Naš radio. Kakor sem čital v časopisih, je naša šola prva, ako ne prva pa vsaj ena izmed prvih v ljubljanski loblasti, kii si je nabavila svoj ra= dio aparat. Imamo ga šek 6 meseoev, vendar smo dosegli z njim že lepe uspehe. Hočem Vam pa o leh kpih uspchih malo več poro* čati, ker mislim, da< jc šc mnogo takih šol, oziroma šolskih vodstev, _i si misldjo.naba= viti radio v učne svrhe, samo, da jih sedaj od tega koraka šc zadržujejo pomislekd, ali se bo to tudi res otmeslo, ,ali ne. Bodite uvcr= jeni, da^ jc -to eno irzmcd na|boljših učil in čisto goitovo Vam ne Ibo žal tiso.ča'kov, ki jih bostc odšteli zanj. Bral sem, da se je našel nekje šc celo tako požrtvovalen učitelj, da je šel agitdrat oziroma beračit od hiše do hiše ter s tem pripomogd šoli, a obeinem tudi celi oboini do radio aparata. Tega seveda pri nas ni bilo <treba. Naš šolsfci 'odbor je šoli tako uslužcn, da nam ga je še ponujal, takiO, da smo se ga morali, seveda radi lepšcga, še malo, braniti. Še posebej pa moram omendti in ipohvaliti naš šolski odbor, ,ki kaže mnoigo razumeva* nja, ne samo zia šoLo, ampak tudi za učitelj« stvo samo, Napravljen jc že načrt, da bodo že v letošnji pomladd pričeli s prezidavo šole, ki jo hočkjo še za eno nadstropje dvignitl, da bo lahko poitem vse učiteljstvo stanovalo v šolii. Sedaj ipa, dokler teiga še nimamo, pa nam je dala občdna na razpiolago lepa solnčna stanovanja vsem za zmcrno ceno in še celo razsvetljavo dn kurjavo 'zastonj. Ravno za ibožične praznike smo dobild naš radio. Ker pa pri šoli antena še ni bila Piostavljena, ga je inštaliral šolski odbor zas časno samo za predzikušnjo pri gdč. Urškd, kateni se je ravno takrat njen aparat ne;kaj poitrl in je bila seveda še vesela, da je takoj hitro in poccmi prišla do nadomestila za ta čas, da bo njen aparat zopet popravljen. Preizkušnja se je prav dobno obnesla. To ve tudi gdč. Urška, ki je imela celc božične praznike vedno polno sobo radovednih po^ slušalcev iin je oisobito učiteljstvu pose>bno na'klonjena. Po treh tcdnih je tudi že šola imela svojo anteno in radio smo prav slo* vesno'prenesli od gdč. Unške v šolo. Za drugi dan ob 11. uri smo, določild Siovesno otvoritev na^a radia. Vsi učiteljd in učkc» ljice so porabili oni dan eno učno uro v to, da so učkncem razložili pomen in bistvo radia. Točno ob 11. uri pa se je 'zbrala vsa mladdna s svojim učiteljstvom v razredu, 'K.ier se je zvočnik nahajal. Učencem poves mo, da bodo slišali koncert iz Budim/pešte. Učenci nestrpno pričakujejo, toda zvočnik se ne gane in molai. Ker pa se je aparat na» hajal v sosednji soibi, namreč v pisarni, smo mislili, da ni slišal našega znaka, da naj že prično z radio muziko. Kako pa smo bili razočarami, ko nam od tam sporioči, da se na vse Tiačine trudi in navdja, pa da ne apravi nobeneiga glasu iz aparata. Cakamo, čakamo, 'ker pa le ni bdlo ndč, oibjasnimo otrokom, da jc včasih zrak takšen," da se ne sliši. Hoteli smiO vseeno ugoditi otročji radovednosti in smo jih ob 12"30 uri zopet zbrali v dotični razred, uverjeni, da bomo, ljubljansko po= stajo čisto sigurno slišali. Toda, na žalost, tudi sedaj ni bilo nič. ZviOčnik se nd dal omehčati in je trdovratno molčal. Pregledali smo ponovno vso instalacijo dn šele po dol* gem dskanju in ugiibanju prišli do za'ključka, da je akumulator prazen. Dali smo akumulas tor napolniti dn slovesna otvoritev, dasi malo za'kasnjcina, se je prav lepo posrečila. Da pa se take neprijetnosti, da bi nam radio ne funkcioniral, zmebimo, nam je pnpomogel takoj šolski odbor, ki nam je kupil še en aik.umulator, tako, da imamo sedaj vedno encga napiolnjenega v rezervi. Upravljanje radia pa potrebuje tudi gO' toveiga znanja in spretnosti. Za prilastitev te spretnostd smo siccr morali imeti par po* učnih scstankov, 'kar pa je vsckakor bolje, sicer bi potrebovali še enega učiitelja 'kot ra= diosnavijalca. Sestavdli smo tudi že radio od= bor. Vsak dan mora eden izmed tega odboTa, poleg svoje redovne učiteljske službe, oprav= Ijati zvečer še službo raddo^navijialca. Tako se vrsitimo, kar tudi nd ipretežko, ker število radiiO=navijalcev presega število 10. Največ težav pa imamo z gospodično, ki pravi, da. ji gre radio ravmo ta'ko na ždvce, ka'kor lopu« tanjc z vrati. Ni čudno, da je ona na raddo precej huda, sklenila je celo, da ga bo bojko» tirala. Po njenem mnenju bi bilo vdiko bolj^ še, da bi se za oni denar vsem otrokom na= kupdlo copate, da bi ne bilo slišati v odrno= rih toliko ttiga 'večnega letanja in razbijanja. Da bo imela šolska mladina čim več 'ko* risti od radia, smo določili za vsak razred posebej en dan v tednu, da sme od 12. ure dalje na iraddo. Na ta'k radio«dan navadno noben učenec ne rnanjka. Škbda le, da«se ods daja ta čas navaidn*) le reproducirana glaisba. Kajti zVeoer je za otroike že pirepoznlo in prav bi bjlio, da bi »Radio uprava« to upoštevala in hidi voasih kak dopoldne njamenila šolars jiem. Kaj šolarji najrajiše poslušajoi, je težko povedati. Nekateri zeto Ijubdjo muziko, a drugi bi pa vedno najraje poslušali samo Milčinskega. Lepe pravljice na otro'ke iz* vrstno učinkujejo. Obcnem pa so tudi izbor* no borbeno sredstvo proti »šund«*literatur.i (Mussolinio! itd.), ki :se je pri nas prav bo= hotno razpasla. Otroke pa tudi čisto nič ne moti, ako jim za to radio^uro preskrbiš še kakega drugega dela in jiim prineseš 'košaro fižola, da ga zluščijo. Za spremembiO v delu pa morajOi drugič princstd deiklice s seboj raztrgane nogavice, da jih zakrpavajo, dečki pa izddujcjo predmete, ki so se jih učili iz= ddovati pri rokotvornem pouku. Vsc pač po principih moderine delovne šole! Tako s»kr* bimo za razvedrilo duše in telesa. Seveda se moramo tudi v tem oziru držatd gotovih mej. Ne smeš namreč kar slepo sledu<ti načelu »za dušo in telo« ka.<or oni, ki jc hotcl po tem principu ur.diti tudi šolsko učiteljsko knjiž= ndco in jc nakupil clkoli 20 knjdig c kmetij* stvu, gojitvd zelenjadi in sadjarstvu, češ, s tcm jc prtskrbljeno 'za telo, za dušo pa je poSKrbcl 'tako, da je kupil kar 16 knjig dr. Opckatovih pridig. Pri zasledovanju predavanj o raddu pa scm imoral na žalost konstatirati, da se prav mnog,o pridava o ikmetijstvu tudd druga vprašanja, kakor o umetnosti, litcraturi itd. so ipogcstokrat na programu, toda o vzgoji i.n šolstvu, kar je za mas najvažnejše, pa k> redkokdaj 'Kaj slišimo. Ker sj mi je zdelo to ncumljdvo, sem šel sam na »Radio upravo« pc tozadevne informacije. G. V. Zor pa mi je povedal, da iimajo žt za eno kto naprej odobrcn mačrt pridavanj in da v tem pogledu scdaj ni mogoče nič izprcminjati. Ne bom nič oporckal, vendar pa trdim, da sta vzgoja in izobrazba otrok vsekakor važnejši, kakor pa vzrcja telct dn kultura trav! Radio jc dandanes .gctovo najlboljšc \n najmočnejšc agitacijs:!<o srcdstvo. Njtgov vpliiv na ljudske mase je tudi učinkovitejš;, kot pa vpliv knjiige in časopisja. kajti on nam pcdaja živo bescdo. Zavedajmo sc ttga in <>a skušajmo uvcgti tudi v šcls^kc službo kar so druigc držav^.', -z boljc razv't:m šolstvom žc davno storile! —lj. Splošne vestl. — Učiteljska gospodarska piasloivalnica ju razposlala na vsa šolska upiavit.ljstva pri; stopne izjave, ki naj jih podpišcjo vsi, ki so člani UJU. kajti po skkpu pokrajinske skupščinL' morajo biti vsi č!ani ljubljanskcga pc = vcrjeništva tudi člani Učitdjskc gcspodar> ske poslovalnici,. — Tovanišem, ki potujejo na Poljsko. Glede potovanja na Vseslovanski učitdjski kongrcs obvešča izvršni odbcr uddežence o naslednjem: 1. Izvršni odbor je naprosil pri ministrstvu prosvete za vse uddežcnc: za dovoljenje, da smcjo potov^ti v inczimstvc. Dovol.jenje za potnc listc bodo kmalu sprc* jcli. 2 Vsakdo naj si preskrbi vizum za Macl« žarsko Č-hcslovaško in Poljsko. Vizume si vsak preskrbi pri konzulatih omcnjenih drs žav. Madžrski vizum stane 133 Din, poljski jc zastonj in čehoslovaški vi/um pa ni potre^ bcn. 3. Glede povratka sc bcdo dogcvcrili udL';ženci v Poznanju. Morda tudi za Nem« č'jo nc bo pot:eb.n vizum. Za povratek čcz Dunaj si vsik preskrbi vizum v Poz^anju. 4. Odhod iz Bccgrada j. 8 jul'ja z brzcvla* kom, ki odpdjc prct: Subotici=Budimpešti ob 7'35. uri. Vsi udeležcnci na t: j progi naj od< idejo s tem vlakom. Ostali, ki potujejo z Zagreba in Ljublj nc, cdpotuj.jo čcz Dunaj in sc sestanejo z cnimi. ki potujujo č:.z Mad^ žarsko v Bratislavi. 5 Vodja ekskurz'je je g. Bora Pavlovič, učitcl.j iz Bcogiada a njcgov n:mcstnik g. Milan Ka;udcrski iz Novega Sada. Za vse informaci.ic na pctcvanju se )c obračati na ta dva. 6 Če hočc kdo ?e kaka po.iasnila, naj s. obrnc na izvršni odbor in priloži znamko za odgcvcr. 7. Podrobncsti gledc razgkdovanja v Poznanju in drugo bodo objavlj.ne uddcž.nccm v Pcznanju. — Prošnje na Gkvni prosvetni svet MU nistrstvo nrosvete jc izda'o nocoj sledeče po= jas'n:lo: Zadnje ča.st sc obtačajo pcsamtznikl naravnost na ministrstvo prosvcte s prošnjami da n.j Glavni prosvetni svct izvrši ekvi= valenco njihovih šolskih dokumcntov ter do= loči stopnjo njihove šolsVe kvalifikacije. Te prošnj: se rcdno dostavljajo ministrstvu brez potribnih podatkov, ki so potrd^ni Glav« ncmu piosvetnemu svetu pri cventualncm re^ šivanju. Zato ie glavni prcsvctni svet obre* mcnjcn z odvišnim ddom, a tudi ministrstvo prosvetc ie često prisi'icno k ntpotrebnemu doD:sov:mju Da se to v bodoče prcpreči, jc ministrstvo prbsvete izdalo naslednjo na» rcdbo: »Ministrstvo prosvetc v bodoče ne bo. več sr)rcjemalo za Glavni prosvdni svet pro* šcnj. ki mu jih dostavljaio posamezniki ne= posrcdno marvcč bo uradovalo lc glede pro^ šenj, k.i mu jih pošljejo državni ur;di ter sa^ moiiDravne ali cbčinskr oblasti, kjer prosilci služijo ali pa kamor ž.i stopit.i v službo. Tak- prošnje morajo vsebovati krat^k prc» g!ed cdokupne šolske izobrazbe dot:čne ose= be, vsc šolske dokumertc v izvirniku doVu' mcnte iz inozemstva p.i v :zvirnikih in v pr.= vodih, ki jih overovi nrnistrstva zunanjih d"l. Prošenj, ki ne bodo docda odgovarjale Cornjim pogojem, ministrstvo ne bo rcševalo.« — Svoii čas sem čital v »Učit. Tovarišu", da se vrše ob vcčerih t>.ča.ji za krojno risank n,a obrtnih nadaljevalnih šo'ah in da sc vrši v počitnicah tečaj z-i one učitdje(ice), kl bivaio izviln Ljubljane. Prosim da mi blagc = voli naslov spcrcčiti, kedaj s.. omenjeni te= čai prične in če se sploh vrši in kam s. je trcba tozadcvno obrniti. — Tov, ki se zm!s majo za to vprašanje sporočamo da nimamo drsedaj obvcstila o kakcm tečaju v počitn'« ch in naj sc intercsenti ohrnejo dir;ktno na g. direktorja tchnične sr dnje šole. — Vse učne knjige, ],i niso cdobrcne od prosvetncga mmištrstva. je nvnistrstvo prc= povcdalo." Med ¦v.\'. spadajc tudi veroučne knjigc. ki so odobrenc samo od ccrkvenih cblasti. — Izplačilo razlik upokojencuim pc členu  6. a) pr.vedbene uredbe D. R. br. 88.808/27. Finančna dirckcija v Ljubljani objavlja urad« no: Vsd oni upokojenci, ki so bili pri pre* vcdbi iz kionskih penzij oškodovani tcr. prc= kmajo .po prevedbi manjše prejemkc, si opozarjajo na dopolnilno uredbo o prevedbi državnih upokojenccv s kronskimi pokojni* nami na dinarskc pokojninc. (»Uradni ]ist« 244, str. 462, št. 59. z dne 7., junija 1929) po kateri imajo p:avico do te razlikc. Vsi ti upo* kojenci naj vložijo pn finančni dirukdji ne» kolkovant; prošnju, katerim naj priložc overs jen prepis svojcga prcvcdb.n.ga rešenja. Vsc tc prošnje bo finančna dirckcij.a pos'ala v cdločitev finančnemu ministrstvu, odele= nje za državno računovodstvo in proračun ki jc cdino komp.tcntno reševati te prošnjc v smislu citiranc ur.dbe. — Našim jubilantom in jubilantkam ma= ture. O počitnic.ih sc viši vcč sestankov, ko praznujcjo naši tovariši(ice) jubileje svojc mature. Lcpo in prav je, da se sestajajo po dolgih lctih ožji tovariši(ice) ter sc spomi' njajo svojih študijskih !et in maturc. Ncčcsa pa navadno pogrešamo na takih sestankih. Namreč zbiri<c ob takih prilikah za naša Učit. domova. Saj ni potreba, da bi bila ve= lika in bogata, a par dinarčkov ob takih pr;= likah vsak rad žrtvuje. Pomen takih zbirk nl toliko v gmotncm kakor pa v moralnem o_» ru. Torcj naši ktošnji jubilanti : i jubilantkc! Spomnitc se v svojem vesdju »Učit. domov! — Godbme prireditve uči^ljstva' po go« stilnah itd., prepoved; dopolnitev. Pod tem naslovom je izdal prosvetni inspektcr ljub= Ijanske oblasti naslcdnjo okrcžnico: Odlok tukajšnjega prosvetncga oddeka P. br. 108 z dnc 10. januarja 1929, ki je bil izdan kcr so nekaturi učitelji svirali za denar po gcstilnah, se v smislu skkpa nadzorniške konfcrcnce v Ljubljani z dre 15 in 16. maja 1929 gl.de n.r. kulturne potrebe izprcminja (dopolnjujc) na' slednje: »Smejc pa svirati pri prireditvah za dobroddne namune tudi po dovršenjm pro^ gramu (n. p>-. pri plcsu). Ugled šole in učitelj= sv<ega stanu p.i pr: t.m nikakor ne sme trpeti škcde. — Skavtski župni tabor. Nsprošeni sms za objavo: Zupa s\avtov v Slovcniji je prire^ dila lansko leto svoj prvi župni tabor pii Ga-meljnih ki se jc dobro obnesel v vseh czirih. Zato je sklenila, da se bo vršil župni tabcr tudi lctos z glavnim namenom, da s. s čistiml dohodki omogcči uddežba zastcpnikov SIo« vcncev na sv;tovnem skavtskem sestanku in na mednarodni konfertnci skavtskih vzgojis teljev. Letošnji župni tabor sc bo vršil od 2. dc 9. julija v bližini Vižmarjev pri Ljubljani. Udeležili sc ga bodo skavti iz vse Slovcni]., pa tudi zastopniki iz ostalih delov naŠL' dr> žave. Skavtski tabor je najkpša slika vzgoje, kakršna bi morala biti in kakršna gotovo bo sčascma tudi postala. V skavtski vzgoji je delcvna šola združcna z gozdno, je morakia in teksna vzgoja združena z državljansko in socialno in vse to v cbliki, ki jc mladini nad vse priljubljena. Zelo zanimivo je cpazovati, ksko mladina kar tckmuj; v skavtskih zna^ nostih pri polaganju izpitov, v katerc je vne» šeno marsikaj, kar se picdava tudi, po šclati in nad vse zanimivo je opaziti, kako se z na^ vdušnjem mladina uči pri skavtih isto zna= nost, ki jo v šoli ni prav nič zanimala. Skavt? ska vzgoja prinesc vsako stvar v tako zani* mivi obliki in prijetni oko.lici da si jo vsakdo prisvoji igraje. In skavtski tabor je zgoščena vzgoja, ki se je vršila že med Jetom. 5kjavtski tabor jt kos življenja, življenja v malem z istimi prijetnimi in n:prijetnimi str;nmi kot veliko življenjc, in česar se mladina nauči na skavtskem taboru, tega se jc ne bo triba učit: v poznejšem življcnju. Skavtizem je vzgoja, za katen> se n.išc učitdjstvo vse pr:malo za= nima, zato vabimo vse. da v čim vtčjem štcvilu obiščete skavski tabor, katerega bodo vodili str. učitdj Pavel Kunaver, ing. arch. Ivan Pengov in učitdj Miroslav Zor, ki bodo gotovo vsakomur na licu mcsta radevolje po« jasnili način skavtsk.ga življenja. Podrob^ nejše podatke o župnem taboru prinašajo dnevniki. — Kaznjoivani uradniki. Listi poročajo: Državni svct kot discipl'nsko sodišče je iz^ rekd^ razsodbo v znani brodarski aferi, ko so bili gotovi ur.idniki ovadeni zlorab. Kazno= vani so bili: Uradnik Mcneto po točki 1. in 2. čl 48. zakona o uradnikih z 28% odtegnit* vijo prcjemkov za dve leti. Za to dobo je ukinjeno njegovo nap;:dovanje. Z isto kaz? nijo, pa na eno !eto je bil kaznov.an Marko Dimitrijevič. Visotski je dobil ukor. Od na« prcdbvanja je izključen eno leto. — Tovarišice, pozor! Kat( ra tovarišica v Mairiboru bi hotela v počitnicah za 14 dni za» menjati svcje bivališče s tovarišico na deželi, v lepem p'aninskcm kraju, pod pogojem, da prepustita brezplačno ena drugi sobo z uporabo postelje, mizc stolov. Druge stvari cstanejo ntdotaknjcne. Ponudbe upravi »Učit. Tovariš.i« pod »Opravki« s priložcno znamko. — Tovariši iz let^ 1909.! Dvajsetletnico matuiv praznujemo v Kimniški Bistrici dne 3. in 4. julija. Odhod iz Ljubljane dne 3. julija ob 7'45 iz glavnega kolodvora. PHhod v Kam« nik ob 9. dopoldnc. iPotem se odpeljemo do Stahovcc z avtobusom. Od tam gremo peš v Bistrico. V planinskem domu je skupn.a ve« čerja. Prenočišče bo1 rezervirano. Dne 4. ju= lija bo dopoldne sv. maša v kapelici za po* kojne tovarišc. Vcs ostali program se bode potem razvil sam. N,a vesdo svidenje! Božo. — Koparski maturanti. _ g. 1894.! Na moj poziv u br. 42. »U. T.« od 30. m,aja o. g. oglasio sc samo kolega F. Jelovšek iz Liboje pri C.lju. — Zar su svi drugi mrtvi!? Javite s. mcni ili kclegi Jelovšeku samo dopisni? com: gdje i kada da se sastanemo. Vzdra^ mite se vendar! — 'K.astav, kraj Sušaka. A. Ryšl;;vy. — G. uredniku s našom maturom ne dosadujte. — Adlešiči ob Kolpi. Rad bi menjal svoje bivanje na dcželi z mestnim in to kmalu v začetku julija za dobo 5—6 tednov. Radi tega vprašam tov. upraviteljt1 ali druge tova* rišj in g. profesorj.e, ki imajo družino in sta* novanje v Ljubljani, če bi bil kateri priprav^ ljen prepustiti svoje stanovanje meni; smo štiričlanska družina. Šolsko poslopje je eno najkpše urejenih v srezu. Odstopim stano^ vanJL- z vsemi pritiklinami in uporabo šolske= ga vrta z vso zeknjavo in seveda tudi kuriva.' Kraj jt obdan od vinskih goric in- okolica lepa. Kolpa je blizu in voda topla — za ko» panjc izvrstna. Oddaljen je kraj 12 km od Črnomlj.a ob okrajni cesti. Šolsko poslopje loči od trgovine s špecerijami samo cesta. —¦ Sumperer, šolski upravitelj. — Zah-vala. Učiteljski zbor dekliške osn. šole se tem potom zahvaljujc učitelju Leonu Pibrovcu za tri predavanja, ki jih je imel na šoli povodom zadnjih treh konferenc ter za dva učna nastopa, zvezan.a z razgovori s ču mer je iimnovani zelo nazorno obrazložil modtrna šolska stremljenja. — Z Jeseinic. V ponedeljek so obiskale poizkusni razred g. Leona Pibrovca na Jesc nacah abs. učiit. kandidatinje iz Zagrd^a v spremstvu treh profesorskih učnih moči. Živ« ljenje v. imenovanem poizkusnem razrcdu je goste zelo očaralo. — Kresovi sv. Cirila in Metoda. Zc v predvojnih časih j:. našo nadonalno zavest v ponemčenih krajih ob jezikovni meji močno utrjcval in pospeševal običaj, da so se na prtdvečer godu slovanskih bratov sv. Cirila in Mitada (4. julija) prižigali na vseh vrhovih kresovi ššrom naše zemlje. Ta običaj leto> za !etom gineva. Kako žalostno je gledati iz ob« mejnih gora v našo domovino, ki je ta večer mnogc pi\malo ožarjena s krcsovi, mcdtcrn ko naši bratje na kcroškem in Primorskim s krescvi dokuzujejo, da žive v upanju na reši* tuv. Družba sv. Cirila in Metoda poziva :¦sedaj vse svojc podružnicc, prosi planinska in vsa nacionalna društva, učitcijstvo, občinc itd., da r..:j delajo na to, da sc zažgo kresovi na vseh vrhovih našc domovinc, kar naj bi bii naš:m zasužnj.nim bratom viden znak naš: euječnosti in ljub. zni do njih. Morebitnc zbirkc v korist obrambene, šolskc Ciril Me« U;dov. družbe so zaželjene. — Na drž. ženSkem tiČ&teljiščiu v Ljubs ljani sc se vršili od 17. do 22. junija t. 1. zrc» lostni izpiti pod predsedstvom g. univ. prof. clr. Klarla Ozvalda kot min:st:sk.ga odpaslan* ca. Izpitov se je udckžilo 40 kandidatk, 39 absolvcntk 4. letnika in 1 kandidatka za do* polniki izpit. Izpit zrelosti jc napr.vik. 33 »andklat.;, med tumi 7 z odliko, ponavljaini ;zpit s. j^ dovoli! 6 kandidatkam, dočim sta bili dvc reprobirani na l.to dni. Izpit zrelosti za osnovne šcle so napriivilc: Banko Marija (/. odliko) Bizjak Veronika, Blcjec Julija, Dolžan Egidija, Jerman Marija', Jcsih Danica, Ktzelc Ljudmila Kmet Pavla, Kočar Angela Kovač Marija (z odliko), Krajc Justina, K r a 1 j Vilma (z odliko), Kunaver Marija, Lenčc Vida, Levičar Marija, Majcen Tatjana, Markič Marj.ta, Mrše Rozali.ja, Nefima Marija, Podboj Stanislava, Progclj Ivana (/. odliko), Prek Pavla Picšeren Pavla, Pucclj Frančiška, Puppis Ana, Slana Marija (z od= !iko), Šuštiršič Marija (z odliko), Tavčar Leona, Velikonja Gizda, Vičič Zorislavn, Vrbič Tekla, Žnidarčič Anselma Žerove.c Marija (z odliko). — Članjom sreskega uoiteljslkega društva za ljubljansko okolico — vzhodni del. Vsled sklepa odborove sjje z dne 22. juniji t. 1. sc naroča članstvu, da mora vsak član plačats svoj ktošnji dolg v 3 mesecih — če ne — se ga črta. Isti predlog je bil stavljen mi zboro* vanju dne 8. junija t. 1. v D. M. v Polju in bil tudi spr,jet. — Mfinistrstvo za pnois-gMto sc deli po uredbi o razdelitvi na oddelkc prcds^dništva ministrskcga sveta in ministrstev (»Ur. list« št. 50. od 13. maja 1929) na t.i oddelke, in sicer: 1. na obči oddelek; 3 na oddelek za sr.dnji pouk; 3. na oddelek za osnovni pouk. V pristojnolst občega oddelka spadajo: oseb* na razmerja uslužbcnccv ministrstva za pro* sv .to kakor tudi vscga ostalcga službenega osebja v prosvetnem resortu kolikor ne spa* dajo v pristojnost ostalih cdddkov ministr* stva za prosveto; posli, ki se nanašajo na višji pouk in na kulturne naprave, katere ne spadajo pod skrb drugih oddclkov minisir* stva z:i prcsveto (akademije znanosti in umet* nosti, muzLJi, glcdališča, narodm knjižnice, državni arhivi), kakor tudi posli, ki se nana* šajo na poslovanje d:žavnih tiskarn; državnc in pri.vatiu- unutniške šcle; umctniške na» prave kakor tudi urmjtniške in književne or= s;anizacije; zbiranje podatkov o razvoju umctnosti pri nas in v inozemstvu; prosv.tna statistika; nadzorstvo nad filmi in filmskimi reprodukcijami (skupno z ministrstvom za notranic poste) kakcr tudi nadzorstvo nad privatnimi fzdajami za pouk v umctniških šo» i:h in nad reprodukcijami in razpečavanjern likov vladarskega doma državnega grba m umctniskih del, ki so državna svojina; knjiž* nica mmistrstva za prosvcto; službenc izdajc tega ministrstva; »Službin- Novinc«; glavril prcsvctni svit in njegovo tajništvo; pravia vprašanja, ki se nanašajo1 na prosvctni resort; poiožnc ustanove (zadužbin-) in pros^etni fondi: pnpmvljalna zakonodajna dcla kakor tudi dcia glcdc izvršcvanja zakonov v njego= vem rhmočju' računsko^ekonomski pos!:; arhv. V prifstojnost oddelka za snedniji pouk spadajo: organ zacija srcdnjega pouka in naa* zorstvo n.id njega izvajanjem v vsdi — dr= žavnih in privarnih — srednjih šolah, učitt> ljiščih bo&oslovnicah in šerijatskih šolah; izpopolnji vanje učnih programov ir učnu. v/gojiie!4a dclovanja vobče; osebna razmerja csebi.i na tch šolah; zbiranje podatkov o razvoju in novostih podrej':nega pouka v drugih državah; izdajanje šolskih knjig za podrLJcnc šolc; oskrbovanje teh šol z vsemi nctrcbščinami; priprav!jalna zakonodajna dela za izvršcvanjc zakonov v njigovem pod^ rcčju. V pristojnost oddelka za cisnovni pouk spiŁ'id.ajci: vsi posli, ki se nanašajo na ureditev, ddovanje in osdrje naiodnih šol: otroških vrtcev, osnovnih, nadaljcvalnih in meščan? skih — javnih in privatnih — deških in de* Miških šol; zbiranjc podatkov in obvcstil o razVoju in novostih pouka na narodnih šokh v drugih državah; skrb za izdaj. ministrstva /,a prosveto, ki se tičejo narodnih šol; nad^ zcrstvo nad vsemi privatnimi izd:ijami, bo* disi za učence nižjih šol, bodisi za narodne knjižnice in čitalnice; oskrbovanje podrcje« nih šcl z vsemi potr.bščinami; organizacija narodnega izobraž.nja vobčc; posli gledc za» korodajstva in izvrševanja zakonov v njego= vi.m področju.