OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds Vol. xxxiii.—leto xxxiii. CLEVELAND. OHIO, MONDAY (PONDELJEK), FEBRUARY 6, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 25 ^ovi GROBOVI '^RTIN RACEČIC Po dolgi bolezni je umrl ) akesijjg bolnišnici Martin Ra-loonA let, stanujoč na bil • Ave. Doma je na n Skopice, fara Krško šel odkoder je pri- 16 7 pred 36 leti. Bil Clan društva Janeza Krstnika j^<. -^^2. Delal je zadnjih 25 : pri Cleveland Electric Illu-»»mating Co. zapušča žalujočo so-dor>f°. ^^tildo, rojeno Lavrič ^ 12 vasi Travnik, fara Loš-Dolenjskem, sina Mat "T.? hčeri Agnes in Joh pastorke:.Adolph in Oaii« Frances Ovsek v Calif, Moo °rniji ter Mrs. Emma vnuv-^ Manistee, Mich., dve Co,,, hrata Franka v Vancouver, R n • V , . kov t) ' vec sorodni-2nJ se vrši v sredo PoerpK ^ iz Želetovega % zavoda, 458 E. 152 ■' pokopališče Calvary. STRAUSS la p ^^ville bolnišnici je umr-^an mučni bolezni po- tij 2^ -^polonija Strauss, roje-=tara 75 let. Sta-A-Ve 14021 Darwin kateiH poklicna be by a, Doifta vršila dolgo let. ^ove vasi Toplice pri kjer '^^stu na Dolenjskem, lik sorodnikov, la bivala 30 let in je bi-Podr. št. 10 SŽZ in Hje '-4. julija, torek — Piknik ^ skega zbora "Slovan" SNPJ farmi. J vinarstvu. Saniu vinarija v Beu- 17. marca i>etck _ Sonis & uradniki . : kluba društev i na recher av^« ! za leto 1950 jJ Frank Segulin, Andrew Ogrin, podpreds®" John Zupančič, 860 E. d-RE 4488, tajnik; Louis blagajnik; Ciril Ozbič, kar; nadzorni odbor: Mary vešek, predsednica, Mary ^ ; lin in Frances Zajec. Seje se vrše vsak prvi Ijek v mesecu v Slov. nom domu na Recher Av^- 6. februarja 1950. enakopravnost straus NIKOLA TESLA-VELIKI TEHNIK KI JE POLOŽIL TEMELJE ELEKTROTEHNIČNI INDUSTRIJI IN RADIOTEHNIKI Nikola Tesla je umrl pred sedmimi leti v New Yorku. j® skoraj reven in menda 'li prišlo niti nikomur na misel, *^3. je prav on omogočil največji razvoj proizvaja,lnih sil v industrijskih deželah in da je bil ustvarjalec veUke blaginje v ineriki. Industrializacije v so-obnem pomenu besede ni brez elektrifikacije. E1 e k trifikacija ameriška in evropska označba mer ?! čevljih je razlika v oz-acbi 32% do 33 točk, ki jih ® treba odšteti od evropske v bodisi pri moških ali pri snskih čevljih. Na primer: če vam pišejo, a želijo čevlje št. 39, to je ame-is a mera 6 in pol, št. 40 je • st 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 J® 10, št. 44 je 11, ženski čevlji so navadno manjši ko hi '^Ggo gornje mere. Ta- na primer; št. 38 bila št. 37 St. 5, 36 ŠL 4. Ženske obleke: št. 40 je ame- ie je 36: 46 g . ^ je 40 itd., vedno za oiere ^ ^ ^^^Jše od evropske p * „ je pri deklicah dru- na evropska mera. št. 38 je »»ensko 12; 40 je 14; 42 je 16; Je 18 m 46 je 20, P ■ ^ čen^^ oblekah pa se za- Ja v Evropi z št. 42, kar je gg^riki 33; 44 je 34; 46 je 38; 50 je 39; 52 je 41; f 43 m 56 je 44. (Se vrti pa se je razvila šele po Teslovih izumih. Tesla se je rodil leta 1856 v Smoljanu pri Gospiču v Liki. Oče, pravoslavni pop, ga je dal študirat, da bi si tudi sin izbral isti poklic. Toda Nikola je imel tako močno razvit čut za stvarnost in tehniko, da ni bilo mogoče zadušiti njegovega silnega talenta. Že na tehniki v Gradcu je presenečal za tiste čase z drznimi, prav revolucionarnimi zamislimi. Pozneje je tehniko končal v Pragi, nakar je nastopil službo v Budimpešti pri Edisonov! telefonski kontinentalni družbi. V Evropi niso mogli razumeti njegovih zamisli. Preselil se je leta 1884 v Ameriko. Sprva je delal z velikim izumiteljem Edisonom v njegovem laboratoriju. Toda dva velika izumitelja sta bila preveč za en sam laboratorij. Razšla sta se, toda ne po krivdi Tesle. Tesla je preusmeril ves dotedanji razvoj industrije. Odločilno je posegel v bitko med enosmernim in izmeničnim tokom. Že leta 1882 je prodrl v lastnosti električnega magnetizma, magnetičnih polj, ki so odločilnega pomena pri proizvodnji in uporabi večfaznega toka. Ko je potem izumil trifazni generator, trifazni transformator in asihroni motor, je leta 1887 zmagal. Tehnični svet in industrija sta morala priznati prednosti izmeničnega toka. Poslej je bilo mogoče prenašati električno energijo na velike razdalje. Začela se je nova doba v elektrotehnični industriji, pa tudi v razvoju industrijskih mest. Zdaj ni bilo treba več industrijskih krajev graditi neposredno ob energetskih virih. Tako nam Army Men Practice Safety Qied 10 m 11 točk razlike.) srajce: št. 35 je ame-Win pol; 36 je li: 37' Pol i"!' f j® 15; 39 je 15 je 16; 12 pol m 43 je 17. ^------- je in je postane razumljivo, zakaj govorijo, da je Tesla omogočil izkoriščanje niagarskih slapov. Nič manj pomembno področje Teslovega dela nI tehnika visoke frakvence, visoke napetosti in radiotehnike. Čeprav bi nekateri radi skrili ime velikega Tesle, vendar ne more nihče zamolčati da je Tesla pionir tehnike visoke frekvence. V tehniki se visokofrekvenčni tokovi imenujejo Teslovi tokovi. Tesla je leta 1890 konstruiral električni generator za. visokofrekvenčni tok do 20,000 period (nihajev). Naslednje leto je ustvaril električni oscilator in dobil z njim tokove s frekvenco 100,000 do več milijonov period v sekundi. L. 1893 je s tuljavami dosegel resonanco in prvi uporabil anteno v brezžičnem prenosu električne energije. Prenašal je znake brez žice na veliko daljavo. Leta 1899 je v Coloradu brzojavil in telefoniral z radijem, brez žice, nad 1000 km daleč. Leto prej pa je prenašal električno energijo brez žice 30 km daleč, tako da je svetila žarnica. Tesla je tudi ob OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI BFB-IU-TOS lET THE CHIPS FALL WHERE THEY MAY, but this soldier-machinist operating^o grinding wheel at Fort Monmouth, N. J., won't get any of the flying metal particles in his eyes. He is wearing specially constructed safety goggles which afford ample protection. Always safety conscious, the Army has held its accident rote far below that for comparable trades in private industry. N. J. Popovic, Inc. IMA ZASTOPSTVO Chrysler - Plymouth avtov prodaja najnovejše 1950 izdelke kot tudi rabljene avte ^ zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih. 8116 LORAIN AVE. ME 7200 NICK POPOVIC, predsednik koncu prejšnjega stoletja prvi vodil ladjo iz daljave z električnimi valovi. Bil je eden največjih učenjakov, ki je še videl, kako se je krhal in podiral imperialistični svet med zadnjo svetovno vojno; spoznal je pomen in smoter osvobodilne vojne narodov, med katerimi je bil tudi njegov narod; veroval je v človeka in v zmago ljudstva. Izjavil je, "da se bo iz te vojne, največje v TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ^ nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. TJjegov naslov Je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tel.: EN 5013 ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Jawfco N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott 0718 OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 East Gist St HE 2730 zgodovini, rodil novi svet, vreden zrtevy ki jih človeštvo žrtvuje". Zakaj "ta novi svet mora biti tisti, v katerem ne bo močnejši izkoriščal slabih." Delo Tesle, ki pomeni velikan- ski delež za razvoj proizvajalnih sil in človeške družbe, je nedvomno mnogo pripomogel, da se bodo ta njegova pričakovanja prej ali slej uiesničila na vsem svetu. (Ponaiis iz "Ljudske pravice") Children are more Ukefy to get this: When parents reguhrfy huy these: li"^'..... Automatic saving is sure saving— Us. Savings Bonds ENAKOPRAVNOST This is an official U. S. Treasury advertisement^ prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Couocil* MIŠKO KRANJEC OS ŽIVLJENJA ROMAN ^OVO CVETJE iC' naslednjega leta se hotel n: Je ^i^ienil po svetu. Tako Naj se fant izuči khi^o mojstra, potem bo bo tudi na vasi. Vedno ^^omu napraviti kakšnih heki Sadilo se je, da je celo prišel vprašat, če bi ^ ^ i^apraviti pohištvo. Pri-,®o ijjjf ® seboj celo knjigo, kjer najrazličnejšega ^klojjii^- Tinek sta se f'odou^ in gledala te So Oh omare in dru- X 8ta li$t za listom, ® lepše stvari so bile notri. Ko sta si vse ogledala, sta se spogledala. "Ne," je rekel oče, "jaz tega ne znam. Nisem nikdar delal kaj takega. Tudi videl nisem. A slišal sem že, da so na svetu lepe stvari." Njegov glas je bil tih, vendar jasen, da je vsakdo razumel. BilQ je priznanje: tega ne zmorem. "Cemu bi vam rekel," je nadaljeval, "da znam napraviti, potem pa ne bi bili zadovoljni." "Tega midva ne znava," je priznal tudi Tinek. "Mi smo do zdaj delali za kmečke ljudi. Oče je znal vse napraviti, a tega res nisva delala." "On pojde v mesto," je dejal oče in pokazal na sina, "ko se vrne, bo znal tudi to. Mi smo taki ljudje: videti moramo, potem znamo.—Med vojno, če dovolite, da povem, sem vsej družini sam šival čevlje. Napravil sem kopita in potlej šival. Iz navadne kože sem delal čevlje. Velikega psa sem zaklal in spravil z* apnom dlako iz kože, potlej pa so bili čevlji. Boljše je bilo, kot biti bos. A to sem si ogledal, kako se čevlji šivajo." Potem je učitelj odšel k drugemu mizarju, nekam v mestece. Med očetom in sinom pa je bil molk dva dni. Naposled je oče le nekaj iztuhtal in dejal: "Tako pa res ne gre dalje. Kar sem znal sam, tega sem te naučil, več ne znam, to vidiš. Ako hočeš, da boš živel, je treba, da znaš tudi nove stvari. Tu doma se jih ne boš naučil." "Dobro," je dejal Tinek, "pa grem v mesto. Toliko si bom že služil, da bom živel, če ne drugače, bom delal samo za hrano in stanovanje in obleko? Več ne. Eno leto vzdržim." "Več ni treba," je menil oče. "Saj drugo znaš, samo teh stvari ne. Dobro si oglej. Potlej boš že delal." Tako sta se odločila za to stvar. In Tinek se je res odpravil. Spravili so toliko denarja, da mu bo za silo dovolj, potlej se je poslovil. "A ne samo to," je rekel oče, ko je bil fant že napravljen. "Glej tudi na druge stvari. Glej na svet, kako gre, kam gre. V svetu, mislim, se ta čas godijo velike stvari. Ako ne boš hodil z zaprtimi očmi, boš marsikaj videl." In fant je odšel. Po njem je nastala hiša prazna. Kakor vselej, kadar se je kateri umaknil. Soba se je utesnila, njegovo mesto pri mizi so zased- li, vsak je pridobil nekoliko na prostoru. A to praznino je najbolj čutil oče, kakor je on sploh najbolj občutil take stvari. Zdaj odhaja poslednji. Samo Tonek je še doma. In ta pojde že drugo leto na nabor, potem ga pokličejo k vojakom, saj ta ni šepav, in ko se vrne od vojakov, tedaj se tudi on odtrga. Dom bo stal prazen, tisti ljudje, ki so ga doslej držali pokon-cu, ki so bili nanj navezani, se odtrgajo, nikogar ne bo. Samo Ana ostane, s svojo družinico, samo ona se bo poslej brigala za to hišo, za to polje. In pri njej bosta živela oče Marko in njegova žena. Vse to gre po neki dosledni poti, niti za trenutek se ne umakne s te poti, ni mogoče pre-okreniti voza, da bi drugod vozil. Tako je bilo odločeno in tako se zgodi. Z neko doslednostjo gre dal^'e in se ne ustavlja pri posameznikih, se ne meni za nje. Zaveli so spet južni vetrovi, pomlad se je udomačila v gozdovih. Zemlja na njivah, ki je bila še pred dobrim tednom prevlaž-na za delo, se suši, prve grude zgoraj so že bledikašte: če stopiš na njivo, se ti noga ne udira. Prišel je čas. Prvi plug se je zarezal v praho in jo obrača. Ana je zapregla krave. Zdaj imajo druge, močnejše, boljše krave. Sena je dovolj in lahko imajo močne krave. Zapregla je, nai^tala z moško močjo na voz plug in kolca. Treba bo orati do poldneva. Jutro je nekoliko sveže, močno rosno, v bose noge je hladno, vendar se kaže lep pomladanski dan. Spdla je na voz in pognala krave. Najstarejši otrok, ki mu je bilo že petnajst let, je bil z njo, da ji bo priganjal. Mlajši, ki je imel iti v šolo, je zapiral vrata za njima. Mati je dobila naročilo za svinje v hlevu in drugo. Ko je bila Ana s kravami že na cesti, se je oče spomnil. "Počakaj me, peljem se s tabo." Hotel je zopet videti njive. Ustavila je krave, da je lahko zlezel na voz: poiskal si je mesta na lestvi in se oprijel za ročico, da ne bi padel prek lestve, ko bi kje prišli na kamen in bi se voz potrescl. Peljali so se po vasi. Maiko je privlekel pipo, si jo vtaknil v usta in jo prižgal. Potem je gledal po hišah, ki so bile ob cesti. Same nove so zdaj tu, je mislil. Dolgo že nisem hodil po vasi in človeku se zdi, da je nekaj zamudil, ko nekaj let redno ne qpazuje življenja. "Tudi mi bi morali zidati," je rgkel proti Ani, ko je premišljal o tem. Prikimala je. "Drugo leto mislim, ako bog da. Težki časi so zdaj za nas." (Dalje prihodnjič) STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 6. februarja 1950. Ciril Kosmač; SREČA (Iz knjiga novel: SREČA IN KRUH) Kolikor se spominjam, se v naši vasi niso nikdar prida ukvarjali s srečo. Če sa hrepeneli po njej, so srepeneli skrivaj, javno in glasno o tem niso govorili, še besedo sreča so po navadi uporabljali samo v nesreči. Kadar je komu pogorel hlev, so skoraj vselej rekli: "Prav za prav je imel srečo. Lahko bi mu bila zgorela tudi hiša, saj je bilo vetrno." Če je kdo tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo, so ga tolažili in modro 'dodajali: "Saj je imel še srečo. Lahko bi bil padel na glavo in si zlomil tilnik; priletel bi bil na sence in pri priči iz- j dihnil." Te vrste sreča je kaj pogosto zahajala v našo vas in z odprto roko delila svoje darove. Mene je prvič doletela, ko sem bil star kakih deset let. Na naši kašči je bilo šest kolovratov še iz tistih sivih dni, ko je živela in predla mati mojega očeta. Vsako nedeljo smo se otroci iz soseščine ke. Mahali smo s sabljami, kijih je bilo tiste čase kakor fižolo-vih rakelj na vratovih njiv, in vrteli kolovrate, ki so bili naši topovi. V eni teh bitk sta se v višku sovražnosti dva topa preveč približala, zadela sta drug ob drugega, in stari, črvivi kolesi sta se raztreščili. Kos' oboda mi je z vso silo priletel v čelo, da mi je desno oko na mah zakrila velika podpluta. Zakričal sem in planil po stopnicah. Pritekla je mama in, ko je videla razdejanje in kri na mojem obrazu, presenetljivo krik-nila. Pograbila me je in odvedla k žlebu, kjer mi je skrbno iz-prala obraz. Potem je z velikim strahom počasi dvignila oteklino, ki mi je visela čez oko. Ko je videla, da je oko zdravo, je sklenila roke, pogledala proti nebu in veselo kliknila: "Bog in sv. Lucija, kakšna sreča, lahko bi bil pri priči oslepel!" Prišle so sosede, opletale z ro- New Engine Works Under Water, \Toc The new $3,500,000 Reo Gold Comet gasoline engine can do more than pull a truck fast —it's not afraid of water, either. The photos above show three stages in an unusual water test conducted in the Company's plant. While running, the engine was completely submerged in a six-foot tank of water, shut off while below the surface, and started again, several times. Air intake and exhaust pipes were the only parts above water level. Reo engineers report that the engine ran under water at speeds ranging from 1,000 to 2,000 revolutions per minute. The engine was equipped with aircraft-type, waterproof spark plugs, and waterproofed distributor, generator and starter. kami in jezikom ter dokazovale, da me je res doletela velika sreča. Vse popoldne sem ležal za hlevom pod pušpanovim grmom, tiščal na oteklino renčelico in razmišljal o sreči, ki me je še čakala; zvečer sem bil tepen, "da ne bom več po nemarnem skušal božje previdnosti". Drugi dan je mama pekla kruh in, ko je belila peč, so v njej zgoreli vsi stari kolovrati — vsi naši topovi. Kake druge vrste sreča pa je le poredkoma zašla k nam. Zdi se mi, da je naši ljudje niti poznali niso — in je še vprašanje, če so sploh vedeli zanjo. O srčnih zadevah niso mlatili prazne slame; napili so se žganja, preklinjali in se zjokali ali pa so se znesli nad svojim sovražnikom. Če pa je kdo le preveč klavrno usmajal po cestah in po polju ter žalostno stokal nad bolečinami srca in podobnimi težavami, so se mu nasmehnili, zamahnili z roko in dejali: "Potrpi in nikar si tako ne ženi k srcu. Prej ali slej bo že tudi tebe doletela sreča, kakor pravi Strežek." Strežek je bil majhen in dro-ban možicelj, ki ga niso jemali prav resno. Nekateri so celo trdili, da se mu kolesca ne vrte v pravo smer, in so mu v šali večkrat nasvetovali urarja. Matija pa se je na vse take opazke samo široko smejal in trdil, da bo prej ali slej tudi njega doletela sreča. "Bog že ve, zakaj je tako prav," je ponovil stavek svoje, bogu vdane matere. \ Strežkova bajta je stala sredi vasi in je bila najsnažnejša hiša v fari. Znotraj in zunaj lepo pobeljena, okna umita, podi poribami, police polne najrazličnejših rož. Za vse to pa je skrbela Strežkova mati, ki .je sodila med tiste naravnost čudežne ženske, ki si znajo iz nič ustvariti udobno življenje ali bogastvo na drobno, kakor bi temu lahko rekli. Ni imela ne vrta ne njiv in ne polj, pa je kljub temu vsako leto spitala prašiča, ki bi bil v čast vsakemu kmetu, ter redila še dvanajst kur, šest zajcev in dve razbrali, šli na kaščo in se razrasli v Garibaldi je, Lavdone, Radeckije in druge generale, ki smo jih poznali iz pripovedovanja starega očeta in iz prelepe knjige "Naš cesar", ki jo je napisal C. kr. učitelj Jožef Apih. Tam smo uprizarjali velike bit-ci, ki sta bili na vasi edini zastopnici svojega plemena. In kakor je skrbela za dom, tako je skrbela tudi za svojega Matijo, da je bil sit, oblečen in čist. Spravila ga, je k cestarju za pomočnika, da bi se delavci na kmetijah ne norčevali iz njega; peljala ga je v semenj, šla z njim romat na Sv. goro in ga vodila k maši kakor obroka — in Matija je ostal otrok do njene smrti. It's Not E^; But Iff Pun I Hollywood comedian Joe E. Brown (left center with book) and Caterpillar Tractor Co. president Louis B. Neumiller (right center) point the way toward enjoyment of success to a group of honored participants in the recent Distinguished Service Award activities sponsored by the United States Junior Chamber of Commerce in Peoria, III. Getting the word are Harold Russell (seated, left) and Franklin D. Murphy (seated, right). Standing left to rights Robert L. Floyd, Charles Harting Percy, John Ben Shepperd, Mrs. Jacque Mercer Cook, "Miss America of 1949"; Gerald R. Ford, Jr., Charles E. Hastings and Kenneth Sanborn Pitzer. The eight joung men ^ctnred were selected as the outstanding young men of 1949. Theodore Roosevelt III and C. B. ^Bod'LwiUdaMit A« othw twe #w*rd*M, were not present for the award. uwesrw us. sAv/zves bonds Takrat mu je bilo že štirideset let. Ostal je sam in izgubljen. Klavrno je trapal po vasi in stokal. Vaščanom se je nekaj časa smilil in so mu dajali jesti. Potem pa so se ga naveličali in so mu na vsak način hoteli vtepsti v drobno giavo veliko misel na družico, ki bi mu nadomestovala mater. Strežek pa se je samo nasmihal. Končno sta ga o tem vprašala tudi oba kramarja od beneške meje, suhi in debeli Matelič. Ta dva moža, ki sta že nekaj let prenočevala pri Strežkovih, kadar ju je pot zanesla po Idrijski dolini, je imel Matija silno v čislih. Moža sta mu vzbujala spoštovanje z dolgimi viržinkami in s svojo "hojo za trebuhom", kakor sta imenovala svojo krošnjar-sko obrt. Zato se mu je zdel tudi nasvet, ki sta mu ga dala, vsega upoštevanja vreden. Ko sta mu obljubila, da mu poišče-ta dekle, se je nasmehnil in prikimal, češ tudi njega bo doletela sreča. In tako se je Strežek še o tistem pustu oženil s čokato, kakih deset let mlajšo žensko, ki sta jo kramarja pripeljala od svoje beneške ineje. Na to svojo ženitev je bil zelo ponosen. Hodil je po vasi kakor petelin po gnoju in vsakemu posebej razkrival čare in dobrote svoje Katarine. "Saj sem vam pravil," je govoril, "da bo prej ali slej tudi mene doletela sreča." Na jesen je Katarina porodila dekletce. Ljudje so takoj za-šumeli, da je stvar prišla prezgodaj, da otrok ni Strežkov, pač pa kramarjev od beneške meje, ki sta v tistem letu z naravnost občudovanja vredno trmo krošnjariia po Idrijski dolini. Ta sum sta kramarja se sama potrdila: suhi Matelič je šel otroku za botra in odrezal Katarini več. kosov pisanega blaga; debeli Matelič, ki je prišel štirinajst dni kasneje,^ pa je odmeril Strežku žameta za hla- Poštena in mirna dvojica ŽELI DOBITI V NAJEM 3 ALI 4 SOBE. Blagovolite poklicati PAULINE JANŠA EN 9209 3 ODRASLE OSEBE žele dobiti stanovanje s 5 sobami. Pokličite HE 5311 Poštenemu fantu ali dekletu SE ODDA V NAJEM LEPO SOBO. «Za podrobnosti pokličite REdwood 4257 Sedaj je čas, da si daste nanovo cementirati klet. Nanovo preložimo odvodovodne cevi in izvršimo druga taka dela ali popravila. Pokličite A. MALNAR 1001 E. 74 St. EN 4371 če, ker je bil otrok že krščen in ni mogel več za botra. Ta kra-marska darežljivost je spravila vaške ženske v težke sume; prve so trdile, da je otrok suhega, druge pa, da je debelega Matelička. Uranjkarica pa je s svojim dolgim jezikom združila kar obe mnenji. "Ne rečem dvakrat, da ni obeh," je rekla in glasno useknila svoj čokati nos v pisan predpasnik. "Tadva kramarska fakina sta naprtila S^^režku to srečo samo zaradi tega, da bi imela v naši dolini nekakšno zakonsko ■ podružnico." Strežka so te govorice nekoliko vznemirile; neke nedelje, ko je prišel od maše s polnimi ušesi čenč, je tudi nastopil, kakor pravimo. Toda Katarina ga je tako milo pogledala, da so mu solze zalile oči. Od takrat ,naprej je stal ure in ure ob zibki in strmel v Tinko, ki je gri- j zla svoje rožnate pesti in ga opazovala z drobnimi, za spoznanje škilastimi, črnimi očmi. Nasmehnil se ji je in šel po vasi; njegov korak je bil mladosten in vedre njegove oči. "O, ti moj bog ti," je govoril sam s sabo in kimal z glavo. ŽELIMO DOBITI HIŠO ZA 1 ALI 2 DRUŽINI ČE IMATE NAPRODAJ, pokličite IV 7646 REALTOR OPREMLJENO SOBO se odda v najem poštenemu moškemu ali ženski. Prost vhod in vse udobnosti. Vpraša se na 1089 E. 71 St. EX 8219 August F. Svetek Javni notar 478 EAST 152nd ST. Pole za dohodninski davek (Income Tax) izpcflni.ujem že od leta 1922, ter sem javnosti v poslugo tudi letos. Pokličite telefonično IVANHOE 2016 za dogovor. Ako slučajno nisem tedaj doma, prosim, da pustite vašo telefonsko številko s osebo, ki odgovori na telefonu. ip|ll|«|ll|»|ll|«|ll|»|ll|B|ll|»|llf IIIIBUlIllIlmilllMUlIBII ilaliilaliilaliilaliilBliilBliilBliilaliilaliiLliiLliilaliilali Zastopniki ^'EnakoprarnostV^ Za St. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 East 76fh Street UT 1-6888 Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 26851 Oriole Avenue REdwood 4457 Za newburško okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Avenue Diamond 8029 iiaiiiiBiiiiBiiiiaiiiiaiitiBiiiiBiiiiaiiiifliiiiBiiiiaiiiiBiiiiaii Dinamična povest o faktih v ozadju obravnave kardinala Mindszentya! VIDITE kako je mlado, nedolžno dekle pretepeno A JACK WRATHER ROBERT GOLDEN Production »tarring .l^yi _ BONITA RICHARD KELLY-GRANVILLE-DERR CHARLESBICKFORD at Cardinal Mindszenty An EAGLE LION FILMS RcUail Prične se kazati mučeno! ^ 8. FEBRUARJA v ALLEN THEATRE "Komaj tri mesece ji je, pa se ti že smeje. Ah, tega otroka bo doletela še velika sreča." In se je radostno smehljal sredi prazne opoldanske ceste. Tinka pa je rasla, se ^nškala v naročjih ter se malo jokala in veliko smejala z zvonkim, glasnim smehom. Kmalu se je skobacala iz zibke, capljala po hiši, stopila na cesto in kolovra-tila po vasi v pisanih krilcih, v takih, ki so imela komaj štiri velike rdeče rože, dve spredaj in dve zadaj. Jedla je čokolado in topila v ustih cedele, ki sta jih v velikih' prgiščih prinašala kramarja od beneške meje — in ko ji je bilo šest le'^, je začela hoditi v šolo. Bila je majhna, drobna deklica, s črnimi, v dve tanki kiti spletenimi laski, in s še bolj črnimi, samo za spoznanje škUastimi očmi. Sedela je v prvi klopi in se venomer vrtela kakor klopotec v vetru. Naloge je pisala slabo, računati ni znala, pesmi pa se je rada učila na pamet. Kadar jo je učitelj poklical, je hitro planila pokonci, uprla svoj pogled naravnost v njegov obraz in vse je kazaloi da pazljivo čaka na vprašanje, toda v lica so se ji že dolble jamice, ki so naznanjale bližajo* či se smeh. Ko ji je učitelj sta^ vil vprašanje in rekel nato svoj spodbudni "No?", je le s težavo krotila svoje rdeče ustnice, ki so se hotele razširiti v prisrčen nasmeh. Ta smeh pa blageW šolniku, ki je bil sicer z maji* zadovoljen, ni zadostoval. Vščip* nil je smejočo se Tinko v lice ® dejal: (Dalje prihodnjič) ODBOR DRUŠTVA SV. ANE ŠTEV. 4 S. D. Z. Odbor za leto 1950 je sledeči' Predsednica Julija BrezovaTi 1173 East 60 Street; podpredsednica Jennie Stanonik; W niča Jennie Suvak, 1415 East 5 Street, EN 8104; blagajni^ Josephine Orazem-Ambrožič; pisnikarica Angela Virant; n® zornice: Mary Bradač, Rose ^ Erste in Frances Okorn; rei' teljica Mary Pristov. Seje se vrše vsako drugo sre«^ v mesecu. Društveni zdravnil" so vsi slovenski zdravniki. NAZNANILO Posrečilo se nam je dobiti prvovrstne filme, komične in kl^®"' čne ler novičarske, ki jih bomo kazali v popolno zadovoljs'*® poselnikov. Se priporočamo za obisk. KEITH'S EAST 105th STREET THEATRE EAST lOSfh STREET in EUCLID AVENUE NAZNANILO! Želim naznaniti, da sem prevzel od Joseph Smole MESNICO na 504 East 152nd Street Postregel bomo vedno z najboljšim svežim in prekajenim mesom. Fine mesene klobase. Se priporočam za naklonjenost. CARL VESEL PRIPOROČILO! Vsem Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da vodi"®" DELIKATESNO TRGOVINO na 14808 Lake Shore Blvd. v naši trgovini dobite grocerijo najboljše vrste, m®®®, za sendviče, pivo in vino vseh vrst. Dopeljemo na Pokličite IV 8484. Se priporočamo v naklonjenost. FRANK BUČAR in SIN Naznanilo in z