Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije Po&tnlna plačana v gtteirin!. Lelo Vil., štev. 143. V Celju, v nedeljo f* julija 1923« Posamezna štev. I Din. Izhaja razen ponedeljka in dneva p« praznika vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Celje, Strossmajerjeva ul. St. 1, I. nadstropje. Naslov za dopise : »NAPREJ«, Celje; Cek. rai. St. 11.959. Stene mesečno.....................20 D.;:, za iiioiemstvo....................30 Din. Oglasi: prostor 1X65 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Sodrugi, ki se udeležite vsedelavskega zleta. Današnja manifestacia ima namen pokazati vas same oz. pokzatr, kaj ste pred drugimi Slovenci pridobili po študiju in udejstvovanju v socialističnem smislu. Spomnite se na lanski zlot. kateremu tudi buržoazija ni mogla odkriti nemoralnega uspeha, čeprav bi ga rada. in ga ni mogla zato, ker ste se izkazali kot trezna, disciplinarna armada. Sodrugi, tudi letos dokažite, da socialisti ne spadamo med one Slovence, ki se nalo-kajo vsako leto za t r i ec trt miliarde dinarjev alkohola in ki zakoljejo pri vsakem žegnanju in veselici najmanj po e-nega — ne prešiča, ampak človeka! Sodrugi. inostranski gostje nas bodo sodili samo Po tem. kako se bomo vedli. Nič sc ne bojte, da bodo ostalih slovenskih naoak kaj premalo videli! Sodrugi •redfteJii, bodite strogi z vsakim, ki bi sc hotel pobahati s katero preveč! ČULKOVSKI : Pozdrav. II. nastopu D. T. & v Maribo/u 1. VII. 1923. Za horizontom se redil je oblaček mal. Nikdo se ni brigal zanj, le lahek zefir se je vpiral vanj. Božanstev pa prirodnih .sile šle so prerojenja vekov svojih pot. Raztegnile so svoj odsev čez nebosvod in iz oblačka je oblak postal. In iz oblaka se vihar je vsul, in zmil in zbrisal je s površja zemlje prah in blato, z baržunom svežim je pregrnil zeleno trato. Nov zopet solnca žar objemlje zemlje kras . . . Draga hčerka! Spoznanje je kakor cekin, ki si ga spravita v staro denarnico in položila med svoje spomine, med suhe cvetlice, med podobe prijateljic in med drugo tako šaro. ki;o spravljaš zg takrat, ko ti bo dolg čas. Cvetlice in podobe in drugo šaro si dala med spomine brez pomisleka. cekina sc ti je zdelo pa škoda, ker bi si zanj lahko kupila mnogo, mnogo dobrega kruha. Toda... Ko ti je bilo dolgčas, si odprla predal za spomine. Suhe cvetlice so zgubile svoj duh in sijaj, komaj da se spominjaš, odkod jih imaš. Podobe so zgubile svojo barvo, komaj še poznaš, koga predstavljajo. Tudi vsa druga šara je splesnila in segnila, smrad gre od nje in tudi stara denarnica je grda, da se bojiš vzeti jo v roke. Zlati cekin v njej je pa ostal kakor je bil, takoj si greš lahko zanj kupit kruha. Za vse drugo ti je žal, da si sprav-liala, za cekin ne. Zato ga tudi zdaj ne prodaš, samo pokažeš ga in pametni ljudje ti dajo dela in kruha, ne da bi jim bilo treba dati cekin. Spoznanje je kakor tak cekin. Kdor si za svoje spoznanje kupi kruha, nima več spoznanja in ko bo kruh snedel, tudi kruha ne bo več imel. Kdor pa si svoje spoznanje ohrani, kdor ga nikomur ne proda, kdor ga samo pokaže, ta dob! pri pametnih ljudeh dela in kruha. Ne samo s kruhom, tudi z drugimi Tudi Vi pod prapori rdečimi ste danes še oblaček neznaten, a v vaših dušah tle gigantske sile. Vaš razmah oplojajo stvarstva višji zakoni. Zato mišice svoje jeklenite, roke pripravite na udar, da bruhne iz vas vihar prerojenja. Naj vas ne plaši, če danes ste še mala četa: armada milijonov bo iz vas spočeta ! Pravica in Resnica vam kumujejo, a srce vaše naj bo vaš Vzgojitelj. Pozdravljeni! Proletarci vseh dežel, združite se — |>a ue s kapitalisti ! Ob času, ko .ic kapitalistična moč tako velikanska, da ogromna večina proletariata komaj diha, je proletarski tisk še neprimerno važnejši, nego kdaj prej. v To vedo vsi zavedni proletarci, to Je znano pa tudi kapitalistom. Zato so kapitalisti lttJskrbeli, da se naš tisk ne more svobodno razvijati. U-stanovili so kartel tiskaren, ki skrbi seveda predvsem za visoke dobičke kapitalistov. ki pa obenem tudi pazi, da sc ne bi mitfel razviti proletarski dnevnik. Kajti čeprav daje dnevnik eni tiskarni lepe dobičke, škoduje njegova moč kapitalistom veliko več. nego so ti dobički vredni. 'Zato preganjajo proletarski dnevnik iz ene tiskarne v drugo, vodijo ga po buržujski morali za nos. silijo ga v 'dolgove, in če sam ne mara delati nemogočih dolgov, mu jih napravijo posamezniki, ki zanj iz »dobrega srca« sklepajo posebne tajne pogodbe itd. itd. z eno besedo, proletarski dnevnik ic treba stvarmi je tako. Tudi z otroki je tako. s tistim, kar ima vsak človek najrajši-Gorje mu, kdor kupuje svoje otroke za spoznanje! Izgubil bo spoznanje in otroke. Kdor pa si trdno obdrži svoje spoznanje. zgubi v žalostnih časih nereda in nesreče lahko vse svoje imetje in tudi svoje iiajdražje, svoje otroke — toda. ker si je obdržal spoznanje, mu bodo vrnjeni tudi otroci prej ali pozneje. Zato. hčerka, drži trdno v rokah svoje spoznanje, ne daj ga nikomur za nobeno ceno. Ce se zemlja pogreza in ti pravijo, .la jo lahko zadržiš, če jim daš svoje spoznanje, tudi v tem siučaju ga nikar ne dajej! Tudi za najdražje, za otroke svoje, ga nikar ne daj, spoznanje je več nego vse, kar ima. Poznal sem očeta, ki so mu vzeli vse. prav vse. Tudi otroke so mu vzeli. Pa spoznanje je držal, in tudi takrat ga ni dal, ko so mu otroke jemali. Hčerko je imel. ki je vse leto ni nit: videl, niti pisma mu ni pisala, niti karte ne. Njena u-čiteljica ga je vprašala za naslov: »Vaša hčerka mi je pisala, pa ne vem naslova, kam naj ji pišem«. Oče ji je dal naslov, pa m povedal, da je učiteljici nevoščljiv. Spoznanje je držal, kakor cekin, spravljen med spomini. In glej, mnogo, mnogo se mu je vrnilo od vsega, kar je izgubil in končno mu je tudi hčerka pisala. In še mu bo pisala in končno bo tudi sama prišla in bo rekla: Hvala ti, oče, da me nisi hotel kupiti za ceno spoznanja. Tudi jaz sem našla svoje spoznanje in uničiti, čeprav nosi velik dobiček, kajti kaj je dobiček ene tiskarne proti zgubi, ki jo ima ves kapitalistični svet od javnega mnenja, ki ga tak proletarski dnevnik predstavlja, dočim vsa armada drugih listov sploh ni javno mnenje, ampak samo skrito mnenje kapitalistov, ki se samo navidezno med seboj lasajo za vero. narodnost, domovino in druge »narodne svetinje«, da teinu narodu lahko jemljejo njegovo delo in njegov kruh ... Tako je in tako ostane. Proletarci so to že zdavnaj vedeli in delali po vseh svojih močtsh, da dobi proletarski tisk svoj dom, svojo tiskarno. Po svetu je to večinoma že povsod izvršeno in tudi pri nas smo že mislili, da je, ko so nam amc rikanski sodrugi poslali pomoč in se je za nas kupila Blasnikova tiskarna v Ljubljani in »Ljudska tiskarna« v Mariboru. Obe sta veljali za socialistični, obe sta imeli »socialiste« v odboru in tudi med seboj sta bili v ozki zvezi, sodrug« Rožanec je bil ravnatelj Blas-nikove in obenem Ljudske tiskarne. Tudi v javnosti sta obe veljali za socialistični in ko so se v Blajnikovi tiskarni izvršile tatvine poštnih znamk, je kapitalistični tisk metal Blato'na — socializem. če*, v socialistični tiskarni se je to zgodilo! Znano pa je, kako so gospodje »Sodrugi« pod vodstvom nekdanjega socialističnega poverjenika za socialno skrb prenesli to »socialistično tiskarno« v svoje kapitalistične žepe. Citatelji »Na-preja« vedo, da se je to poskušalo tudi z »Ljudsko tiskarno« in da je pripravljalni odbor »Tiskovne zadruge« šele na >Naprejove* opomine sklenil, da bode delnice »Ljudske tiskarne« strokovne organizacije, seveda ne one same, ampak zopet posamezniki, 50 »izbranih«, in »politično zanesljivih«, ki jih bo izbira! pripravljalni odbor (Svetek, Uratnik, dr. Korun) izmed tistih 100, ki jih imajo njim 'veste strokovne organizacije imenovati. Pa še predno je to izvršeno, že-čitamo Po buržujskih listih, da je »Socialistična tiskov, zadruga« že pri sodišču registrirana, pravila že potrjena itd. torej že velja ■.. tako delajo tisti ljudje, ki govo- vem, da bi bila zgoubljena oba, jaz In ti. če bi me bil kupil, sem se jezila in šla v svet. v življenje. Tam sem se pa naučila mecl proletariatom, da je treba spoznanje ccniti nad vse in da je treba tiste, ki grajajo, spoštovati bolj nego tiste, ki se laskajo. Drži se tega tudi ti. hčerka moja! Drži se tega posebno tudi takrat, ko tl bodo spoznanje hoteli vzeti tvoji orocl-Ne daj jim ga. da ne uničiš otrok in sebe obenem. Spoznanje je vse, laž je pa slana, ki pomori najprej najnežnejše cvetke, s časom pa tudi trdnejše. Kadar bodo to razumeti vsi, takrat ne bo več sporov, ampak bodo vsi iskali resnico. Ko sem ti to povedal, ni ti treba nič več. da te pozdravim. Ali je treba govoriti o zdravju, ko sva govorila o spoznanju? Spoznanje je mnogo več nego zdravje! 29. VI. 1923. Tvoj oče. Sestre C. X. C. Tri sestre, ene matere, različna kti (iz kakšnega rodu bil oče, je neznano); častilke treh sovražnih si bogov. Prva nosi šajkačo na glavi, druga nabiksane škornje, a tretja pobožno paternošter v roki dr2i. re o pravilniku SSJ, da zato. ni dober, ker ga prolej.uiat ni prebavit. ' ipak je bil »prehiuo« nare jen, čeprijj $e ic delal z njih pomočjo in sodVlovainVirt' nad 3 leta in so ga že 3 kongresi odobrili!! Kako bi se nam naša organizacija ob takem navalu razbila, če bi ne imeli in spoštovali tega pravilnika, ki veže vse in ki o-heiriogoča. da bi si v naši stranki lastil kdo kakšne pravice prej. nego je izvršil dolžnost. Pripravljeni moramo'biti na to. da bo torej tudi Ljudska tiskarna v kratkem sklenila, kakor je Blasnikova. da <>niso utemeljene govorice, kakor da bi bila naša tiskarna socialistična«. Ali nam bo žal? Nam ne posebno, ker tudi dozdaj ni imela socialistična stranka od te tiskarne nobenih koristi in ne bo gospodar, položaj stranke prav nič izpremenjen. Po proračunu, ki ga je napravil Filip Uratnik, bi bit tisk v »Ljudski tiskarni« še dražji nego v drugih kapitalističnih tiskarnah, torej se ravna tudi ta tiskarna po tarifu tiskarskega kartela, ki hoče udtiSiti socialistični tisk. Potrebno je. da to verno, da ne bomo mislili, da smo kaj izgubili, če izgubimo to tiskarno. Izgubili bomo samo mreno z oči. goljuiivo upanje in zanašanje, od-zdaj bomo še bolj jasno vedeli, da bo naše samo tisto, kar si bomo sami naredili in obdržali. Obdržati si pa ne moremo ničesar, kar izročimo »zanesljivim« so-drugom, ampak vse moramo izročiti organizacijam, ki imajo in izvršujejo točno svoj skupni pravilnik, ki imajo stalni naraščaj delavstva za seboj in kt ne branijo nikomur, kadar hoče vstopiti, in pri katerih tudi nihče, ki izstopi ali lunine. ne more ničesar odnesti ali pa zapustiti samo svojini otrokom. Vse po pravilniku. Zato je naš pravilnik za proletarce tako dober, da se ga z veseljem drže in izj>olnjujejo, za kapitaliste in njih hlapce pa tak trn v peti. da ga hočejo na vsak način izruvati. Načelo javnosti, ki ga naš »Naprej« dosledno izvršuje uapram vsem po sklepu že treh kongresov, seveda onemogočajo kapitalističnim hlapcem, tla bi še Skrivnostno znamenje jim na prsih visi: dvema črka S. a srednji H. (Pravijo, da je četrta sestra še. ki B ima, trdijo pa. da matere je nezakonske in v sramoto obitebi pošteni.) Jadranski Neptun v poželjivosti je svoji pomolil svoj trizob iz Boke in nasadil nanj sestre tri. In z močno roko ga vihtel je nad Dravo, Donavo in Savo. Pa prišel je pohlepni Mars, ogrnjen v plašč lokavega Parida in vrgel med tri sestre je jabolko prepira. Katera je močnejša? Katera lepša? Katera večjo je prinesla balo? In vnel se hud prepir je nad Dravo, Donavo in Savo. Prepirale se gore so in žabe v mlakah, na jelkah veverice, mriasci v žitu. Volk in lisica zapustila sta brloge, da bi začela pravdo proti oslu in koštrunu. In Jadran sam se je uprl Neptunu; nadalje gonili svojo demagogijo z enotno ironto itd. Tat in okradencc ne bosta nikdar enotna. Kdor hoče biti socialist, nai se organizira, naj izpolnjuje svoje dolžnosti, na mu načelo javnos i ne bo nič več na poti; kdor bo prav Jelg. sc lUU kaufdela. Še'več, naš ° Vfnilf«c«tin■’k« SIS koncev ni ni- lom in l • pravilnika naš pokra jm- k,u: rn'h'r sploh ne sme izpreminjati, ker ski odbor sp ičen sklepati o W te samo kongres upi a v premembah svojih sklepov. Pi.av tak*** pa demagogična tudi Zlll^v\ mKtcs je s„iem sklicanju kongresa. Kgngies je draga stvar. Vršil se bo pozam, kei sc mora vršiti vsako leto. Le pa jot K> ^ ffiSfp?PttiSSki. še bo vm tlj. kadar bo H organih ta -P-vilno obračunale, na pravu ^ ?° Se^pa bodo "po tem pravilniku imele svoje delgate tudi na takem izrednem kongresu samo tiste organizacije, ki redno obračunavajo. »Neorganiziranih socialistovK na naših kongresih nikdar več ne bo Take in enake resolucije so nkrat za vselej odbite s.sklepmn daj morajo sklepi brezpogojim Jrzat tiuh takrat, kadar komu niso všečnepada borna vsak trenutek na novo sklepali, da bomo začeli šele jutri svoje sklepe d,vali Ce proletariat vidi, da se sklepi nc drže. nima zaupana, brez zaupani a pa ui zedinjenja, Ljudje, la rovarijo proti sklepom, razbijajo zedinjenje m so *v-»i Hpn->atrogi če govore v eni sapi, da so ?a zedinjenje, obenem pa obljubljajo, * da se bodo veči uski sklepi v bodoče «- l'°St?e b! ostalo pri teh obljubah ne bo-, mo in.eli nikdar nobene tiskarne Vsako, ki m io bo proletariat s svojimi, žulji postavil, mu bodo odnesli »sodrugi«, potem bodo pa začeli na novo zbirati za dnigo. češ, od zdaj naprej se bodo pa sklepi upo- stevali. • Kdor hoče zedinjenje, naj se organizira Kdor hoče izpremeniti pravilnik, naj pridno agitira, da bo imela njegovai organizacija veliko delegatov m da bodo njeni predlogi na kongresu zmagah. Kdor hoče hoče imeti kmalu kongres, naj ga zahteva, če je organiziran. Ce pa ni organiziran, naj čaka še naprej na —■ odrešenika, ga bo že trpljenje spomnilo da brez proletariatovega dela proletariat ne more biti odrešen. Kdor je pa organiziran pri drugih strankah, naj zahteva kongres tam. ne pri nas! _____ Človeški družbi so potrebni tudi fanatiki, ker tirajo razumnejše ljudi k 5e razumnejšemu delu in nazadniake v zgodnejši prepad. Največji sovražnik napredka je nevednost. Prižgi luč in širi svetlobo. mogočen val povzdignil je čez dinarske grebene. »Jaz najsilnejša sem,« povzame sestra prva, . »pregnala sem dušmanina iz svojih lok«. »Jaz sem slavnejša«, pravi druga, . »kraljevsko krono hranim vekov starin.« »A jaz bogata sem najbolj,« se vmeša tretja. »ogromno v mojem naročaju zlata je in srebra in črnih diamantov; prepregla vso krajino sem z jeklenimi brazteti; vozove para goni mi, a noč sem spemenila v dan z elektriko.« Med sestrami se vnel je boj strasan, da stresal se je ves Balkan. (Tam za Karpati pa mežika škodoželjno rdeči stric.) Strasti so se razžigale. 5 »Ti kriva si nesreči!« Kaj hočeš s tem ti reči?« »Nam ni življenja več tu v skupni hiši; daj, delež moj odpiši! Meni daj avtonomijo!« »A jaz zahtevam revizijo!« »Ti nimaš prava, veš. na aneksijo!« Politične vesti. * Na sredini seji narodne skupščine je referiral min. financ Stojadinovič o proračunskih dvanajstinah. Nato je dr. Hohnjec izjavil, da se je in se še bo bojevala njegova skupina na način, ki ta zahteva slovenski narod. O. v Beogradu farbajo slovenski narod, da sc pošteno borijo zanj, narod pa tava v bedi iir celo kulak so mu naprtili. Kupi se: dobra molzna krava 1 Pismene, kolka proste ponudbe je poslati Mihi Korenu, gerentu v Trbovljah, kateri jo je moral prodati, da je vrši! komunistično propagando. Se sedaj namreč meni, ko je srečno prijadral k radikalom in postal gerent v Trbovljah, da bodo za molzno kravo trboveljski Občinarji. * Na mednarodni konferenci unije lig za Društvo narodov so. zastopane skoraj vse države. Bolgarski poslanik je predlagal v torek, naj se vprašanje Makedonije predloži v rešitev Društvu narodov, predsednik komisije je pa to odklonil; pozneje pa so stvar vendar vzeli v pretres. * V Pragi se snidejo vsi pobegli zemljoradniški voditelji iz Bolgarije, da se posvetujejo, kako bodo delala na-pram uzurpatorski vladi in za povratek narodne vlade. * V Riniti so izvršili neki nezadovoljneži atentat na italijanskega podpredsednika skupščine, ki je bil demokrat in ga precej poškodovali. (»Jutro« pa si na; zapomni, da ta dopis ni izviren iz Rima. temveč smo to zvedeli iz naših virov. __________ • _______________ Atentat na ministrskega predsednika Pasica. Dne 27. tm. ob popoldanskih urah smo v Ljubljani zvedeli, da je bil isti dan izvršen po nekem 25-letnem bančnem uradniku, baje pristašu Radičeve stranke, atentat na ministrskega predsednika ob času, ko je zapuščal parlament. Oddani štirje streli mu niso dalje škodovali, kakor da ga je eden zadel malo v obraz, drugi v roko. A-tentator je bil takoj aretiran in je izjavil, da je izvršil atentat samo iz političnih nagibov. Najvišje šariatanstvo v politiki je, kakor izgleda, torej že 2ačelo in se ne smemo niti malo začuditi, če bomo v najkrajši dobi morali zreti v globok prepad, ki nam ga pripravlja brezvestna demagogija političnih levov in rivalov, ki se med seboj koljejo, pretepajo in izvršujejo dejanja, katera so v škodo države kakor tudi državljanov. Atentatov smo že vajeni in kaj takega nam ni nič novega. Vendar pa v očigled režimu in spletkam visokopo-litičnega značaja tu in v inostranstvu nam da sedanji sumiti, da bodo politične molekule šle svojo ilegalno pot še dalje ter si dovolile spet kako igro, radi katere bo prizadeto zopet samo ljudstvo. A kljub temu se spori in politično razmerje ne bodo niti za las zboljšali. Par politikastrov je skuhalo kašo, jedli pa je ne bodo, pač pa jo bodo dali ljudstvu, naj jo požre. Sedaj je prišel odločilni moment za radikale in radikalski bič bo tepel hrvaškega kmeta in vsakogar, ki ne čuti, misli in dela po strogo ra-dikalskem receptu. Saj pravijo, da je bil atentator Radičev pristaš in to zadostuje. Taka ugotovitev bo nosilec terorja po radikalni vladi proti vsej opoziciji, naj si bo ona Radičeva, Koroščeva ali hudičeva. Kako se je bur-žujska vlada ubranila komunistov? S svojo taktiko v gospodarskem in političnem oziru je gnala delavski sloj do skrajnosti in ko se je pojavil odpor in se je pojavil komunizem, je gospoda stvorila zakon o zaščiti države namesto zakona o zaščiti izkoriščanih in tako se ji je posrečilo razgnati nevarne elemente, opozicionalce in atentatorje. Z zakonom o zaščiti države se je izkazalo, da ni bil teror namenjen samo komunistom, pač pa vsem nezadovolj-| neženi proti takratni vladi- ln danes? Danes se ne bo reakcionarni duh radikalov zadovoljil samo z zakonom o zaščiti države ter s tem utišil vso opozicijo, marveč bo gotovo posegel po še hujših represalijah, ki bodo splošna ovira političnemu gibanju vsakega posameznega državljana. V praksi, kako se vrši v naši državi boj na političnem polju, smo že bridko preizkusili in ni ga človeka, ki bi nas mogel prisiliti k veri, da je 25-letni atentator Raič imel misijo, v imenu Radičeve stranke izvršiti atentat. Zdi se nam pa, da bo za tem atentatom vse polno političnih igralcev, ki hočejo s svojo umetnostjo samim sebi ustvariti jdobre pozicije. Pri tem pa mislimo, da je radikalna gospoda dobro zavarovana in da ni treba imeti preveč strahu, da bi se sedaj kakšnemu političnemu harlekinu posrečilo obglaviti tega ali onega sebi v prid. Kdor vlada, kdor ima moč v državi, vojsko in vse politične inštance, ne pripušča k sebi kar tako svojega sovražnika. Kronistično samo smo o tem dogodku poročali brez dolgega komentarja, kei- bo šele čez nekaj časa jasen. Tedaj se bomo obširneje povrnili na današnja izvajanja. Kot ljudje smo proti vsakim krvavim žrtvam, pri taki gospodi pa celo, ker vemo, s kakšnimi stroški jih potem plačujo proletarsko ljudstvo. Razno« r »Delavec« naj nikar ne štetnarl * okrog ognjišča. Marsikateri (in niso bili samo »Delavčeve« sorte!), ki so si /mislili zavijati in demagogirati, so si v »Napreju« izbrali prokleto nehvaležen predmet. Mi vam nikakor ne prepovedujemo priobčevati razvedriln!o gradivo. Zavoljo nas napolnite žnjim lahko vse štiri strani, če r.e zmorete drugega. Še hvaležni vam bomo. ko nam pride ob petkih kaj kratkočasnega v roko. Rekli pa smo in še rečemo, da tako gradivo im spada v resen, strokoven list. dokler zanernarjeta nad njim čbjavo mnogo, mnogo važnejših strokovnih stvari. Zakaj ne poveste svojim bralcem, da smo tako rekli? Zakaj jim ne poveste, c’«a smo rekli glede teh stvari, da se pač ne mo- rete izgovarjati s pomanjkanjem prostora. ker ga imate preveč za nevažne notice? Zakaj sploh se lotite pri polemiki nebistvenega (in še to zavito!), izpuščate pa popolnoma glavno? Ali si ne upate dajati odgovor za svoje »delo«? Zakaj niste objavili še do danes ne, sklepov oblastne konference GRSJ v Zagrebu? Zakaj ste za Brvi maj popolnoma »pozabili« na proglas amsterdamske internacionale, kateri pripada organizacija. ki jo vodite? Ali se vam zdijo te reči manj važne nego razvedrilo ali pa premalo resne, strokovne? Pa za slovo; Nekateri zaupniki ali kaj, pišete, da so vam izrazili svoje veselje nad tistim razvedrilnim gradivom, češ, da se po njem človek lahko vse lažje spravi na resne, strokovne članke. Prvič: Žalostni bralci, ki si morajo na ta način pomagati, da berejo vaše članke; še bolj žalostni vi. ki jim ne znate drugače pomagati do svoje učečnosti. Drugič; nismo bogati, tri ficke pa le dobite za vsak poučen, ns strok, članek, ki nam ga dokažete iz zadnjih treh mesecev v »Delavcu«!!! O. bomo še kaj »čudnega« pisali. če nam boste dali priliko, pa čudni boste izglodali vi. uc to. kar bomo napisali! In nič ne bo pomagalo, če boste o glavnem molčali kakor v tem slučaju. Tudi dr. Korun ni hote! povedati, odkod in kako je dobil »Naprejeve« naslove, čeprav smo pet- ali šestkrat vprašali. Navzlic temu danes vsa Slovenija vc, kako jih je dobil in ni baš prepričana, da je ta zadeva preko mere čedna baš zato najbolj, ker je molčal! r »Zakaj se ustanavljajo izven »Svobode« kulturna, društva?« nas vprašuje neki sodrug v dopisu, ki ga ne moremo vsega objaviti, ker je prehud. »Zakaj se obstoječa samostojna društva ne priključijo k »Svobodi« kakor se je »Sloga« v Mariboru? Ne razumem, kako rnore sam predsednik »Svobode« izven te organizacije ustanavljati takšne, ki spadajo po vsej priliki k nji. (Namreč D. D. R. Op. ur.) Lokalni patrotizjem in pa sektarstvo bi morali iz kulturnega gibanja izginiti, če hočemo program a tično delati!« — Tako sodrug. Pametnega odgovora oz. ugovora mu mi ne moremo dati. Morda mu ga bo ! str.imi us';i’ benci. ki spravljajo našo pošto po svetu v slabo ime. še nadalje ni treba bati kazni in so nam smeli posebno med selitvijo iz Ljubljane v Celje nagajati, kolikor se jim je hotelo. Imeli smo pri tem občutno škodi) ne samo mi, ampak tudi liudska vera v nepristransko in točno poslovanje naše pošte. Tatvina dolarjev iz amerikanskih dopisov, mahinacije s poštnimi znamkami, posebno veletrgovina filatelistov« itd. <— to vse si ljudstvo zapomni in se ne čudi, če se nered na podeželskih poštah ne kaznuje — ravnateljstvo najbrž nima časa. Toda kam pridemo, če bo ljudstvo zgubilo vso vero v postno točnost V Saj pošta itak že zato dosti trpi ker se ne varuje pisemska tajnost in se cenzurirajo še celo poslanski dopisi . . . tako cialec smo že prišli, da se Že tudi y Ljubljani, ki vedarle ni več »dolga vas<, upajo norca delati iz plačujoče-ga občinstva. Za urednika »Napreja« je prišlo v Ljubljano 14. maja pismo s točnim naslcr v on;. Pismonoša je pr; ne* dopis role 16. maja v naslovno hišo in zvedel, da je uredništvo o:lšlo v Celje. Napisal je to na kuverto, pripisa! datum in podpis ter oddal zopet na pošti. Tam je pa .neki drugi uslužbenec pripisal sledečo učenost: Uredništvo »Napreja« se nahaja \ G.iju. kje se nahaja naslovljenec, se ne ve Datuma n! pripisal, pač pa sc je podpisal in poslaj pismo nazaj na daijno pot >. Ameriko. ?e le \ ;>icagi so Mii ne.c toliko pametni, da so vedeli, da se nahaja Naprcjev« urednik najbrž tudi tam. kjer >..Naprei« in so poslali pismo še enkrat v i.viopo, v Celje. Ker je celjska po.>ta pametnejša nego ljubljanska, je urednika tudi res niišJa. Radovedni smo. kaj poreče slavno poštno ravnateljstvo na ta slučaj, ki ga lahko kar doma ugotovi, kajti pismo, ki ie romalo nazaj v Ameriko, je bilo priporočeno in je bil dotični poštni uslužbenec torej lahko prepričan, da zadeva ne bo ostala tajna, pa je bil vendar tako nc-sranion! Najbrž je računal, da mu slavno ravnateljstvo ne bo fluivilo niti 'asa. če maio ponagaja »Naprejevemu« uredniku. Za ves poštni nered, pri katerem nismo mogli nikdar nobenega lopova ujeti pri dejanju, bomo pazili, če bo ta uslužbenec romal v eno i/.rr.eJ hiš. kamor spada: v zapor ali v blaznico. Cc bo pa s!. ravnateljstvo spalo, bomo tudi ta sluc?;] prišteli k dolarskim princem. t »Pravica« se zelo moti, če meni. da se sprejemajo v celjsko telovadno enoto prav vsa ženske. Farovških kuharic in nun ne maramo, ker nočemo otežkočiti patrom in popom že itak težki celibat. Tudi Škrbastih tercijalskih devic, kakor je »Pravica«, ne sprejemamo. Telovadbe za jezike namreč ne bomo gojili ; kadar bomo izlete delali, pa tudi ne menimo korakati do nebeških vrat pred sv. Petra, baš tja ne. i V mestu Rostovu ob Donu je Izbruhnil velik požar, ki je upepelil tudi vseučiliško poslopje. Uničena je bogata vseučiliška knjižnica in važni poljski zgodovinski dokumenti ter znanstvene knjige. Na dan z resnico! S. Fr. Korena je dr. Korun že več,; kra* vtaknil v svoj žep. Ker ima pa sodr. F, K. proletarsko zgodovino za seboj, ker te zgodovine ne more kar meni nič tebi nič pozabiti, zato se je še vselej zopet izkopal iz Korunovih spon in ostal zvest načelom in sklepom. Tudi pred volitvami mu ie nasedel in sodeloval pri celjskem Korunovem puču, pa potem si je hitro premislil in prav pošteno je bil jezen na advokata, ki zna tako dobro operirati. Kdor je bil na Dravograjski konferenci navzoč, ie slišal tudi odkritosrčno Korenovo obžalovanje. Toda Na seji pokrajinskega odbora je so-drug Koren pokazal, da je o priliki obč. zbora Kons. dr. za Slov.« 17. tm. zopet konferiral v Ljubljani in da je hotel --hote ali nehote, se še ne ve — pripraviti Pot novemu dnevniku »Tiskovne zadruge« s tem, da ubije »Naprej«. Ko se je vrnil v Celje, je namreč odpovedal pri Zvezni tiskarni v Celju« svojo garancijo, o kateri stranka sploh ni ničesar vedeta in tiskarna je hotela dnevnik takoj ustaviti, vzdržali smo ga le s tem, da dnevno plačujemo, dočim smo bili prej mnenja, da velja pogodba, ki smo. .10 skupno sklenili (s sodelovanjem tudi so-druga Korena) in ki ima mnogo lažje pogoje. Čc bi stranka no imela denarja za tisk. bi teden pred to sejo ne imela lista. Na to sejo so pa pripravili resolucijo, ki pod krinko zedinjenja nasprotuje našemu pravilniku, ki postavlja s. Korena za edinega voditelja (da je bil predsednik, mu ni dovolj!) in ki zahteva naj se pogoji za delegatsko pravico .šele določijo in naj se po teh novih pogojih skliče kongres, to se pravi, tiste organizacije, ki že vrše svpo dolžnost in ki so imenoma objavljene vsak teden, hoče ogoljufati za .njih pravice s tem. da hoče tudi drugim priznati pravico delegata, ki bodo šele obljubile, da bodo sodelovale. Ta zahteva ne pomeni nič več in nič manj, kakor da se naša stranka razide in ustanovi nova in to vse pod krinko zedinjenja. Kakšna pa naj ta stranka bo, nam pove zadnja točka, ki sc obrača proti strankinim nastavljencem, najbrž hoče dati uredništvo v roke zopet kapitalističnim hlapcem, ki bodo pisali tako, kakor so pod Kristanovo komando? Da so se obogatili posamezniki, stranka pa da je izgubila ves ugled. Ne. nikdar več ne bodo strankini nastavljenci pokorni »edinemu voditelju«, ampak po pravilniku bo o na-stavljencih in o vsem odločal pokrajinski odbor in kongres, na kongresu pa tisti, ki jih bo poslalo organizirano delavstvo, ne pa tisti, ki jih bodo poslali posamezniki, ki lahko »pokupijo veliko strankinih znamk«. Sieer.se pa »Naprejevc« polemike boje samo tisti, ki imajo maslo na glavi. Kdor dela pošteno, se mu ni treba bati javnosti in javne polemike, zato tudi »strankini nastavljenci« (pišejo namreč tudi drugi, ne samo nastavljenci!) niso nikdar zahtevali, naj nasprotniki ne pišejo javno, le povejte vse, kar veste slabega. da bo proletariat vedel, kdo dela in kdo je! Ta resolucija zahteva torej odstranitev načela javnosti, nagobčnik bi nam rada vtisnila, kakor kapitalistične vlade — pa s. F. K. nič ne pomisli, kako je to proti sklepom ne samo naših kongresov. ampak tudi proti sklepom vseh internacional. Pa o vsem tem srno molčali, ker je že pokrajinski odbor povedal s. Korenu, kar mu je šlo. Tudi pri glasovanju je lahko videl, kako je, samo da sta glasovala z njim, eden, ki sja s. Koren ni posebno vesel in eden, ki se je dal zapeljati prvemu delu resolucije, ki govori o zedinjenju. Čemu bi še v javnosti pisali o tem? Zdaj pa moramo. Resolucijo moramo objaviti, da olajšamo delo s. Korenu. Čeprav ima namreč mnogo socialistične prakse za seboj in ve, da preneha stranka biti stranka, če sme kdo delati proti njenim sklepom, vendar je začel zavrnjeno resolucijo razširjati med ljudstvom in zbirati zanjo podpise, računajoč na demagogijo in na svoj osebni v pliv. Da mu to delo olajšamo, objavljamo njegovo resolucijo kar v tisku. Da bo vede! prijatelj in neprijatelj, kdo dela za organizirano družbo, za red v tej družbi in za izvrševanje sklepov te družbe, in kdo dela tako. kakor so delali lažikomu-nistični agitatorji proti Kristanu: namesto da bi si pridobili večino na kongresu, so šli med narod in začeli agitacijo proti vsej stranki . . . Stranko so takrat ubili. Kristana so pa s tem spravili v prijeten položaj milijonarja. Korenova resolucija se je glasila takole: RESOLUCIJA, sprejeta na seji Pokrajinskega odbora dne 24. junija 1923 v Celju: Pokrajinski odbor SSJ se strinja s sklepi internacionale v Hamburgu, ki zahteva enotnost socialističnega gibanja !>o vseh deželah in pokrajinah. Ker pa naši spori ne nosijo znakov programatičnih razlik, ki bi nam utegnili ovirati skupne enotne organizacije, smatramo za potrebno storiti vse, da se or-ganizatorično v najkrajšem časti zbližamo in končno zedinimo. Spori, ki so nam škodovali na političnem in organizatoričnem delovanju obojestransko enako, so nas čisto gotovo toliko naučili, da se to. kar je za nami. ne bo moglo več dogajati in so lahko odstranjeni vsi pomisleki, da bi se večinski sklepi za bodoče ne upoštevali. Vsled tega sklenemo: 1. Da bo sklicana skupna konferenca za nedeljo 8. julija tl. v Celju, na katero deligira pokrajinski odbor 5 in Mariborska oblastna organizacija 5 članov. Naloga te konference bo: a) Pripraviti teren za skupni kongres v Sloveniji; b) pod kakšnimi pogoji in kdo ima pra- vico biti deligiran; c) kdaj in kje sc naj vrši ta kongres; e' določevanje provizoričnega dnevnega reda. 2. Za izvrševanje te akcije pooblaščamo s. Korena iz Celja. 3. Vsako polemiziranje od strani strankinih nastavljencev v časopisu, ki bi hotelo tej akciji škodovati, se mora opustiti. Dela in piše naj sc v smislu sklepov internacionale in te resolucije. V' zgodovini socializma na Slovenskem bo ta resolucija veljala za zadnji poskus deinagoškega izkoriščanja gesla •'enotne fronte«, »zedinjenja« in drug'h podobnih gesel za boi proti načelu javnosti. ki jc edino sredstvo za pobijanje laži in za resnično zedinjenje proletariata. Celje. c Za delavsko pevsko društvo »Naprej« v Celju so darovali: A!. Cvetko 100 Din, Al. Knez 100 Din, Iv. Holzhauser 80 Din, Al. Koštomaj 50 Din, Al. Pustova-Mejačeva 50 Din, Iv. Mlakar 40 Din, Alfred Koderman 30 Din, Alojzij Leskošek 15 Din. Razen tega je našemu društvu darova! Fran Kokol 200 Din z naročilom, naj se porabijo za društveno zastavo. Podpornikom naznanjamo, da je društveni pravilnik z legitimacijo že tisken. Žal, da ga zastonj ne moremo oddajati pri sedanji draginji in slabem gmotnem stanju društva, vsak velja 2 Din. c Okoliška deška osnovna šola. Statistika tega zavoda za šolsko leto 1922/23. dokazuje, da šteje danes zavod 11 razredov, 6 osnovnih in 5 vzporednih z 12 učnimi močmi. Morala bi pa imeti danes okoliška deška šola že 13 razredov, ker bo 6. razred imel prihodnje šolsko leto krog 90 dečkov in prva dva razreda bosta tudi prenapoljena, ker je ostalo od lanskega šolskega leta krog 50 dečkov, ki niso vstopili v zavod deloma radi duševnih in telesnih hib, deloma pa radi pomanjkanja prostorov. Število otrok se v celjski okolici vsled naraščajoče industrije od leta do leta hitro množi. Kam se bo v bližnji bodočnosti spravila šoloobvezna mladina, če ne bo dobila nove šole, ki se že »zida« polnih 36 leti? Leta 1886. je že ukazal okrajni šolski svet celjski, naj zidajo novo okoliško šolo, ki je bila ustanovljena leta 1875. kot trirazrednica s 170 dečki, ki so pa danes narasli do 600. Prej so pohajali okoličani v mestno šolo, ki je bila nastanjena kot »Kreishauptschule« (ustanovljena leta 1777.) v poslopju, kjer je sedaj »Glasbena Matica», z izključno nemškim kot učnim jezikom. Ko so Celjani 1.1874. sezidali poleg grofije novo šolo, so tudi okoličani že takrat mislili na lastno šolo in na delitev po spolu. Krajni šolski svet celjske okolice je leta 1888 sklenil sezidati novo šolo za okolico, torej že pred 30 leti, toda do zgradbe še do danes ni prišlo. Leta 1899. je krajni šolski svet soglasno zopet sklenil, graditi novo šolsko poslopje za dečke in deklice, vsako šolo z desetimi šolskimi Sobami in je tedanji načelnik krajnega šolskega sveta dr. Vrečko po ovinkih kupil stavbišče za šolo nasproti današnjemu invalidskemu domu. Vsaka najmanjša zadeva je morala romati od najnižje instance do upravnega sodišča. Akti so narasli, da so bili baje 30 kg težki in so se nazadnje še nekoč zgubili. In dane smo že ob pričetku 6. leta po prevratu, toda okolica celjska šepošiljasvojnajdražjizaklad v šolsko poslopje, ki ga po časopisih nekolikrat imenujejo kulturni škandal. Uradni zdravnik je konstatiral, da je okoliška šola v Celju nedostatna, ne-sanitarna in rušljiva ter so jo hoteli že nekolikokrat uradno zapreti. Zdravje otrok je v teh neprijaznih, temnih in zaduhlih prostorih naravnost ogroženo. Pred leti so se otroci radi hude popoldanske vročine zgrudili na tla. Ko so to poročali okrajnemu šolskemu svetu, je prišel pogledat tedanji zdravnik dr. Keppa, a se je zopet obrnil rekoč : »Da hinein gehe ich nicht, die Luft ist verpestet«. (Tu notri ne grem, ker je okužen zrak,) Tako je bilo šolsko poslopje že pred leti. Da ni danes boljše, je umljivo. V razredu v prvem nadstropju se ziblje strop, kakor bi plaval po vodi. V kaki opas-nosti je mladina pod tem stropom, ki se lahko vsak čas zruši. Kdor je bil kdaj v tem poslopju je moral čutiti kak smrad je tu, ker stranišča so popolnoma nehigienična. Skrajni čas je že, da se merodajni činitelji zganejo in zgradijo moderno šolsko poslopje, v katerem bo vladalo veselje in lepota. Nova šoia mora postati ognjišče, na katerem bo neprenehoma tlel ogenj omike za vso celjsko okoliško občino. Koliko bi se v gmotnem oziru pridobilo, da ne bi čakali in odlagali, češ, da se bodo razmere predrugačile ozir. ustalile. Čakali smo dovolj dolgo, a razmere se še ne bodo spremenile in zgradbo šolskega poslopja ne smemo več odlagati. V takih prostorih in pri tolikem številu šoloobveznih otrok ne moremo več vztrajati. Merodajni činitelji ! Mladina kliče, da jo rešite zaduhlih, temnih in zoprnih piostorov. Mladina, naša kri, naš up, vas prosi za solnčne in svetle prostore, da v njih ohrani svoje mlado življenje zdravo in krepko. Maribor. m Na občinski seji dne 22. t. m. je uvodoma poročal župan o anketi trgovskega gremija. na kateri je bil izvoljen odbor, ki se naj pobriga, da dobi Maribor na račun reparacij iz Nemčije avtomatično telefonsko centralo. Nato je župan odgovarjal na napade dr. Leskovar ju, da je izroči! magistratnemu uradniku Ježu zapisnik neke tajne seje, na temelju katerega je gospod Jež vložil proti dr. Leskovarju tožbo radi razžaljenja časti. Zupan trdi. da ga je izročil z dovoljenjem dr Leskovarja, kar pa ta zanika. — Občinski svet spet dovoljuje podpore in sicer 3000 Din za sprejem novinarjev, ki zborujejo /. avgusta v Mariboru. — Zaradi gostilničarskega vrta na trgu Svobode predložc demokrati pogodbe, katere pa večina (socialisti in klerikalci) odkloni. — Zaradi plač nameščencev pogrebnega zavoda se je vnelo mesarsko klanje med klerikalci in socialisti. Bahun je trdil, da poi-očio ravnateljstva pogrebnega zavoda ni objektivno, Jerovšek pa je zahteval, da se zadeva preloži do prihodnje seje, radi česar se je vnel prepir med Bahunom in Jerovškom, v katerem je Bahun očital Jerovšku, da je sovražnik delavstva itd., itd., vendar je bil sprejet predlog Jerovška s pristavkom, da sc bodo plače naknadno povišale. Nato Je sledila tajna seja. m Radi navijanja cen sc je v soboto vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem kazenska razprava proti 70 špeceristom, ki pa je bila preložena v svrho nadaljnega zaslišanja prič. m Pasja steklina je zavzela v okolici nevaren obseg. m Eksplozija v pisarni dr. Orosia v Mariboru. V soboto krog 3. zjutraj je nastala v pisarni dr. Orosia eksplozija. Preiskava ni še dognala vzroka. Nekateri dolže Orjuno, da je vrgla bombo, drugi trde, da je eksplodiralo streljivo, ki ga je imel shranjeno dr. Orosel v svoji pisarni, tretji pa pravijo, da je zasebno maščevanje nekega vojaka, četrti govore o peklenskem stroju. Dr. Orosel (znani nemški voditelj) je sam razpisal nagrado 5000 Din za izsleditev krivcev. Iz stranke, s Utrinek. Je dvojna sorta revolucionarjev: revolucionarjev besed in revolucionarjev dejanj. Prve po navadi ne Prištevamo k revolucionarjem. Pa ne vedno upravičeno! Kdor z besedo izvaja neusmiljeno kritiko za pravico in resnico, kdor zida s to svojo kritiko brezobziren temelj za pravico in resnico, je pravd revolucionar. On je celo pred revolucionarjem dejanj, ker je idejni kažipot do njega. Vestnik »(Svobode". v Celjani, Svobodiši 1 Jutri v nedeljo ob pol 5. zjutraj pripelje posebni vlak za mariborske zletnike iz Ljubljane na celjsko postajo. Kdor se bo peljal s tem vlakom, naj bo točno ob pol 5. na kolodvoru, da dobimo Celjani poseben voz in se ne bomo razkropili. Interesent. Dopisi. Trfcov’je. Trboveljski občani od dne do dne doživljajo večje senzacije. Tako smo doživeli 25./V1. t. 1. zopet novo slavje, katero bo za vse občone ostalo dolgo v Žalostnem spominu. Ustoličili so nam novega gerenta, kar bo ostalo trboveljskemu proletariatu v žalostnem spominu. Politični špekulant Miha Koren je bil ustoličen, ki je bil najprej nemški patriot, pozneje socialist. ker pa pri socialistih ni bilo korita, je postal radikalni komunist, pozneje komistični poslanec, sedaj pa je eksponent Pašičeve stranke in ge- Up ton Sinclair: France Kremen. 100. nadalj. (Po avtoriziranem prevodu Ivana Moleka.) France ni vprašal. Ko se je deklica vrnila s čisto posodo, je njen pacient ležal mirno, toda njegov obraz je bil tako rdeč, da je sumila, da ni vse v redu. Slutila je, da je morda skušal zlesti iz postelje brez njenega dovoljenja. * * * Čudežev pa še tli bilo konec. Drugega dne je šuštela tajna govorica od postelje do postelje in veliko razburjenje je šinilo po vsej bolnišnici. Postrežnice so Jprgrnile paciente s svežimi rjuhami, d asi jih ni bilo treba, postavile so velike šopke rož na mizice med posteljami in manjše šopke so si pripele na prsi. France je vprašal, kaj to pomeni, in častna Beatrica ga je pogledala s tajinstvenim nasmehom. 'Visoki obiskovalci pridejo — ampak vas to ne zanima, razrednozaveduega proletarca, kakor ste vi.« Ni mu hotela povedati, pač pa je odšla z istim porednim smehljajem. Tedaj je zopet spregovoril njegov sosed. »Kralj in kraljica prideta, da veš,« je dejal pomorščak. Tiho!« France je bil uverjen, da ga zdaj vleče. »Pravim ti, da prideta, saj to ni prvič. Žrtve nemške podmornice obiščeta. Ti pa glej, da danes ne boš klobasal svojih socialističnih surovosti.« France je vprašal Beatrico, ko je bila spet pri njem, če je res in bilo je res. Kralj in kraljica posetita ranjence, ki so bili rešeni s torpediranega ameriškega transporta. Ampak čemu vprašuje? Saj ga ne zanimajo kralji in kraljice! Ali morda dovoli, da ga prineso v privatno sobo, kjer ne bodo razžaljene njegove revolucionarne oči ? Ali pa ostane in skuša narediti socialista iz njegovega veličanstva? Berite večkrat VESTNIK SVOBODE j* Širite proletarski ■■■BBBBnSHaBRBBVBB tisk! ■■■■seggBsssis—"■ Razumel je njene sarkastične besede, ki so prihaja.-: iz ljubko se smejočih sc ust. Dražila ga je! »Gotovo nima kralj časa, da bi govoril s človekom, ::-:cor sem jaz«, je rekel. O, ne varajte se«, ga je zavrnila postrcžnica, saj veste, da kralj nima drugega dela, kakor da se pogovarja«. France je molčal. Videl je, da se mu Beatrica smejo ; in ker se mu že dolga ni smejala nobena ženska, ni vedel v prvem hipu, ali sc smeje iz prijaznosti ali se norčuje. France seveda ni inogel uganiti, da je bila plemenita Beatrica sufražetka, ki sc je iz splošnega principa posmehovala vsem moškim. Leža'. je mirno pod svojo odejo in skušal potlačiti v sebi nepotrebno razburjenost. Ali ni bil zlodej? On, navaden delavec, od ckjer prav za prav, ki je bil vzgojen na dobrodelni kmetiji, berač in potepuh skoraj vse svoje svoje življenje se bo sestal s kraljem Anglije! On, ki je dal toliko na vse kralje kakor na lanski sneg! Saj je rekel Beatrici prejšnji dan, da naj vrag odnese vse kralje in vso aristokratsko sodrgo! In zdaj pride kralj v bolnišnico! Kaj naj stori? Kak: za vraga naj govori z njim? Slišal je, da se’kralji ogovarja-: z »njegovim veličanstvom«. France je stisnil pest pod rjuho. Proklet naj bom, če mu tako rečem l Zbira! je v sebi vse revolucionarne sile in klical na pomoč duhove svojih •••strtgal-skih prijateljev: Divjega Viljčeta, »Malino« Kuretia, Jožeta Pioš-čatoglavca in Petersou-a. Kaj bi oni naredili v njegovem položaju? Kaj bi napravil kandidat, njegov veliki junak, ki se je kopal z njim? — Čim bolj je Kremen napenjal možgane tem bolj je spoznaval, da je njegova revolucionarna izobrazba še vedno pomanjkljiva: pri razpravah v socialistični organizacij; niso nikdar govorili, kako se naj obnaša sodrug, kadar ga obišče kralj! Dalje prih. rent v Trbovljah, Marsikatera rudarjeva žena se ga še milo spominja, leo je motala hoditi po karte ali podporo na občino, kako je bil prijazen za po-kazanje vrat. Pa je bil tudi velika glava, ko je bil pisar in ga je ščitil tak02vani »Kriegsleitungsgesetz«, sedaj pa ni nič boljše, ko imamo zakon o zaščiti države. Že nad 4 leta čakajo tukajšnji volilci - davkoplačevalci, da se izvedejo občinske volitve ter se tako upostavijo potom legafno izvoljenih zastopnikov redne gospodarske prilike v občini. Naša stranka je potom svojih zastopnikov v občini neštetokrat zahtevala izvedbo volitev, tako ie tudi iz tega razloga, ko se volitve niso izvršile, 24./1.1.1. v znak protesta odpoklicala svoja dva zastopnika iz ge-rentskega sosveta ter odposlala na pokrajinsko upravo za Slovenijo v Ljubljani resolucijo, da se naj takoj razpišejo občinske volitve za občino Trbovlje. A, žal, nas ni nobena stranka v tej akciji podpirala, za to je bilo tudi brezuspešno. Zgolj zaradi tega imamo še danes to, da na občini pa-šuje in gospodari stranka, ki je dobila pri'zadnjih državnozborskih volitvah v celi občini reci in beri 36 glasov, to je 1 °/0 vseh oddanih glasov. Za trboveljske Občinarje je vsekakor škandal, da si puste kaj takšnega napraviti. Vsak pameten človek, kateri ima količkaj smisla za prospeh in procvit občine bi si mislil : proti temu nasilstvu se bodo vendar vse stranke najodločnoje uprle in zahtevale izvedbo obč. volitev. In res se je vršil sestanek zastopnikov vseh strank v četrtek 21../VI. t. L, na katerem so se vse stranke izrekleza protest proti nasilstvu, kakor tudi za takojšnjo izvedbo volitev. Samo zastopnik neodvisnežev se ie izjavil, da nima od svoje organizacije poverjenja o tem sklepati, nakar se je moral sestanek preložiti na ponedeljek 25. VI., da si do tega časa dobe vsi zastopniki poverenje in da prinesejo svoje predloge na sestanek. Tako je lahko takoj videti, katera stranka je za to, da se napravi resolucija na po- krajinsko upravo in da se izvedejo občinske volitve. Gotovo je v interesu vseh Občinarjev kot davkoplačevalcev, da sami odločajo v svoji usodi, kdo bo v njihovem imenu na občini gospodaril. Neodvisneži, namesto da bi bili že poprej odkrito izjavili, da si ne upajo javno pokazati se, so poslali na sestanek pismo v imenu revolucionarnega proletariata, češ, da so za volitve, vendar pa proti sistemu ne protestirajo, ker se že menda boje, da bi. izgubili milost pri Korenu in dr. Lukanu. Njih glavni vodje polagoma že lezeio pod Pašičevo brado, meneč: kako pa naj protestiramo, ko je radikalna vendar tako dobra stranka, da nas njeni pristaši vabijo na pojedine? (Slučaj Hribar v Trbovljah). Navzlic temu seveda vedno pravijo, da delavstvo lakote umira! Že dolgo vas gledamo, kako prijateljski hodite z radikalci ali sedaj ste se pokazali v jasni luči, kaj ste, a mkar si ne mislite, da vas delavstvo še ni spoznalo. Zaradi tega vam tudi več ne sledi, ker Vabila na občni zbor Ljudske tiskarne d. d. v Ljubljani. V smislu § 19 in naslednjih se sklicuje redni občni zbor Ljudske tiskarne d. d. v Ljubljani, ki se vrši dne 15. julija 1823 ob 10* url v prostorih Nakupovalna za* drupo v Ljubljani (skladišče Balkan). Dnevni red: 1. Upravno poročilo o poslovanju za 11922. 2. Predložitev računskega zaključka in bilance za 1. 1922. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 5. Sklepanje o nakupu zemljišča in tis-karniškega poslopja. 6. Sklepanje o zvišanju delniške glavnice na 2,500.000 kron in o modalitetah iz-danja novih delnic (Š 6 pravil). 7. Volitev načelstva. 8. Volitev, nadzorstva. 9. Samostojni predlogi. 10. Slučajnosti. Upravni odbor predlaga, da se zviša delniška glavnica v smislu § 6, 5, odst. pravil od 1,000.000 K na 2,500.000 K, na ta način, da se izda 7500 novih delnic po 200 K = 50 Din in sicer po nominalni vrednosti. V smislu čl. 27 društvenih pravil imajo glasovalno pravico na občnem zbora oni delničarji, ki so vpisani v delniško knjigo. V Ljubljani, dne 24. junija 1923. Načelstvo. L udske tiskarne d. d. v Ljubljani. Fanningerjeva pristna vina lastnega pridelka, rlsling, traminec in silvanec toči po Din 7*— J. Šmigovec, Celje, Zavodna 21. (Annenhof.) UEWM' 1 Najmodernejši, največji in najluksurijoznejši oceanski parnik. Najvišje zmožnosti iznajdljivosti, znanosti in moči kapitala so vtelešene v izdelavi tega divnega parnika. Neprimerljiva udobnost. v vseh razredih. Prva vožnja v New Yov»k 17. julija 1923, nikdar ni tako dolga noč, da r>: bi prišel dan. Že se svita, delavstvo že spregleduje in spoznava škodljive« delavskega gibanja, ki eno govore, drugo mislijo in tretje delajo! POSLANO.* Odprto pismo g. Banu na Babnem pri Celju. Podpisani javno nazivljam g. Bana podlega lažnjivca in obrekovalca, cer so neresnična obrekovanja, ki jih ie med pričami ob moji odsotnosti izrekel ob priliki komisionelnega ogleda conj 25. tm. B:l sem ob določenem času na mestu in v takem osebnem stanju, da je Ze samo očitno dokazovalo !až g. Bana. Če se g. Panu zde moja -priznanja pretirana, naj me da na odgovornost pred sodišče, kjer jih bo~ še točneje dokazal. Valentin Hrastnik župan občine okolica Celja. * Za vsebino poslanega odgovarja uredništvo le v okviru zakona. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ . Odgovorni urednik: Alojz Leskošek. Tisk Zvezne tiskarne v Celju, potem 7. avg., 28. avg. 18. sept. 8. okt. 29. okt. itd., vsake tri tedne v torek od Southampton-Cherbourg. — Podrobna pojasnila potom spodaj navedenih naslovov. BREMEN - NEW TORK Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Neprekos-ljivi po udobnosti, čistosti in izborni oskrbi. Hitre in varne ladje. »George Washington« »President Fiilmoie« »President Harding« »President Roosevelt« »America« »President Arthur« Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar, list št. 216. Ugodna prilika za prevažanje blaga. UNITED STATES LINES Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, Palata Beogradske Zadruge, podružnica v Ljubljani: Za-„ družna Zveza, Ljubljana. SLABOST? SLABO SPANJE? Nervoznost? Neveselje do dela? Ali se večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v takih slabih dneh je pravi Feiler-jev Elzafluid ! Dobro služi za umivanje in obloge, ravno tako kot kosmetikum za usta, glavo, kožo ! Močnejši, izdatnejši in bolj učinkujoč kakor francosko žganje ! S pako-vanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 Specialna steklenica 24 dinarjev, 36 dvojnatih ali 12 Specialnih steklenic 208 dinarjev in 5% doplatka; razpošilja: lekarnar EVGEN V. FELLF.R, STUBICA DONJA, Elzatrg štev. 252., Hrvatsko Kupimo usako množino starega suinca I.L . -TlIHTT- “““l'V—r--|- Puškarna o Kranju. Če se hočete osvežiti pridite na skledico kislega mleka v trgovino z delikatesami in mlekom A. Konec, Celje, Glavni trg 11 Suhe gobe 09* ponudite tvrdki "“l* Kmet & Ko* Ljubljana, Gosposvetsk cesta »t. 8