj, Marija Triller iz Stare Loke, Pavel štibler od Svetega Duha Janez Sever Iz Puštala, Stanislava Jamnik iz Stare Loke, Terezija Krajnik iz Križne gore, Frančiška Guzelj iz Puštala, Jožef Langerholz u cPevna- Frančiška Rajgelj iz šntne, Andrej Hafner iz Dorferjev, Anton Afrič iz Stare Loke, Martin Svoljšak iz Binja. — V Poljanski dolini so od'šli v večnost: Marija Tušer roj. Benedik iz Spod. Ravn, Danijela Kristan iz Dolenje Žetine, Martin Ferlun iz Mnlensikega vrha, Jurij Dolenc iz Podobena, Vencelj Sta-nonik iz Lovskega vrha.
d Nesreča ne počiva. Tri prste na levici je odrezala cirkularka 31 letnemu delavcu Janezu Sparovcu iz Višnje gore. — Sekira je presekala zapestje 39 letnemu Antonu Hudniku na Dobrovi pri Ljubljani. — Desnico si je zlomila 68 letna posestniko-a žena Marija Sku-ljeva v Sodražici. — Pri padcu s kolesa si jc zlomil levo ključnico 15 letni pastir Ivan Čuk v Blatni Brezovici. — Neznan avto jc pred prazniki v Sneberjah povozil Marijo Prusni-kovo, 70 letno posestnico v D. M. v Polju. Dobila je hude notranje poškodbe in tudi poškodbe po životu ter je podlegla. — Delavcu Francetu Primcn na FužinaJi je cirkularka odrezala prste leve roke.
d Nekaj ljubljanskih nezgod. V mestnem zavodu za onemogle stanujoča 791elna Uršula Sko-kova, roj. v Preddvoru pri Kranju, je padla po stopnicah in se hudo poškodovala v desnem kolku.
—	Trgovski sotrudnik, 29 letni Ernest Kovačič se je hudo opekel po glavi in vratu. Prepeljan js bil v Slajmerjev dom. - V kurilnici drž. železnic ob Viiharjcvi cesli zaposleni pleskar Ivan Gerkman, stanujoč v I). M. v Polju, je dobil pri strojnem delu hude poškodbe po životu in jim je podlegel.
—	Strojevodja drž. železnic, 34 letni Ivan Tiller Si je pri skoku z vlaka izvinil desno nogo — Služkinja Pepca Znidaršičeva, stanujoča na Miklošičevi cesti si je pri delu poškodovala desno roko
—	I oseslnik-begunec Jože Križman, doma iz okolice Zagradca, je na Dolenjski cesti padel z lestve m si zlomil desno nogo. — Na Rimski cesti stanujoča zasebnica Štefanija Gergoletova je padla po stopnicah in se močno poškodovala na glavi
M S V I GROBOVI
V Divači je umrl 42 letni posestnik Alojzij Rebec. — V srbskem Čučku je odšla v večnost Ljubljančanka vdova po postnem kontrolorju Frančiška Zaje. — V Višnji gori je odšel v večnost upokojeni župnik g. Jakob Kalan. —
V	Novih selili je odšel v večnost bivši dolgoletni župan občine lianjaloka Josip Kajfiv.
V	št. Vidu nad Ljubljano so djuli v grob posestnika in mesarju Valentina Jagra. — V Temenici je odšla po večno plačilo Ana Fojdiga roj. Goif: so jo pokopali v št. Vidu pri Stični. — V Ljubljani so umrli: posestnik Janez liro-vat, trgovski sotrudnik Gabrijel Kastelic, Boris Vcrtelj, Antonija Sicherl, vdovu po železni-čarju Lucija Pugelj roj. Jnger, 73 letni postre-šček v pok. Anion Kosmač, žalezniški upokojenec Ivan Kofol, 82 letna Marija Schiffer roj. Hudovernig, Marija Mihelčič roj Grlj, trgovski poslovodja Franc Buli, sodni nadsvetnik v p.
T_......II -'. - I	..........1:.. ___i------;l
Leopold žužek, vdova j»olic. nadzornika Ne/ika Podreberšek, Terezija Terček, polic, vi^ji stražnik Alojzij Pestotnik in uradnik dr. železnic v pok. Ignacij Zupančič. — Naj počivajo v miru, preostale tolaži Bog!
Kolovrate v roke!
Pri obnovi naših opustošenih in obubožanih krajev sta obleka in perilo zelo važno pogla\jc. Treba bo poseči prve čase spet po domačem pre-divu in tkivu.
Volno domačih ovac bo treba doma predelati, da se bo dobila trpežna preja za pletenje raznih trpežnih pletenin, predvsem delovnih jop in zimskih nogavic. Zato naj 6e goji čira več ovac povsod po deželi. Tudi staro tvorivo je uporabno. Stare nogavice je treba dobro oprati, sparati in pregre-dešati, pa se dobi spet material za prejo. Celo staro sukno se premeša in lahko predela z drugim materialom za uporabno prejo. Za mešanje se lahko uporablja tudi umetno predivo, ki' je sicer manj trpežno, pa vendar zelo dobro uporabno.
Za predelavo materiala služita dve pripravi, grede in kolovrat. Svoj č?.s je vsa predlo po deželi in po mestih in domači tkalci so imeli vedno dosti dela. Kasneje se je pa razvila tekstilna industrija do takšnih mej, da je bil omogočen nakup tkanin tudi najrevnejšim. Danes je to nemogoče in bo tudi še po vojni precej časa onemogočeno redno delo tekstilnih tovarn. Zato mora vsakdo gledati, da si pomaga kakor ve in zna. da se obleče.
Da seznanimo naše žene in dekleta s tem koristnim delom, je dana zdaj možnost pouka vsem, ki se zanimajo za to na Zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Dolenjska cesta 23. Tam se vrši pouk v predeniu in predelavi raznega materiala ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih dopoldne od 8 do 12. Na razpolago so novi kolovrati in vse druge priprave. Dana je tudi možnost eaposlitve po dovoljno doseženi spretnosti predenja. Prijave sprejema uprava zavoda dnevno od 10 do 12.
Okrog sosedov
s Za 50% so zvišale svoje tovorne cene S 1. aprilom hrvatske železnice.
s »Betocel« delniško družbo z glavnico tO milijonov kun so ustanovili v Zagrebu. Družba bo izdelovala in prodajala stavbeni material.
s Ceno kvasa so v Srbiji zvišali na 125 din za kilogram.
s Velja tudi za Slovence. Srbski ministrski predsednik general Nedič je objavil te dni narodu proglas, kjer čitamo med drugim sledeče: »Srb noče pod1 boljševiški jarem. Ne mara komunizma in se bo proti njemu boril do po; slednjega moža, (lo poslednjega diha. To »■'•i vedo vsi in s tem naj računajo.' Boj za obstanek srbstva se je pričel, ali bo uničen boljševiški zmaj ali pa se bo knjiga srbske zgodovine za zmeraj zaprla. Srbija brani svoj dom. svoje ime, svojo vero. V krvi in smrti so vsi Srbi postali eno.«
s Družinske doklade v Zagrebu. S 1. apri; lom so pričeli v Zagrebu prejemati vsi privatni nameščenci in delavci posebne družinske doklade, ki znašajo mesečno 1200 kun, t. j. 40 kun dnevno za vsakega družinskega člana.
s Površino s sončnim semenom posejane zem* lie se je dvignila v Bački od 5000 ha v 1. 1938 na 80.000 v 1. 1943.
Vranjek je taval po Udnem borila, zavit v koče in oborožen s pu-kj risanko. I>nevi so bili topli, no-liladne. Veter je pihal skozi drevje in tiči so se skrivali v grmovih. Mirno in veselo je bilo v vasi. mirno in veselo ni bilo v Ud-ncin borštu. Vranjek je taval po njeni, l>orovci so se mu smejali, jelke so mu kazale brbte. Puška je liila še njegova mati božja, ali tudi :ta ga zapušča. Krega se z njo, zakaj puška je osamela. Sam je. sama samcata je njegova risanka, in kaj, če pride več drugih in se vse upre njegovi puški.
Veliki zvon v Spodnjih Dupijaii je zapel, je pel tako milo. tako genijivo, kakor še zdaj čez sedemdeset let. Pel je ob praznikih, donel je ob zdravi Mariji, zvenel, da so ušesa glušela, da se je srce topilo. Mrliču pa še ni zazvonil.
Pajkova straža je hodila po Udnem borštu, Klanškov Miklavž jo je vodil in se kregal nad Vranje-kom: »Domač človek — pa tako hu-Bdoben!«
I Cradovemu Andrejcu se vest ni ■vzbudila, vzbudil pa se mu ie sum-Ida gre moč pred pravico. In njegova pravica? Ali se je ni Boltar-jeva Marjanica ustrašila? Ali ne pojema njegova pravica?
In zakaj pojema? Vranjeku je bilo tesno pri srcu. žalosten je bil. Življenje se mu je 71 Telo pusto. In vendar je imel vsega dovolj. Samo miru je pogrešal.
Stal je na Srednjem Klancu, zavit v koce. Hladna je bila noč, koci so bili gorki, ali v njegovem srcu ni bilo gorkote. Nemir mu jo je vzel. Videl je svit sable, videl je Idesk puške v vasi — pa je zbežal. Jekel je pred stražo, mimo Krče-voga kosca je. zavil čez Gabrovico proti potočku Želinu. Odtod je krenil v /anožno.
Hude misli mu ne dado spati.
V ozki dolinici sede na hrastovi štor in se zavije v gorke koce. Spanec ga prijema, ali hude misli mu I ne dado spati. Ozira se v Kukovčev gozdni del, pogleda na desno borovce v Maturelnovem delu, motri jelke v Ahčevem delu, — a vse te jelke, vsi ti borovci se mu reže, se mu smejejo, rekoč: Nisi več naš gospodi Tudi studenec mrlja pred njegovimi očmi izpod rušne Ahče-vega brega, teče svojo pot dalje in se ne meni za Gradovega Andrej-ca, ki sedi na trohnelem štoru...
Dan sc dela. noč se niža. Gozdni tiči naznanjajo dan, sova skovika žalostno pesem ...
Od druge strani se premika Pajkova straža. Stooa čez travnate 1 rate in klade, zavije mimo Bera-ške doline in se spusti skozi temni Temnik, Miklavž in njegov brat oprezno stopicata čez part priin-skovske mežnije, Pogačnik s svojo stražo po stezi nad Želinom.
Tiho je, mirno je, saino listje Jumi pod nogami...
Vranjek se predrami in zagrabi za puško.
Stražnik Prokel je hitro in dobro pomeril.
Krogla je prebila koc, presekala srajco in se zasadila Vranjeku v prsi.
»Micika, pomagaj!« vzklikne ranjenec in puška mu zdrkne iz roke.
Straža biti proti dolinici Zanož-ni, »Ni še mrtev!« zakliče stražnik Rado in ga udari po glavi s puškinim kopitom.
»Na, Vrana, ali boš kaj zapela?« povpraša pisar zaničjivo.
A ni bilo odgovora. Jernej je te kel na vso sapo v vas klicat va-ščane. Miklavž pa ustavi Kuharja, ki je šel z vozoin po drva. Vzame mu legnarje z voza in jih ponese v Zanožno.
Ljudi je prihajalo vedno več, Vranjeka polože na legnarje in ga vlečejo v Duplje. Gradov Andrej je še dihal.
»Ali si bi! zraven pri ropu na Sv. Joštu?« ga vpraša Pogačnik,
»V uh me piši!« odvrne Vranjek
s pojemajočim glasom. To so bile njegove zadnje besede.
»Prižgite mu luč, umira!« zakliče Gregorka in si briše oči.
Birič brzo ukreše g"bo in pravi: »Za tega je taka luč dobra!«
Mrtvega so privlekli na legnar-jih pred Grad — Vranjekovo rojstno hišo. Polože ga na klop, pobero vse njegove stvari, zlasti orožje, in zneso na vežni prag. kjer razbijemo vse na drobne kosce.
Pokopa! ga je 28. avgusta na ti; hem dupljanski beneficiat loma/. Babič.
Veliki zvon mu ni zvonil, KONEC I. DELA.
DRUG! DEL GOSPOD KAJETAN
Bila je tretja adventna nedelja. Gospod Matevž Eurlan, brnski be-neficijat, je pričakoval gostov. Od-molil je križev pot in ko so ljudje prepustili cerkev varstvu sv, Šim-na in Jude, je cerkvenik potegnil močan in dolg zapah znotraj cerkvenih velikih vrat.
Ko pa beneficijat. suh in dolg mož pri 40 letih, le ne pričaka gostov, sede v svoj voziček, ki ga je sam napravil in poganja! z dvema vintama, ter se |>opelje na sprehod proti Nasovčam.
Nekaj snega je ležalo po zmrznjeni cesti in voznik se je dobro upiral, da so se kolesa obračala po sneženi cesti. Pa ni dolgo vozil. Nasproti mu pride mlad gospod!, krepko postavljajoč svojo okovano palico na trda tla.
»Ave, sosed!« pozdravi gospod beneficijat vodiškega kaplana Ignacija Valenčiča. »Kar počasi stopaj dalje, jaz grem Kajetanu naproti.«
Ni še ropotal četrt ure po sneženi cesti, ko zagleda pred sabo komendskega kaplana Kajetana Iluberja s puško na rami.
»Kar pri6edi, prijatelj! Gospod Nace je že pred nama,« izpregovori beneficijat z Brnika.
»Saj se še dosti naglo premika ta pošast, gospod Matevž! Ko bi le ne ropotal tako!« pravi kaplan iz Komende, ki mu je dobro dela ta vožnja. Bil je mlad mož blizu tridesetih let, visoke postave, resnega obraza, svetlih oči, visokega čela in temnih las. Nosil je hlače panta— lone, kar je bilo takrat pri duhovnikih nekaj novega.
Ljudje so se držali na smeh, ko je gospod Matevž podi! svojega konjička skozi vas, gostje pa so začudeno gledali skozi okno Odem-sove gostilne njegovega sotovariša z lepo dvocevko na rami.
»Vi, gospod Nace, se bolj zane-sete na svojo palico kakor na voziček gos[K)ds Matevža,« pozdravi krčmar Odems prihajajočega ka-plana.
»Ta ne zgreši nikoli, Lebar.« odvrne vodiški kaplan, »tudi rokov-njača zadene.«
Pri teh. besedah zapiči gospod Nace svoje oči v oči krčmarjeve, da je ta trenil s trepalnicami in trenutno zakri! svoje zenice.
»Pa se kaj oglasite nazaj grede, gospod Nace!« spet zine krčmar.
»Bi se, ko bi — bi se, ko bi —«
»Mačka zajca storila, kajneda.«
»Pa zadušila.« odvrne kaplan, ko je že meril svojo pol dalje.
Krčmar se je potuhnjeno smejal za odhajajočim pešcem:
»lla, zadušila, zadavila, pa vo-aiška mačka tega ne bo storiia. Za to bodo že drugi skrbeli.«
Duhovniki so se v tem že našli v veži brniškega župnišča.
Postrežnica Mica je pogrnila mizo v obedniei in jo obložila.
»Hudo je zdaj jki naših krajih,« spregovori domači gospod, »odkat so rokomavhi dobili tako asoS, Kmetje se jih boje in jim vse do« volijo. Nihče se jim ne upa usta« viti. Gosposka pa drži roke križem in se ne požene za varnost občanov.«
»Naš gospod župnik Arko je zelo zavzet za to, da bi se kaj ukrenilo zoper rokovnjače. A prebojeS je in sam si ne upa,« doda vodižki kaplan.
»Škoda- da sta odšla iz Cerkelf kaplana Zarnik in Dolenc. To sta bila neustrašena in spretna gospoda. Novih dveh še ne poznam. Tudi župnik je nov. V Cerkljah torej za enkrat ni nič,« pravi beneficijat.
»Kaj pa lahovški gosfxxf Ku« bar?« popraša Icomendski kaplan.
»Ta ie že 63 let star in upoko< jen,« odvrne beneficijat,
»Pa bi se ti zavzel, gospod Ma« tevž!« izpodbuja vodiški kaplan.
»Jaz sem pa rokovnjačem na zobeh, Pri mojem krčmarju Lefcarjtt so stalni gostje in on sam ni niS lx>ljši. Zagotovim vama seveda sv<j« jo pomoč. Menim pa, da si ti, K?.<-jetan, kakor nalašč za to, da M prvi dvignil zastavo zoper te pla-šarje. Ti si bil vojak, celo drago« nec, si mlad, čvrst, zmožen, navdn-šeu za vse dobro, in farani so se t® že oklenili, dasi si prišel šele pred nekaj meseci semkaj. Tvoj župnik je sicer odločen in zastaven mož, a ni priljubljen pri faranih. val beneficijat Avguštin je bolj za bolnike/oba pa sta pripravljena, da te poetpirata čez drn in strn. Vaš zdravnik Zupan je srčna kroparska kri in župan Vampek je mož brez strahu. Zato pa vzemi ti najprvo vajeti v roke. Možje pojdejo za tabo, kamor boš hotel,« navdušuj® rtomači gospod,
»Hudo je zdaj po naših krajih...«
»Premalo sem še znan f>o oko« lici,« pomišlja komendski kaplan.
»Tem bolje za te, prijatelji Saj' ti pojdemo vsi na roko,« zavrne beneficijat.
»Jaz že-« pristavi vodiški. »Takoj v nedeljo skličem ljudi in jim razložim, kako bi uničili to gadj® zalego,« se razvname vodiški.
»Treba bo napraviti spomenico na cesarja, da se m« z živo besedo popiše ta deželna nadloga,« pristavi Iluber.
»Tisto bom napravil jaz,« odvrne hitro gospod Nace.
»Dobro, gospod Nace! Ti si mojster v slogu,« pritrdi domači go« spod.	. ,
»Ako ti danes teden na pnžmct udariš po rokovnjačih; bom tndi jaz,« pridene kaplan Huber.
»Tu je moja roka,« odvrne "lenčič in mu pomoli desnico.
I Dalja »-IhodnJ!«)
51
Kmetic orle njwo. • •
(Prosto po Ušinskcm )
Kmetic orje njivo, z zrnom jo posipa: »lušajo učenci v šoli nauk božji. iV mehko zemljo leže zrnje rodovitno: T dušo mlado prišla božja je beseda. Dež namoči polje, sonce ga pogreje: 'dobrohotnost dušo mlado ozareva. Zrnje ne propade v temnem zemlje krilu:
v skritem srni najde prostor dobri nauk. Iz zemlje priklije zelena pšenica: vzgojo razodeva pametna beseda. Zalarelo polje je v rumenem klasju: v dobrih delih viden vsem je božji nauk. Daj. Gospod, ob času dež in dneve jasne: lučka božja v srcih nikdar naj ne ugasne.
Dokler je še trajal boj, je napel vse sile, zdaj pa je bil popolnoma izčrpan. Ko se jc okrepčal z jedjo in pijačo, si je kmalu nekoliko opomogel. Toda kolikorkrat je poskušal vstati, tolikokrat je zopet padci na tla, zaradi bolečin in oslabelosti.
Tedaj pa se je Petek sklonil in z mojo pomočjo dvignil Španca na ramena ter ga odnesel v čoln. Tukaj ga je nežno položil poleg očeta, ki si je tudi že opomogel in ni vedel kako nai mi izka/e svojo hvaležnost za vse, kur sem storil za njegovega sina.
Ko sva s Petkom znosila v čoln vse najine stvari, sva začela veslati proti domu. Veslala sva tik ub obali Klub močnemu vetru nama ie uspelo, da sva spravila čoln do izliva reke. Medtem ko sra jaz ostal z rešencema v čolnu, je Petek odšel nazaj in sc ! kmalu vrnil še z drugim čolnom.
Zdaj pa se jc pojavila nova težava. Kako naj spraviva oba gosta v trdnia-vo, ko sla bila oba zelo slabotna? — Nobena druga pot nama ni preostala, ko! da narediva nosila iz močnih vej. Nemudoma sva sc spravila na delo. Ko so bila nosila narejena, sva naložila nanje oba nesrečnika in krenila proti trdniavi. Jaz sem šel spredai, Petek zadaj. Hodila sva previdno in počasi zaradi teže in da nista ranjenca preveč trpela onradi tresljajev in sunkov. Končno sva le dospela do trdnjave. Tukaj pa se je nama stavila na pot nova ovira. Kako naj oba gosta preplezata okope? Ni nama preostalo drugega, kot da sva jima zgradila zasilno zavetišče izven obzidja. V nekaj urah sva zgradila iz vej in kosov jader varno kočo, kamor sva odnesla oba nesrečneža in ju položila na ležišče, narejeno iz riževe slame in kozjih kož. Kako sto naju revčka blagoslavljala! Mar mislite, da take zahvale ne sedajo do nebes? Kakor sega do Boga glas tistega, ki mu je bila storjena krivica, tako segajo tudi zahvale.
Posveti z Robinzonovimi podložniki.
Moj otok je bil zdaj obljuden. Bil sem ponosen, da sem imel tri podiož-nike in da sera bil njihov vladar! Kaj mi je še manjkalo, da bi se imenoval kralja?... Otok je bil moja last in noben kralj se ni mogel pohvaliti, da bi imel boli vdane podložnike, kot so bili moji, kajti vsem trem sem rešil življenje. — Bil sem Bogu neizmerno hvaležen, da mi je dal možnost, da »em storil nekaj dobrega na tem zapuščenem otoku.
Posebnost mojega kraljestva je bila v tem, da ao moji podložniki pripadali različnim veroiepovediut. Petkov »če je bii pogan. Spanec katoličan, Petek pa protestant, ker sem ga jaz poučil v tej veroizpovedi. Toda nika-ke nestrpnosti ni bilo; vsak je spoštoval svoje tovariše.
Tudi kar se tiče prehrane sem lepo ravnal z novimi podaniki. S Petkom ,va prinesla v njuno kočo majhno mi-
zo, obloženo z najboljšim, kar je premogla moja kuhinja. Kralj in podložniki so jedli skupaj in se počutili zelo dobro, ker so se med jedjo lahko tudi pogovarjali. Španec je poznal jezik divjakov in je prevzel vlogo tolmača. Kaj pa Petek? boste rekli. Petek je prevzel vlogo kuharja in strežnika.
Po večerji sem poslal Petka k čolnom po puške, ki sva jih pustila tam. Drugi dan pa je odšel na kraj bitke, da pokoplje mrtvece in ostanke njihove ogabne gostije.
Spanec, ki je bil silno izčrpan zaradi velike izgube krvi, je kmalu zaspal in se doigo ni prebudil.
S Petkovo pomočjo sem medtem začel izpraševati njegovega očeta o pobeglih Karibih, če se mu zdi verjetno. da se bodo vrnili v velikem številu in nas spravili v nevarnost. On po mi je odvrnil, da so odpluli v nepravem času in da jih je poleg tega še presenetil vihar ter da so bržkone utonili ali pa so morali pristati na kakem sovražnem obrežju, kjer so jih domačini zajeli in pojedli. Če pa se jim je kljub vsemu posrečilo vrniti sc domov, tedaj poč ni bilo mogoče vedeti, kaj se še lahko zgodi. Po njegovem mnenju pa je uspeh »Bliskov in gromov« naredil nanje tako strahoten vtis, da jih je slišal, kako so na begu vpili, da je prišlo sto tisoč hudičev izpod zemlje, da jih pokončajo z ognjem.
Pri teh besedah je starec gleda! mene in Petka, kakor da bi hotel prepričati samega sebe, da sva midva sama uprizorila ta vražji ples, ki je tudi njega napolnil s strahom, ko je ležal v čolnu zvezan, da ni mogel videli ničesar, a je slišal vse.
Starcc je dobro napovedal, kajti noben divjak sc ni prikazal več na otoku. Za vsak primer pa sem bil vedno pozoren, čeprav smo bili zdaj štirje in bi ob morebitnem napadu obračun bil lažji za nas, a mnogo usodnejši za napadalce.
Ko sc je s časom zaskrbljenost polegla, se je v meni znova vzbudila želja, da bi zapustil otok; toliko bolj, ker mi je Petkov oče, ki ie bil eden izmed poglavarjev, zagotavljal, da me bodo njegovi ljudje zelo prijazno sprejeli.
Ko pa sem vprašal o tem Spanca, je bi! njegov odgovor kot mrzel poliv na moje navdušenje. Povedal mi je, da je res pristalo tam razen njega še šestnajst Špancev in Portugalcev, da jim divjaki niso storili nič zalega ter da živijo z njimi v miru. Toda živeli so v velikem pomanjkanju in niso imeli niti dovolj hrane.
Pripovedoval ini je, da je bi! na španski ladji, ki je plula iz Rio de Ja Piata na Havano, ki je tovorila kože, krzno in srebro v zameno za kolonijalne pridelke. Med potjo ^ so pobrali pet ponesrečenih portugalskih mornarjev. Pripovedoval pa mi |e se mnogo drugih stvari, ki pa ne spadajo v mojo zgodbo. Povedal mi je, da so ga Karibi rajeli, ko je s svojimi tovariši prihitel na pomoč svojim gostiteljem, ki so jih Karibi napadli.	... j
Vprašal sem ga, kako to, da njemu in tovarišem ni nikdar pnslo na misel, da bi skušali oditi drugam. —
Odgovoril mi je, da so naredili že nešteto načrtov, de pa je bilo vedno mnogo govorjenja in jadikovanja, a sklenili niso ničesar. Pomislil sem, da bi se meni godilo prav tako, če bi imel več tovarišev, s katerimi bi se posvetoval.
Hotel sem tudi poizvedeti, kako me bodo sprejeli njegovi tovariši, če pridem k njim ter skušam rešiti nje in sebe. Vedel sem, da jim kot Anglež in protestant ne bom preveč pri srcu.
»Nikar se ne bojte,« mi je dejal Španec. »Skupna beda ljudi zelo zbliža. Sicer pa, ko bodo zvedeli, koliko dobrega ste nama storili, vam bodo poljubljali noge, kakor vam jih poljubi]' ava midva. Španci nikdar ne pozabijo na hvaležnost.«
»O tem niti malo ne dvomim. Toda vi lahko jamčite samo zase in prepričan sem o vaši iskrenosti. Nikakor pa ne morete s toliko gotovostjo presojati čustev svojih tovarišev.«
»Dobro torej. Če dovolite, bom s tem stprim domačinom odšel k njim in vam prinesem njihov odgovor.«
Sprejel sem njegov modri predlog brez obotavljanja. Španec je hotel priseči.
»Ni treba. Zaupam vam popolnoma.«
S Petkom sva začela pripravljati vse, kar je bilo treba za na pot, da bosta gosta lahko odšla, kakor hitro se bosta čutila dovolj močna. Španec pa mi je svetova!, naj odložimo odhod za po! leta in mi je s tem podal dokaz svoje iskrenosti in preudarnosti.
»Zdi se mi,« ie izjavil, »da je treba poskrbeti za večjo količino živeža, če se bomo pozneje spravili na daljše potovanje, posebno še, ker bomo imeli šestnajst sestradanih ljudi več. S starim divjakom bova obdelala veliko njivo pšenice in riža. Če nam Bog nakloni dobro letino, bo bolje zagotovljen dober izid naših načrtov. Se vam mar ne zdi prav tako, gospod?«
Priznam, da je bil njegov predlog zelo pameten.
Vsi štirje smo sc spravili na delo in v enem mesecu smo prekopali, že tako velik kos zemlje, da smo lahko vsejali 22 mernikov pšenice in šestnajst mer riža. Zdaj je manjkal samo še božji blagoslov, kajti človek seje, a rast daje Bog.
Medtem ko smo čakali na žetev in se nam ni bilo treba bali neprijetnih presenečenj, smo krožili po otoku, misleč vedno na priprave za odhod. Zaznamovali smo tu in tam nekatera drevesa, nakar sem naročil Petku in njegovemu očetu, da sta jih posekala, medtem ko je Španec nadzoroval delo. Ko sem jim razložil, kako šem sam naredil z velikim trudom nekaj desk, sem jima naročil, naj jih naredita tudi ona dva. Naredila sta jih kakih dvanajst in brez dvoma to ni bilo malenkostno deio.
Mislil sem tudi na to, da bi povečal svojo čredo. ICer je bil Petek izvrsten strelec, je hodil z tnenoj ali s Španccm na lov ter streljal vedno ie samice, tako da smo mladiče lahko ujeli žive in jih odnesli domov.
Ko je prišel čas trgatve, smo posušili velikansko množimo grozdja. Bi-
Stran 9.
lo ga je kakih 60 ali 80 sodov. Spo«. znal sem, da je suho grozdje s kru-' hom bilo okusna, zdrava in redilna,' hrana.	;
Vprašali me boste: »Zakaj pa nisi naredil vina?« Ker sem se bal pija-t nosti. »Kaj pa žganje?« boste rekli/ ega sem hranil samo kot zdravilo.] Sicer pa je na otoku bilo več ko do«' volj dobre vode, čiste in sveže, tako' da si nikdar nisem želel druge pijače,-' Ob žetvi smo ugotovili, da je bil naš trud obilo poplačan. Iz vsega srca'1 sem se zahvalil Bogu. Vsejali smo 22 mernikov pšenice, pridelali po smo je desetkrat toliko. Prav tako je bilo z rižem. Imeli smo torej dovolj živeža' tudi za ostalih šestnajst brodolomcev,' tudi če bi potovali na kateri koli del sveta.
Ko smo napolnili skladišče, smo" začeli izdelovati košare, v katere bi spravili žito (za na pot. Španec se je izkazal kot odličen izdelovalec košar, in me je v tej umetnosti kar prekašal.'
Ko je bilo vse pripravljeno in je prišel primeren čas za potovanje, sem dovolil Špancu, da odide k svojim tovarišem, da se z njimi dogovori o njihovem prihodu na otok. Obljubiti so morali s prisego, da mi bodo v vsem pokorni, če pridejo semkaj. —1 Kdor pa noče sprejeti te prisege in' teh pogojev, naj ostane tam, kjer je. Povedal sem jasno vse pogoje in zah* teval od Španca, da priseže, da se bo' ravnal natančno po mojih navodilih'. Kar se pa tiče Petkovega očeta, nisem' zahteva! od njega ničesar, ker sem bil trdno prepričan o njegovi hvalež« nosti in zvestobi. Lahko trdim iz last« ne izkušnje, da hvaležnost ni najmoč« nejša krepost omikanih ljudi in da jo je lažje najti med divjaki. Nekega ju« tra sta Španec in Petkov oče že na-" vsezgodaj odplula z otoka prav v istem čolnu, v katerem so ju divjaki privedli na otok, da bi ju požrli. Bila: sta dobro založena z živežem, imelit sta vsak svojo puško in nekaj stre' 1 liva. Kar se tiče streliva, sem moral! zelo štediti, ker ga nisem imel več mnogo in nobenega upanja ni bilo, da; bi se lahko v bodoče založil z njim.
Bila je polna luna v oktobru. Ve« ter je bil ugoden. Vse je kazalo, da; bosta srečno potovala.	_
S Špancem sva se objela in polju« bila s solzami v očeh. Petek pa je po \ običaju divjakov podrgnil svoj nos ob očetovega. Odrinila sta od brega, midva pa sve ostala tam in jima ma-" hala z rokami v slovo, dokler nista; izginila med valovi.
Obrnil sem se proti otoku in po« gledal Petka, ki se še ni zganil. De-; bele solze so mu tekle po temnopoltih licih. Ubogi dečko! Bog ve sem si mislil, v kakšni zadregi bi bil, če bž moral izbirati med menoj in svojim očetom!
Ladja na vidiku
Minilo je komaj teden dni, odkar" sta odpotovala gosta, ko je nekega' jutra Petek prišel v mojo sobo in me zbudil, kričeč s trepetajočim glasomS »Gospod, gospodi Priti, priti!« Domneval sem, da se vrača njego«! oče s Spancem in ostalimi Evropejci« Skočil sem s postelje, se naglo oble« kel in ne da bi se umil, kar drugače nisem nikdar opustil, sem splezal pol lestvah, ki jih je Petek že postavil, na vrh hriba, odkoder se je videlo daleč naokrog. Z daljnogledom sem pogledal v smer, ki mi jo je pokazal Petek. V svoje veliko začudenje sena zagledal v razdalji približno pol druge milje nekak čoln ali bolje jadrnico s trioglatim jadrom, ki je plula protii otoku, toda bolj proti jugu. Zato s-em prepovedal Petku, da bi se oddaljil od mene. Saj nisva vedela, če so na njej prijatelji ali sovražniki,
4*
lUBBiaa*-
11. «Kmečki do#p
=rn-rTD
Ing. arh. Ogrin Gustav:
Hišna vlaga
V prizadevanju za ustvaritev boljše bodočnosti narodu je treba njegove šege in navade, nazore, življenjske običaje in razvojne pojave, kakor tudi zadeve prebrane, obleke in stanovanja tako gojiti in usmerjati, da se pospešuje zdravje. Vse, kar zdravju škoduje, je treba brezpogojno zajeziti, omejevati in pobijati.
Na čim višji razvojni stopnji je kak narod, tem bolj je odtegnjen zdravilnemu vplivu narave ter postavljen v nezdravo okolje mest in industrije, tem močnejši je vpliv stavb na človekovo zdravje. Zatorej je z naraščajočo gostoto prebivalstva tem nujneje treba prilagoditi za stanovanja in delavnice namenjene stavbe zdravstvenim zahtevam.
Hiša naj bi varovala človeka pred vremenskimi neprilikami. Tej svoji nalogi ustreza bolj ali manj, s kolikršno skrbnostjo je bila pač zgrajena. Začela usodna pa more postati hiša za zdravje stanovalcev, če se zaradi pomanjkljive izdelave prenasičuje notranje ozračje z vlago. Taka, z vlago nakopičena poslopja so leglo za bolezenske klice, plesnol«), hišno go!>o itd. Človeškemu zdravju v poslopju nobena stvar bolj ne škodi kot hišna vlaga, ki povzroča obenem tudi hiši sami največ škode. Največja zahteva, ki jo stavimo na hišo, je torej ta, da je suha, zlasti še, ker vlaga ne ogroža le človekovega zdravja temveč kvari prav tako tudi opremo, opravo, obleko in živila v niej, kvari pa tudi poslopje samo, s čimer povzroča lahko znatno gospodarsko škodo.
Vkljub veliki škodi, ki jo povzroča hišna vlaga, pa se tej posveča vse premalo pažnie. Še celo strokovna literatura jo le nepopolno in često nrav površno obravnava. Nekatere vrste hišne vlage, kot n. pr. zarositev zidu. 11 ie vzajemno razmerie K toplotnotehniči imi vnrašanji, skupno učinkovanje raznih vrst vlage, zračno vlago kurjenih prostorov itd. strokovna literatura le redkokdaj omenja, kaj šele temeljito obravnava. Zatorej ni čuda. da to stvar še celo strokovnjaki često prav različno pojmujejo. Namen tega spisa ie, obstoječi nedostatek nekoliko ponraviti in v poljudni obliki doprinesti o tem vprašanju nekaj več jasnosti.
1. Vpliv vlage na hišo iu stanovalce.
Hišna vlaga je vsekakor naineorijetnejša bolezen, prav za prav nadloga za hišo. Kvari stensko slikariio, luži zidovje in pušča na površju grde madeže, uničuje omet in oplesk. Loti pa se tudi prislonjenega pohištva, kjer kvari furnirsko oblogo in oplesk ter povzroča rjo in oksida-ijo okovja. Les se vsled vlage napne in zvije. Tka-ninaste prevleke pohištva, kakor tudi obleka, ne-rilo in knjige v omarah prepere. Končno prične trohneti tudi les, ali pa se ga loti plesen in hišna goba. ki ie najnevarnejša lesna kuga.
Podobno uničuje vlaga tudi lesene dele poslopja. Napne vzidana okna in vrata ter otežkoča niih zapiranje in odpiranje, povzroča trohnjenje stropnikov, noda in onažev ter posnešuie rast raznih bakterii. zlasti hišne pobe Zaradi bakterij jiostane ozračje zoprno zatohlo. Tako vzdušje bodi stanovalcem opozorilo, da se nahaia v hiši smrtni kal, ki ogroža njih zdravje, opozorilo, da ie treba takoj neka i ukreniti, dokler ne nastane še večja škodi in zlo.
Vlažna stanovanja so mrzla. To nailaž.ie potrdijo oni nesrečneži, ki prebivajo v vlažnih stanovanjih in 11= zna in ugotovili vzrokov, ali nfmaio sredst»v za pooravilo hib. ali pa so kakor koli drugače navezani na vlažna stanovania.
Segretje hiše zavisi predvsem od višine toplotne prevodnosti uporabljenega gradiva. Če je
11. nr. zunania stena hiše nanravljena iz takeea gradiva, ki dobro nrevaia ioplolo. potem bo pozimi nolrania toplota kaj hitro uhajala ven. Taka stena prevaja v hišo obenem tudi zunanji mraz, ki prav tako naglo ohlaja notranie prostore.
Toplotna prevodnost na ie lahko nri istrni gradivu povsem različna. Zavisi namreč od te^a. v koliH meri je gradivo prepojeno z vodo. Večja
vsebina vode povzroča boljšo toplotno prevodnost gradiva.
Pozimi je treba stanovanjske prostore segrevali, da je bivanje v njih zdravo in prijetno. Zaradi štednje kuriva želimo, da ostane gorkota čini dalj v prostorih. To pa je možno le, če je zunanji obod prostorov, to so stene, stropi in tla, zadosti toplotno zaščiten. Ugotovljeno je, da je 3,S cm debela, obojestransko omelana opečna stena za stanovanjsko hišo komaj še primerno toplotno zaščitna. Pri uporabi slabših gradiv utegnejo biti prostori že zdravju nevarni in škodljivi. Sploh je opeka v primeri z drugimi gradivi, kot sla 11. pr. naravni kamen in beton, zelo primerna za gradnjo stanovanjskih hiš. To pa predvsem zato, ker je opeka zaradi svoje luknjičavosti (poroznosti) slab prevodnik toplote. Stena iz. naravnega kamna, ki naj bi bila enako toplotno zaščitna, bi morala biti precej debelejša in hi bila zatorej mnogo dražja. Luknjičavost se javlja v tem, da je v gradivu nebroj zračnih celic, ki so odločilne za slabo toplotno prevodnost gradiva. Ta prevodnost pa se docela spremeni, če se stena zmoči in zračne celice napolni voda. Ker prevaja voda v primeri z zrakom 25-krat bolje toploto, si lahko predstavljamo, kakšna razlika je v toplotni prevodnosti suhe ali pa vlažne stene. Premočena stena hi morala biti še enkrat tako debela, torej najmanj 70 C111, če naj bo nje toplotna prevodnost enaka normalni steni.
Pa tudi pri dvojni debelini učinkuje premočena stena zaradi izhlapevanja vode na stanovalce mrzleje kot pa suha stena z enako toplotno prevodnostjo. Izhlapevanje namreč porabi mnogo toplote, ki pa jo črpa iz najbližje okolice. Ni čuda torej, da sobe z vlažnimi stenami težko pregre-jemo iu da porabimo zato mnogo kuriva, ko pa se porablja toplota za izhlapevanje vlage. Prebivanje v takih prostorih pa je za stanovalce tudi mučno in nezdravo.
Iz zidu izhlapela voda ovlaži sobni zrak. S tem pa se znatno zviša njegova toplotna prevodnost. Stanovalce zatorej v vlažnem stanovanju mnogo bolj zebe, kot pa bi jih pri enaki sebni toplini v suhem ozračju. Občutek mraza zgubi človek v vlažnem ozračju šele pri znatno zvišani toplini, ki pa je v takem ozračju seveda zopet v zvezi z zdravstvenimi nedostatki.
Za zdravje stanovalcev ne zadošča le primerna toplina ozračja, temveč mora biti to ozračje tudi primerno vlažno. Zdravju ne škodi torej le premrzel in pretopel zrak, temveč tudi presuli in prevlažen.
Znano je. da oddaja človeško telo vlago skozi znoinice na koži. S tem si telo vzdržuje enakomerno tonlino, ki znaša pri zdravem človeku + !i7° C. Ze razlika ene same stopinje znači bolezen. Nujno je torej, da se telesno toplino vzdrži na enakomerni višini, kar se izvrši na tale način:
Pri predelavi zaužite hrane se v človeškem telesu neprestano tvori toplota. To toploto je seveda treba porabiti, ker bi sicer toplina postopoma naraščala. Večino toplote izloča koža in sicer predvsem neposredno s tem, da prehaja toplota iz. toplejšega telesa na hladnejše ozračje. Če ta pot ne zadošča, potem oddaja telo toploto tudi posredno s tem. da oznoji kožo ter se toplota porablja pri izhlapevanju telesne vlage. Če je izhlapevanje otežkočeno. nastaja zoprno vročina in [>o-lenie, nastopi zastoj toplote in končno lahko tudi sončarica.
Obseg izhlapevanja telesne vlage zavisi največ od višine zračne vlage, prav za prav od odstotka nasičenosli zraka z vlago. Do polne nasičenosti pa vsrka toplejši zrak znatno večjo količino vode kot inrzlejši. Tako ima n. pr. 1 in' z vlago nasičenega zraka pri — 20* C približno 1 eram vode, pri 0" C jo ima 5 gramov, nri +20° C že 17 gramov. pri -I- 30" C približno HO pramov, pri + 40' C nekaj nad 50 gramov, nri + 50» C pa celo že čez R0 gramov. Pozimi oddajanje telesne lonlote potom izhlapevanja ne pride toliko v poštev. ker oddaja telo zaradi znatno nižie topline zraka toploto lahko nenosredno. Poleti pa, ko je razlika v toplini človeškega telesa in zraka le neznatna, pride za oddajo loplole v poštev predvsem le po-
! KRATKE
Površino z oljnatimi rastlinami olideiane zemlje v Nemčiji so povečali od 5000 ha v letu 1933 na 450.000 lin v letu 1043.
Italijanska filmska industrija se je preselila i/, filmskega mesta Ciucvitta pri Rimu v Benetke.
Vzorno razstavo za žito in koruzo <0 odprli pred kratkim v slovaški Bratislavi.
10 letni načrt za elektrifikacijo dežele j/, delujejo v Romuniji. Delo bi veljalo okrog hO milijard lejev.
265 vagonov peik sončnic je pripravljenih v nekem romunskem pristanišču.
Za vsak kilogram oddanega starega bakra bodo dobili bolgarski kmetovalci 3 kilograme modre galice.
Danski izdelek surovega masla jc bil luni /a 15% večji od predlanskega.
Francoski delavci v Nemčiji so v 1. |'W poslali (loinov 5.'> milijarde frankov od svojih prihrankov.
Po vojni bo prišlo na vsako ameriško drn-žino 10.000 dolarjev od celotnega državnega dolga, je povedal član ameriškega senata.
V Severni Ameriki kupijo vsak dan približno 2.3 miljona gulon bencina na — ponarejene nakaznice, je ugotovil tamošuji urad /a kontrolo cen.
Črn sneg je zapadel nedavno v bližini ril-skeg« samostana v Bolgariji. (Pojav je najbri v zvezi z izbruhom Vezuva v Italiji.)
Že 42 stopinj toplote so namerili ie dni t južnih španskih krajih.
Obvezno zavarovanje za plemenske kobil« je uvedla Slovaška; premija pri živalih, vrednih do 10.000. /nušu 2%, pri živalih, vrednih do 20.000 pa 3%.
Nad 23.000 kg živega srebra je lansko leto pridobila Španija; v letu l'H2 pa 165.000 kg!
Nad 6 milijard dolarjev je izdalo v zadnjem lotu /a alkoholne pijače prebivalstvi Ameriških Združenih držav.
Angleška prepoved uvoza premoga v nevtralne države zadeva tudi Irsko.
Na tržaškem vseučilišču -so odprWi letos tudi stolico za slovenski jezik in slovensko književnost. Vodi jo prosesnr 1'mberlo Izokani.
Dvajset milijonov frankov porabijo Pari-žani letno za sveže cvetlice.
Američani pokade sedaj 15-krat toliko ka kor pred prvo svetovno vojno (247 milijard cigaret!).
Svoboden promet r. olivnim oljem je dovolila vojaška oblast na Jonskih otokih.
Nakupovalno nakaznico za šolske potrebščine so uvedli v Nemčiji,
Novo cepilo proti tifusu iz konjske krvi j« izdelal francoski profesor Vincent Vierg.
Plast pepela iz Vezuvovega žrela je zadnjič pokrila tudi 20 ktn od ognjenika oddaljeni rajski otok C.anri.
Viktor Kmanucl je Imenoval svojega sin« Umberta za »italijanskega regenta«', »odstopiti pa hoče izdajalec šele takrat, »ko bodo zavezniki vkorakali v RinK.
Nemškim kmetovalcem so izdali poziv, naj še povečajo množino mleka in surovega masla.
Pri dosedanjem dvnjsetkratnein bombardiranju Rima je bilo 5000 ljudi ubitih, 11.000 pa ranjenih!
_ Finski parlament je odklonil sovjetske pogoje za premirje.
sred na pol, to je polom izhlapevanja kožne vlage. Ker pa je izhlapevanje možno le, kadar zrak ni z vlago že prenasičen, je razumljivo, zakaj j« toplejši zrak tem znosnejši, čim manjša je njegova relativna vlaga, to je, čim manjši je odstotek vlažne nasičenosti. Zatorej naj zrak kurjenih prostorov ne presega 70 % relativne vlage. Najprijet-nejši je zrak, ki ima okoli 50 % vlage. Seveda |>» tudi presuh zrak ni prijeten, ker preveč suši kozo ter povzroča žejo. Spodnja meja relativne vlage ja nekako 80%, Vendar pa zdravju manj škodi suša kot pa prevelika vlaga, ki v zvezi z vročino !>»• vzroča zlasti izčrpanost, sončarico in razne tropske i bolezni. Zatorej moramo tudi v stanovanju omejiti zračno vlago, kar pa moremo doseči le pri suhi" zgradbah.	(Dalje prihodnjič.)

Mioni — V. Lovšin
Zgodovinski roman 1 x časov «v. Pavla
R O HErLRi
»Ti se pa pazi. Ozej ne zna odpustili tiste-ogu, ki mu je zrušil srečo,« vpije mladenič, ki ¥ kar piskal od jeze.
? Vrgli so ga iz hiše in padel je med mimo-Moče, ki so ga ofostopili s smehom.
i ~ ~ ~
% »So te ven brcnili, e?« vpraša Fince«, star jtrojač, ki je slučajno prišel mimo. f Finceja so se vsi bali kot zlobnega, struženega jezika v Jeruzalemu. Kadar je Finces Vedel za kako stvar, jo je v nekaj urah vedelo ise javno mnenje, kajti Finces je izvrševal polog krojaške obrti tndi služ.lio velikega raz-Jirjevalca novic. Ako je ve<lel kakšno novo | Vest, požrešno, je pustil počivati iglo, hodil i B.re in ure sem in tja tudi v soboto, da jo pove fivsem, kadar pa ni kolovrati!, so jin tisti, ki so Silili požrešni kakih umazanih novic, prihajali Ur njegovo tlelavnico, kjer je iinei vedno pri-jpravljen lakomen grižljaj, da je zadovoljil ladkosnedneže.
Vsi so se ga bali.
»Kakšna kuga je Ananijevn družina; pro-.leti njihovi kačji piski! Kakšna kuga je ilru-;ina Izmaela, Fabijevega sina; proklete njihove esti,« vpije O/ej. »Dal me je vreči iz hiše, ker jn zahteva! zaročenko, ki mi jo je ugrabil-« Živalski obraz starega Finccsa se je raz-gnil v velik posmeh, g »Izmnel?« vprašu. | »labiy«v »in.« H »Tvojo zaročenko,« 1 »Mi je ugrabil.«
I »Zdaj razumem, zakaj je dal ločitveni list Bobri Tamari!« mrmra krojač zadovoljno. Toliko je bil razmišljal, pa ni mogel priti na ||aano.
i »Kdo je tvoje, zaroče-nka?« |> »Rahela, Ananijeva hči.«
»Velikega duhovnike?« vpraša krojač, po-fcešno. Novica ni mogla biti bolj lakomna; bila |e veličastna novost, ki jo mora raznesti. »Hči felikega duhovnika!«
»D«.«
»Ali ni Ananija ugovarjal?« »Ne vem. Zato sera pa jaz ugovarjal. »In te je pognal iz hiše?« »Glej, kako so me pretepli.« Krojač je z dolgim pogledom objel ža-pstno prikazen od nog do glave, razbit in krvaveč nos, raztrgano obleko in naglo odšel. Grižljaj je bil zapeljiv. Izmael, Fabijev sin, tekmec > ljubezni z Ozejem, Bucijevim sinom; stari Bed x mladeničem v cvetu let: saducej s fa-lizejem; rop hčere velikega duhovnika v najvišji službi, in Ozej, ki so ga vrgli z udurci a lircami iz hiše njegovega »rečnega tekmeca, ftcdiko kdaj je imel srečo post reči radovednežem s tako dragocenim grižljajem.
Ozej pa se je utrujen vrnil domov.
Komaj je bil odšel, ko je prišel iz hiše žmael, se zavihtel na hrbet bele mule, jezdne livali samo za velike duhovnike, ki so bili po-boeni, in se podal v spremstvu štirih sužnjev Ananiju.
Romarji, ki so bili še v Jeruzalemu, so poštljivo pozdravljali najvišjega cerkvenega dostojanstvenika, kateremu se ni vredno zdelo odzdravljati na ponižne poklone. Sklonil je tnalo pa zelo malo glavo, pa sartio tedtfj, ako pozdravila velika gruča ali kak imenit-nejši romar.
Luka, ki je žel s Trofinom in se napotil k trdnjavi Antonija, da bo poskusil govoriti s Tavlom, ga pokaže spremljevalcu:
»Pobeljen grob.« t . >^se je belo na njem, n samo zunaj, po-jprivalo, obleka in muln: toda pod to belo obleko se skriva zvita zloba, ošabno, napuh-»jeno in pokvarjeno srce, čeprav Bog obsoja ošabnost ali napuh, ki je oče vseh grehov. Za-|»es kot grobovi. Beli, kadar jih sveže pobelijo, |k> je vsako leto enkrat; notri pa • • •« I Luka utihne. Čutil je velik stud nad i»ra-jelskimi duhovniki, nad tem ošabnim, napuih-| Njenim, epiktircjskim rodom, kuterih bog je
trebuh in ki so imeli tak delež pri božjem trpljenju. On je bil pogan, kakor tudi Trofin; nista prenesla vpliva starega judovskega izročilu in zato nista v razliko s spreobrnjenci iz judovstva imela nobenega spoštovanja do le-vitskega duhovništva.
Iamael ni zapazil slabega vtisa, ki sta ga
.:!..	1.........i._______ L: u i: -------: 1
j/.mini iu iiijju/.u Muucgu vii.sii. m »ia H"
dobila oba kristjana, pa čeprav bi bli opazil, bi se zato ne zmenil. Preveč je preziral Jezusove učence.
Ko je dospel do Ananijeve hiše ni čakal, da bi ga ta povabil v svojo sobo, marveč je kar vstopil, ko ga je služabnik najavljal.
Ananija je opazil, zaradi Izmaelove razburjenosti, da že vse ve. Ozej je povedal.
»Kje je Rahela?« vpraša starec.
Ananija ostro namigne služabniku naj odide. Njegov obraz izraža zelo dobrodušen izraz: velika krinka, ki jo je nosil, odkar so ga dvignili do najvišje časti.
»Bog blagoslovi tvoj prihod. Izmael! Zakaj si tako razburjen,« vpraša.
»Kje je Rahela?« vztraja.
»Počiva v svoji sobi.«
»Hočem jo videti.«
»Počakaj do zaroke. Tedaj jo boš videl. Sedaj ti običaji ne dovoljujejo, da jo vidiš,« odvrne Ananija z dobrodušnim na«mehom.
Izmael mu je moral dafi prav. Zares je bil običaj v Izraelu, tla niso deklice videle ženina pred zaroko. Nekatere ga sploh poznale niso. Mnoge so ga pa večinoma poznale, govorile so večkrat z njim; zaročile so se iz ljubezni. Toda v dneh neposredno pred zaroko so se delnic, da ga ne poznajo-
»Zaroka bi morala biti danes,« pripomni.
»Boš že razumel; Savlov slučaj nas jc tako zaposlil in me je zadržal, da nisem še izvršil potrebnih priprav. Zato odložimo za kak dan. Kdo bi bil včeraj aH predvčerajšnjim sklical povabljence?«
»Daj, da jo naj vidim.«
»Ne gre «
»Nočeš, ker ni več v hiši.«
»Ali je nisi videl, ko je šla na trg?« odgovarja Ananija, in ohranjuje navidezen mir, da bi preslepil Izmaela in samega sebe spraševal, ali mu je morda Ozej povedal resnico. Noče se prenagliti, da ne bi popolnoma prelomil z velikim duhovnikom in uničil neveste, prelepe sionske hčere in svojega bogastva.
»Rahelo si obljubil Ozeju, bivšemu «adu-cejn?« vpraša.
Ozej je torej izblebetal. Veliki duhovnik bi se bil ra<.' oklofutal, ker je zaupal mladeniču, ki ni znal molčati, pa je zakrinkal svojo jezo z nasmehom.
»Ali je bil Ozej pri tebi?« vpraša porog-
^'T°>Njemu si jo obljubil, da ali ne?« vztraja Izmael.	. ,
Veliki duhovnik se zresni. Kot najspret-nejši giumec je znal spremeniti obraz, glas in postavo po potrebi- Na njem je bilo vse iz: umetničeno; vse je imelo namen proizvajati vtis. Nič samohotnega.
»Ne ibi smel niti odgovarjati na taksno vprašanje. Ali ne uvidiš sramote, ki mi grozi? Kako moreš sumničiti, da bi jo obljubljal drugemu, ko sem jo zaročil tebi?«
»Te'puhlogiavec. Je Rahelin ljubimec. Večkrat me je prosil zanjo, pa sem ga vedno zavrnil. Razumeš. Hči velikega duhovnika ne more nikoli poročiti takega, ki je bil včeraj saducej, danes pa farizej.«
»On je torej...« . .	. ,__
»Je norec v ljubezni; je norec ze po tem, ko je napravil obljubo, da ne bo jedel ne pil, dokler ne ubije Savla. Ni pri pravi pa-
met»Slabo je držal svojo obljubo, ker, k0 je prišel k meni, je bil pijan-«
»Vino torej- Ali si mu verjel?«
»Ali mu nisi rekel, da ti je Rahela ugrabljena?«
»Ne.«
»On mi je zatrjeval.«
58.
Benjamin ni čuti! v srcu nikakega sovraštva do lega.nečloveškega kruteža. Bil jc samo žalosten, In še preden se je dobro zavedel, so se vrata zaprla! in bil je zopet sam. Zunaj jc odmevalo hihitarija zlobnega ministra.
59.
Benjamin je začel premiljcvati, kako bi s« rešil iz ječe in brez dvoma tudi smrti, ki mu j'o jc nedvomno namenil strašni berač. Končno je vzradoščen ovil žimo okrog prsta in že je stal Sivec pred njim. Skočil jc nanj ... in ...
60.
Za seboj jc čul močno grmenje in imel jc občutek, da sc nekaj ruši; nalo ga je prevzela divja naglica, s katero ga je nesel zvesti Sivec.
Križem sveta
Oskrba Portugalske se je poslabšala
Portugalska javnost zahteva uvedbo krušnih nakaznic, zakaj v tej državi se je zadnji čas preskrba i živili poslabšala. Sedaj dobiva vsak prebivalec na teden funt krompirja. Stročnice so popolnoma izginile s trga, tudi riža in testenin primanjkuje.
Nove cene za kmetijske pridelke
Bolgarski ministrski predsednik Božilov je naznanil nove cene za kmetijske pridelke. Vse cene so zvišali. Tako za semena sončnic od 8 na 13, za bombaž od 120 na 200, za fižol od 10 na 13, za ovčje mleko od 11 na 15 levov na kg. Ceno za volno še nišo določili.
Zamenjevalna trgovina na Hrvatskem
Zamenjevalno trgovino na Hrvatskem vodi ministrstvo za kmetijstvo, ki je za izvrševanje teh poslov pooblastilo pet oddelkov. V poštev pride naslednje blago: mleko, surovo maslo, sir, jajca, perutnina, žito, stročnice in krompir. Država zamenjuje to blago za sol, tobak, cigarete, cigare, obrtne in industrijske izdelke, ki jih kmet potrebuje. Po posebni izvršilni naredbi sme kmet zahtevati za 100 kilogramov žita ali 50 kg fižola ali za 100 litrov neposnetega mleka ali 6 kg surovega masla ali 4 kg svinjske masti zahtevati: 1. ali 200 cigaret ali ustrezajočo količino tobaka s papirčki in 4 škatlice vžigalic, ali 2. 5 kg soli ali 3. 100 cigaret, 2 škatlici vžigalic in 2.5 kg soli ali 2 kg sladkorja.
PRAVNI NASVETI
Odpravnina za nezakonskega otroka. J. S. I.
Pred leti ste se pri sodišču poravnali z nezakonsko materjo ter sta plačali enkratno odpravnino za otroka. Sedaj pa zahteva ponovno plačevanje, češ da je tisti znesek že porabljen. Vprašate, ali taka [»ravnava, kakor ste jo sklenili ne velja in ali vas liodo res mogli prisilili, da še kaj plačate. — Poravnava sicer velja, vendar ima nezakonski olrok vsled spremenjenih razmer kljub taki poravnavi še vedno pravico, da zahteva od nezakonskega očela potrebno preživljanje, v kolikor enkratna odpravnina ne zadostuje. Šele ko ho otrok si>osoben, da se sam vzdržuje, 1h> prenehala očetova dolžnost skrbeti za njegovo vzdrževanje.
Obvezno pridobivanje oljnih rastlin. Službeni list z dne 12. aprila t. 1. je objavil naredbo, ki predpisuje, da mora vsak lastnik zakupnik ali drug obdelovalec kmetijskih zemljišč, ležečih v Ljubljanski pokrajini, saditi oljne rastline in sicer sončnice. Predpisano je, da bo moral vsak oddali (Jpločono količino semen Prevodu. Pri obdelani [jovršini zemlje od enega do dveh hektarov bo tjeba oddati 10 kg semen. Čim večja je površina obdelane zemlje, tem več kilogramov semen bo treba obdelati in oddati, kar je vse podrobno navedeno v omenjeni naredbi.
Izšla je nova krasno ilustrirana knjiga »Slovenčeve knjižnice";
Tomaži« Jože:
POHORSKE LEGENDE
Legende se bero z veliko lahkoto in bodo našim malim in odraslim v prijeten užitek. Zlasti lepa je legenda o Ogrski Mariji. Legendam ie dodanih tudi nekaj pripovedk. Knjiga je precej obširna in je res lepo darilo. Dobi se po vseh knjigarnah in trafikah. Segajte po njej I
Industrija v Galiciji
Velike industrije Galicija sicer nima, zelo uspešni pa so obrati za predelovanje lesa in kož. V lesni industriji se uspešno uveljavlja izdelovanje pohištva, uspeh usnjarstva pa je razviden tudi iz tega, da je tovarna stroji! svoj izdelek iz mirne dobe povečala že za 50 odstotkov. V polnem obratu so tudi tovarne obutve. Tovarne mesnih in rastlinskih konserv so imele lani štirikrat več izdelka ko leta 1941., v vojnem gospodarstvu so zelo važni obrali kovinske in kemične industrije. Ustanovili pa so tudi številne obrate z? cement in apno.
Čudak
V središču Stockholma si je privoščil nekdo, ki si je to mogel privoščiti, nenavadno zabavo, da je kupil nad sto radijskih aparatov. Obratovali so podnevi in ponoči — vsi. Lahko si mislimo, kako peklenski je bil njih hrup in kakšni so bili občutki pri sosedih. A niti prošnje niti grožnje niso radiomana pripravile do tega, da bi opustil svojo norost. Njegova najemna pogodba je bila takšna, da mu je prepuščala popolno svobodo v stanovanju in z zakonom mu na Švedskem niso mogli do živega. Prepirov ni bilo ne konca ne kraja. Nazadnje po so se sosedje združili in so moža tožili. Uspelo jim je, da so ga sodniki obsodili na preselitev v štokhobnsko okolico. Tam je našel samotno vilo, v kateri lahko nadaljuje s čudovito godbo, ki mu jo uprizarja nad sto radijskih aparatov, Osvobojeni sosedi pa so svojo zmago proslavili z veliko gostijo. *
Zavarovanje na sončno vreme
Najnovejša vrsta zavarovanja, ki ga sprejemajo angleške zavarovalne družbe, je zavarovanje na sončno vreme. Zavarovalnice so v ta namen ugotovile povprečno število sončnih ur v zadnjih letih za kraje, ki se hočejo zavarovati, in sicer od začetka maja do konca septembra. Na to povprečj« se je mogoče zavarovati v poljubni višini. Če bi število sončnih ur potem padlo pod 80 odstotkov izračunanega povprečja, mora zavarovalnica zavarovancu izplačati dogovorjeno vsoto. Najmanjša doba, za katero se je mogoče zavarovati, znaša mesec dni.
Književnost afriških jezikov
Število afriških jezikov in narečij cenijo na 1200. Samo polovica med temi je bolj razširjena. Po ugotovitvah krščanskih misijonov je videti v 243 teh jezikov razločne začetke književnosti. Seveda ji; samo v 17 zamorskih jezikih izšlo do sedaj po več nego 25 del, toda začetek je storjen, da se afriški domačini dvignejo iz teme nepismenosti. Pri tem je tudi upoštevati, tla se zamorci, razen v svojem, tičijo večinoma citati tudi v kakšnem evropskem jeziku.
Voda šumi v c-duru
sta ugotovila dva znana fizika. Šum, ki ga delajo vse tekoče vode, potočki, potoki, reke, veletoki in slapovi, izvira od razpokov neštetih zračnih mehurčkov, ki nastajajo zavoljo gibanja vode. Fizikalne raziskave so ugotovile, da je pri tem slišati večinoma trozvok c-dura c-e-g. Le pri posebno silnem šumenju je slišati še spodnjo dominanto c ja, namreč f, ki prevladuje prav razločno v nesnečih brzicah.
Mali OfflaasniM
Pristojbina za male oglate se platuje naprej.
Korenjevo seme
motovileč, repno seme in travna semena — kupi Fran Pogačnik Ljubliana, — Dunajska cesta št. 33 — (Javila skladišča)
OGLAŠUJ v DOMOLJUBU
šmarnice Marije Pomagaj za letošnji maj
bodo čez nekal dni izšle!
šmarnice so tako kot lanske namenjeno vsem Slovencem. Zato prosimo vse župn urade, da jih naroče pri pripravljalnem »dhnru prvih sobot. Poljanska t«, sta št. 6, čimprej, tudi za svoje faraue. Farani naj jih naroče pri župnih uradih. Šmarnice je spisal stolni kanonik Fran Koretič in so nadvse aktualne vsebine, tako da bodo /.a vsakega Slovenca, deželnim kot meščana, inteligenta, kakor preprostega človeka lepo duhovno branje.
ftCri^eftolkai št. 14
1	2	3	4	5	6	7	8	9
10					11			
12			13			14		
15	10 | 17				18	19	20	
21		22 j 28			24		25	26
27		h				„		
30		31					32	
33			34		35 j			36
37	38	39	40			41	42	
43					44			
45			4t>			47		
Vodoravno: 1. severnoameriška država, 4. počiva in sanja, 7. celotni, 10. zlomljen, razbit, 11. pri spovedi se ga izpovemo, 12. trije enaki samoglasniki, 13. moško ime, 14. cvetlični nasad, 15. kol, 18. zemeljsko bogastvo, 21. oblika pomožnega glagola, 22. začimba, 25. latinski veznik,
27.	oksidirano železo, 28. angl-ško »stare, 29. osebni zaimek. 30. pritrdihiica, 31. domačin, 32. star veznik, 33. dalmatinsko mesto, 36. vrsta voza, 37. kaznivo dejanje, 40. žensko ime, 41. nrav, 43! osje gnezdo, 44. svojilni zaimek, 45. obrtnik, 46. čaj (tujka), 47. se vije nad streho.
Navpično: 1. zemeljski vdor, 2. oblika pomožnega glagola, 3. napiačllo, 4. kozolec, 5. je božja mast, G. moško ime, 7. konopec, 8. bel konj, 9. jeza, trmoglavost, 16. del tržaške okolice, 17. opeče s kropom, 19. praznoverci so se jih bali, 20. plačilno sredstvo, 21. jeza, 23. trije enaki samoglasniki, 24. žensko ime, 26. takšen, 33. vroča votla, 34. del noge, 35. kraj na Notranjskem, 36. iz paradiža je bil izgnan, 38. strupeno "žuželke, 39. /.uželkiu vbod, 41. dim, 42. mrčes (množina).
Rešitev kpižanks št. 13
Vodoravno: 1. prt, 4. pot, 7, rop, 10-rak, 11. ave, 12. Ero, 13. iine, 13. kip, 17. jen, 18. (le)sa, 19. porok, 20. ha, 21. ta, 22. sraka, 24. V (alentin) V (odnik), 25. on, 26. topot, 27. ol,
28.	j«, 29. obara, 31. Ij, 32. bo. 34. galeb, 36. K (atoliška) A (kcija), 37. ica, 38. čin, 39. Ren,
40.	nem, 42. aba, 44. ulj, 45. Ate, 46. mir, 47. ste. Navpično: 1. pristojbina, 2. rama, 3.
(o) tk (a), 4. pa, 5. ovira, 6. te, 7. re, 8. oreh, 9. ponavljanje. 14. ep, 15. korobač, 16. pokoren, 17. J (ornej K (opitar), 21. Ana, 22. sto. 23. ata, 24. vol, 30. alibi, 33. ocet, 34. ga, 35. br. (brat),
41.	me, 42. A (nton) M (edved), 43. nr, 44. us(ta).
Ilerausgeher -dr	Prof i. K, profesor v pok. - Schriftleiter - Urednik: France Kremžar. Journallst, časnikar.
.Domoljub.' sune' 24 li" za ceTje*. zl InSfvo 50T-*—'"""'t'	~ ^ Lai,M»* ~ Vs5 ' U-bljak
p P® uP,aT» »Domoljuba«, - Oglasi se zaračunajo po
.	r	.	"	_ ..................»--V i V LJIMII|lllll.
— Dopise 10 spise spre/ema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, Inserate In r«klamaci|»
V	•»	, ,	..... . — -	u^uunin iusviaic ii
posebnem ceniku. — Telelon uredništva iu oprave »lev. 40-04.