«4 HuIkUT»- Mattem na tleh, Sibiriji Letalec ni ranjen in Morda A« popravi zamudo Moskva, 8. jun. — Is Belova v Sibiriji poročajo, da je Jimmy Mattern. ameriäki letalec, obnovil polet proti Kabarovsku danes ob eni popoldne. Mattern je bil zelo bolan, ko je včeraj pri-, stal v tamkajšnji bližini. Cev za gazolin mu je puščsls in ga-solinski smrad ga je skoro spravil v omedlevico. Danes je boljl. Moskva, 8. jun. —- Ameri&ki letalec Jimmy Mattern je imel včeraj nezgodo, ki ga je prisilila. da se je spustil na tla v samotnem premogovniškem naselju Prokopijevsku, ki se nahaja 850 milj vzhodno od Novosibfr-cka. Podrobnosti nezgode še niso znane domneva pa se, da ee je mehanizem v letalu nekaj pokvaril. Znano je toliko, da letalcu se ni zgodilo nič «alega in letalo Stoletje napredka ni poškodovano. Sovjetska oblast v Novosl-birsku je bri poslala na lice mesta letalo z izkušenim' mehaniki, ds pomagajo Matternu spraviti letalo v red. Mattern je letel proti Citi ob času nezgode in ko je moral Iti na tla, je bil še okrog 1000 milj od tega mesta; obenem je bil 10 ur in 40 minut odzad za letalcema Postom in Gattyjem, kl sta pred dvema letoma na isti črti obletela svet v osmih dneh. Nezgoda je sadrisls Matterna za en dan ali dalj v Sibiriji, to je velika zamuda, ki mu lahko pokvari polet. Po svojem programu bi moral biti danes ie v Alaski, jutri (petek) pa v Ne« Yorku, kjer je sačel polet zadnjo soboto. Na temelju tega pakta mora vladati mir v Evropi desst let. O-rigiaalnt pakt precej oshuben( Rim. 8. jun. — Premijer Mus. selini in posisniki Francije, Anglije in Nemčije eo sinoči podpi-ssll Četverozvezni pskt, ki jsm-či Evropi deset let miru ne glede ne to ksj neredi rssoroiltve-ns konference v žene v k Pskt je bil podpissn v Musso-linijevi Beneški pslsčl In nsto je Mussolini v senstu slovesno nasnsnil, ds je to smsgs Italije, ki ee je "prerodils v znamenju Črnic srajc". Museolinijev pakt, ki je precej drugačen od originala, katerega Je Mussolini predloiil angleškemu ministrskemu predsedniku MsoDonaMu v marcu, je kratek dokument, ki Ima predgovor in šest členov, V predgovoru je rečeno, da pakt sloni na Kelloggovl pogodbi, M lokarnskih pogodbah in na ustsfi Lige nsrodov. Prvi člen določs, ds štiri drisve sodelujejo v okviru Lige nsrodov; v drugem členu ee štiri drisve obvezujejo, ds bodo med seboj ras-prsvljsle o členih 10, 16 in 10 Lisi ne ustave (ti členi se tičejo po|eg drugega tudi motnoati revizije mirovnih pogodb); v tretjem členu se štiri drisve ob-vesujejo, ds bodo delovsle ss uspeh rssoroiitvene konference in če ee te ne obnese, bodo med-sebojno skrbele zs mir ln neduk-cijo oboroienja; četrti člen se glssi, da «tiri drisvs eodelujejo za ekonomsko rskonstrukcijo. V' petam hi šestem CleMi es ps obvezujejo, ds mora pakt trajati deset let in francoski tekst je avtoritativen v veeh slučsjih tolmačenja. Pakt mora biti končno roti-ficirsn po zskonodsjnih orgsnlh vseh štirih drisv in rsgistrirsn pri tsjništvu Ligs nsrodov v ženevi. Wall strast zahteva "open ahop" za vsako ceno. Predsednik podpri "delavski čarter". Odsek proti licenairaaju podjetij Waahington. — (FP) — Vele-biznis je zopet prišel k sapi in nastopil z vehementno opozicijo proti delavskim določbam v načrtu administracije za kontrolo industrij. Jeklarski trust je potom Morganovega partnerja R. P. Lamonta dal ultimat Rooee-veltu, da zahteva odprto delavnico za svoj dominion. Lamont je nastopil pred senatnim odsekom in posvaril vlado, da jeklarski baroni ne bodo privolili v organiziranje delavcev, pa naj pride kar hoče. Stoje z vsemi štirimi za "odprto delavni- Vodje Ameriške delavske federacije je ta ultimat wslstreet-skih bankirjev tako vznemiril, da je šel Green z deputacijo do predsednika Roosevelts, da izve njegovo stališče oziroma ga pridobi za "delavski čarter" v tem načrtu, ki daje delavstvu pravico do organizacije. Roosevelt je Greena in pozneje tudi novinarje zagotovil» da ni spremenil svojega stališča in bo insistiral, da ostane ta princip nedotakljiv. "Delavski čarter" vsebuje VII. člen, kjer je izrecno rečeno, da podjetja, ki pridejo pod vladno kontrolo, ne smejo delavcem braniti niti jim delati ovire pri organitiranju v evoje unije aH pa se upirati kolektiv-nemu pogsishj* ^ Izrecno je tudi rečeno, da podjetniki ne smejo siliti delavoev v kompanijske unije, oziroma načrt ne priznava teh "unij" za pravomočne agencije delavstva pri kolektivnih pogajanjih. Ta določba je bila ukl}učena na zahtevo predsednika federacije Greena, kar je povzročilo, ds je Ameriška trgovska zbornica, ki je prvotno indorsirala načrt za vladno kontrolo industrij, šla v opozicijo, prav tako tudi podjetniška zbornica. Sedaj zahtevata, da senatni odsek črta besedi "Company U-nion" in jih nadomeeti z besedo "organizacija", kar bi podjetnikom omogočilo, da bi se lahko tudi pod reiimom vladne kontrole potom kompanljskih "unij" borili proti pravim delavskim unijam. Predsednik Roosevelt ni povedal, kaj misli o tem, namreč če bo insistiral, da ostane boeedilo predloge naiiašajoč se na kompanijske unije nespremenjeno. Časnikarskim poročevalcem je le rekel, da administracija podpira princip sedmega člena in da ni nasproten popravkom, če to ni v nesoglasju s temeljno idejo in namenom "delavskega čarter- Teagle, Swope In Sloan namenjeni za izvajanje "partnerstva s vlado" Washington, D. C. — Hugh 8. Johnson, illinoieki tovarnar, ki ga je predsednik Rooeevelt imenoval sa federalnega administratorja industrij ns temelju novegs zskons.ss kontrolo produkcije, je isbrsl člsne odbora, ki bo vodil vso stvsr. V tem odboru bodo zastopani industrial-ci in delsvci. Odbor nsstopi ts-koj čim bo zskon sprejet v kongresu In podpissn po predsedniku, ksr pričskujejo še ts teden. Za člane odbora, ki bodo Zastopali industrije, eo doelej Izbrani sledeči trije: Walter C. Teagle od Standard Oil Co., Alfred P. Sloan od General Motors in Gerard Swops od General Electric Co. Za zastopstvo delavcev sta izbrana: Donald Rich berg iz Chicago, pravdnik ielezničaraklh organizacij In Leo Wolman, delavski svedenee in profesor ns univerzi Columbiji. Rekord ss prvi teden v juniju Chlcago. — V sredo, 7. junije, popoldne je uradni toplomer v Cnicagu registriral 100 stopinj (Fahrenheit) vročtne. To Je rekord sa ta čaa v vseh 63 letih, odksr obstoji vremenski biro, ki registrira temperaturo. NsJ-višjs temperatura v juniju sploh v Chicagu je bila 99 dne 80. junija 1913. 1 Približno enaka vročina Je bila po vsem srednjem tapadu. Cl-ksAki listi poročajo, da Je deset Cikaianov podleglo vročini. Na svetovni razstavi se Je pet oeeb onesvestilo. Koliko ljudi Js v rplošnem obolelo, nI poročila. Vremenski biro pravi, ds vro-čins bo trsjsls šs dsn sli dva. Gsftdhl teihe beta« Puna, Indija, 8. Jun. — Me-hatma Gandhi, ki Je (»red kratkim opustil svoj tritedenski poet, J« teiko zbolel. Zdravniki so mu odredili sbsoluten mir. Oblsko-vslcev ne sme sprejemstl. Velika zmaga sa preklic v Indian! Indianapolis. — Bivša suhaiha drtava Indiana Je sadnji torek isvotUa »W> mokrih is 7t suhih delegetov sa konvencijo glede ratifikacije 21. amendment*. MmMU M priteAu je je. i PROSVETA the en lichten m BWT «ri. asi M) IM masmdnk ml mi lastnina nturomnu m-ovi mmUmi^ m M^- ^ __, i. m m m me. jin » ET», M « feut w*.; - «• cu*~ »7 m m »-*•. m » " NN Ii tut*ÉO {0%mvi Chtweo) Ui«N M N Ol lug- i«4 CMT* UN N* CtM «o as*«rtuin« •crl(/U trill fci " NmIot M but U rd«rMi •m, kv ' pkohveta isst-m a*. MKNBKU ok THK »kücsatep pi Mi i —yn Glasovi ti naselbin Zaaimive beležke ¿t raznih krajev Domač drobiž Razstavo poNetili Chicago. — V sredo je posetil uredništvo Prosvete Andy Prijatelj iz Library ja, Pa., ¿lan društva Joseph Zavertnik št. 682 tfNPJ, ki je prišel na svetovno razstavo. — Dalje je posetila razstavo Rose Volščaniek iz K-veletha, Minn., s sinom Maksom in hčerjo Rose, ki je učiteljica, Slovenci rsnjeni pri izgredih Springfield, III.—V bitki med piketi Progresivne rudarske unije in "akebi" stare rudarske u-nlje v sredo zjutraj pri Peerless premogovniku sta bila obstrelje-na Matt Pristavec, star 54 let in član društva št. 47 SNPJ in Frank Prezelj, star 57 let. Pristavec je ranjen nu desni strani iit Prezlju sta dve krogli posneli kožo 8 hrbta. Popoldne ob štirih Istega dne jf pa nekdo streljal v hišo, v kateri stanuje Ignac Perko, slovenski rudar, ki je "skebal" v rudniku. Perko je težko ranjen in pričakuje se, du umre. Kdo je streljal, nI znano. _ Nov grob v Cleveland u Cleveland. — Umrl Je John Prijatelj, star 49 let in doma iz Ornega potoka pri Velikih Laščah. V Ameriki je bil 35 let In zapušča ženo, sina in dve hčeri. Smrtna koaa v Igralna Lorain, 0. — Tu je umrl Stan ko Pavllč, star 20 let in rojen tu. Podlegel je operaciji na slepiču. Zapuča starše in brata. l*aJnlč ubit v sik>branu Idaho City, Ida. — Krfkor poroča list "Idaho Statesman," je bil Joe Zlogar iz Clevelanda o-proščen krivde umora pred sodiščem, ko je dokazal, da je u-strelil Louisa Pajniča v silobra-nu. Zlogar je Izpovedul, l delati pri American Bridge Company in ta~koj prvi dan se je onesvestil prt delu vsled vročine. <>d|>eljali so ga v bolnišnico, kjer je v par urah umrl. Tu zapušča leno, dva otroku in dva brata. Hil je član društva At. št. UM SNPJ. Delegat pojasnjuje Hilwaukee, Wia. — Vračajoč >e z desete konvencija naše jed-note, sem naletel na kritiko, da je bila minnesotska delegacija prem rt va, da se ni "oglašala". Naj pojasnem, da je štela naša minnesotska delegacija trinajst delegatov, ki so zastopali čez dva tisoč članov (potom federacij) in mislim, da smo bili vsi na mestu glede našega dela Ne more se nam očitati, da smo tratili dragoceni čas, pa tudi ne, da nismo ničesar dosegli z našimi predloženimi resolucijirai. Naša federacija je določila, da skrajšamo konvenčni čas in da napravimo konstruktivne zaključke, ki bodo v korist organizaciji sot celoti in v^emu član-etvu SNPJ. Minnesotski delegatje nismo šil za tem, da bi z na- šimi roročiH sebe ogkiali v ja- njegov ^^ (Ce ga je kdo ULTIMAT JEkl.AltShi;<. \ TRUSTA treba. Vidi se menda vse najzanimivejše stvari, ki jih zmore floveški um. Na spominski dan, 30. maja, #em se napotil v Kenosho, Wis., ob bika t moje sorodnike. Tudi nči.o se moram zahvaliti cikašKim rojakom zs naklonjeno.^, postrežbo in prijaznost, ki so jo nam izkazali tekom konvencije. Obžalujem, ker mi ni bilo mogoče, da bi obiskal vse, katere tem želel obiskati, kajti ?'čika3ka vas" je velika in časa ni bilo dovolj na razpolago. O-prostite!—Joseph Mavetz, delegat društev 268 in 636, Ely, Minn. _ S konvenčnega obiska Detroit, Mich. — Dne 26. ma ja smo dospeli v Chicago — Rudolph Potočnik, F. Verhole s sinom, F. Knez in podpisani z ženo. Brž smo se podali v jed-notino dvorano, kjer Je zborovala 10. redna konvencija naše jednote. Vratar nam je po kratkem zaslišanju dovolil, da smo zasedli galerijo. Kolikor morem ugotoviti, delegacija ni bila dobro organizirana. Prepirljivih blokov je manjkalo. Psihologija letošnje delegacije je bila povsem drugačna kot ona pred štirimi leti — znamenje razmer. Nekateri so le na tiho kritizirali zborovanje. Galerija bi menda lahko še najboljše opisala delegacijo in nje delo. Med odmorom sem imel priliko seči v roke mnogim starim sobratom, jednotinlm pionirjem, ki še vedno stoje trdno ob strani naše organizacije. Istega večera se je vršil shod J.HZ; bil je povoljno obiskan. Udeležili so se delegatje in člani ter po-setniki Iz drucih naselbin, ki so se nahajali v Chicagu tekom konvencije. Zborovanje Je bik» zanimivo, podana so bila razna poročila in priporočila. Naslednji dan, 27. maja, smo Mil na jednotlnem banketu, ki so ga priredila člkaška društva v poeust delegatom desete konvencije in gl. odbornikom. !*po priznanje gre od nale atrani či-kašklm kuharicam In vsem delavcem, ki so pripravili in ser-vlrall tako okusno banket no večerjo. Sedeli smo kajpak pri mizi, ki je bila označena z "Mi chigan" napisom. BUo nas je toliko pri tej mizi, da nas stolo-ravnatelj niti opazil nL Po banketu je predsednik omizja pričel programom. Apeliral je.' na govornike, naj bode kratki, sam pa se nI držal te reatrlkelj«*. zato so tudi drugI govorniki imeli dolge govore. Na banketu sem kaj kmalu opazil propagando .clevetandske delegacije, da se prihodnja konvencija vrši v Clevelandu. In s to potezo so uspeli. Poleg govorov je Mlo tudi petje. Pela je delegatin ja A. Slmčič la Cleve Innda, spremljala pa jo Je na klavir Mary Oven Iz'Chicaga Potem amo vsi v »boru «apeli vsi banketarji skupaj. Bilo nas Je nad 300. To petje nI bilo tako ubrano kol Slmčlčeve solo-spev, ksr se pač razume. Na nedeljo 29. maja se je vršil koncert treh člkalkih pev sklh društev. Kskor ae poje, ta I ko se sliši, vseeno sem hil zadovoljen s koncertnim programom — Na 29. maja smo si mslo ogledali svetovno raaatavo. Je nepopfaa* zanimiva, vredna, da si Jo človek ogleda. Le časa je ¡i m i • eiäiatti^aHttnm A i odnesel pomotoma, naj ga vrne lastniku; če ga je kdo vzel, ga ne b6 vrnil.) • # V Detroit smo se srečno vrnili. Ta obisk nam ostane še dolgo v prijetnem spominu. Zahvala vsem, ki so nam Ali na roke. (Sedaj pa sem se že zopet lotil moje obrti — prodaje mesa — na 3. junija.) Anton Jvrca. Konvencija, volitve In nmnere Oglesby, III. — Konvencija je končana. Iz konvenčnega zapis nika je razvidno, da je delegacija upoštevala današnje razmere in skušala protektirati stare in onemogle člane. Vsem seveda ni in ne bo ustreieno. Delegatje so bili na mestu. Vi di se, da jim je SNPJ pri #rcu,, Delali so, da še nadalje ostane SNPJ najtrdnejša in za vzgled drugim, kljub večnim napadom od strani njenih nasprotnikov. Na 6. junija smo imeli nljake volitve in volitve aa preklic prohibicije. Z veseljem qmo volili proti prohibiciji, ki je povzročila že nešteto zločinov, in gorja. 2e davno bi bila morala biti odpravljena. Najve# ga se je v dobi prohibicije naučila mladina. Ako bi se tde-4avstvo bolj zanimalo za svoja vprašanja, ne bi bilo nikdar prohibicije, no, pa tudi sedanje depresije ne bi bilo. Delavska brezbrižnost je v mnogih aluča-ih kriva trpljenja. Pričetkom maja se je vršil v glavnem mestu kontinentalni kongres. Slišali smo po radiu Thomasa in druge delavske voditelje. Pozivali so nas, naj se organiziramo. Upati je, da bo vsaj v teh slabih časih delavstvo poslušalo klic modrih delavskih mož. Treba je obdavčiti bogatine, pa bo kmalu depresije konec. Pri tem je treba akcije, kajti besede same ne pomenijo nič. Delavstvo se mora podfri-zatl in skupno nastopiti proti skupnemu sovražniku kapitalizmu. Cankar je zapisal, da smo za hlapce rojeni in za hlapce vajeni. Otresimo ae vsega, ki nd*tlači iti drži k tlom. Pokažimo, da nočemo biti več hlapci kapitalizma. Odpravimo sistem, ki emogoča peščici bogatinov, da posedajo vse bogastvo in vao moč, medtem ko delavake mase trpe pomanjkanje in gladu je jo. >u Mary «- — 'A Koš brez dna 1, Hpringfield, IÜ. — Pred par tedni sem bil na mojem letnem o-bisku pri prijateljih v Wittu, III., kjer sem obiskal Luka GoraČa, Ket-bca in druge. Dežja so imeli oöife in teme tudi, manjkalo pa ni dobre postrežbe. Pogovor je nanesel na progresivno rudarsko unijo, pelajo pomalem, ker ni naiičil. Delo si delijo. Stari Lu ka ima svoj vrtič, ki ga pridno obdbluje; ima tudi večji kos zemlje fin nekaj goveje živine. Kor liec se bavi s prašičjerejo. On ima pristen storokrajski koš naramnicami, ki ima to posebnost, da se koševo dno avtomatični odpre, tako da ni treba vrha jemati. Dno se odpre in iz njega se strese razna drobnari ja i krompir, korenje, čebula ali kar je že v njem. Temu košu pravi, da je brez dna. Podaril mi ga je za moj rojstni daa. Omenjena dvojica mojih ata-iri|fa prijateljev se je odločila, da ustanovi posebno družbo — Luka Gorač, Korbec & Co. — ki bo začela izdelovati starokrajske koše» košare, jerbase, pristne' trboveljske cekarje in spletene šaj trge.—A. Gorenz. 9. m » Klub "Ivan Cankar" Milwaukee, Wis. — Pred kratkim je bil tukaj ustanovljen slovenski delavski izobraževaln klub "Ivan Cakar". Namen klu ha je, da se po svojih močeh bo-ri ; za delavake pravice na poli tjčpem, izobraževalnem in ekonomskem polju. Klub bo širi dč&vsko izobrazbo, prireja Jamske predstave, gojil petje !hvgodbo ter vse druge stvari, k "vsakemu delavcu potrebne Vo pa je dolžnost vsakega delavca, da pristopi v to novo de-Wsko organizacijo, kajti vsak taftkp,dobi mesto v nji; y nje, je za vsakega nekaj. Prihodnja k/u^ova seja ae bo vršila 25. ju-ii ¡pa ob 9. dopoldne v Harmonia dyjj>rani na 936—6th & Minera a ve. Pridite in ae vpišite v naš kluty. Začasni odbor. ; ..i«, - ; , »LISTNICA UREDNIŠTVA Danville, 111., R. O. — Pismo notarja, ki ste ga prejeli, vam pojasnjuje vse. Mi nimamo ni-eotfur dodati. Edini način je, da storite kakor vam notar svetuje«! ako veste za koga, da pošilja denar v stari kraj, dogovorite ae| i njim, naj vam izplača stranka v starem kraju naj pa dobi vaš denar, ki je tamkaj. i. H., Kenosha, Wis. — O pot nflclh iz starega kraja nam n ničesar znanega. Sorodnik, k namerava v Ameriko, mora imeti afidavit. esti h Jugoslav TUDI No (lavtnsa ANDREJ 1IÀLI ZNAL UMOR Ikemu PRI- iv oiiu'->kemu preiskovalnemu sodniku je Andrej Mali pri- znal, da je umor žene najel brata po brs AkatfemlČna svoboda aa vato«)» anbe aa eaaapm te Col«Mbljl j« mrtva! Take ki ae ga potoiiH rebeln i dijaki v v New York«. Razni Inrl-dijaštvo Ljubljana, 9. maja 1933. Policijska preiskava je bila pred nekaj dnevi zaključena, policija je sestavila zapisnik ter izročila Andreja in Antona Ma-lija ter Marijo Golmajerjevo novomeškemu sodišču. Dne 8. t. m. so policijski organi prepeljali vse tri pod močno stražo v novomeške zapore. 2e dopoldne je začebpreiskovalni sodnik zasliševati Andreja Malija, ki avojejerivde ni maral priznati. Po večumem zasliševanju je do-Idne priznal, da je res najel rata Antona, da je izvršil u-mor. Andrej Mali je izpovedal, da je že dalj časa nameraval ženo ubiti, da pa je imel umor drugače zasnovanega, kakor pa ae je izvršil. Brat Anton bi bil moral Amalijo ustreliti ter nato še lahko raniti njega, Andreja, da bi odvrnil sum od njega. V zadnjem hipu pa se je načrt spremenil v toliko, da je Anton Amalijo umoril z nožem. Ko so nato zaslišali še Antona, je ta ostal pri avojih izjavah, ki jih je bil dal v Ljubljani. Marija Golmajerjeva pa je še zmerom tajila vsakp krivdo. Njen ljubimec Andrej Mali pa je dejal, da je on® v precejšnji meri aokriva, ni pa še povedal, kako. . Dokazom in Antonovemu pri znanju ae je zdaj priključilo še priznanje umorjenkinega moža Andreja. Poizvedbe ao dognale, da ae je moral Andrej rea že dolgo pri pravljati na zločin, eaj je celo pokojna žena slutila, da ji pripravlja mož atnrt. Nekaterim sosedom je prepovedovala, da se boji najhujšega, neki znanki pa je celo pokazala doma neko 'shrambo, čefl, aem-le noter me bo Andrej zaprl in zadavil. Tudi atarši so a skrbmi opazovali, kako se njuna hči a svojim možem zadnje čaae ne razume, kako jo jje mož mučil a stalnim zmerjanjem. Tudi je Amalija večkrat hotela, da bi spala v drugi sobi kakor mož, česar pa ji mož ni dovolil. Med njima je bila torej napetost, o kateri je iena slutila, da ae bo končala z zločinom. Velik uapeh trboveljskih otrok-Pfvcev V sredo 8. maja so odpotovali trboveljski šolski otroci, ki tvorijo mladinski pevski zbor, n* koncertno turnejo na Češkoslovaško. Skupaj jih je odpotovalo 75 deklic in dečkov v starosti 10 do 14 let. Njih gevovodja Su-ligoj je naAtudiral velik program jugoslovanskih narodnih in umetnih pesmi, ki jih poje zbor na tej turneji. 2e ob ljubljanskih koncertih toga zbora smo zapisali, da je to edini zbor te vrste v državi in v podajanju peafiii umetniško na tako visoki stopnji, da velja za enega najboljših pevskih zborov pri nas. Malo je pevskih zborov v državi, ki bi lahko pošteno predstavili naio pevsko glasbeno literaturo inozemstvu, a med njimi je z vso pravico ta trboveljski mladinski pevski zbor. Doslej so imeli ti pevci Že koncerte v Budjejovicah, Planu in Pragi ^ povsod z velikimi uspehi pri pubUki in kritikL Iz nekaterih mest na Češkem, kamor zbor ni bil namenjen, pošiljajo vabila in delegacije zboru, naj pridejo pevci še k njim. Toda turneja je organizirana le v nekaterih mestih, čas kratek in tako vabilom pevci ne morejo ustreči. Na povratku la CeŠke domov se ustavi zbor tudi na Dunaju, kjer bo imel koncert. Nobenega dvoiria nI, da bodo pevci prinesli s svoje prve koncertne turneje v inozemstvu mnogo uspehov a seboj. tort «vek vojaških letalcev. — V Roki kotorski se je z letalom ubil narednik Mirko Anftič, doma od Device Marije v Polju pri LJubljani, kjer ao ga tudi pokopali. Skoro ob istem času aa je a letalom ubil podporočnik Alojz Knap h c bili kaki Stroški, naj bi bili plačani iz te blagajne. ** vpraša, kaj bi bil on naredil v takem slučaju. Vrata-ori. da bi on to prej premislil, predno bi prevzel tako J" Pa obljubil, kar bi ne mogel izvršiti. Zasliši se ponovno r*nng of fupds w«b made by the Excursion Committee to said Society ; therefore* be \t resolved that the Committee elected by the delegates of this Conyention to constitute the Soeiety'e Committee for inveatjgstions of the activities of the Supseme Offloers and Board Members end affairs of this Society shall investigate in particular th^a Excursion Committee and report to this Convention ion the following:— (a) The number of steamstyp tickets sold; (b) The wmnvMon paid by steamship tiekete companies to said Excursion Committee; (c) The amoun^ of said commission money turned :iety treasury and when it was turned into said society treasury. , ( (d) If tbe said Committee had expepses and if said bills were properly ordered paid from the Society's treasury by the Supreme Board. f , 1(e) Whether the ssid Excursion Committee hsd its own treasury or ssid commissions dsposit&i on its own accounts* and whether said Excursion Committee paid in form of salary or for other work done any compensation from this commission money received from the steamship eompanips prior to tye tlipe said funds were turned into the SNPJ treasury, to whom ssid money for compensstlon, if sny, was psld sn Br. Mslewh izjavi, da Js on vprašanie razumel drugače in ds ae njegov odgovor nanaša na drugi razred na parnlku, ne pa na ieleznlci. 2ell, da se to popravi. . ■ Br. Zarnit (136) predlaga. Sko M™* dossdsj uk Uto oš^ovans. nsi «e tn debaU zakUučl ds m bomo s tem znvle^ konvencije in tako zapravljali denar. Podpirano. Br. Cvetkovich protestira. Za zaključek je zadostna večina- Br. Vrstavieh predlsgs, ds se poročilo vms odseku. Podpira. no. Br. (km pojasni, da J# U odsek zndeva rešena, konvencija pa naj odloči sama, čs so biln krtinn. Br. Oven poroča, ds eo es »Sdlntti *a eklep, kakor Je bU pse- člUn, in Je s^CJ odvUno od koWkM Gre se predvecm za vprsš$nie morsis. Odsek Je *»lko* je v kratkem času mogel, rs^une ter m našel nikakih večjih ne-rednosti Ali Je zadnja konvencija posUtila to izletni odbor v pre- S, ^mSK I« Siz iMtjeg. Br Cvetkovich ČIU odlomek iz zapisnika • s«lne konvencije, kjer Je med drugim zapisano, ds Je br. Olip rekel: "Pri nas v resnici Je brezplačno, kajti vsi ka H ustanovil, vedo. da je odbor aflrebea." W zapisniku nfveden, da Je HfsPl med urad brezpUČno." _______, Br PetrovIrh vprsis zaporedoma čUns od. »oslovanje, alo smatrajo svoja delo gUde to torik zaslugs Js, de ee Je urad I Je v drviifim: "Kar ves preskrbi Br. Petrovlch ugotovi, ds je predlog brata Zaitza na mestu, in ds s tem svtomatično odpadejo vsi doslej atavljsni predlogi o tej zsdevi, ako shornica ne ugovarja. Ker ni ugovora, da na glasovanje predlog brata Zaitza, ki je z večino oddanih glasov sprejet. Br. Petrovlch odloči, da bodo zaslišani člani izletnega urada, dalje «Mapi nadzornega odeeka in člani odseka za pregledovanje poslovanja ter brata Molek in Malovrh. Br. Malovrh zahteva, da se njegovo ime popolnoma izpusti, ker ni imel ničesar opraviti z uradom, razen da je bil udeleženec tistega izleta ter je plačal sam svojo ladijsko karto. Br. Zupančič obžaluje, da nima nikakih številk pri roki, ker je vse po naročilu izročil v glavnem uradu, kjer je vsakomur na vpogled velik kovčeg in zavoj razne korespondence, zapianikov, računov itd. Tudi se ni mogel pripraviti s kakim govorom, kajtt z zapisnikom je ^oliko zaposlen, da mu ne preostaja nit i'malo pro-etaga,časa. , Dotakniti se hoče le par važnejših točk. — Dotična beseda v zapisniku 9. redne konvencije, -jo tolmsčens napačno. U-deleženci tiste konvencije so dobro rszumell, da je bilo takrat izjavljeno, da ne bo izletni urad povzročil jednoti uiti centa škode in da tudi od izletnikov ne bo računal niti centa za kakršnakoli dela, kakor preskrbo vizumov, potnih listov in podobnega. Z drugimi besedami, naši izletniki so plačali le dejanske cene sa vizume, ladijske listka In drugo; meli niso nobenih drugih isdatkov, rasen osebnih. Člani izletnega urada niso nikdar pričskovsll niti nsj-manjšega denarnega prispevka od jednote, kar najlepše dokazuje prvi izlet, ko ni bilo dovolj denarja v blagajni izleU^ga urada, pa so br*tje Alesh, Cainka* in Zupančič posegli v lastne tope, br. O. lip pa je velik del etroškov kot vodnik kril sam iz svojega. Niti enemu nI prišlo ns misel, da bi vprašal jednotp za kak prispe-vek, kajti zavedali smo se, da se mora izletni urad sam vzdrževati. — Pozabiti se ne sme dejstva, da denar ki je prišel v uradovo blagajno, nI bil hiti jednotin niti članski. Ker ni nihče torej imel ničesar opraviti s jednotlnim ali članskim denarjem, ga kajpsda tudi n| mogoče obdolžiti, da je kršil pravila. Brats Olip In Alesh, ki sta člana gospodsrskega odseka, nista potovala kot vodnika v Evropo kot glavna odbornika, temveč kot uradnika Izletnega u» rad». Nobene plače nista prejela od izletnega urads kot gisvns odborniks, temveč kot vodnika na podlagi posebne pogodbe. Pribiti treba torej dejstvo, da jednota s izletnim uradom ni zgubila niti centa, naaprotno pa je profltlrala. Izletni urad Je preskrbel "Prosvetl" rssne, oglase ter tiskarni precej dels s tiskovinami. Izletni urad Je jedpoti delal veliko Reklamo nu samo v Ameriki, nego tudi v stanem kraju. Stsrokrajskl Usti so phaall o SNPJ izletu, koderkoli so isletnlkl potovsl). Čudno Je, ds neksterl nič ne vidijo, koliko dels js Izvršil izletni urad, s|)odtikajo pa se ob prosto vožnje vodnikov In delne povrnitve stroškov. Zelo značilno Je tudi dajetvo, da ee izletniki ne pritožujejo, nasprotno bili so in eo še uradu sslo hvaležni zs vse Številne ugodnosti in zlsstl ss snotedan-sko vožnjo po Jugoslsviji, kjer je izletni ursd plačal Isletnikom voinjo v prvem in drugem rszredu. Zasebni agent bo naredil Jako malo korakov zaatonj, (ločim nieo člani izletnega urada izletnikom računali niti centa. Nobenega smisla pa nima domnevati, da hi kdo delal vse to ogromno delo zaatonj in plačal še stroške sa voinjo in drugo iz lastnega žena. Ne bilo bi tiravično in ne pošteno, kaj takega pričakovati od članov Izletnega urada. —- Kdor malo po-mlell, v kakih razmerah se je moralo hote ali nehote voditi knji-govodetvo urada, bo razumel, da Je Izključeno, da bi bilo knjigovodstvo tako kot bi si ga kak knjigovodja zaželel. Kot tajniku ml is bila določena dovolj nizka plača, tako da jo bilo Izključeno, dA bi pustil stslno delo ln se samo Izletnemu uradu posvetil. Tudi kako rno£ najeti ln na svoje stroške plsčevstl, nI bilo izvedljivo, davni izdatki so bili tekom potovanja in tskrst nI bilo vedno mo-gočs dobiti rašunov ns prsvilnih formah, s pečati in imdpisi. Glade brezplačnih listov: Izletni urad ni dobil niti enega takozvanega brezplačnega listka, to se pravi niti en ladijski listek ni bil isdan bres navedbe plsčsne voenlne. Pač ps js dobil ursd tri Isdljske listke zs vodnike Aleshs, Ollpa in Zupančiča, ki ao se pa glaalli na polpe vožnje cene, mesto treh nadaljnjih listkov pa je druiba dala izletnemu uradu kredit v gotovini, Z drugimi besedami: leto 1900 ef ni pthče vozil v Evropo potom Izletnega urada s takozvano brezplačno karto, ako tudi so dejansko bile tri karte vodnikov pro-ste za vodnike, a vsote pravilno kreditirane in nakazane. Druiba je imels *e prej sitnosti glede prostih listkov, ps js bila ssvede zelo previdns. Podobno previdnost smo naleteli pri ielssnliklh družbah. Na podlagi določb glede ladijskih sgenclj, ne ame nikdo prodajsti Indijskih ksrt pod določeno ceno ter pod nobenim po-go4em ne sme deliti svoje provizije s potniki. Ves densr Je bil Isst izrednega urada, a mi smo ga vendar hoteli dati Isletnikom, in tako smo prišli na idejo enotedenskega potovanja po Jugoslaviji, kjer p\sŽs Izletni ursd železniške stroške. In tako smo storili in večji del vsega denarja Je bil porabljen za naše izletnike. Najboljši dokaz, da smo člpni izletnega urada smatrali ta urad za oeioto, Je razviden iz naših zapisnikov, kjer so še pred Izletom določili tudi za sluČsJ primanjkljaja ob zaključku izleta. Mi nismo računali, da ae borpo obrnili na jednoto, da poravna primanjkljaj./ Ne, koliko bo vsak od treh vodnikov moral vrniti v blagajno, da se krije kak pribijaj. Ce bi torej zmanjkalo denarja, bi ga krili osebno brstje Alesh in Zupančič in niti centa jednota. In še eno bi rad ; vodniki niso naredili niti centa, kajti vsakega Je stoto v denarju znatno več kot je dobil kot vodnik, ne vštevši zgube časa. Br. ONp pojasni o postanku izletnega uradu, ln kako ga Je glavni odlnir isbrsl v to odb<>r. četudi tskrst nI bil gl. odbornik, «prejel J«, ker se Je smatral spodobnega, ksjtl govori rasne evropske jezike in zenimivi in važni kraji Evrope so mu dobro znsni, tabo ds ims vse kvsUfiksciJe za dobrega vodnika. "Jas si ps{ nisem mogel nikdar misliti, de bo katerikoli član ali glavni odbornik mislil, da bo Olip. ki si mora sam sluilti svoj kruh, vodil Islst-aike po dvlei, Franciji, Nemčiji i. t. d. cele štiri mesec« zaatonj I Smatram za samo po sebi razumljivo, da treba vodnika vedno pla-čatt Člani izletnega odbora smo se vedno sestajal! In delali na-črto'. Prvotni načrt Zupančiča se ml ni dopadel, pa sem sestovll svoj načrt Končno smo se sedlnill za kompromisni nsčft, ki smo ga kot proračunsko pogodbo vsi podpisali". — Nato podrobno opl-suje potovanje prve ekuptne, ki Jo Je on vodU. Dnevnice po $240 niti od dal«* ne krijejo dejanaklh stroškov, lur Je vsakemu Jasno, U ie bil ie v Parizu, na Dunaju ali drugod v Evropi. Recimo v ftrfev ga Je Stalo najmanj $6 dnevno, dobil pa Je le $2.50. Oni, ki potoieJ" naravnost, ne rabijo vodnika, toda oni, ki se uatovljo v večjih RH-stik ali ai hočejo ogledati recimo ftvico, rabijo vodnika. Vodil Je skupino izletnikov iz Pariza preko najzanimivejših krajev Aflis In v Ljubljano. Ves utrujen ee Je komaj nekoliko odpočil, ko je moral to nazaj v Pariz, da počaka drugo skupino. Uredil Je vas, toda prišli «o samo trije, najel m Je hotolake solie zsi P-OdaR kakor Je bilo rečeno, da Jih pride. "Bil sem razočaran. V«idll sem to malo skupino po Pertou in Bvicl In v smlalu dogovora sem prs- ............ g to malo dnevnico sem vodU to izletnike do ve- odseka sa pregcUlove-zadeve za končaš n« HtMvljeno Sii^OlSl^nim. HctfneWer in KridU '^ísátósfsts p- visli ln prostih Vt**ij ob pHHtl islets* Isto U»*. J Br Mils (Chicago) stovl IsJ-ea P«^g. * **» Prieto zssIHH m shorn les reeprevlj. s sadtvl. v nadomestilo za zgubljeni čas pa se aaj zboruje v sredo zvečer. Podpirane. Jel dnevno le $1.26 ■ Ljubljane P* svorfl najboljši moči Jim bil vedao na uslugo — se ¡toVse zastonj. IsktoUU s i so plačali sa vee to niti centa. Tudi tre-t le skunlno gasi počakal. In sicer na Jesenicah, za kar pa nisem Mlssnr Potem sem vodil rssne grupa po «nnUtežen- — Da, ostanem, od pasa 1 bajonet. Lizi, je dejal Justin in ai gel, zdaj pa je zopet hodil po hiše kakor takrat. Le-tu ga je nagovorila. Pogledal je na uro kakor onikrat. Skoraj isti ¿a«. Počasi je ie! mimo bolnice in no hišo. Nad vhodom je visela rdeča svetilka, okna so bila zapsžens, komaj da je razločil te-nak svit luči, ki m, je izgubljal skozi razpoko. Tam je njeno okno. Napenjal je oči, da bi zagledal «itenek njene luči. Pa je ni bilo. Bog ve, kdo je pri nji . . . ? Oster nož ljubosumnosti se mu je zarezal v H|*£g , -________—--- —\ 1 Stopil je neksj korakov naprej. Nestrpno se je zopet obrnil io iel mimo hiše v mesto. Pospešil je hojo. Na razpotju Ka je *opet *a-sukalo nazaj. Ni si želel ženske. Kristine! •Zs to sliko pa je raala Ana. Slovo na kolodvoru je oživelo. Pismo, ki ga jI je poslal danes ... Bogdan, ki leži v svoji beli posteljici... Toda tu je visela rdeča luč, riad njo je bilo Kristinino okno in pri nji je ... Ah, kako strupena zagrenjenost je ta ljubosumna misel. Četudi si je dopovedoval, da Je vlačuga, da živi od tega, ga je vendarle grabilo, ko mu je vse to umszano skalilo vročo željo. Pozvonil je. Dal je vratarju nekaj drobiža. V veži je stala gruča pijanih vojakov ln civilistov In dve ženski. Justin je bil trezen. Sel je v salon ln si naročil steklenico vina. V kotu sta šepetala moški in ženska, za katera se ni zmenil. Kadarkoli so se vrata odprla, se Je zdrznil. Ni se upsl pogledati tja. Mogoče je Kristina . . . Da, nekdo je pri nji v sobi, si je razlagal, drugače bi bila v salonu. Cez nekaj tay je sedla k njemu mlada ženska. Prosila ga je za cigareto. — Sam? Kakor v gostilni! Povabi me, žejna aem! mu je dejala zapeljivo. Justin ji je ponudil kozarec. — Kdaj pojdeš? ga je vprašala, ko je izpila vino. — Kam? je zazehal Justin. — Na fronto vendar! Ze je hotel vprašati po Kristini, pa se je zbal odgovora, ki bi ga gotovo zadel. Spil Je v naglici ostanek vina, ki je bilo močno ln drago. Plačal je. Pri vratih ga Je ženska podržala. — Ali ne greš z menoj? ga je vprašala začudeno. —- Moram v kaaarno! se je izgovoril, a kljub temu še dejal: AH ni gospodične Kristine? — Ne! je odgovorila ženska In ai akušala tesneje prižeti ohlapen plašč. Odpotovala je v Galicijo. Torej Je ni več v bordelu? je šlo veselo vanj, — Oprostite! je dejal in hotel oditL Ženska se je privila k njemu in ga ujela za roko. — Ostani pri meni! je dejala zapeljivo. Plašč se ji Je izmuznil. Olajšan od teše, ki jo Je nosil s seboj zaradi Kristine, ter podigan od vina in od bele golote, ki se je čarala izpod plašča, se je nasmehnil ženski in jo vprašal: — Kako ti Je Ime? Ko se je vrniJ v kasarno, je našel poslopje razsvetljeno in vse je bik» budno. — Jutri dopoldne pojdemo! mu je zaklicsl Joet. Ob desetih, res, vprašaj podčastnika, sej te je že iskal! Zdirjal Je v pisarno. — Kje, hudiča, kolovratiš, je zavpil nad njim podčastnik. Dela je za vso noč! Torej bodo šli . . . Glava ga je bolela, čemerno je sedel za mizo. Ko se je prvo razburjenje poleglo, je prišlo novo povelje. — Moštvo naj spi oblečeno do budnice! I>egli so zopet nazaj na slamo. Nihče ni spal. Vsakdo se je tiho razgovarjal s svojim sosedom. Da, jutri pojdejo! Muzika jih bo spremila na postajo. Jošt je molčal. Gledal je v slabo razsvetljeni strop. Mislil je, da bo lahko jutri ves dan doma, ko je nedelja. Tako naglo je prišlo, da ae niti posloviti ne bo mogel. Sele ob dveh zjutraj je prišel Justin is pisarne. Legel je kraj Jošta. Kam pojdemo? ga je vprašal. — Podčastnik sam ne ve, pravi Justin. Naj-brže v Galicijo. Vsekakor bolje kakor na jug. Tam je hudo! Potem sta vsak zase mislila na svojce. Justin je imel silno težko glavo. Vsega se je še držal duh dekleta iz javne hiše in togotil se je nase. Očital si je hude stvari, zoprno in ogabno mu je ležalo vse to v udih. Na Ano se nI upal misliti. Četudi je bila daleč, se mu je zdelo to zadnje početje le umazano in podlo. Celo na otroka je splavala misel samo rahlo, kakor po prstih, dasi je zahrepenel po njem z vso ljubeznijo občetovstva. Morda je bila ta misel močnejša od one na Ano, aaj je dete drobna, čisto ljubka stvarca, ki še ne more biti užaljena. Rahlo bi mu stiskal drobcene prste in mu dihal poljube. Zdaj pa pojdeš. Daleč, daleč. Na bojišče. Sklenil je, da bo jutri napisal Ani dolgo pismo. Potolažil jo bo. (Potem ji bo pisal eproti vsak dan, pa bodi eno samo vrstico, da ne- bo v skrbeh. Nato ga je še enkrat prijelo. Premetaval se je po ležišču in ko ga je že spanec tiščal za oči, si je dopovedoval: — Moj bog, saj grem na fronto! Zjutraj sta bili že ob sedmih obe stotniji zbrani v bojni opremi na dvorišču. Vojaki ko čakali generala, ki jim bo za slovo spregovoftl nekaj besed, in vojnega kurata, ki jih bo blagoslovil. Stotnik Iieschnig je postal major. Ko je li-bruhnila vojna, je nenadoma obolel . . . Majhen, suh general je opravil svoj nagovor zelo kratko. Bil je hripav in kadar je od n*-vdušenja le preveč zakričal, je krehal, kakor bi imel naduho. Tudi vojni kurat jim je govoril. Njegove besede so zvenele v hladno jutro roško, kakor bi lomil suhe vejice. ' — Kakor je poslal bog Mihaela z nebeškimi vojščaki pokončat hudobne angele, ki so se mu uprli, tako vas presvetli cesar pošilja v boj na naše klete sovražnike. Kar ste dolžni bogu, ste dolini cesarju, ki je po njegovi milosti naš vladar. Blagoslovljeno je vaše orožje. Nad vami je blagoslov božji, vi pa, junaki, pojdite in pokončajte sovražne trume! (Dalja prihodnjič.) Svetovna rasetava v Chicagu: Prizor na "Začaranem otoku" za otroke/ nega zakonskega para, župana Albrehta Walterja in Uršule Buhlerijeve s Tene, katera sta se poročila 1069. Trije otroci, sin in dve hčeri so dosegli rao-žitveno starost in ti so se razmnožili sedaj na »66 potomcev. Za deset generacij je to precejšnje število oseb, a med njimi je samo 47 'krvavcev' in ti so le moški. Prav na teh se je dognalo, da se bolezen pokaže le jasno pri moških, dočim so ženske navidezno zdrave. Ako se bolnik poroči z zdravo ženo, so sinovi povsem zdravi, hčerke pa le navidezno zdrave. Ženske niso 'krvavel/ nosijo pa v sebi kal bolezni, ki se prenese na sinove prihodnjega pokoljenja. Vsa bolezen se skrivaj prenaša iz roda v rod le potom žene, ker pri moških postane bolezen takoj očita. Le ako se bi vidno bolan moški in navidezno zdrava ženska odpovedala potomcev, se bi bolezen v kratkem zajezila. & Rt Velike poklieae spre Krvavel e lene Tona je mala vasica nad reko Chur; leži 1660 metrov visoko in ima po najnovejši nta-tlstlkl komaj stosedemdeset prebivalcev. V blološko-medicd-nalnl literaturi si je to oddaljeno naselje pridobilo nekako žalostno znamenitost, ker prav tu Je izhodišče precej razširjenega evropskoga pokoljenja 'tirvav-cev." Krvavel so ljudje, katerih kri se ns ranjenem mestu ne more strditi in vsled tega tudi najmanjše ranice pogostokrat povzroče tudi amrt. A ne samo vsled vidnih vzrokov, temveč tudi vsled nevidnih in neznanih se pri teh bolnikih kri nenadoma sprosti določenega jI krvotoka. Krvavitev se navadno pojavi v notranjosti telesa, ksr je povod smrti, ako nI pri roki takoj zdravniške pomoči. Najla-lostnejše pa Je to, ds ta bolezen ne preneha a smrtjo umrlega, ampak se po čudnem ritmu podeduje, pri čemer Je poaebno značilno to, da navidezno doeela zdravi prenesejo bolesen na svoje potomce. In tako postaja ta bolesen prokletatvo za vse poko-I jen je. Kako strašen je ta sakon po-dedovanoatl, je videti že po tem, da si sdrav, normsien Človek da brez nevamoati lidretl bolan »ob. Iz naatale rane se sicer poeedl ali vil je kri, pa se krvne žilica pozni j» same »tonejo, zožijo la tako zabranijo odtok dragocene tekočine. Tudi pri krvavcih se pri sličnlh zdravniških operacijah ne pojavi večje krvavenje, le s to razliko, da se krvne žilice ne skrčijo ln uhajajoča kri se ne strdl. Vsled tega vedno polagoma pronica Is rane, ako vmes ne poseže zdravniška pomoč — dokler telo ne odda vse svoje krvne zaloge. Tako nam Je ostalo zdrsvni-ško poročilo o smrti nekega prebivalce s Tene, kateri Je Izkrvavel le valed tega, ker se mu je majal sob. Bilo jo to v letu 1844, in petdesetletni moiak Je krvavel neprenehoma Iriti tedne predno so poklicali zdravnika Dneve in noči je presedel v na slanjaču, da mu kri ne bi kapljala v notranjost. Bolesen ae pokale ie v prvi mledosti, posebno v času šolske obveznosti, ko ss vsled otroške prošemosti prizadene marsikatera rana. In dognalo se je, ds ena tretjina bolnikov ne dočaka niti mladeniške dobe, ostsl» dve tretjini pe učakata komaj dvajseto leto, le poedincem je usojeno, da dožive in preliv* moško V tej mašinski dobi ljudje, ki so bili izurjeni za kako posebno stroko, najdejo dostikrat, da si morajo poiskati zaslužek v drugih strokah, ki so jim nove in za katere nimajo izkušnje. Statistike pokazujejo, da veš ko 20 odstotkov ljudi dela v poklicih, ki so bili pred kakimi dvajsetimi Jeti popolnoma nekaj novega. Bržkone stojimo pred spremembami v industriji in trgovini, ki bodo odprle pot v popolnoma nove poklice: Ljudsko štetje od 1.1930 razodeva zgodovino obširnih gospodarskih in sdcialnih sprememb, ki so se razvile tekom desetletja _____ po vojni. Ljudsko štetje je bilo Kristusu. Prepovedal je obreeo-| Uvedeno L 1930, torej za časa, vanje onih dečkov, ako so nje- ko «kpresija ni še bila v polnem govi brati ali bratranci trpeli na razmahu. Ko industrija zopet krvavlenju. V dvanajatem stole- o*1*1» t*0™0 vide,i bržkone še tju se je bolezen nenadoma poja- v«*ie spremembe v poklicnih vila v neki španski vaai, v XVII. strokah. stoletju so jo le poznali v Nem- Ljudsko štetje pred vsem poči j i. Pozneje so jo zanesli v An- kazuje, da delavci ne silijo več glijo in severno Ameriko. V v tovarniško industrijo ali v XIX. stoletju se je že pojavila v poljedelstvo, marveč v promet-angleški kraljevski hiil. Potom ne poklice, učene poklice (profe-ženitve se je zanesla v rusko sije), hišno delo in pisarne, carsko rodbino in dalje na Bour- Število delavcev, zaposlenih v bone v Španiji. tovarniških in mehaničnih in- iHrkazano je, da je bil vojvoda dustrljah, je sicer narastlo od Leopold Albaniy, četrti sin kra- 12,000,000 leta 1920 na 14,000,-Ijice Viktorije, krvaveč. Umrl je 000 leta 1930. Ali odstotek de-v štirinajstem letu svoje staro- lavcev v teh Industrijah je pasti. Tudi njegova navidez docela del. TI delavci so 1. 1920 tvorili zdrava sestra Alice, katera Je «0.8 odstotkov vseh delavcev, poročila princa Ludovika Hes- l«te 1930 ps le 28.9%. V neka-«enskega, je bila podvržena tej terlh industrijah nI število de-bolezni. Pozneje Je postala ruska Uvcev padlo le relativno, mar-carica In prenesla bolesen na si-U^ 8pioh jc mmnj ijudi po8Ve na Aleksandra. Določen je bil ¿ena, dotiki stroki. (Te stati- industrijah in v profesijah. Statistika pokazuje, da ženske zapuščajo šivarnice in klobučar-stvo in da silijo čim dalje bolj v profesionalne poklice. Število šivilj je padlo v desetletju od 236,000 na 168,000 in klobučark in slamnikark od 73,000 na 45,-000. Na drugi strani je število odvetnic raslo od 1738 na 3386, število pisateljic in časnikark ae je podvojilo in število profesoric je poskočilo od 10,076 na 20,131. Tudi število pisarniških delavk je znato naraslo. Razvoj novih induatrij' je razviden iz dejatva, da je 89,000 delavcev delalo v postajah za gazolin, dočim 1. 1920 ta stroka je bila tako malo pomembna, da jo ljudsko štetje ni navedlo kot posebno stroko. L. 1930 je bilo 976j000 šoferjev napram le 285,000 deset let poprej. Na drugi strani je število priprež-nih voznikov padlo od 420,000 na 111,000 in kovačev od 196,-000 na 124,000 ter število tramvajskih kondukterjev od 64,000 na 36,000. Odtok prebivalstva iz deiele v mesto — končno zaustavljen od depresije — pokazuje dejstvo, da je 1 1930 bilo 10,472,000 zaposlenih v poljedelstvu ali 21.-4% vseh zapoalencev, dočim leta 1920 jih je bilo 10,666,000 ali 26.6% vseh zaposlenih ljudi. Število ljudi, zaposlenih v trgovini, se je povečalo do 4,256,-000 na 6,081,000 oziroma od 10.2% na 12.6% vseh zaposlen- dobo. Nastanek bolegnl nI povsem španskem dvoru. Javna tajneet jasen. Pojavi ae nenadoma pri je. da Je mnogo alnov španskega dveh docela sdravlh zakoncih,|kralja Alfonsa. katerega ao prsd vsled česar je zdravljenje še ve- nedavnim uljudno odalovlli, bo-llko težje. Pri vsakem novem lehalo na tej podedoveni bolegnl. pojavu aledl tudi pbdedovsnost Ako je švicarska vas Tena res za prestolonaalednlka in valed, stike se seveda ne ozirajo na note Mesni Je bUo malo danjo nezaposlenost, marveč na da resnično zasede prestol. Oko- L^ dpUvcev). Tako „mo lme. n njega se Je sukato nešteto „ manj nik.........2«67 S. Lawndate IILAS NOVAK, tajnik bol. oddelka... .2667 S. Lawndafc Ara, £ JOHN VOGR1CH, »i. blazajnMc......2667 S. Lswndale Ara. £ FILIP GODINA, upravitelj glasila... .2657 S. Lawndal« A«-JOHN MOLBK, urednik flasila......2657 S. Lawndato A«- ODBORNIKI: J ANDREW VIDRICH, prvi podpred.ednik AJ A^Sa DONALD J. LOTRICH. drugi podpreda., 1017 S. Trustora ^ JOHN J. ZAVERTNIK, gi sdravnik.........8724 W. v** GOSPODARSKI OD8KK: FRANK ALESH, predaedn*........a« C^1 JOHN OLIP...................S. Prospect Ars- ^s»—- JOSEPH SISKOVICH..............1611S Huatmer, A", POROTNI ODSEK: JOHN OORSEK, predsednik.............. ANTON ftULAR................................... ji?, I JOHN TRCELJ.................................. ¿g ti FRANK PODBOJ....................... • • ;: ^ Na FRANCI» ZAKOV&EK.................*016 A