Štev. 39. V Mariboru 28. septembra 1882. Tečaj XVI. List ljudstvu v poduk. Iihaja Tink čstrtek in velja • poštnino vred in t Mariboru s pošiljanjem na dom ra celo leto 3 ¡tld., «a pol leta 1 gld. 60 kr., i» četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravnlštvu t dijaškem semenišču (Knabenseminar). — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brei posebne naročnine. Posamesne list« prodaja knjigar Korak na velikem trgu po a kr. — Bokopisl se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadoe vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 1« kr., trikrat 16 kr S 1. oktobrom se začne zadnje četrtletje, za toraj prosimo p. n. naročnike „Slov. Gospodarja", kateri so samo do 1. okt. bili naročeni, naj svoje naročilo precej ponovijo, da se jim list redno pošilja. Tudi novi naročniki se sprejemajo. Naročnina do konca leta znaša 80 kr. Naročnina se naj pošilja po poštnih nakaznicah. Znamenita pravda. V Celji završili so polovico pravde, ki bode tudi naše čestite bralce gotovo zanimala, posebno tiste, katerim je znan silni nemškutar in liberalec Franc Sorschagg pri Slov. Bistrici. Znanim: Brand-»tetterju, Seidelnu, Wietzelnu bil je ondi desna roka. On je tisti, ki je 1. 1870 pomagal slovenske kandidate v Cigonci tepsti. 1. Zvečer 2. januarja 1876 je v Čresnovcah blizu Slov. Bistrice pri krčmarji Franc Štefanu v hiši Ludvika Kresnik* veliko pivcev, med njimi tudi liberalni strahonja Franc Sorschagg. Mesec dnij pozneje 9. februarja 1876 dojde c. kr. namestniku v Gradec dopisnica brez podpisa, v katerej se ovaja, da je omenjeno večer baje Franc Sorschagg grozno in ostudno psoval cesarja, cesarsko rodbino in trdil, da pridejo kmalu „Prajzi" in razdelijo Avstrijo, kot priči »ta navedena Ludvik in Kajetan Kresnik. Pravda se začne. V prvem zaslišanji, 23. februarja potrdijo ovadbo kot popolnem resnično L«dvik Kresnsk in hlapec Anton Zorko in Kajetan Kresnik, toda slednji le v obče. Popolnem tajili so pa Gregor Jeuševar jn Matevž Kohnej. Na to vloži 30. aprila 1876 c. kr. pravdnik tožbo zoper Franc Sorschagg* zavoljo kaljenja javnega miru in žaljenja svitlega cesarja. Predpreiskava se začne. Franc Sorschagg taji vse, jednako tudi njegove priče Franc Štefan, Jurij Zorko in Ignac Alt. Vkljub temu je slabo kazalo za Fr. Sorscbagga, ker ste mu dve priči omenjeno zločinstvo trdno očitale: Ludvik Kresnik in Anton Zorko. 2. Naenkrat se pa zasukne vsa pravda. Dne 20. junija pride hlapec Anton Zorko na zahte- vanje Franc Sorschaggovo pred sodnijo v Bistrici in prekliče svojo prvo izpovedanje ter da v zapisnik: da je Franc Sorschagg nedolžen, on (Anton Zorko) je krivo izpovedal, ker ga je Ludvik Kresnik za to bil naprosil. Vsied tega je bila preiskava in pravda zoper Franca Sorschagga ustavljena. Namesto njega sta pa sedaj Ludvik Kresnik in Anton Zorko od c. kr. pravdnika tožena zaradi goljufije in obrekovanja in dne 14. aprila 1877 obsojena; prvi je dobil 8 mesecev težke ječe s postom v vsakih 14 dneh, drugi pa 3 mesece ječe. Prizivi ali rekurzi bili so zastonj, čeravno so Kresnikove priče Kari Budna, Tomaž J^ranjc in Marija Pogorelec potrdile navado Franc Šorschagg-ovo zoper cesarja govoriti. 3. Toda pravda zasukne se še enkrat. Ludvik Kresnik je namreč pouzročil, da se je preis-kavanje zopet pričelo ter je mnogo novih prič dal pozvati. Te so bile: Jurij Neužar, Anton, Terezija in Marija Sišt, Filip Fideršek, Mat. Pahič in Janez Georg, ki so trdile, da so čule praviti, kako je Franc Sorschagg, 2. januarja 1876 cesarja psoval; tudi so nekatere priče namignile, da je Anton Zorko bil od Franca Sorscbagga podmitan, zoper Ludvik Kresnika pričati. Sedaj pokličejo zopet hlapca Antona Zorka, in ta izpove, dne 24. julija 1878, da mu je Franc Sorschagg res 300 fl. obljubil (a samo 30 fl. dal), če prekliče svojo prvo izpoved in priča zoper Ludvik Kresnika. Tej novej izpovedi Anton Zorko-vej se je moralo verovati, ker je pristopilo še mnogo drugih uzrokov. Tako je Miha Kac izpovedal, da je 3. ja-nnarja 1876 govoril s Sorschaggom in da mu je ta djal, kako se je prejšnji večer v krčmi bilo o cesarji govorilo in da ga utegne zaradi tega Ludvik Kresnik zatožiti. Anton Pivec je pa čul, kako je Sorschagg k svojej ženi rekel: „če me zvi-ž a j o, dobim 15 let." Ignac Alt in Jurij Zorko pofTjujeta, da je njima Anton Zorko v noči 2. januarja 1876 na poti domov pravil, kako je Sorschagg cesarja psoval. Franc Mihelak in Jožef Pernat pa izpovedujeta, da je njima krčmar Franc Štefan sam resnico tega potrdil, kar se Francu Sorscbaggu očita. Na podlagi teh podatkov in izjav je c. kr. okrožna sodnija celjska dne 5. septembra 1882 Antona Zorka in Ludvika Kresnika nekriva spoznala zločinstva goljufije in obrekovanja. Ob enem je Ludvik Kresnik dobil vse sodnijske stroške v znesku 278 fl. povrjene. Franc Sorschagg pa je bil od krvave sodnije ugrabljen in čaka trdno pod ključ djan svoje obsodbe. Ludvik Kresnik pa, kterega je hotel Sorschagg ob ves upliv spraviti in pogubiti, pije svoboden zrak in velja kot pošten slovensk narodnjak. Vsak dober človek mu čestita k srečnej zmagi! ♦ - Gospodarske stvari. Rak na sadunosnih drevesih. Dostikrat se ona bolezen, ki je pod imenom rak znana, zameni z smodom na skorji, za ktero boleznijo naj bolj jablano bolehajo. Rak se vselej pozna na močni hobotavini lesni, ktera je včasih dosti debeljša od veje na kteri se je naredila. Te lesne hobotovine se pojavljajo v okroglih, na vrhu kakor lijak vdrtih kepah in to je tako imenovani zaprti rak. Pojavlja se pa tudi zlasti na debelejših vejah, kjer se nekaj lesa posuši, tako da nastanejo mrtva mesta na lesu, ktera se kakor stopnjice nazaj umikajo in ktere nagubančeni debeli robovi obdavajo. To je tako imenovani odprti rak. Navadno stoji v sredi takih ran veči ali manjši odkrhek kake veje. Notrajni nagubančeni obrobki se z časom posuše, okolo njih pa se vsako leto naredi novi obrobek, ki je od srede cele rane vedno bolj oddaljen. Zdravega lesa zadej za rano na nasprotni strani postaja vedno manj, pretakanje sokov med lesom pod rakom iz spodnjega zdravega dela drevesa v zgornji tudi zdravi del, postaja vedno težavnejše, dokler da poslednjič gornji del suh postane, ako ga ni že poprej kteri močnejši vetrovi piš odkrbnil. Tkanina rakove otekline je pri zaprtem raku skoraj izključljivo, manj pri odprtem raku samo lesovina, brez posodic in cevi. Ta lesovina ima vsa znamenja v svoji snovi, ktero kaže les, ki je bil po mrazu usmrten. Iz tega se pa tudi izve in zazna izvir in vzrok rakove bolezni. Ali je pri vseh rakovih oteklinah ravno mraz jedin in prvoten vzrak, to se dozdaj še ni moglo do popolne gotovosti doznati. Na gozdnem drevu se pravi, da je tudi neka zajedavna gliva povodnica rakove otekline. Na jablanah opazovani mrazovi rak se začne z malimi razpoki v skorji, ki navadno neposredno pod okami ali pod kratkimi vejicami nastanejo. Ta znamenja rakova se pokazujejo v toliko obilnejšem številu, kolikor vlažnejša da je zemlja, v kteri drevo raste in kolikor lepše in bujnejše drevo prospeva. Pri takih drevesih tedaj, ki bujno rastejo, se spomladni obrobki kmalo sklenejo in rana se zapre. Ti obrobki so v snovi, ker bujno rastejo, prav redki, rastejo od podolgovatih stanic rani vedno bliže in bliže in se združijo in delajo tako podolgovate z lastno skorjo pokrite v sredi kakor usta odprte gumpe. Prihodnja zima te gumpe razcepi, ker se drevo vsled mraza skrčuje, in se ravno te gumpe skrčevanju prav malo v bran postavljajo. Zopet se rana začne celiti. Nastanejo še veči in še bujnejši obrobki. Tkanina prvih je po mrazu deloma že pokončana in brani, da se novi obrobki nemorejo več zrasti in združiti. Tako nastane sred rane mrtvi les v sredi s suhim odkrhkom veje. Velikost teh obrobkov in pa množina paren-hima, v kterem je mnogo močiča nabranega, iz kterega se obilno novih lesnih celic nareja, najbolj in največ zavisi od drevesne sorte in pa od mesta ali zemljišča, na kterem drevo raste. V nekterih krajih postanejo sorte rakove, ktere v drugih krajih sicer tudi od mraza trpč, vendar pa le smodove postanejo, tedaj tako močnih obrobkov ne delajo. V drugih krajih se nareja bolezen, ki je v sredi med smodom in odprtim rakom, tako da se sme po vsi pravici reči, smo d se more v raka sprevreči. Kake pomočke pa imamo zoper to bolezen? Pred vsem drugim se morajo prvotni vzroki te bolezni poiskati in odstraniti, in tu je na prvem mestu ozeblina raznih dreves. Gledati se mora toraj, da jeseni les dobro zazori. Kjer je toraj zemlja mokrotna, se mora za njeno posušenje skrbeti, kar se po pametni drenaži najprej doseže. Na drugem mestu se mora brž, ko se začno debele gumpe po steblu ali vejah narejati, tem nasproti ravnati, kar se po umetnih ranah doseže. To se zgodi, da se drevesu pušča, t. j. da se blizo bolenega mesta na deblu po dolgem skorja do lesa n a r e ž e. Zoper trtno nš posvetovala se je posebna avstrijsko-hrvatska komisija skupno v Brežicah. Avstrijsko zastopali so ministerski sovetnik de Pretiš, baron Moskon, okrajni glavar Rupnik in ad-junkt Hanzelj; Hrvatsko pa sekcijski sovetnik Sto-janovič, deželni poslanec Kotinovič in tajnik hrvatske gospodarske družbe Kuralt. Komisija skle-nola je skupno in hitro postopati. Letos je reč ugodna, ker je le malo krilatih ušij izletelo. Sejmi 1. oktobra v Jarenini, 4. okt. v Arti-čah, Žavci, na Koroškem 4. okt. v Terbiži, na Kranjskem 1. okt. v Starem trgu, 2. okt. Logaci, Vidmu poleg Krke, v Šmartnem pri Litiji, v Cr-mošnicah, 3. okt. pri sv. Heleni, 4. okt. v Tržiči v Motniku, Zagorji, Zdenski vasi, 5. okt. v Toplicah, na Hrvatskem 4. okt. Grubišnem polji. Dopisi. Iz Šoštanja. (Nova čitalnica.) [Konec.] Izvrstno izurjeni pevci čitalnice Mozirske pod vodstvom g. R. Škofleka so s svojimi povsem pravilno in precizno petimi zbori vse občinstvo brez razločka razveseljevali; žilavi Sokolci so na trati nekoliko prav težkih komadov tolovadbe izvršili; pri čaši rujnega vinca so vesele in primerne na-pitnice druga za drugo sledile; mej tem je godba svirala in plesa željni svet, brez izjeme „sivih" Sokolov, jel se je vrteti, da je bilo veselje. Do-šla sta sledeča dva pisma. V prvem piše g. Miha Vošnjak. „Ker sem zarad rodbinskih razmer zadržan se osobno udeležiti otvorjenja Vaše čitalnice, dovolite mi tedaj, da jaz Vam s temi vrsticami izrazim svoje najsrčnejše voščilo k tej za Vaš okraj imenitnej svečanosti. Bog blago-sloviVaše podjetje na čast inblagosta-njenaše mile domovine! Priložena svota (20 fl.) naj se porabi kot moj donesek za pokritje ustanovnih stroškov Vaše čitalnice". Drugo je poslal g. Bogoslav Novak iz Gornje Radgone: „Zahvalim se presrčno za meni poslano povabilo k otvorjenju in prvemu občnemu zboru čitalnice šaleške doline; žalibog mi nij mogoče se tega veselega dneva v vaši sredi veseliti, ker mi tega ne pripušča obilo delo. Pošljem pa Vam za Vaše mlado društvo 7 knjig iz moje bukvarne, izjavim, da pristopim Vašemu društvu kot reden član in priložim za letošnje leto 5 fl. Delujmo z vsemi svojimi močmi v povzdigo svojega naroda! Bog Vas živi, Bog blagoslovi Vaše mlado društvo!" Dalje so došli sledeči telegrami: Ljubljana. — Bodi nepremagljiva slovenska trdnjava sredi prekrasne šaleške doline, vzbujaj in krepčaj narodno zavest ter brani vselej pogumne pravice svojega naroda. Živela čitalnica in njeni krstni boter vrli „Savinjski Sokol". Dr. Vošnjak. — Celje. — Bodi ti skala, katera bode odbijala valove nem-čurstva! Celjski Slovenci. — Sv. Lenart. — Gromoviti živio ravno otvorenej čitalnici šaleške doline! Živili vsi navzočni slovenski rodoljubi! Rojko, Dovnik. — Ljubljana. —Najmlajši naši sestri, čitalnici šaleške doline, srčen pozdrav! Za ljubljansko čitalnico: Bleiweis. — Maribor. — Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke! Živela čitalnica šaleške doline! Slava „Sokolu Savinjskemu!" „Slov. G o s p o d ar". — Z i-danimost. — Vzcveti v krepko trdnjavo nova rastlinica probujenega Slovenstva! Slava vrlemu „Sokolu", bratski pozdrav vsem udeležencem! Slovani naZidanem mostu.—Postojina. — Živela napredna šaleška dolina ! Živeli izgledni rodoljubi pri otvorjenji nove posestrime! Posto-jinska čitalnica. — Prevali. —Žal, da se Vaše svečanosti ne morem udeležiti. Kličem torej: živeli zbrani narodnjaki, živeli pospešitelji narodne omike in buditelji narodnega ponosa! Lipold. — Maribor. — Najstarša čitalnica veselo po- zdravlja najmlajšo sestrico, čitalnico divne šaleške doline. Radostno čestita „Sokolu Savinjskemu" k prvemu izletu. Bog krepi, Bog živi nove čitalni-čarje, mlade Sokole! Slovanska čitalnica v Mariboru. — L j u bi j an av— Slovani smo pozni pa mladi, prihodnjost naša. Živela in cvetela najmlajša čitalnica šaleška in brat njeni „Savinjski Sokol". Bodita močan jez nasprotnikom ! —Uredništvo „Slovenskega naroda". — Vransko. — Novootvorjenej čitalnici bratski pozdrav. Vranska čitalnica. — Dunaj. Navdušen „živio" kliče vrlim savinjskim Sokolom, probuje-nej šaleškej dolini, vsem zbranim rodoljubom v imenu društva „Slovenije". Radoslav Pukelj, predsednik — Maribor. —„Na zdravje!" T r o-bej, Spende. — Slovenji Gradec. — Živela čitalnica šaleške doline. Podgorje pri Slovenjem Gradci. Ivan Rogina. — D. Landsberg. — Gromoviti živijo kličejo k otvorjenju čitalnice šaleške doline. Mozirjani. — Za „Savinjskega Sokola" došla sta sledeča dva telegrama : Celje: — Hvala tebi za obiskovanje moje domovine. Mihael Vošnjak. — Celje. —Živi, živi duh Sokolski, bodi živ na veke! Slava narodu, živeli vrli Savinjci, v duhu z Vami. Celjska čitalnica. — Iz Slov. Gradca. (Politično katoliško društvo) je obhajalo svoj v nedeljo, 17. sept. sklacani zbor. Z mariborskim vlakom prišli so povabljeni gg. baron Godel, državni poslanec, profesor Majciger, meščan Bindlehner in dr. Gre-gorec. Pričakoval jih je deželni poslanec g. dr. Šuc in okrajnega zastopa podpredsednik g. Bre-zovnik s kočijami. Slovenci lepe slovenje-graške doline so svojega državnega poslanca kaj lepo sprejeli. Uže pri g. Pobrežniku plapolale so raz-obešene zastave in od vseh strani donelo je živahno gromenje možnarjev, najbolje z Gradiša. Sv. Janževski župnik č. g. Peter Vozu pozdravili so poslanca v imenu faranov, zbranih pri krč-marji, imenovanem „Taubenwirth". Jednako pozdravi tudi g. Farski, rodom Ceh in daleč poznani izvrstni fabrikant stolov in lesenega pohištva, pred svojo tovarnico in spremlja potem g. barona v mesto. G. Jamnikova hiša bila je kaj lepo okin-čana in pri njej je več županov in veliko ljudi pričakalo poslanca in ga pozdravilo. Potem se pelja g. baron s svojimi spremljevalci v mesto v g. Gtintherjevo gostilno, kder je bila dvorana za zborovanje pripravljena, okusno nakinčana. Tukaj obišče g. Fineti, okrajni glavar, našega poslanca, ki mu obiskovanje precej na njegovem domu povrne. K obedu je bilo povabljenih več gospodov, namreč: major Naredi, g. Farski, č. g. dr. Šuc, č. g. župnik Vozu, Janez Barth, okrajnega zastopa načelnik, J. Brezovnik, njegov namestnik, Vaukan, župan v Golavibuki, Kristan, župan v Lehnu, Vošner, župan v Smartnu, Fišer, odbornik v Šmartnu in Vivod iz sv. Florijana. Točno ob 3. uri popoludne odpre č. g. dr. Šuc zborovanje, predstavi vladinega komisarja g. Korberja in da besedo g. baronu Godelnu. Ta poroča slovenski o svojem delovanji v državnem zboru. Po končanem govoru razloži še predsednik posebue zasluge za slovenj-graški okraj in vsi navzoči — bilo jib je 250 — izrečejo svojemu poslancu zaupanje in zahvalo. Ko vpraša g. predsednik, je li kdo nezadovoljen in zakaj? pravijo zbrani kmetje: „Bog nas varuj! Mi zaupamo svojemu državnemu poslancu in smo Jim hvaležni! Bog nam Jih živi". Pazljivo so zbrani potem poslušali drugega govornika, dr. Gregoreca, ki je govoril o potovanji svitlega cesarja po Slovenskem in važnem položaji Slovencev za Avstrijo. Slovenci so živ jez proti navalom italijanskega kraljestva in pruske Nemčije. Naposled je še razlagal o pomenu in važnosti Slovenskega društva in priporo-čeval njegove resolucije. V novi odbor kat. polit, društva so bili izvoljeni: dr. Suc, Daniel, Vošner, Ovčnjak, Pečoler, Ostre. Možje so se potem razšli domov pokazavši svetu, da so Slovenci slovensko-graškega okraja krepki, neomahljivi, značajni narodnjaki! Bog jih ohrani, Bog jih živi. Zborovanja vdeležili so se razven uže imenovanih duhovnikov še župniki Sribar, Klaužar, Košar in kaplan Geč. Vse se je vršilo v najlepšem redu. Hvala vsem, zlasti M. Vošnjaku za prij azni telegram. Iz Brazlovč. (Nasvet. — Letina. — Celjski n e p r i j a t e 1 j.) Želeti bi bilo, naj bi odbor „Slovenskega društva" skrbel, da bi vsaka fara ali občina imela svojega poverjenika. (Se zgodi, hitrej ko mogoče. Ured.) Letin* bo pri nas slabeja, kako smo se nje nadejali, kajti poglavitni pridelek tukajšnjega kraja krompir bo popolnoma segnjil, ravno tako je z otavo. Pri vednem deževanji nje ljudje posušiti ne morejo. Pred celjskim lisjakom smo pri nas varni. Ako bi se tudi prikazal, ga hitro ugonobimo. Dobil sem eno številko tega umazanega lista v roke in to po veliki radodarnosti Rakuschevege komijčeka, ki ima vedno v svoji prodajalnici pripravljene doslim obiskovalcem v siljovati. Vsak količkaj izobražen Slovenec na prvi mah spozna, da to je grdi volk v ovčjo kožo oblečeu, ker smo vže tako vajeni, da nemčurji in liberalci se le tedaj slovenskega jezika poslužujejo, kedar nas hočejo zapeljati, na primer: kedar pri volitvah svoje kandidate priporočajo, ali kedar hočejo denar iz nas zmolsti i. ,t. d. Čudil sem se hinavcu, ki ima vedno v svoji pisavi besede: „naj bo božja volja" ali „božje ime" misleč s tem slovensko verno ljudstvo slepariti. Sicar se pa znajdejo v lepi Savinjski dolini grdi Judeži in izdajice naroda. Zuani „šoterliferanf in jegov zet pomagata to nesnago med ljudi trositi. Oj ne-sramneži! ki lažete, da ste vi pravi prijatelji kmeta in sploh slovenskega ljudstva! pokažite kaj ste storili vi in vaši pristaši za nas? Še do danes bi nobene slovenske knjige ne imeli, ako bi na vas čakali. Koliko ste pa v gospodarskem ozirn nam škodovali, to ni za popisati. Čisto nič se vas ne bojimo, ker premalo je vas, da bi premagali nas. Kmet in slovenski rodoljub. Od Drave.(Oderubi.)Znano je, da šteje ptujski okraj največ oderuhov, malih in velikih, mladih in starih, kmetskih in gospodskih. Najslabše pa se godi Haložanom; kajti med njimi samimi je mnogo oderuhov, pa v Haloze zahajajo tudi vsi drugi oderuhi. Danes ne bodemo imen teh pijavic navajali, hočemo le to povedati, de se nahaja v Halozah kmetsk oderuh, ki je posodil .pojedinim posestnikom po 100 fl. pod tem pogojem, da mu dajo po branji (trgatvi) namesto kapitala in obresti 6 po-lovnjakov vina; nekteri morali so obečati celo 7. Kdor pozna haložko vino, vč, da »e dobi, ako je letina količkaj dobraj za 2 polovnjaka vina 100 gold. denarjev, in sprevidi takoj, kako umazana duša mora to biti, ki si upa za 100 fl. šest in celo sedem polovnjakov vzeti! To je oderuštvo v pravem pomenu besede! Tej strašni in gospodarjem najnevarnejši kači mora se glava streti ! Kako pa se to naj zgodi ? S pomočjo kazenske sodnije. Cesarska postava od 28. maja 1881 uči, kako se ima proti oderuhom postopati. To postave se je treba držati in sodniji naznaniti imena vseh onih možakov, koji denarje pod takimi pogoji posojujejo kakor so navedeni. Sodnik jih more kaznovati z zaporom (kajho) 1—3 mesecev ali v denarji od 100—500 fl. Tudi vsi tisti naj se naznanijo sodniji, ki jemljejo visoke obresti. Sploh pa svetujemo vsem onim, koje so dobili oderuhi v roke, naj se opirajo na gori navedeno postavo, ter iščejo pri sodniji pomoči. Sodnija ima tudi pravico,uničite nagodbe, sklenjene z oderuhi, ako imajo vse v postavi zaznamovane lastnosti, kar je gotovo važno za vse one, ki so z oderuhi to ali ono nagodbo sklenili. Pravega Slovenca dolžnost pa je, da ljudem, katere so oderuhi vjeli, na vsak način pomagajo. To je dobro in hvaležno delo! Iz Dobrne. (Podpora. Hmeljarstvo.) Znauo je, da je naš kraj letos po nalivih veliko trpel. Med ostalimi mošnjami je še občinska bla-gajnica bila do dobra zadeta. Da bi vsled tega ne bilo treba pregloboko segati v žepe davkoplačevalcev je pri dotičnej seji srenjskega zastopa nek odbornik, ki je pa čez nekoliko časa pozneje toto častno službo odložil, nasvetoval, naj v tej zadevi občina malo potrka pri deželnem odboru. Temu predlogu se ni ustavljal nikdo. Odposlali smo prošujo in pred nekterimi dnevi je županstvu došlo 100 fl. podpore iz deželne bla-gajnice. — Tukaj prirastli zgodnji hmelj je bil izvrstno blago; prodajali so ga 50 kilo po 155 fl. Tudi poznjak bil je prav lep in je omenjene teže veljal 120 fl. Pri zbiranji je, kakor pri gospodarstvu vsplob, motilo deževno vreme tekočega meseca. S hmeljarstvom se pri nas pečata dva posestnika. S Holma pri Ormoži. (Šolska veselica, konec.) Čast in hvala g. učitelju, ki je svoje otroke v kratkih dneh privadil, da so svojo nalogo izvrstno izvrševali. Čestitamo Holmljancem, ki imajo takega učitelja. Sešli so se z ormožkimi pevci učitelji iz bližnjih župnij, in slučajno je prišlo sim nekoliko vseučiliščnikov, med njimi g. Pirnat, ki je pevce vodil, in premisli si, dragi či-tatelj, kako ve»elo je poslušati nad dvadeset jasnih dobro izurjenih grl! Gimuaziajalec J. Št. vzel je v imenu gospoda učitelja slovo od učencev in učenk, ki so sedaj iz šole izstopile. Gosp. dr. Žižek in jegova gospa poslala sta nam iz Trsta telegram. — Nenadoma nastalo je za šolsko mladino veliko veselje. G. Murmayer in jegova gospa, ki vsako leto tukaj na svojem posestvu prebivata, dala sta za šolsko mladino pripraviti kave, a bilo je 140 otrok. Od gospoda Murmayer-a, ki je sicer trd Nemec, a vendar Slovence spoštuje, naj bi se učili vsi Nemci, ki med nami živijo, da je treba narod, kateri jih hraui, ljubiti, a ne po njem pljuvati. Prisrčna hvala gosp. Murmayer-u in jegovej gospej za veliko radodarnosti! Po tem stopi na oder g. dr. Geršak, govori kmetom zelo navdušeno in napije krasno napitnico g. R. kot učitelju. Č. g. župnik Sporn stopivši na oder rekel je, da ne pridiga svojim župljanom samo kot duhovnik, ampak kot prijatelj, da ga veseli, ker iz današnje veselice vidi, da se se šola ni popolnoma ločila od cerkve in da je pripraven svojo glavo dati za tako ljudstvo. To je bil klic prave pravcate navdušenosti; iskre prisrčnega veselja. G. Jesih je rekel, da so sedaj inačiši časi, da se kmet gospoda ne boji kakor poprej in da se gimnazijalec v Mariboru svojega v bregušah k sebi prišedšega očeta ne sramuje, kakor je to nekdaj bilo. G. Trstenjak prečital je v to svrho zloženo pe6en, v kateri pesnik na konci mladini reče: „Naj geslo: domovina, vera, Bog. — Ima sred srca tebi prvo mesto; — Ljubiti z vso močjo jih verno, zvesto, — Naj bo ti najsvetejša vseh nalog." Govoril je tudi g. V. Dečko bogoslovec nadškofije zagrebške, naj bodo ljudje, kder so se rodili veleumni možaki p. Vraz, Miklošič i. t. d. stalni in značaji, da ne bi ob času volitev svojih glasov oddajali za liter vina in porcijo golaža. Poslednji govoril je kmet Kr. iz Šalovec tako živo in navdušeno, da se je oder tresel. Poglejmo še si malo v gnezdo naših nasprotnikov. Še v torek nismo znali, kde bodo ti ljudje veselico osnovali. Govorilo se je, da idejo k Veliki nedelji, ali čudo, baš na tem mesti so se zbrali, kder so Slovenci imeli 1. 1879 svoj tabor. Palica jih po-tiplji! Morda so se nam hoteli tim načinom maščevati, da sta na tem mesti, kder so takrat govorili naši najbolji govorniki B. Raič, dr. Zarnik, pokojnika dr. Razlag in Tomšič, sedaj govorila dva učenca srednjih šol, se ve da nemški. No, to so otroci slovenskih staršev dobro razumeli. Drugo nam ni znano o tej veselici kakor to, da je g. okrajni sodnik, ki je bil prej Slovenec in narodnjak, letos zlezel v kosmati nemškutarski kožuh, kakor medved po zimi v svojo luknjo, pri tej veselici zvonec nosil. Sram bilo človeka, ki zaničuje svojo narodnost, a vam, vrli Holmljanci, čast, dika in poštenje! Živili I Božidar Sprehajkovič. Politični ogled. Avstrijske dežele. Strašni nalivi in vsled juga kopneči sneg pouzročili so povodenj na Tirolskem in Koroškem, ki je neizmerno veliko škode naredila. Zato pobirajo povsod za oškodovance. S vitli cesar so darovali enkrat 10.000 fl. drugič pa 100.000 fl. Po Štajerskem se bode tudi pobiralo; namestnik baron Ktibek je razglasil v to svrho poseben poziv. — Cesar mudili so «e v Budimpešti, kder je bilo posvetovanje vseh ministrov. Delegacije skličejo se 25. oktobra. Grof Radaj postal je brambovski minister; vsled tega ima Ogerska med ministri 3 kalvince. — Deželni zbori predarlski, koroški, zgornje- in spondnje-avstrijski, šleski, moravski in češki so sklicani. V tem je češki poslanec Kvičala protestiral zoper navzočost rektorja od nemškega vseučilišča, dokler ne dobi češki rektor jednake pravice. — Uravnava gruntnega davka bliža se koncu. Na Dunaji zboruje centralna komisija. Cenilne komisije, zve-činoma nemško liberalne, «o Štajerskej hotele na leto gruntnega davka naložiti 2,479,758 fl. reklamacije so odbile do 2,460.474 fl. a vladni referent baron Mayer predlaga še menje, namreč 2,432.208 fl. — V Kranjskem deželnem zboru so Slovenci krepko prejeli nemški „Scbulverein" in ga proglasili kot nepostavno in nemčevalno društvo. Kedar pa znani Vestenek svoja usta odpre, pobrišejo slovenski poslanci iz zbornice. Nečejo ga poslušati. — Tržaški c. k. namestnik bode baje moral odstopiti in se umaknoti generalu, ki bo italijanskim rogoviležem na glavo stopil in Slovencem pomagal do jednakopravnosti. Res čuda velika pa je bila, da je cesar z rodbino vred vsakej nesreči všel; lahoni so bili na vsako zlo-činstvo pripravni. Hrvati so siti sedanje uprave, predraga jim je in preneukretna; jezi jih tudi čedalje večje šopirenje magjarščine v uradih, posebno finančnih. Deželni zbor bode skušal temu v okom priti. — Vodja bercegevskih vstašev Ko-vačič je se umaknil s svojimi v Črnogoro, kder je moral orožje položiti. V Cerkvicah je blisk treščil v šotor in ubil več naših vojakov. Vnanje države. Ruski car mudil se je s carico 4 dni v Moskvi ter obiskal velikansko razstavo, cerkve, samostane, in carski grad Kremelj. Povsod je bil navdušeno sprejet. Jednako tudi njegov gost knez Nikola. Mestni župan Moskovski je tega pozdravil rekoč: „Moskva podaja po knezi roko daljnej Črnogori, katera je umela ohraniti si svojo nezavisnost, in jej želi sreče in napredka v blagor deželi in narodu, čegar domovje ona je." Mesto Kovno obdajajo Rusi z velikanskimi šan- cami. — Bolgarski knez obiskal je rumunskega kralja in srbski kralj namisli isto storiti hitre j ko mogoče. — Egiptovski vicekralj ali Khedive skle-nol je z Angleži posebno nagodbo. Vsled nje priznava khedive pokroviteljstvo angleško; vojaki angleški ostanejo v Aleksandriji, Damietti, Port-sajdu, Ismajliji in Suezu. S turškim sultanom se pogaja angleško ministerstvo, naj Angležem prepusti ves Egipt, a ti mu plačajo vsako leto 3 milijone goldinarjev; vrhu tega obljubijo Angleži turško cesarstvo varovati zoper vsakšno razdelitev; sultan ponudbe ni podpisal, Baker-pašo, potur-čenega Angleža pa je poslal v Egipt, da uredi z nova egiptovsko vojsko. — V Rim dojde kmalu veliko romarjev iz Španije. Tisti Italijani, ki so bombe pošiljali t Trst, shajajo se v Rimu, Benetkah in Vidmu. Tirolska povodenj poplavila je tudi Verono in pokrajino do morja. — Bismark obhaja 201etnico svojega ministrovanja. V teh letih je Nemce spravil pod prusko „pikelhaubo." Sedaj se pripravlja na boj zoper Ruse ; te še hoče potlačiti. — Francozi to dobro ved<3 in toraj hočejo takšno priliko porabiti in udariti v Nemčijo; imajo pa svojo vojsko uža tako uredjeno, da postavijo precej 1 milijon vojakov na noge. — Angleži se veselijo sedaj svoje zmage v Egiptu, tudi na Irskem postalo je mirneje. — Severna Amerika trpi po strašnih nalivih; tudi tam začenjajo čutiti slabe nasledke posekavanja gozdov. — V Australiji bila je v mestu Sidney sijajna svetovna razstava; sedaj je poslopje razstavino se unelo in do tal pogorelo. Za poduk in kratek čas. Dubrovnik. III. Po hodnikih samostana frančiškanskega visi mnogo zgodovinskih, umetnih podob; tu in tam pa je vzidan kakšen latinsk napis, ki nosi na čelu sivo starost. Tik samostana stoji sicer majhna ali silno lepa cerkvica „Spas-Odrešenje", 1. 1536. pozidana za odvračitvo nesrečnega potresa, kakor naznanja napis nad vhodom. — Cerkva dominikanska ni daleč od ozkega zaliva pri mestnih vratih „Pločah" in je vredna, da si jo človek ogleda. Zidana je bila 1. 1304. in je posvečena Mariji Devici. Tu visi gori omenjena slika Ticijanova „Marija Magdalena". Kakor franjevci imajo tudi dominikanci posebno kapelico, zakladnico, v kterej mi je najbolj dopadal sreberui križ, napravljen po zapovedi Uroša, kralja srbskega in sina Uroša Veliga od Gregorija II. štofa raškega. V notranjem hrani prave ostanke sv. križa. Kralj Uroš je bil prijatelj carigradskemu dvoru, od koder je imel za ženo Simonido, hčer Andronika II. Paleologa. Od ondot je dobil najbrž odlomek sv. križa, za kterega je ukazal napraviti shrambo — gori imenovani srebrni križ. Ko je srbska kraljevina po Turcih propadla, prinesli so trgovci križ v Dubrovnik ter ga izročili dominikancem. L. 1697. je Dubrovniška republika poslala Amaliji, ženi cesarja Leopolda, od teh ostankov krhelj, ki se nahaja v Beču v dragocenih okvirih. Cirilični napis, po dolgem in širokem v srebro vdolbljen, pove zgodovino tega imenitnega križa. Ce te zanima, tu ga imaš: „Isus Kristus nika si častni krst stvori gospod in kralj Štefan Uroš in sin velikago kralja Uroša domu svetih apostol Petru i Pavlu, jako da mu je na zdravje i na spasenje i na odpuščenije grehov. I krat stvori episkop Raški Gregorije vtori, jako i ona vdovica dve čete dadušte. Kto vshoštet si krst uzeti od svetih apostol ili ot častnog dreva, da je proklet. Krstom ograzdajemi, vragu protiv-ljajem se, ne boješte se kazni ego ni lajana, jako grdi uprazdni se i popran bist siloju na drevje razpetago Hrista". Ta staroslovenski v mnogem oziru važni napis bi se glasil v novoslovenščini: „Jezus Kristus zmaguje. Ta častni križ je ukazal napraviti gospod in kralj Uroš, sin Velikega Uroša cerkvi sv. apostolov Petra in Pavla, tako da mu je na zdravje in na odrešenje in odpuščenje grehov. In križ je napravil škof Raški Gregorij drugi (II) tako tudi ona vdovica, ki je dala dva denara. Kdor bi hotel ta križ vzeti od svetih apostolov in od častnega drevesa (namreč ostanke sv. križa), da je preklet. S križem si pomagam, se protivim vragu, ne boječ se kazni ne zasede, od kar je bil grdež ponižan in potlačen siloj na drevesu razpetega Kristusa". Več o tem križu poroča leposlovni list „Slovinac" št. 9. 1. 1880. — Tudi očetje Je-suiti imajo iastno cerkvo, posvečeno sv. Marjeti, ker je neki ukazala postaviti Margareta kraljica Hrvatske, Slovonije in Bosne. Nekdanji jesuitski zavod je sedaj vojaška bolenišnica. V prostornih sobanah, v kterih se je duševno odgojevala in negovala Dubrovniška mladina, jočejo in stočejo sedaj na telesu potrti reveži. Iz doslej napisanih črtic že lehko vsakdo sprevidi in sklepa, da je bil Dubrovnik svoj čas cvetoče mesto, ki je smelo tekmovati z največjimi mesti, ako ne celo z državami. V marmoru in kamnu še tleje in gori ogenj Dubrovniškega duha, kterega globokost in bistrost oznanuje vsak steber, vsak kip in vsak zid. Dubrovnik se zamore v resnici s čim ponašati. Ima zgodovino, kakoršne nima marsiktera velika dežela. Vrhunec svoje slave, svojega blagostanja je doseglo mesto v 14. in 15. veku. Štelo je do 40.000 prebivalcev. Letnih dohodkov je prijemalo po 80.000 zlatov. Posamezni trgovci so poseli bogastva, da je mogel Marko Lukarič 15.000 fl. posoditi ogrskemu kralju Sigis-mundu po zgubljenej bitki pri Semendriji. To obilnost in blagostanje bi Dubrovnik še glasneje oznanjeval, da ne bi ga bil zadel 1. 1667. strašen potres, ki mu je porušil najlepše in najdražje zgrade. Ukončano je bilo 1. 1434. sezidano „Siro-tište" za revne otroke; „Zaklonište" ali bolenišnica za stare ljudi in drugi koristni zavodi. (Konec prih.) Smešnica 39. Pri nekem šolskem spraševanji na deželi je najimenitneji izmed navzočih poslu-savcev dečka vprašal, ktera je sedma zapoved božja? Deček, sicer priden, si takemu gospodu ni upal „ti" reči; malo pomisli, potem pa nebo-ječ se odgovori: „Sedma zapoved božja pravi, da Vi, gospod, ne smete krasti!" Janez Verlič, km. sin. Razne stvari. (Srbski kralj Milan) se je iz Gleichenberga s fijakerjem peljal v Spielfeld, potem po železnici v Gradec, in dalje do Feldbaha po železnici s posebnim vlakom, ki je veljal 195 fl. Od ondot se je vrnil v Gleichenberg. (Konservativnega društva v Mariboru) ude vabijo odborniki k občnemu zboru ob 3. uri popo-ludne v nedeljo 1. okt. v dijaškem semenišči, da se voli nov odbor ali društvo razdruži. (SrediŠkega poštarja) Grilca so prejeli v Mo-nakovem in v Celje poslali. (V Oseku) se je pod železniškim vlakom leseni most podrl, mašina in 6 vagonov je v Dravo palo, 47 ljudi utonilo, med temi 30 husarjev. (Parne žage) v Zafoštu pri Slov. Bistrici so pogorele. (Oderuh mariborski) razupiti Jan. Gassmajer je sedaj zaradi odrtije tožen v Celji. Nekomu je posodil 600 fl, in jemal OOVo^obrestij, in od ostalih 400 fl. 180%- Da zamoremo take oderuhe tožiti, to se imamo zahvaliti sedanjej konservativ-nej večini državnega zbora. (Pogorel) je Martin Munda v Janeževcih fare sv. Urbana pri Ptuji popolnem. Hiša, hlevi, ške-denj vse je proč s pridelki vred. (Občina LemberŠka) znebila se je svojega nadležnega pisača Jana Grobelšaka; dali so mu po lOletnem rogoviljenji odpust, česar so ljudje prav radi. (Celjanka) solze toči, da je vlada poslancu Schoenererju prepovedala v Liuzu rogoviliti in ljudem pridgati, da je treba Avstrijo še bolje raz-klati in nemške dežele z Bisinarkovino v neko čudno zvezo spraviti. Celjski pisači in mazači so res posebni čoki! (Celjska gimnazija) dobila je na mesto v Gradec odšedšega profesorja Hoinricha nekega dr. Kreipnerje, trdega nemca z Gradca. (Čez Borlski most) sta hotela dva kmeta peljati, pa Dravini valovje so obadva ugrabili s konji in vozovi vred; vse je proč! (Dve debeli zaušnici) je dobil v srcnjskej uradnici celjske okolice pisač Hoffman. Sedaj toži. (Pred celjske porotnike) pozvani so Matilda Lapornik (poskušen umor), Jož. Lečnik (uboj), Konrad Gobec (nesramno posilstvo), Jan. Kreft (nečistost), Karol Mahorič (nezvestoba v uradu), Jera Košic (poskušen umor) in Miha Fuchs (goljufija. (Naptujskejgimnaziji) vpisali so 118 dijakov. (Celjski Rakusch) je od g. Vivoda, župana pri s v. Florijanu vzel 3 fl. ter obljubil dve lepo tiskani diplomi, s katerima je "bilo namenjeno g. državnemu poslancu baronu^ Goedelnu in deželnemu poslancu č. g. dr. Sucu podeliti častno srenjčanstvo. Namesto v 3 dneh pošlje v 14 dneh 3 nemški namazane diplome, katere se mu ne-voljno vrnejo nazaj. Pri nemčurjih ne kaže ničesar naročevati Slovencem. (Iz Središča) se nam poroča, da tamošnja „frajlica" na pošti naš list psuje „das ist die schlechteste Zeitung". 'Nemčurska koprivica se je tega bržčas od „Celjanke" naučila. Svetujemo jej naš list brez opazk naročnikom dajati, drugače jej nekde posvetimo, da bode pomnila. Naš list plačuje poštni kolek kakor drugi. (Od Sotle) se nam piše, da je nek Janez Toplišek iz Rudence, fare Ulimske, staremu Lov. Pezdevšeku posodil 30 fl. na eno leto. Toča poseka dolžnika in ta prosi potrpljenja do druge jeseni ter obljubi 10 fl. obresti. Toda Toplinšek toži za 66 fl., ga zarubi in tako pritisne, da ubogi dolžnik blizu 80 fl. plača. (Zlobno skril) se je nekdo za podpis g.Antona Božiča v Radoslavcih in uredništvo preraril, da je se županu Radoslavskemu krivica zgodila. Župan je popolnem nedolžen, če niso vsi s tem zadovoljni bili, kar so kot po toči oškodovani prejeli penezne podpore. Okrajno glavarstvo je 20. novembra 1880 štev. 7120 ustavilo sklep občinskega odbora zastran slovenskega uradovanja. Vkljub temu je ostal župan mož beseda, narodnjak. Bodi g tem dopis v številu 36 Slovenskega Gospodarja popravljen. (Pogorel) je posestnik Franc Škof v Setarjevi, škode je 800 fl. (Na Veterniku pri Brežicah) je Mihala Bo-horeta spečega v postelji nekdo skoz okno hotel ustreliti pa ga ni zadel. (Šolski list) celjski „Popotnik" bode baje prihodnje leto se tiskati dajal v Mariboru. Res čudno je, da Slovenci uže tako dolgo ncmčurja Rakffscha krmimo z denarji! On tiska najnesram-niša in najbolj nam sovražna lista. Pravi slovenski list ne kaže ondi tiskati. (V Radgonsko faro) spada 5 slovenskih va-sij, ki so všolane v mestno šolo, kder se ne učijo niti brati in pisati slovenski. Okolica bi se naj ločila in osnovala posebuo slovensko šolo I (Slovenski uradovati) je celjske sodnije okrožne predsednik g. Heinricber zapovedal. Sodniki imajo slovenskih strank, zatožencev in prič izjave slovenski zapisovati v zapisnike. Loteriine številke: V Gradci 23. sept. 1881: 87, 22, 85, 11, 43. Na Dunaji „ „ 65, 75, 38, 84, 25. Prihodnje srečkanje: 7. oktobra 1882. Tržna >3 C 3 . 0 « s 0 h M ■O 1 M O H £4 <1 fl. kr. fl. kr. fl. ikr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. Maribor . . 7 98 4 77 475 3 13 6 40 5 50 480 Ptuj . . . 7 — 5 4,80 2 60 7 — 5 — 6 — Celje . . . 9 75 7 32 570 3 98 6 45 5 60 650 Gradec . . 8 29 5,89 4 73 3 — 6 46 5 60 6 20 Ljubljana 8 65 5,80 4 69 3 21 6 87 4 23 e;i8 Celovec . . 7 79 556 4 49 3 30 6 75 5 — 5i— Dunaj | o i 11 50 8 20 8 30 820 8 35 8 85 — 20 Pešt I2 5 960 1 7ll0 1 7120 6 25 6 70 6 82 6 30 l Gospodarji! 2—2 Da ne bodo Vaše zimske setve snetljivo, priporočam Vam Dupuy-no sol ali štupo, s ktero se pred setvijo seme pomaša. En balček za 100 Litrov semena velja 15 kr., za 200 Litrov 3r> kr. M. Berdajs v Mariboru. OGLAS. ~ Prostovoljno se proda v slovečem So-štanjskem trgu v krasni Šaleški dolini na obstoječem Pačkem potoku stoječi lil lili s petimi tečaji, njivami travniku in gojzdi, proti jako ugodnim pogojem. — Več pri lastniku Matiji Jeraji po domače Prazniku v Nizki vasi pošta Mozirje in iz priljudnosti pri gospodu Anton Goričar-ji vMozirji. i_3 Oznanilo* Kakor poprejšnja leta, bodo tudi letos meseca oktobra po dražbanji delili plemenske bike. Kateri govedorejec iz sredn je in spodnje Štajerske želi udeležiti se ove dražbe, naj se oglasi konči do zadnjega dne v septembru t. 1. v pisar-nici kmetijske družbe štajerske (Graz, Hofgasise, Nr. 8.) Ovemu naznanilu se ima priložiti 10 fl. za vsakšnega bika pa tudi natančni naslov ali adresa oglasiteljeva ter se naj opomni, katerega domačega plemena bi naj bik bil. V Gradci dne 25. septembra 1882. Centralni odbor kmetijske dražbe štajerske. Občinam, ktere potrebujejo vseh uradskih poslov, ter slovenščine in nemščine v govoru iu pisavi vajenega tajnika, se priporoča mlad mož, zdaj že več let v službi pri odvetniku. Pisma na opravništvo tega lista. 2—3 Več sto dreves 2-a rin sicer: smrek, jelk, borovcev, bukev in hrastov se prodi, v debelosti od 28 do 95 cm., dolge od 17 do 36 m. pripravni za stavbe, in se zamorejo takoj posekati. Borovci so močno smolnati, rudeč kasti kot mecesen. Oddaljenost od pile, (žage) na močni vodi le pol ure. Do postaje železniške in Drave pa pol ure. Viiiogradiko posestvo 1 uro od Slov. Bistrice na Pohorji se prodi pod dobrimi pogoji z letošnjo trgatvijo vred. Pripravno za doslužeue duhovnike ali uradnike. Prejč sta dva c. kr. častnika kot lastnika dalje časa tam živela. Razgled krasen. Nekaj jabolk in sliv (češpljev) (pripravnih za sušenje na solnci) se odda. Več povč L. Vinšek, pošta Ribnica (Reifnigg) n. k. ž. Divje kostanje kupujeta vsake mere trgovca Matič in Pliker v Celji v železniškej ulici štev 67. 2-5 Zahvala in priporočba. Za skazano mi zaupanje, katero uživam od leta 1855, izrekam' dostojno zahvalo ter si usojam visokemu plemstvu in čestitemu p. n. občestvu predložiti najuljudnejšo prošnjo, da mi ovo zaupanje še zanaprej ohrani in me tudi v prenovljenih prostorih mojega podjetja z obilnimi naročili počasti. Zagotavljam dobro in točno postrežbo in nizko ceno. Jožef Leeb izdelovatelj obleke za gospodo, 2—3 v Mariboru, na trga pred gradom. I Tifftitiiftiir itto^i^aiif 1 KAEL KIEBIš, I usnjar, f pri sv. Trojici v Slovenskih goricah ffl | prodaja prav po ceni dobra usnja in pod- S plate, ter se tudi vsem priporočuje za iz- | vrstno izdelovanje kož itd. i_2