KRQNIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino letnik 25 št.1 leto 1977 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXV 1977 IZDAJA IN ZALAGA ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO SEKCIJA ZA KKAJEVNO ZGODOVINO LJUBLJANA IZDAJATELJSKI SVET: DR. TONE FERENC, DR. FERDO GESTRIN (PREDSEDNIK), OLGA JANgA-ZORN, ANTOSA LESKOVEC, NIKO LUKEZ, BOZO OTOREPEC, SLAVICA PAVLIC, DR. MIRO STIPLOVSEK, DR. JOŽE SORN, DR. SERGIJ VILFAN, VIDA WEDAM, DR. TONE ZORN, SALVATOR ZITKO, DR. JOŽE ZONTAR UREDNIŠKI ODBOR: FRANCE DOBROVOLJC, MARJAN DRNOVŠEK, DR. TONE FERENC, DR FERDO GE- STRIN, STANE GRANDA, OLGA JANSA-ZORN, BOZO OTOREPEC, DR. JOZE gORN, DR. SERGIJ VIFAN, PETER VODOPIVEC, DR. JOZE ZONTAR — GLAVNI UREDNIK: OLGA JANSA-ZORN — ODGOVORNI UREDNIK: DR. JOZE ZONTAR — LEKTOR: FRANCE DOBROVOLJC — OBLIKOVALEC: JULIJ AN MI- KLAVClC — ZA UPRAVO ODGOVARJA MAJDA KUNAVER — SOFINANCIRA RAZISKOVALNA SKUP- NOST SLOVENIJE — TISKA TISKARNA TONE TOmSiC V LJUBLJANI — KLIŠEJE IZDELUJE KLI- SARNA »ljudske pravice« v ljubljani KAZALO AVTORSKO KAZALO RAZPRAVE IN ČLANKI Cevc Emilijan: Matevž Langus in Čopov ter Korytkov nagrobnik — 29 Curk Jože: Ob 750- letnici Laškega — 145 Demšar Viktorijan: Glavarjeva knjižnica v Ko- mendi — 177 Drnovšek Marjan: Delavsko vprašanje v ljub- ljanskem občinskem svetu 1912—1914 — 52 Gestrin Ferdo: Pomorstvo Pirana v poznem srednjem veku — 149 Janša-Zorn Olga: Pregled raziskovanja sloven- ske krajevne zgodovine — 93 Janžekovič Janez: Slovenski študenti na dunaj- ski univerzi v 16. stoletju — 167 Juvančič Ivo: Italijanska zunanja politika pred zlomom fronte pri Kobaridu in po njej —' 189 Knez Tone: Historična urbanizacija Novega me- sta — 6 Matjašič Marjan: Gospodarska in socialna zgo- dovina v delih slovenske krajevne zgodovine — 102 Nedog Alenka: Prispevek k zgodovini ustanov- nega kongresa KPS — 1 Otorepec Božo: Hrenova grbovna plošča v Ko- zarjah — 19 Pavlic Slavica: Petinsedemdesetletnica Franceta Ostanka — organizatorja Slovenskega šolske- ga muzeja — 57 Peršič Janez: Družina florentinskiilih bankirjev Soldanieri in Piran — 12 Pleterski Janko: Osemdeset let od ustanovitve slovenske delavske stranke — 48 Roslanowski Tadeusz: Trg in mesto na sred- njeveškem Poljskem — 159 Simonie Ivan: Grad Krupa v Beli krajini — 193 Simoniti Marjetica: Mariborski kositrarji — 22 Stergar Nataša: Narodnostno vprašanje v pred- marčnih letnikih Bleiweisovih Novic — 184 Stiplovšek Miroslav: Razvoj delavskega in Ijud- skofrontnega gibanja na domžalskem območ- ju 1935—1941 — 81 Sasel Jaro: Postila k Martinu iz Brage — 166 Sentjurc Lidija: Diskusija — 123 Som Jože: France Dobrovoljc sedemdesetletnik — 56 Stucin Ana: Diskusija — 125 Vilfan Sergij: Zgodovina mest med krajevnim in primerjalnim zgodovinopisjem — 157 Vodopivec Peter: Smrtna kazen v tisku na Slo- venskem (1848—1878) — 37 Vodušek-Starič Jera: Problematika krajevnozgo- dovinskih orisov za obdobje po osvoboditvi — 114 Voje Ignacij: Simpozij slovenskih zgodovinar- jev o krajevni zgodovini — 118 Ževart Milan: Problematika orisov NOB za ob- močja Slovenije — 108 Žontar Jože: Petindvajset let Kronike — 77 IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV Kambič Mirko: Albumi bratov Crobatov iz Kra- nja — 127 Kamhič Mirko: Dolenjski motivi iz mehovke fo- tografa Erjavca — 201 Mihelič Darja: Se o veliki ljubljanski povodnji pred petdesetimi leti — 63 Vrišer Sergej: Stari Maribor, III — 60 DELO NASIH ZAVODOV IN DRUŠTEV Hojan Tatjana: Razstava o slovenskem mladin- skem tisku — 132 Kambič Mirko: Maribor in njegovi ljudje na . starih fotografijah — 64 Marušič Branko: Petindvajset let goriškega mu- zeja — 205 Mlakar Boris: Znanstveno posvetovanje in pro- slava ob 125-letnici rojstva Simona Rutarja — 64 Pavlic Slavica: Razstava »Dijaški in študentski domovi« — 67 Petru Sonja: Zaton antike v Sloveniji — 131 Vovko Andrej: Razstava »Gimnazije in njihov poui^ na Slovenskem do srede 19. stoletja« —, 66 Vovko Andrej: Šolsko hraniiništvo na Sloven- skem — 209 NOVE PUBLIKACIJE Gombač Metka: Jadranski koledar 1977 —¦ 70 Gombač Metka: Posvet o slovenskem šolstvu v Italiji, Trst 1976 — 134 Granda Stane: Časopis za zgodovino in narodo- pisje 10. (XLV) 1974, prvi zvezek — 69 Granda Stane: Časopis za zgodovino in narodo- pisje 10. (XLV) 1974, drugi zvezek — 134 Hainz Primož: Lado Ambrožič-Novljan, Dva- najsta brigada, Ljubljana 1976 — 143 Janša-Zorn Olga: Miroslav Vilhar, Slovensko učiteljišče v Kopru 1875—1909, Koper 1976 — 215 Kač M.: M. Zadnikar, Zička kartuzija, 1973; M. Zadnikar, Pleterje, 1976 — 135 Kos Janez: Ema Umek, Samostani Kostanjevi- ca, Pleterje in Stična, Ljubljana 1974 — 72 Kos Janez: Peter Ribnikar, Slovenske podložni- ške prisege patrimonialnega sodišča Bled, Ljubljana 1976 — 72 Kos Janez: Majda Smole, Glavni Intendant Ilir- skih provinc 1809—1813, Ljubljana 1973 — 73 Klemenčič Matjaž: Revolucionarno delavsko gi- banje v Sloveniji v letih 1921—1924. Ljub- ljana 1975 — 71 Klemenčič Matjaž: Zgodovinska noč na Cebi- näh, Ljubljana 1977 — 216 Marolt Janez: Stane Stražar, Svet pod Tabo- rom, kronika Ihana, Ihan 1974 — 137 Marolt Janez: Jeklo in ljudje. Jeseniški zbor- nik III, 1975 — 211 Marušič Branko: M. Bavčar, Zgodbe Norika in Furlanije. Toronto 1975 — 76 Marušič Branko: Razprave Nina Agostinettija o_ katoliškem gibanju na Goriškem in v Furla- niji — 141 Marušič Branko: Cronacke Goriziane 1914 do 1918. A cura di Camillo Medeot, Gorizia 1976 — 141 Marušič Branko: Atti I—VI — 142 Mihelič Darja: Ivan Stopar: Grad in naselje Sa-, lek, Velenje 1975 — 213 IViihelič Darja: Rudi Kodrič-Branko (itd.), Šta- njel, Umag 1977 — 213 Wllakar Boris: Pišece ob 30-leitnici osvoboditve. Pišece 1975 — 138 Pleterski Andrej: Iva Curk, Rimljani na Sloven- skem. Ljubljana 1976 — 71 Pleterski Andrej: A. Valič, Arheološki spomeni- ki Gorenjske, 1977 — 211 Pleterski Andrej: Marjan Slabe (s sod.), Dravlje, grobišče iz časov preseljevanja narodov, Ljubljana 1975 — 212 Pleterski Andrej: Drago Svoljšak-Timotej Kni- fic, Vipavska dolina, zgodnjesrednjeveška naj- dišča, Situla 17, 1976 — 212 Požrl Nadja: B. Reisp, Grad Mehovo, 1975; I. Stopar, Vrbovec z okolico, 1976; I. Stopar, Ve- lenjski grad, 1974; B. Otorepec, B. Reisp, Bo- genšperk, 1976; I. Stopar, Stari grad nad Ce- ljem, 1972; N. Štupar-Sumi, Grad Rihemberk nad Branikom, 1973 — 136 Stergar Nataša: Novo mesto. 1976 — 74 Saver Zdenka: J. Jarc, Rog, 1966; S. Vrišer, Sladka gora, 1970; M. Ciglair (itd.), Učna pot po šmarnogorski Grmadi, 1974; T. Wraber, Trenta, 1976 — 137 Som Jože: Dana Zwitter-Tehovnik, Wirkungen der Französischen Revolution in Krain. Salz- burg 1975 — 73 Som Jože: Od papirnega m.lina do moderne pa- pirnice v Radečah, 1976 — 74 Som Jože: Andrija Ljubomir Lisac, Pekarstvo i mlinarstvo Zagreba, Zagreb 1977 — 214 Vidrih Lilijana: V. Kolšek, Sempetrska nekro- pola, 1970; J. Sasel, Emona, 1975 — 135 Vovko Andrej: France Kresal, Tekstilna indu- strija v Sloveniji 1918—1941. Ljubljana 1976 — 139 Vovko Andrej: Franc Sebjanič, Protestantsko gi- banje panonskih Slovencev. Mui treba poiskati najustrez- nejše poti do ljudstva, si pridobiti zaupanje pri zaveznikih v boju in podpreti vse tiste ljudi, gibanja in struje, ki so bili za akcijo. Za!kaj posebne organizacijske tvorbe za zbi- ranje različnih plasti prebivalstva, ki so si jih zamišljali v partijskem vrhu, na primer Slovenski narodni revolucionarji. Rdeča sin- dikalna opozicija. Zveza delovne mladine. Enotna delavska stranka itd., so se izkazali za neučinkovite, ker je bilo treba upoštevati tradicionalne slovenske borbene oblike in or- ganizacije. Legalno delovanje komunistov je prinaša- lo s seboj tudi nevarnost, da organizacije, društva in akcije, ki so v njih nastopali ali delovali komunisti, dobe preveč komunisti- čen pečat in s tem dajo režimu povod, da udari po njih. Taki so bili na primer celjski izlet društev Svobod, Španski teden in izleti ljudsike fronte leta 1937. Hkrati is tem pa so lahko pred oblastjo po neprevidnem kompro- mitirali privrženci ljudskofrontnega gibanja, ki so sodelovali s partijo. Zaradi strahu pred preganjanjem so se začeli umikati od dela. Zato je dkušala partija izrabiti vse možnosti za legalizacijo svojih članov. Spričo tega, da je policija poznala skoraj devetdeset odstot- kov slovenskih komunistov in jih nadzoro- vala, pa si je partija hkrati tudi prizadevala, da bi pritegnila v svoje vrste nove ljudi, ki so se uveljavili v javnem življenju, in varo- vala njihova legalnost.** Raznovrstni problemi, ki so nastajali ob preusmerjanju ilegalne partijsike taktike v javno delovanje, so sredi leta 1936 povzročili dokaj ostro nesoglasje med pokrajinskim ko- mitejem KPJ za Slovenijo in osrednjim, vod- stvom v tujini. Ta pojav ni zavzel večjih raz- sežnosti in zato tudi ni imel vidnejših posle- dic v slovenskem revolucionarnem gibanju, ki se je prav takrat močno razmahnilo. Naj omenimo samo stavkovni val leta 1936, akci- je ljudske fronte, mladinsko mirovno gibanje itd. Toda čeprav je imel spor ra2llična izho- dišča, je v osnovi vendarle pokazal, da v no- vih razmerah množičnega delovanja komu- nistov ni bilo več mogoče od zunaj' usmerjati partijske dejavnosti, ko se je bilo treba spret- no prilagajati spreminjajočim se političnim razmeram. Prepletanje Uegalnega dela z le- galnim je terjalo iznajdljivih kadrov, ne- obremenjenih s sektaškimi naziranji in pred- sodki. Zato se je v pokrajinskem komiteju močno občutila odsotnost tistih, ki so v letih 1931—1934 obnavljali partijo in bili sedaj v zaporih ali v politični emigraciji. V začetku leta 1936 je zadnji obširnejši vdor policije v partijsko organizacijo močno dkrnil tudi, poikrajinsko vodstvo, ki takšno ni bilo po- vsem kos zapleteni problematiki legalnega delovanja. Ko iso nekateri inštruktorji in čla- ni centralnega komiteja, ki so leta 1936 pri- hajali v Slovenijo, kršili konspiracijo in po- vzročili nove aretacije ter s tem zavrli dobro zastavljene legalne akcije, na primer gibanje okrog Mladih potov, je vodstvo sklenüo, da je nesmiselno še naprej vzdrževati stike s CK KPJ v tujini. Centralno vodstvo so obtožili tudi teoretične in politične nesposobnosti, lahkomiselnosti pri vzdrževanju stikov z or- ganizacijami v domovini pa tudi dajanje pre- majhne finančne ipomoči organizacijam v do- movini. Nezaupanje v osrednje vodstvo so še poglabljala nasprotujoča si navodila Oi nači- nu izvajanja smernic VII. kongresa Komin- teme, ki so vnašala zmedo v partijski aktiv. Zato je 'skupina dkrog sekretarja Mirka Ko- širja sredi leta 1936 poslala izvršnemu komi- teju Kominterne v Moskvi pismo, v katerem so izrekli vse omenjene pritožbe in hkrati nezauipnico centralnemu komiteju. Predlagali so ustanovitev samostojnih nacionalnih ko- munističnih strank, nekakšno konfederacijo komtmističnih strank v Jugoslaviji. Te bi bi- le povezane neposredno s Komintemo, cen- tralni komite KPJ pa bi ostal le koordinator med nacionalnimi strankami.^ Do kolikšne mere je botroval tem zamislim nacionalizem njenih avtorjev — česar jih je takrat obto- ževal centralni komite — je danes težko reči. Kaže pa opozoriti, da se je že leta 1934 po- kazala potreba ustanoviti nacionalne komu- nistične stranke v okviru KPJ. In siklep če^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 trte državne konference KPJ o tem se več kot dve leti ni uresničil. Druga teza, ki jo je zastopala ta skupina in je pomenila v končnih posledicah tudi li- kvidacijo partije, pa je bila, da bi zaradi po- licijskega nasilja opustili organizacijske sti- ke med člani, češ da bo zadostovala samo idejna povezava. Partijski člani bi delali le v legalnih organizacijah na temelju svojega osebnega prepričanja. Ta misel je lahko iz- virala iz opartunizma in malomeščanstva, lahko pa je bila tudi posledica napačno poj- movanega legalnega delovanja komunistov. Podobne tendence so se namreč pojavile leta 1939 v zvezi s Stranko delovnega ljudstva tu- di v Dalmaciji. Te separatistične in likvidatorske zamisli ter vedenje nekaterih članov in inštruktorjev med obiskom v Sloveniji so napravile zme- do tudi med delom intelektualne komunistič- ne mladine, ki je na pokrajinski konferenci SKOJ jeseni 1936 pri Ptuju s^klenila, da se slovensika komuniistična mladinska organiza- cija odcepi od SKOJ in je odbila vsako sode- lovanje in zveze z osrednjim vodstvom. To je povzročilo razcep tudi v študentski levi- ci na univerzi.^ Tito je pozneje poročal, da. je bila separatistična akcija med mladina še nevarnejša. »Medtem ko so stari (PK KPJ — op.) samo grozili, so mladi šli na delo, skli- cali konferenco in sprejeli ostre sklepe proti onim zunaj. Kaže pa, da je imel pri tem prste vmes nekdo od zunaj.« Med svojim bivanjem v domovini konec leta 1936 je Tito tudi spo- znal, da je celotna komunistična mladinska organizacija v Jugoslaviji v hudi krizi zaradi nepravilnega tolmačenja nove smeri v mla- dinskem delovanju, ki je pripeljalo celo do razpuščanja skojevskih vodstev in organiza- cij.' Ta pojav v slovenskem komunističnem gi- banju, ki je objektivno pomenil razbijanje enotnosti partije in bi bil lahko imel hude posledice, če ga ne bi hitro zavrli, je vendar- le koreninil tudi v napakah, ki so izhajale iz vodenja partije iz tujine. Na to je opozoril že Rudi-R. Colakovič, ki je po pogovoru z Marijo Vilfanovo v Parizu septembra 1936 poročal o stališčih slovenske »opozicijske sku- pine« centralnemu komiteju na Dunaj. »Nji- hova kritika, čeprav se ne more v celoti sprejeti, je signal, da je treba menjati sistem dela, izvršiti organizacijske spremembe v duhu odlokov 17. III. 1935, v vodstvo je tre- ba pritegniti nove mlade ljudi iz domovi- ne.«* Prvi je razčiščeval ta vprašanja na kraju samem Tito, ko je bil oktobra 1936 in v zai- četku 1937 v Ljubljani. Februarja 1937 je po- ročal, da je imel s petimi člani pokrajinske- ga vodstva posvet o že omenjenih spornih vprašanjih in »pri tem popolnoma uspel«. Se nadrobneje je poročal o tem aprila: »Ze v predhodnih pogovorih s posameznimi tovari- ši iz Slovenije sem opazil, da so začeli uvide- vati, da so šli po napačni poti, kair se je zla- sti izrazilo na posvetovanju.« Terjal je, naj. odkrito povedo svoje pripombe na delo cen- tralnega komiteja. Svojo kritiko so osredoto- čili na dve vprašanji: CK KPJ je zaradi ne- konspiracije nekaterih svojih članov odgovo- ren za aretacije, razni inštruktorji, ki so pri- hajali v Slovenijo, so različno pojasnjevali partijske sklepe in linijo sedmega kongresa kominteme in s tem povzročili zmedo med partijskimi in mladinskimi kadri. »Ko sem jim v glavnih potezah pojasnil vsebino nove resolucije in proglasa CK KPJ, organizacij- ske predloge, način vodenja in sklep, da bo vodstvo KPJ v domovini,« piše v omenjenem poročilu Tito, »so vse pozdravili in sprejeli z obema rdkama. Dobil sem vtis, da želijo čimprej navezati normalne odnose s central- nim komitejem. Izjavili so, da do takih po- javov ne bo več prišlo. Jasno je, da sem tudi jaz brez obotavljanja samokritično priznal napake, ki so jih storui člani CK KPJ in po- udaril odgovornost, ki jo ima centralni ko- mite za nepravilnosti, ki so jih ipovzročili njegovi člani.«' Centralni komite je zaradi reševanja teh vprašanj' sestavil posebno komisijo v sestavi Birk (E. Kardelj), Rudi (R. Colakovič) in Jei- rom (Prežih?). To zahtevo je v imenu sloven- skega aktiva navedla tudi M. Vufanova Co- lako'vicu ob njunem pogovoru v Parizu. Ko- misija je na temelju pogovorov z dvema ose- bama, ki sta prišli iz Ljubljane (eden član KP, drugi ljudskofrontovec), izdelala predlog nalog, ki naj bi jih opravil E. Kardelj, po pri- hodu v Slovenijo. Ko so ugotavljali vzroke spora so ugotovili, da med drugim temelje v mnogočem tudi na nesporazumih in napač- nem obveščanju. Tako so na primer očitali, da v centralnem vodstvu ni Slovencev, da so provale povzročili inštruktorji in člani, ki niso Slovenci in podobno. Toda nevarnejša se zde sumničenja v vse, »kar je prihajalo iz centra«, celo v Tita. Analiza vzrokov pa je tudi pokazala, da so nosilci opozicije malo- meščanski elementi, ki so bili malo časa v stranki, ki ne ipoznajo dovolj delavskega gi- banja in so padli pod vpliv slovenskega na- cionalizma. To ugotovitev ilustrira na pri- mer vprašanje, ki ga je eden od dvojice, ki je prišla iz Slovenije, zastavu Birku —• Kar- delju: »Kakšno zagotovilo imamo mi, sloven- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 ski komunisti, da KPJ, ko bo reševala držav- nopravna vprašanja, ne bo oškodovala inte- resov slovenskega naroda.« Centralni komite sicer ugotavlja, da stoji za tem razipolože- njem roka razrednega sovražnika.*" Kazalo pa bi vendarle pri iskanju vzrokov za ta po- jav razmišljati tudi v tej smeri, ali so na ko- muniste, ki 30 se angažirali pri sporazume- vanjih z vodstvi opozicijskih skupin za Ijud- skofrontno gibanje, vplivali malomeščanski elementi s svojim älovensikim nacionalizmom oziroma samoslovenstvom. Vprašanje se lah- ko zastavi tudi z drugega zornega kota. Ali so komunisti, ki so se rekrutirali iz meščan- skih krogov na temelju delovanja v sloven- skem ljudskem gibanju, vnašali tovrstne po- glede in ideje tudi v komunistično stranko. Tej nevarnosti je bila namreč izpostavljena komunistična stranka tem bolj, čim širše se je odpirala navzven. Na ta problem opozarja tudi pismo iz Ljubljane februarja 1937, ki govori o silni preiplašenccti malomeščansikih elementov zaradi aretacij. »Nekateri iso se celo odvrnili od nas in vidijo v Ljudski fron- ti začetek in konec delovanja v današnji do- bi.« Dalje ugotavlja pismo, da je Korošcu z nasiljem uspelo dezorganizirati komunistično stranko, »ki je zabredla v legaiizem v zvezi z Ljudsko fronto. Prenehala je skoraj s sa- mostojnim nastopanjem kot KP, ni izdajala svojega lista, tako da je velik del inteligen- ce, ki je videl same provale in razbitje ko- munistične organizacije, odšel od stranke in zapadel v ozek slovenski nacionalni reformi- zem v okviru ljudske fronte.«'* Konec februarja 1937 je Kardelj odšel v Slovenijo z nalogo, da dokončno reši vpraša- nje slovenske opozicije proti centralnemu ko- miteju, ki ga je načel že Tito, da izpelje le- galno posvetovanje in da pripravi ustanovni kongres KPS. Predtem so na podlagi dela slovensike komisije »v centralnem komiteju sestavili dva dokumenta, ki naj bi bila Kar- delju osnovna orientacija pri delu. To sta bi- la projekt skupnega pisma centralnega komi- teja in pokrajinskega komiteja KPJ za Slo- venijo slovenskemu partijskemu članstvu in drugi dokument, ki je vseboval stališča cen- tralnega komiteja do slovenskega ljudsko- frontnega gibanja in do enotne delavske fronte. Kardelj je že sredi marca poročal, da je spor končan in da slovenski tovariši sogla- šajo z obema dokumentoma centralnega ko- miteja in tudi s predloženimi odloki, progla- som in resolucijami za kongres.To vpraša- nje so pretresali potem še na sestanku ple- numa PK KPJ, kjer je bil »spor definitivno likvidiran v duhu pisem centralnega komi- teja.« Tudi projekt skupnega pisma obeh vodstev partijskemu članstvu je bil sprejet potem, ko so tekst spremenili v tem smislu, da se je v Sloveniji formiral nezdrav frak- cijBki center in da je imel PK KPJ do njega pomirljiv odnos.'' To pomeni, da v pokrajin- skem vodstvu v tem sporu ni bilo enotnih stališč. S tem se je v pripravah na ustanovni kon- gres KPS partija v Sloveniji povsem konso- lidirala. Nosilci separatistične akcije niso imeU več vpliva v centralnem komiteju KPS, izvoljenem na kongresu. V času, ko so se re- ševala ta vprašanja in se je pripravljal kon- gres, so sprejeli tudi precej novih članov v sicer maloštevilno partijo. Marca 1937 so imeli v evidenci 198 organiziranih članov, v (aprilu v čcsu kongresa pa ^ih je bilo že 250.»^ Glavna vrednota ustanovnega kongresa KPS pa je v programu, ki ga je sprejel v ob- liki manifesta. S tem, da se je KPS V njem zavezala, da se bo bojevala za življenjsike ko- risti vsega slovenskega naroda, za njegovo zedinjenje, svobodo in napredek je bila za- stavljena izhodiščna točka za tisto pot, ki jo je pripeljala do voditeljice narodnoosvobo- dilnega boja in ljudske revolucije. Manifest ustanovnega kongresa je 'pomenil po eni strani potrditev smeri, sprejete že na četrti konferenci, ki se je v ljudskofrontnem gibanju v letih 1935—1936 že uveljavljala, po drugi strani pa se je ipoglobil v razčleni- tev takratnega položaja slovenskega naroda. Zato je izhajal iz ugotovitve, da je nevarnost fašističnega imperializma za slovenski narod smrtna nevarnost, kajti, če ne bi bil sposoben dajati odpor temu pritisku, bi izgubu osnovo za svoj obstoj. Spričo tega je kongres nasto- pil z geslom pobratenja slovenskega ljud- stva, to je, združitve vsega, kar je priprav- ljeno braniti obstoj slovenskega naroda 'Od proletariata do patriotičnega dela buržoazi- 15 pj.j oblikovanju bodoče partijske politi- ke, izražene v manifestu, je kongresni refe- rat »Zakaj ustanavljamo slovensko komuni- stično stranko« izhajal iz naslednjih glavnih vidikov: Nevarnost, ki grozi slovenskemu na- rodu od nemškega in italijanskega fašizma, postavlja slovenski delavski razred pred zgo- dovinsko nalogo, da sam prevzame obrambo svojega naroda. Slovenski komunisti, ki so se dotlej ukvar- jali predvsem z vprašanji razredne ^politike delavstva, se morajo zavzeti za problem vse- ga slovenskega naroda. Ustanovitev KPS bo izpodbijala trditev sovražnikov, da komunisti niso resnični bra- nilci svojega naroda in da je njihova ipolitdka KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 glede narodnega vprašanja zgolj propagand- ni manever. Ustanovitev KPS bo pospeševala rast slo- venskega partijskega kadra in ga tesneje po- vezala s slovenskim narodom. Komunisti morajo biti ravno zato, ker so dobri inter- nacionalisti tudi dobri Slovenci. Poznati mo- rajo svoj narod, njegovo preteklost in njego- ve posebnosti, ker jim bo le-to dajalo legiti- macijo za delo med ljudskimi množicami. Ustanovitev KPS bo okrepila tudi enotnost KPJ. Zato se je treba bojevati proti separa- tističnim in nacionalističnim tendencam znot- raj slovenskega komunističnega in delavske- ga gibanja, ki ne slabijo le skupnega boja jugoslovanskih narodov, temveč tudi in celo v prvi vrsti boj slovensikega naroda in slo- venskega delavskega razreda.'* Konfkretizacijo usmeritve ustanovnega kongresa je pomenila prva konferenca KPS aprila 1938, ki je sprejela nadroben program politične akcije na vseh področjih družbene- ga življenja s poudarkom na združitvi vseh sil, ki so pripravljene braniti eksistenco slo- venskega ljudstva in se boriti za njegovo osamosvojitev od velesrbske hegemonije, za demokratizacijo Jugoslavije in predvsem za obrambo pred fašistično nevarnostjo." Za sestavni del te usmeritve in razmišljanj je imeti tudi Speransovo knjigo o razvoju slo- venskega narodnega vprašanja. Kardelj sam pravi, da je od ustanovnega kongresa do prve konference dozorevala v njem misel, da, je potrebno globlje obdelati stališče komuni- stov do narodnega vprašanja, do vprašanja slovenstva, do zgodovinskih nalog, ki jih mo- ra prevzeti na sebe delavski razred zaradi zaščite, obstanka in svobode slovenskega na- roda. OPOMBE 1. Arhiv CK. ZKS (ACK ZKS), Komintema, pismo KPJ za Slovenijo »O reorganizaciji par- tije« z dne 22. I. 1935; pismo CK KPJ polcrajin- skemu komiteju KPJ za Slovenijo 1. IX. 1935. — 2. ACK ZKS, Komintema, reorganizacija i novi sdisitem rada (odluke plenuma CK KPJ) 1. VII. 1936. — 3. ACK ZKS, Komintema, pismi Sommerja Fleischerju z dne 7. II. in 1. VI. 1937, povzetki poročil iz Slovenije. — 4. ACK ZKS, Kominitema, poročila PK KPJ za Slovenijo v le- tih 1935—1937. — 5. ACK ZKS, Komintema, iz- vesta] Djina o provali u Sloveniji 4. VIII. 1936, izveštaj Rudija Zechnerju 21. IX. 1936. — 6. ACK ZKS, prim, poročila PK KPJ za Slovenijo od poletja 1936 do sredine 1937; kazenski spis Ante Novak 1936, Arhiv TNZ, spomini Mirka Koširja. — 7. ACK ZKS, Komintema, izveštaj Tita iz oktobra 1936. — 8. ACK ZKS, izveštaj PiUdija Zechnerju 21. DC. 1937. — 9. Prav tam. — 10. ACK ZKS, Komintema, pismo Sommerja Fleischerju 7. II. 1937. — 11. ACK ZKS, Komin- tema, izvleček pisma ^iz Ljubljane 26. II. 1937. — 12. ACK ZKS, Komintema, pismo Sommerja Fleischerju 27. II. 1937 in 26. III. 1937 (izvlečki iz poročila Beuca). — 13. ACK ZKS, Kominter- na, pismo Sommerja Fleischerju 12. IV. 1937 (iz- vlečke iz pisma Beuca 6. IV. 19.37). — 14. ACK ZKS, Komintema, pismo Sommerja Fleischerju 1. VI. 1937 (izvleček iz poročila iz Slovenije). — 15. Ustanovni kongres KPS, Ljubljana 1967. — 16. ACK ZKS, Komintema^ Poročilo Goikiča o ustanovnem kongresu v Sloveniji. — 17. Sklepi I. konference KPS 27. IV. 1938. Obzornik delav. ske politike. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 HISTORIČNA URBANIZACIJA NOVEGA MESTA GRADISCE—GRADEC—MESTO TONE KNEZ Novo mesto je že desetletja znano kot zelo bogato arheološko najdišče prazgodovinskih in rimäkih ostalin. Sprva bolj ali manj na- ključnim najdbam ob gradbenih delih so se kasneje pridružile izikopanine, ki so plod na- črtnih raziskav pod vodstvom strokoivnjakov. V minulih petnajstih letih je bilo na področ- ju Novega mesta opravljenih več obsežnih načrtnih arheoloških izkopavanj, ki so dala ne (Samo obilo novih in dragocenih izkopa- nin, temveč so tudi bistveno osvetlila nekate- ra manj znana arheološka obdobja novomeš- ke zgodovine pred ustanovitvijo mesta.' Re- zultati teh izkopavanj so v marsičem preci- zirali in razširui naše znanje o kontinuiteti poselitve tega mesta äkozi določena arheolo- ška obdobja. Čeprav je naselitev Novega me- sta pred njegovo ustanovitvijo za sedaj do- kumentirana samo posredno z grobnimi najd- bami, positaja problem naselitve vse bolj ja- sen in časovno natančneje opredeljen. Bogata arheološka preteklost Novega me- sta temelji v prvi vrsti na ugodnem geograf- sko^jprometnem položaju in geomorfoloških pogojih. Zavoljo izrednega strateškega in do- minantnega položaja na okljuku Krke j e pod- ročje Novega mesta že v prvi polovici prvega tisočletja pred n. št., na začetku železne do- be, postalo pomembno središče halštatske kulture na Dolenjskem, katere nosilce bi s precejšnjim zadržkom lahko identificirali s pripadniki »ilirskega« etnosa. K temu je v največji meri pripomogla ugodna prometna zveza po dolini Krke, ki s svojim tokom predstavlja prirodno transverzalo v smeri zahod-^hod na jugu Slovenije in s svojim tokom povezuje Spodnje Posavje na vzhodu z Ljubljansko kotlino na zahodu blizu svoje- ga izvira. Vse do izgradnje rimske ceste Emona—Siscia je bila dolina Krke glavna in najkrajša prometna magistrala, ki je povezo- vala zahodne obronke Panonske nižine z ju- gozahodnimi predeli Slovenije in preko Not- ranjskega krasa z morjem. Preden bomo pobliže razložili kontinuiteto naselitve v Novem mestu, moramo poudariti, da naši zaključki temeljijo izključno na najd- bah iz grobov, ker raziskovanja na že znanih in na domnevnih predhistoričnih naselbinskih lokalitetah v mestu še niso bila opravljena. Arheološka topografija Novega mesta daje pri sedanjem stanju razdskanoisti na eni stra- ni skozi nekrqpole iz raznih časovnih obdo- bij dovolj, jasno sliko o kontinuiteti in in- tenzivnosti naseljenosti, medtem ko je po^ drobna kronologija prazgodovinsike naselbine trenutno še neznana, še vedno pa ostaja pro- blematična ubikacija antične oz. rimskodob- ne in zgodnjesrednjeveške naselbine na pod- ročju današnjega mesta. Številne in begate grobne najdbe iz iposa- meznih nekropol, katerih lokacije in obseg danes že poznamo, nam kažejo sliko nepre- kinjene naselitve in postopne urbanizacije oz. naselitvene aglomeracije novomeškega pro- stora od začetka prvega milenija pred n. št. pa do konca 4. stoletja n. št. Podrobna anali- za celotnega grobnega inventarja iz najdišča Novo mesto nam daje naslednje časovno so- ' sledje: — Kronološko najstarejše najdbe izvirajo iz štirih grobov iz Bršljina,^ ki pripadajo kasni fazi kulture žamih grobišč (Ha B 1), okoli leta 1.000 pred n. št. — Grobovom v Bršljinu sledi večja nekro- pdla žamih grobov z žganim pokopom na Mestnih njivah.' Doslej je bilo odkritih že 70 grobov, toda grobišče še ni do kraja raz- iskano. To grobišče po svojem inventarju po- meni zaključno fazo žarnogrobiščne tradicije (Ha B 3) in hkrati začetek starejše železne dobe v Sloveniji (Ha C 1 po Gabrovčevi kro- nologiji), po oblikah pridatkov sodi nekro- pola v čas dkrog leta 800 in v prvo polovico 8. stoletja pred n. št. — Sledijo najštevilnejši in najbogatejši prazgodovinski grobovi, ki sodijo v halštat- ski čas." To so skeletni grobovi v gomilah, katere po svoji velikosti in zgradbi sodijo v skupino družinsko-rodovnih gomil. Halštat- ske nekropole z gomilami so v Novem mestu bile na več dislociranih mestih: na Marofu dve, v Ragovsiki hosti ena, v Smolovi hosti ena, v Portovaldu ena in v Kandiji (Znanče- ve njive) pet. Časovni razipcn pokopavanja v gomilah se giblje od 7. do konca 4. st. pred n. št. (pozni Ha C 2 — Ha D 3). — Srednjelatenski ndkropoli ravnih gro- bov z žganim pokopom sta bili na dveh me- stih, v obeh primerih v neposredni bližini starejših halštatakih gomil. Ena je bila na Marofu, druga v Kandiji.^ Grobovi sodijo v drugo polovico 3. in v 2. stoletje pred n. št. — Poznolatenski ravni grobovi z žganim pokopom leže na južnem vznožju prazgodo- . vinskega gradišča na Marofu, na območju KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 stavbe občinske skupščine ob Ljubljanski ce- sti. Datirajo v 1. stoletje pred n. št. — Rimska nekropola se brez vidne cezure na terenu nadaljuje vzhodno od poznolaten- skih grobov ob Ljubljanski cesti, na Boleto- vem vrtu.' Doslej je bilo na tej nekropoli izkopanih že nad 200 grobov, ki datirajo od Avgusta do sredine 3. stoletja n. št. Vsi gro- bovi so z žganim pokopom. —• Drugo najdi- šče rimskih grobov je v Bršljinu, kjer je bila najdena lepa steklena čaša z grškim napisom iz prve ipolovice 4. stoletja n. št. Med najdbe, ki so časovno in tiipološko da- nes težko opredeljive (ker so izgubljene), mo- ramo šteti izlkopanine, ki so bile odkrite leta 1929 pri gradnji magacina za Turkovo hišo (danes Kidričev trg 1), na severovzhodnem pobočju Kapiteljskega hriba.' O najdbi je dne 10. X. 1929 pismeno poročal Narodnemu muzeju dijak Stanko Karlovšek takole:* »Pred kakimi štirinaistimi dnevi so izko- pali na vrtu g. Turka v Novem mestu kakih 70 m pod kapiteljsko cerkvijo žaro. Delavci so seveda to razbili in razmetali kosti (kopali so namreč breg, kjer so postavili sedaj ma- gacin); pod žaro se je nahajala neka sulica, točno 30 cm dolga, nekoliko v stran pa nek nož in tri sekiri podobne kovine, samo da imajo od vrha navzdol odprtino za toporišče, nekatere so širši in krajše, nekatere dalši in ožje. Vse to in še nekaj drugega železa je bilo obzidano zelo trdno, da sta dva delavca cel popoldne zamudila, da sta to kamne raz- bila.« O isti najdbi je dr. Ciril Ažman poročal ravnateljstvu Narodnega muzeja dne 12. ok- tobra 1929:» I »Pred par dnevi mi je prinesel dijak K. v \ šolo staro železno sulico, ki so jo dan preje ; izkopali z žaro, člov. čeljustjo in pepelom za j J..ISO g. Turka. Hiša stoji ob severnem vznož- i ju kapitelskega vrta. Zara je imela napis, \ toda »ne z našimi črkami«, pravi dijak, a j delauec jo je stolkel v drobne kose. Dan na to \ so odkopali še par žar z dvema sekirama, enim I nožem in par krampov, kar ima spravljeno | dijak. Pravijo, da so odtod že enkrat odpe- 1 Ijali cel voz take ropotije. G. Turk mi je da- nes rekel, da so pri kopanju čistoj jasno sle- dili star zid ...« Ravnatelj Narodnega muzeja dr. Josip i Mal'» je v pismu z dne 14. 10. 1929 obvestil ; dr. Ažmana, da se bo pri njem dne 16. 10. \ 1929 aglasil kustos dr. Raj ko Ložar, ki si bo najdišče in najdenine na licu mesta ogledal. ] Iz aktov ni razvidno, če si je dr. R. Ložar ogledal najdbe in najdišče, niti ni znana njegova sodba o izkopaninah. i Kljub vsem pismenim podatkom je ostala \ usoda teh najdb neznana, kajti v fondu Na- i rodnega muzeja v Ljubljani niso zabeležene. Na podlagi opisa najdb in najdiščnih okoli- \ ščin, smemo domnevati, da gre za prazgodo- \ vinske grobove (žare, sulica, nož, tulaste se- ; kire), podatek o zidu pa bi govoril za teme- lje kasnejše morda antične (?) ali pa srednje- \ veške stavbe. i Kronološki in tipoloäki razpon doslej od- j kritih grobov v Novem mestu nam dokazuje približno tisočštiristoletno naselitveno konti- nuiteto (okvirno od letä 1.000 pred n. št. do \ leta 400 n. št.), z dvema obdobjema) velikega j razcveta tega naselja: v srednjem in poznem i halštatskem obdobju (650—300 pred n. št.) ; Novo mesto. Severni rob utrjenega prazgodovinskega gradišča na Marofu (foto: J. Grobovšek) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 Novo mesto. Tloris prazgodovinskega gradišča na Ma- rofu z vrisanimi Izohipsami (iz fototelte Dolenjsliega muzeja) , kot pomembno središče halštatske kulture in sedež rodovne aristokracije ter v času od 1. do 3. stoletja n. št. kot irimsikodobno tržišče širšega področja ob srednji Krki. Nekoliko drugačno, vsekakor manj degna- no sliko nam daje analiza predhistoričnih na- selbin v Novem mestu. Ponovno moramo pou- dariti, da terenske arheološke raziskave na naselbinskih lokalitetah še niso bile oprav- ljene, talko da naši zaključki temeljijo le na slučajnih najdbah, terenskih observacijah in določenih analogijah z drugimi podobnimi najdišči na Dolenjskem. V pomoč so nam tudi oblike in načini fortifikacije, konfiguracija terena na področju mesta ia stari, srednje- veški toponimi. Prazgodovinska naselbina v Novem mestu — halštatsko gradišče, .stoji na prircdni tera- sasti vzpetini neposredno severno nad da- našnjim mestnim jedrom, na Marofu. Gradi- šče na Marofu ima izrazito dominanten ipolo- žaj z odličnim pregledom nad vso novomeško kotlino in njenim obrobjem. Naselbina je še. danes dobro vidna: ima iztegnjeno ovalno ob- liko z dolžino blizu 250 m in širino ca. 100 m. Po naši oceni je površina prazgodovinskega naselja merila približno 2,5 ha. S to velikost- jo sodi gradišče v Novem mestu med sred- nje velika halštatska naselja na Dolenjskem, še posebej, če ga primerjamo z gradiščem Ovinger nad Stično, čigar izjemno velika po- vršina meri okoli 30 ha in s tem sodi v vrsto največjih halštatsikih gradišč v celotnem vzhodnoalpskem prostoru. Sam rob naselbi- ne, oz. njeni nasipi so dobro vidni na južni, severni in vzhodni strani, medtem ko je meja na zahodni strani nekoliko nejasna. Fortifi- kacijo naselbine predstavlja širok in visok zemljeni naisip (na vzhodni strani z eno stop- nico), ki je v svojem jedru zgrajen iz kam- nitega suhozida. Vhod v naselbino je na se- verovzhodni strani. Površinske najdbe kera- mičnih črepinj in ožganega hišnega lepa zno- traj naselbine so pogoste, keramika po svoji fakturi in oblikah kaže tako halštatski kot tudi latenski karakter, iz česar smemo slkle- pati, da je bilo gradišče na Marofu v Novem mestu naseljeno v starejši in mlajši železni dobi, do prihoda Rimljanov v naše kraje. Gabrovec'' je ob rezultatih in dognanjih pri raziskovanju halštatskega gradišča nad Stično prišel do zaključka, da so vsa dolenj- ska in slovenska gradišča nastala v istem ča- su: na začetku starejše železne dobe (konec Ha B 3 — začetek Ha C 1), kar pomeni hkra- ti tudi začetek bogate halštatske kulture v jugovzhodnih Alpah. Izgradnja številnih pra- zgodovinskih gradišč v Sloveniji je dokaz goste in intenzivne naselitve našega prostora, kar je najbrž posledica doselitve novega (ilirskega?) ljudstva na področje današnje Slovenije. Čeprav razpolagamo v Novem mestu z več kot 200 grobovi iz rimskega obdobja, še ne moremo zanesljivo locirati pripadajočo na- selbino, katere antičnega imena tudi ne po- znamo, ker ne razpolagamo z nobenim epi- grafskim spomenikom, niti nam ni ime znano posredno iz antičnih virov. Ker doslej, na gra- dišču na Marofu niso bili najdeni predmeti iz rimskega časa, menimo, da moramo antič- no naselbino iskati na področju sedanjega mesta, morda na Kapiteljskem' hribu, ki do- minira nad srednjeveškim mestom. Za časovno obdobje od začetka 5. stoletja pa do ustanovitve mesta leta 1365 trenutno še ne razipoHagamo s kakršnokoli arheološko najdbo v mestu. Vendar iz zamenjalne listi- ne'2 med Rudolfom IV. in stiškim opatom Petrom z dne 8. februarja 1365 izvemo za stari srednjeveški toponim »Grecz« (= Gra- dec), na katerem se bo osnovalo oz. zgradilo KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 novo, Rudolfovo mesto. Lokalitete z imenom Gradec namreč po pravilu v Sloveniji krijejo v sebi zgodnjesrednjeveške ali vsaj zgodnje- romanske ostaline. Ker menimo, da je ta ste- ri Grecz ali Gradec identičen s Kapiteiljskim hribom, suponiramo, da moramo tamkaj is- kati zgodnjesrednjeveško naselje, dvor, ali vsaj utrjeni kastei. Arheološke raziskave na tem področju so v načrtu. Iz topografije stiske posesti'^ je znan še en toiponim: Marktstatt (= Trg, Tržišče), ki ga M. Kos'* locira v Novo mesto. Prisotnost dveh toponimov v enem kraju razlaga M Kos'' zelo prepričljivo taikole: »Zlasti pa bi želel podčrtati zvezO' med Gradec (Gradišče) in Marktstatt — tržišče. Gradec in Marktstatt spadata očitno v isti naselitveni prostor. Število kmetij, ki jih je Stična po znanih podatkih pred letom 1365 pridobila v Gradcu oziroma v Marktstattu, ni večje od števila kmetij, ki jih je Stična tam- kaj zamenjala za druge v drugih krajih. 'Ob raznih Gradcih oziroma v njihovi bliži- ni nastajajo na Slovenskem — po tudi dru- god — nemalokrat tržišča, iz njih pa se raz- vijajo pravi trgi in mesta. Mesto Slovenj Gra- dec je nastalo pod staroslovenskim gradcem, ki je bil na gori sv. Pankracija in v bližini tržišča, danes Stari trg imenovanega vaškega naselja. Brežice, trg, nato mesto, so nastale ob vasi z imenom Gradišče, ki se je z današ- njim mestom povsem združila in svoje ime izgubila: Ob Gradcu na gori (mons Grechen- sis ali Grecensis, in monte Grech, Grez, Grecz, Grech, Gradyz) je nastala meščanska naselbina, ki je eno jeder, iz katerih je na- stal današnji Zagreb. Podobno razmerje med gradcem in trgom ter kasneje mestom pod njim imamo pri Bavarskem ali Nemškem Gradcu, glavnim mestom avstrijske Štajer- ske. Se na pridevek dvor (hof), ki ga daje Val- vasor novomeškemu Gradcu, bi želel opozo- riti. Ce ga je Valvasor prevzel iz avtentičnih listin, ki so mu bile na razpolago, bi to kazalo, da je tržišče — Marktstatt, kasneje mesto, nastalo ob nekem dvorcu. Taka soseščina gle- de nastanka ali obstoja tržne in meščanske naselbine ob ali v bližini nekega dvorca za 7tegnjen; ker risba ni senčena, je ta del obraza nekoliko nejasen in nedodelan. Ce pa primerjamo nos na litografskem posnetku, ki ga je leta 1838 napravil dunajski litograf Blau za Korytka' — po Langusovem oljnem portretu — potem tudi razloček v obliki nosu izgine. Vsekakor sta Langusovi risbi tolikanj vabljivi, da je vredno nanju opozoriti, do- končno odločitev pa moramo prepustiti času in natančnejšim analizam.« Risbi sta na prvih straneh risanke, kar ka- že, da je bila ta tedaj še precej neporisana. Risba starcev na listu 9 je nastala mnogo pozneje, ko se je risanka že napolnila in je zato slikar 'potegnil novo risbo kar čez sta- rejšo portretno skico, ki jo je bil kot neza- dovoljivo nehal izpopolnjevati že po začetnih obrisih. Dne 26. marca 1851 je zapisal Bleiweis v Novicah (str. 63 — »Zastran Linhartoviga nadgrobniga spominka«) takole: »Naš slavni, leta 1795 umeril rojak Lin- hart, kteriga dela časti učeni svet kakor se tudi prost kmetic nad njim veseli, ki pozna njegovo ,Zupanovo Micko' in njegoviga ,Ma- tička', počiva pri sv Krištofu na Ljubljan- skim ipokopališču pod nagrobnim kamnom, kteri je bil leta 1840 popravljen. Naš verli domorodec, mnogospoštovani g. Mihael Pregi, oskerbnik Križanske komende v Ljubljani, je začel v letu 1838 nabéro za Čopov spominek, kteriga mu je v letu 1840 krasno postaivil, ob enim je iz dohodkov te nabire spominek Vodnika in Linharta, ki vsi blizu skupej po- čivajo, popravil. Takrat je Prešem, na kteri- ga grob v Krajnju bo tudi kmalu spominek postavljen, sledečo nadgrobnico nadpisal... Ta nadgrobnica in celi nadpis sta v 10 letih tako obledila, da potrebuje poprave. Gosp. Pregi nas je imidan te potrebe opomnil: naj bi se ob enim, ko se bo Pre- šernu spominek postavU, tudi popravil Lin- hartov. Blagi nasvet zasluži, da ga spolnemo. Poprava stariga prostiga ne bo veliko stroš- kov prizadjala; če bi se pa po darovih mno- gih rodoljubov več denarja nabralo, bi se utegnil nov spominek 'postaviti, enak Copovi- mu in Vodnikovimu. Po nasvetu g. Pregelna povabimo tedaj vse rodoljube: naj blagovolijo pripomoči k temu domorodnimu namenu! Gosp. Pregi je podaril 2 gold. Dr. BI. (je podaril) 2 gold.« Leta 1858, 20. oktobra, pa je Pregel v No- vicah (str. 335) še sam poudaril: »Naredil sem — grob rajncemu Copu s pomočjo daril in popravil sem o tisiti priložnosti Vodnikov in Linhartov spomenik na pokopališču pri Sv. Krištofu. S tem pa niso bili dovoljni daro- vavci, dasiravno sta bila slavna rojaka še v živem spominu; kaj bi šele büo, če bi kdo hotel spomenike v davnem času popravljati. — Mihael Pregel.« Komentator v Kidričevem »Prešernovem albumu«' je zapisal celo misel, da Vodniko- vega in Linhartovega spomenika niso samo popravili, marveč kar scela na novo posta- vili; Linhartovega so — spet na Preglovo'po- budo! — leta 1851 vnovič popravili. Vodniku so spomenik postavili že v letu njegove smrti 1819, opremili pa so ga le z latinskim napisom:** VALENTINO VODNIK / SLAVO-CARNIOLO / VI. IDIBVS lANV- ARII / SEXAGENARIO / VITA FVNCTO / AMICI POSVERVNT MDCCCXIX. — Na pravokotnem podstavku z vgraviranimi pal- metnimi viticami se dviga kaneliran steber z volutnim kapitelom in festonom in na tem stoji (ali bolje: je stala) iz železa vlita žara, ovita s kačo — torej spet motiv, ki ga je po- novil tudi Čopov nagrobnik. Na ščitastem .polju je bil citirani latinski napis, medtem ko je bil ščit na drugi strani stebra spočetka bržčas prazen. Med ščitoma visi na obeh stra- neh navzdol obrnjena goreča bakla, pretak- njena skozi lovorov venec. — Tudi ta spome- nik je tipičen primerek klasicističnega na- grobnika, kar eden od mnogih podobnih, raz- postavljenih po evropskih pokopališčih. Nje- gov glavni pobudnik bi utegnil biti, kljub predsmrtni bolehnosti, baron Žiga Zois, o projektantu pa ne vemo ničesar, razen če bi pomislili na slikarja Vincenca Dorfmeistra, s katerim j e bil Vodnik prijatelj.' Podoba je, da so leta 1839 steber zasukali in na prazni ščit vklesali slovenski napis, latinskega 'pa obrni- li k steni. Tako rešitev je slu tU. tudi Steska, le da zaradi tedanje impostacije nagrobnika v stenski niši ni opazU, da je zadaj latinski napis še ohranjen''''. Po črkah in delilnih črtah med besedilom novega napisa vidimo, da ga je viklesal isti kamnosek kot napis na Čopovem spomeniku, oblikovne sorodnosti pa hkrati dokazujejo, da je Langus zasnoval Čopov nagrobnik res ob misU na Vodniko- vega, kakor smo namignili že ob bežnem za- risu v umetnikovi risanki. Podobna je bila tudi predelava Linharto- vega spomenika, ki je po obliki mnogo bolj preprost. Na visokem postamentu je v okvi- ru iz sivega kamna vdelana črna marmorna plošča z latinskim in slovenskim besedUom. Na prekladi okvira sta izklesani prekrižani bršljanovi vejici, vrh pa zaključuje konaolna 34 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 greda, nad katero je posnet motiv poenostav- ljenega trikotnega čela in trikotnih akrote- rijev ob straneh, podoben profilu antičnega sarkofaga. Tudi Linhartov nagrobnik ni bil na novo postavljen. Zdi se, da so obrnili le napisno ploščO', ker niso bili zadovoljni s starim na- pisom, zaplombirali vdolbino, v katero je bila nekoč zasidrana železna ročica, ki je ve- zala ploščo s steno ozadja, ter vklesali nov latinski in Prešernov slovenski naipis iz sla- vMnih verzov. Tudi tu so črke in delilne črte enake kot na Čopovem in Vodnikovem na- grobniku. Morda so tedaj spremenili tudi vrh nagrobnika — če se to ni zgodilo šele leta 1851? — vsekakor pa ta del s kamnoseško trdo obdelavo ne vzbuja vtisa, da bi bü še iz konca 18. stoletja, torej iz leta Linhartove smrti 1795. Ne moremo pa reči, da bi bil tudi pri teh predelavah Langus aktivno sodeloval, kakor velja to za Prešerna, ki je Linhartu zložil verze in za Vodnika izbral ustrezno kitico iz njegove pesmi »Moj spominelk«. Slika 5 Izbrisana predloga za nagrobnik Emila Korytka (Ljub- ljana, NUK) Leta 1839, 31. januarja, je umrl v Ljublja- ni kot poljski rodoljub internirani Emil Ko- rytko'. Za slovensko narodopisje zaslužnemu možu in prijatelju sta poskrbela dovoljenje za slovesen pogreb njegov rojak, prav tako političen pregnanec Boguslav Horodynski, in Prešeren, ki se je najbrž potrudil tudi za na- pravo spomenika nal grobu pri Sv. Krištofu, blizu Vodnikovega in Čopovega groba. Ker se je bil Langus izkazal že pri načrtih za Čo- pov nagrobnik, so ga najbrž povabili, naj ob- likuje tudi Korytkovega, za katerega sta pri- spevala Horodyóski poljski biografski naipis. Prešeren pa nemške verze. Napisa so vklesali v dekorativni kurzivi. Ohranjena je suhoparna, obrtniško korekt- na risba kot predloga za kamnoseka" (si. 5). Narisan je prizmatičen blok s klasično bazo in bogato profilirano krilno iploščo, na kateri stoji klasicistična žara. Nad najpisom, ki ni nakazan, naj bi bila izklesana v reliefu lo- banja s prekrižanima kostema. Tudi za to kompozicijo nam nudi podobno, le da v proporcih mnogo skladnejšo iskico liangusova risanka (Narodna galerija, inv. št. 140, hrbtna stran lista 4). Kaže nam preprost, a plemenito oblikovan ipodstavek v obliki an- tične are na sto(pničasti bazi; na vrhu ima krilno ploščo z žaro (si. 6). Očitno je, da je Langusova idejna skica botrovala tudi na či- sto izrisani predlogi, le da je ta — pač za- radi napisov — spremenila mersiko razmerje v korist višine. Zraven te skice je začel Lan- gus risati še drugo varianto z akroteriji na vrhu krUne plošče, sredi dela pa je to zami- sel zavrgel ter se lotil tretje, originalne j še kompozicije: na podstavku ipočiva podolžna prizmatična klada s krilno ploščo, nad to pa se dviga dokaj strma piramida z ovalnim po- ljem v sredi, ki je bilo namenjeno, najbrž za namestitev reliefnega grba (si. 7). Realiziran pa je bil načrt, za katerega nima- mO' risane predloge, a je zelo verjetno, da se je prav tako oprl na Langusov načrt, hkrati pa je tako podoben Linhartovemu, da je bila že zapisana misel o istem avtorju obeh*^ (si. 8). Iz temnega kamna iziklesani nagrobnik je pravokotna plošča, postavljena na visok pod- stavek; sestavljena je iz malce širšega spod- njega dela s Prešernovimi nemškimi verzi in skoraj kvadratnega zgornjega dela s poljskim biografsikim napisom v poglobljenem polju, pod katerim se vrtinci kača. Nad poljskim napisom je v ovalu Korytkov plemiški grb: tri zvezdasto prekrižana kopja. Sarkofagni zaključek z gredo in konzolami je podoben kot na Linhartovem nagrobniku. Od elementov z znanih Langusovih idej- nih skic je ostal le oval za reliefni grb. Da 35 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 Slika 6 Langusova Idejna skica za Korytkov nagrobnik (Na- rodna galerija, skicirka Inv. št. 140) pa je sarfiofagne akroterijsike motive porab- ljal tudi Langus, dokazujeta tudi skici za neki drugi nagrobnik v risanki inv. št. 136 (list 59). Zato je blizu misel, da je tudi reali- zirana oblika Korytkovega nagrobnika na- stala ipo Langusovem načrtu, dasi zanjo ni- mamo ohranjene risbe. Risanko inv. št. 140, v kateri so risbe za Korytkov spomenik, je porabljal Langus ne- kako v letih 1836—1839. To je ena tistih ri- sanlk, ki je časovno med najbolj določljivimi. Izidor Cankar'3 jo (pod št. VI. in staro ga- lerijsko inv. št. 953) postavlja spet v čas kma- lu po slikar j evi vrnitvi iz Rima, številne ris- be Bleda in Begunj z okolico pa kažejo, da je Langus začel porabljati risanko najbrž šele leta 1836. Za to leto namreč piše kustos ljubljanskega Deželnega muzeja, Henrik Fre- yer, v svojem dnevniku, da je 19. julija sre- čal Langiisa in njegovo soprogo pri gradu Kamnu — risbe gradu Kamen so v skicirkil' — in nato zvečer skupaj z njim občudoval slike v begunjskem gradu." Vsekalkor pa je slikar porabljal prazne liste te risanke tudi pozneje, tako tudi leta 1839. Komentator v »Prešernovem albumu« ugo- tavlja tako ob Čopovem kot ob Korytkovem nagrobniku, da njunih projektantov ne po- znamo. Zdaj lahko za Čopovega z gotovostjo, za Korytkovega pa z veliko verjetnostjo za- pišemo, da ju je projektia-al slikar Matevž Langus. Skupaj z Vodnikovim in Linharto- vim sta lepa dokumenta prevladujočega, dasi zapoznelega klasicističnega okusa, a tudi za- vesti tedanjega ljubljanskega kulturnega kroga. Ne vemo pa zatrdno, kdo je nova na- grobnika izklesal in starejšega Vodnikovega in Linhartovega prenovil. Upravičeno bi smeli najprej, pomisliti na kamnoseško de- lavnico Ignacija Tomana, iki je imela v svo- ji stroki v tedanji Ljubljani največji ugled. Slika 7 Druga varianta Langusove idejne skice za Korytkov nagrobnik (Narodna galerija, skicirka inv. št. 140) 36 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 Slika 8 Nagrobnik Emila Korytka na ljubljanskem Navju Danes so vsi ti in drugi nagrobniki depo- nirani v razpadajočem stanju na ljubljan- skem Navju, kamor so jih prenesli ob opu- stitvi pokopališča Sv. Krištofa. A kar je ne- koč poskusila reševati pieteta nekaterih mož, posnemovalcev Mihaela Pregia, in Plečniko- va spoštljiva arhitekturna ureditev, je danes ujeto v zobato kolesje hlastavega »napredka« — v smrad in hrup bližnjega parkirišča to- vornih avtomobilov in sosednjih razmetanih dvorišč; »kulturne dame« vodijo semkaj na sprehod svoje pse in prostaški nagon se spro- šča v napisih po zidovih. Nektere od za- služnih mož zastopaj Oi na Navju res samo še nagrobniki; njihov pepel je neprenosen ostal tam, kjer je »vzela zemlja v sebe njihove moči«. Nad njim pa postavljamo stojnice za vinsko razstavo... »Exegi monumentum ...« OPOMBE Za vse fotografske posnetke se toplo zahva- ljujem prijaznosti kolega Damjana Prelovška. 1. Avgust Zigon, Levstikovo delo za Prešerna do 1. 1870: 2. Nagrobniki Copu, Linhartu, Juli- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 37 janiju. Slovan XV, 1917. str. 321 ss. — France Kidrič: Prešernov album. Ljubljana 1950, str 308 ss, sL str. 139. — Spremno besedilo za ta del albuma sta po Kidričevi smrti dopisala Al- fonz Gspan in Mirko Rupel; spomenike je popi- sal menda prvi. — 2. Prim. SBL II. str. 479 (av- torja Rudolf Andrejka in France Kidrič). — 3. Ne sme nas motiti, da je Izidor Cankar (Lan- gusove risanke: Začetki romantičnega slikarjai Razprave I. razreda SAZU IV/4, str. 15 ss) ka- kor večino drugih tudi to Langusovo risanko datiral v prezgodnji čas rimskega študija ali tik po njem, to je okoli leta 1826. — Pri Cankarju ima risanka številko VIII. in staro galerijsko inv. št. 952. — 4. Sliko glej v cit. »Prešernovem albumu« str^ 63 in tekst str. 291. — 5. Ibid. istr. 103 in 300. — 6. Tudi akad. Božidar Jakac, ki je kot odličen portretist vajen presojati črte člo- veškega obraza, dopušča možnost, da gre res za Čopov portret. — 7. Prešernov album, op. cit. str. 309, si. str 140 in str. 310, si. str. 146. — 8. Viktor Steska, Naši spomeniki iz empirske dobe. ZUZ VIII, 1928, str. 57 ss, si. str. 58. — Glej tudi: Carniolia I, 1838—1839, str. 379. — 9. Dorf- meistru (1774 Dunaj — 1839 Ljubljana), učitelju risanja na ljubljanski normalki, je posvetil Vod- nik v enem od zapisov svoje pesmi »Bohinjska ; Bistrica« kitico o Savici (»Vincence, pisec / z j barvami. / Savico mi pisal / s črtami.«). — Iz- ^ brane pesmi Valentina Vodnika, Uredil Alfons Gspan. 1958, str 184. — 10. Reprodukcijo Vod- nikovega nagrobnika pred okrnitvijo in preno- som na Navje glej v: Josip Mal: Zgodovina slo- venskega naroda. Celje 1928—1939, str. 339. — 11. Prešernov album. op. oit. str. 308, si. str. 137. - Risbo hrani NUK. — 12. Ibid. str 310. — 13. Op. cit. str. 14. — 14. Josip Mal, Kustos Freyer i med slavisti. Cas X, 1916, atr. 155 ss. — 15. Ru- ; dolf Mole, Navje. Naš Bežigrad. 1940, str. 72 ss. ; SMRTNA KAZEN V TISKU NA SLOVENSKEM (1848—1878) PETER VODOPIVEC »Katero pravico si lastijo ljudje, da pobijajo svoje vrstnike? Prav gotovo ne tiste, iz katere izhajajo suverenost in zakoni. Ti so le vsota naj- bolj drobcenih delcev osebne svobode vsakega posameznika. Predstavljajo skupno voljo, ki je skupek volj posameznikov. Toda kdo je priprav- ljen prepustiti odločitev o svoji usmrtitvi dru- gim? Kako lahko odpoved najmanjšemu delu po- sameznikove svobode kdajkoli vključuje največ- je dobro med vsemi, življenje samo? In, če bi se to zgodilo, kako bi se tako načelo strinjalo z načelom, ki ne daje nobenemu človeku pravi- ce, da bil si vzel sam svoje življenje? To pravi- co bi pač moral imeti, če ima moč, da daje pra- vico do svoje usmrtitve drugim ali družbi kot celoti. Smrtna kazen torej ni pravica, saj sem poka- zal, da kaj takega ne more biti; je vojna naroda (države) proti državljanu, čigar uničenje je presojeno kot potrebno in koristno. Toda, dobil bi pravdo v jmd človeštva, če bi dokazal, da njegova smrt ni niti koristna, niti potrebna.« (Cesare Beccaria, »Del delitti e delle pene«, Li- vorno 1764).» , Nasprotovanje kaznovanju s smrtjo ima dolgo i zgodovinsko tradicijo. Ze od nekdaj so posamez- j niki dvomili v pravico oblastnikov in države do \ obsojanja na smrt in usmrtitve (tako npr. v »na- šem kulturnem krogu« zlasti besedniki zgodnje- ga krščanstva in nasilje zavračajoči prekršče- valci reformacijskega časa). Toda v splošnem so ostajali nasprotniki smrtne kazni vse do 18. sto- letja osamljeni posebneži, medtem ko je videla velika večina prebivalstva — z razmišljaj očimi ljudmi vred — v smrtni kazni nekaj povsem na- ravnega. Vprašanje o kaznovanju s smrtjo se je tako široko in načelno zastavilo šele ob radikal- nem prelomu razsvetljenstva z vladajočimi na- ziranji, ki je tudi pravu in kazni odrekel njuno dotedanjo (teološko) utemeljitev. Prizadevanja po novi »tostranski« utemeljitvi prava in kazni, ki jim je bil vodilo razum, z razsvetljenskimi idejami o naravi, svobodi in človeku so — ob optimiističnem zaupanju, da je človek v bistvu dober, da v njem torej dobro prevladuje nad zlom in ga je zato mogoče spremeniti in pobolj- šati — nujno vodila tudi k spraševanju o kazni s smrtjo; ne nazadnje je na problem opozarjala sama kaznovalna praksa s samovoljnostjo pri ob- sojanju na smrt, silno krutimi javnimi usmrti- tvami in pogostim kaznovanjem s smrtjo, saj je bila smrtna kazen predvidena celo za manjše de- likte, kot so kraja, beračenje, tihotapstvo ali — v Angliji — seko dreves v javnem drevoredu (v I''ranciji je bila npr. 'ves iz sebe in zgrožen spričo nizkotnosti prizora«. »Nimaš poj- ma, kako je bilo v resnici pri usmrtitvi obeh Maningov,« je pisal prijatelju, »ljudje so se ob- našali tako nepiopisno strašno, da se mi je še nekaj časa zdelo, da živim v mestu samih hu- dičev.«"' Podobno je leta 1864 ob neki javni us- mrtitvi opozarjal Times, da je bilo v bližini vislic opaziti »rop in nasilje, glasen smeh. preklinja- nje, pretepanje, razuzdanost in kvantanje«. Med gledalci naj bi bili najbolj »nepoboljšljivi izmeč- ki« Londona, »sleparski kvartopirci, tatovi, koc- karji. ... iz cenenih javnih zabavišč in biljard- nic«. Istega leta so v Angliji opozorili na poda- tek, da je med 167 ljudmi, ki so jih v nekem mestu obsodUi na smrt, kar 164 obsojencev že videlo javno usmrtitev.'^ Leta 1853 se je s član- kom v »Nevsr York Herald Tribune« kritično ozrl na smrtno kazen tudi Kari Marx, med drugim zavrnil Kantove sodobne epigone in naglasil, da bi bilo — namesto proslavljanja »rabljevega de- la«, ki »odstranjuje del zločincev, da bi napra- vil mesto novim« — mnogo koristneje razmiš- ljati o sistemu, ki te zločince stakio in »vedno znova rojeva«.'' Pod vplivom takih in podobnih stališč so ne- katere države smrtno kazen že v 19. stoletju od- pravile (1847 Toskana, 1848 nemške države Ol- denburg, Anhalt, Nassau in švicarski kanton Freiburg, sredi stoletja nekatere države v ZDA, 1862 Grčija, 1863 Kolumbija, 1864 Romunija in Venezuela, 1867 Portugalska in 1899 Italija), medtem ko so v drugih postopoma ukinili javne usmrtitve in kaznovanje s smrtjo več ali manj omejili. Med temi državami je bila tudi Avstri- ja, kjer se je razprava o smrtni kazni po letu 1848 nadaljevala in doživela poseben razmah prav v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. sto- letja. O občasnih odmevih te razprave na Slo- venskem, pisanju tiska v treh slovenskih deže- lah o smrtni kazni in usmrtitvah v tem obdob- ju in zlasti odločnem nastopu Karla Slanca pro- ti smrtni kazni leta 1876 naj bi govoril tudi ta članek. II V Kromerižu so o odpravi smrtne kazni razipravljali 24., 25. in 29. januarja 1849. Na- sprotniki smrtne kazni, ki so med govorniki prevladovali, so se sklicevali na Beccaria, ugotavljali, da smrtna kazen nima ustraho- valnega učinka in sploh nasprotuje namenu kaznovanja, omenjali, da se število nasprot- nikov smrtne kazni stalno povečuje in na- glašali človekovo »naravno pravico do življe- nja«, opozarjali, da smrtna kazen nasprotu- je tudi osnovnim resnicam krščanstva, saj Bog ni hotel grešnikove smrti, temveč le njegovo zveličanje itd. itd.'^ Razprava se je usmerjala zlasti k dilemi, ali naj se odpravi smrtna kazen za vsa kazniva dejanja, ali le za politične delikte (podobno kot v Franciji). Slovenski poslanci v razpravi niso isodelcvali, iz državnozborskega zapisnika pa je razvid- no, da sta se Ulepič in Ambrož prijavila k besedi proti predlogu, ki je bU kasneje spre- jet, vendar nista prišla na vrsto in je bila razprava prej zaključena. Državni zbor je 29. januarja z večino 91 glasov (197 proti 106) sprejel predlog o odpravi smrtne kazni za vsa kazniva dejanja; o tem, kalko so glasovali slo- venski poslanci, ne pove zapisnik ničesar.'"' O odločitvi državnega zbora, da predlaga cesarju v potrditev odpravo smrtne kazni, sta ljubljanska »Slovenija« in celjski časopis »Slovensike no vine « obvestila svoje bralce le s kratko vestjo," Novice pa so ji posvetile celo nekoliko daljši sestavek, ki naj bi opozo- ril na glavne argumente njenih zagovorni- kov. »Več dni so se poslanci pogajali zavoljo te reči,« je pisal noviški poročevalec. »Veči del poslancev je govoril zato, da obsojenje k smorti je groscvinäka navada starih tamnih časov. Posebno goreče zoper obsojenje k smor- ti je govoril neki duhoven, gosp. Sidon po imenu, ki je ddkazal, da obsojenje k smerti ni ne človeško ne kristjanäko, in de tudi ne stra- ši hudodelnikov. Noben človek nima pravice druzimu življenja vzeti, ki je dar božji; če kdo kar kalkiga druziga umori, dopernese hu- dodelstvo: ali pa sme pravična sodba hudo- delstvo s hudodelstvom povračati, de ubijav- ca k smerti obsodi? Hudodelstvo ostane hu- dodelstvo, nej ga dopernese, kdorkoli ga ho- če. Nevaren in hudoben človek se da hudo kaznovati, če se v ječo za celi čas svojiga živ- ljenja verze, kjer se bolj spokori kakor v treh dneh, ko je k smrti obsojen. ..« Novice svojega stališča sicer niso podrobneje opre- delile, pozdravile pa so dodatno odločitev zbora, da siklepa ne pošlje v takojšen podpis 40 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 cesarju, saj bi to pomenilo zakon »de ne sme- jo nikjer nobeniga (tedaj tudi na Ogerskem ne) ob glavo djati« in to ne bi bilo prav, »če premislimo, da puntarsika Košutova derhal je pahnila Dunajčane v to nesrečo, in de bi ravno ta derhal izvseta bila od tega, kar je zaipeljance zadelo .. Sklep o odpravi smrtne kazni pa — kot rečeno — ni nikoli stopil v veljavo. Z na- stopom reakcije in ponovno uveljavitvijo ab- solutizma so v Avstriji obveljala kazensiko pravna določila iz leta 1803 in z njimi kazno- vanje s smrtjo za vrsto kaznivih dejanj: ve- leizdajo, za vsak izvršen umor, tri primere požiga in ponarejanje kreditnih papirjev.^^ Kazenski zakon iz 1852 je število kaznivih dejanj, za katera je bila določena smrtna ka- zen, sicer nekoliko omejil, smrtne kazni pa ni odpravU. V 'petdesetih letih so gledale oblasti na zahtevo po odpravi smrtne kazni kot na sestavno točko revolucionarnega programa iz leta 1848; za njihovo stališče se zdi značilno pisanje uradnega ljubljanskega časnika ob spremembah v kazenskem zakoniku leta 1852. »Med gesli, ki jih je uveljavil prevrat leta 1848, je bila v ospredju tudi odprava smrtne kazni,« je pisala Laibacher Zeitung. »Zakaj se je revolucionarna strarika s tako odlično vnemo zavzela za to, je postalo zdaj jasno. V igri nista bila le napačno razumlje- na sentimentalnost in iz napačnih izhodišč rastlo, varljivo človekoljubje, temveč so tisti tovariši stranke, ki so šli v svojih prizade- vanjih najdlje in hoteli povsem in za vedno zavreči stare osnove družbenega reda, spoz- nali v odpravi smrtne kazni najzanesljivejše sredstvo, s katerim bi slabili in sčasoma zlo- mili avtoriteto zakona, -ki je v najpomemb- nejših in mnogoterih razmerah zagotavljal obstoj starega družbenega reda.«" Toda — nadaljuje nepodpisani pisec — kot se zdi v ostalem smrtnai kazen »neizogibna« za učin- kovitost urejenega in pravičnega sodstva, ta- ko so narekovali oziri »pravičnosti, človečno- sti in razumno'sti« razmeroma veliko število pomilostitev obsojenih na smrt. V času od 1. januarja 1804, ko je začel veljati kazenski zar- konik iz leta 1803, so obsodila avstrijska so- dišča na smrt 1304 ljudi, vendar je bilo izvr- šenih le 448 obsodb, ostalim 856 obsojencem pa so bile spremenjene v zaporne kazni. »Ta duh usmiljenja,« ki naj bi bil značilen za iz- vrševanje kazenskega zakonika v Avstriji, je po Laibacher Zeitung »dokaz zmernosti, bi- stroumnosti in človečnosti, s katero se je vla- da te države vsakokrat trudila opravljati svo- jo nalogo« in ta duh naj bi preveval tudi spremembe, ki jih je dobi kazenski zalkon iz leta 1852, saj naj bi bil zanje značilen »sistem napredujočega omiljevanja kazenske zakono- daje«.^* Zahteve po reformi avstrij'slke kazenske za- konodaje pa so že v začetku ustavne dobe ponovno oživele in leta 1861 je pooblastil cesar kasnejšega pravosodnega ministra dr. Antona Hyeja, da pripravi osnutek novega kazenskega zakonika. Osnutek, ki ga je Hye predložil leta 1863 in o katerem so potem razj- prawljali vse do leta 1867, je predvideval na- daljnje omejitve v kaznovanju s smrtjo,^' kar je zopet močno spodbudilo razpravo o odpra- vi smrtne kazni v Avstriji. Zanimivo je, da Novice za ta vprašanja niso polkazale nobe- nega zanimanja, zato pa je Laibacher Zeitung leta 1864 prinesla (po dunajski predlogi) ob- širno poročilo o publikaciji državnozborskei- ga poslanca dr. Bergerja z Dunaja, ki se je zavzemal za odpravo smrtne kazni in tako s prve strani tudi kranjske bralce obvestila o argumentih njenih nasprotnikov.^^ Bergerje- va stališča so tem bolj zanimiva zato, ker je avtor zavračal naravnonpravno utemeljitev, po kateri država nima pravice razpolagati z življenjem posameznika, naglašal pa zlasti misel, da je smrtna kazen v nasprotju z na- menom kaznovanja, kar je pri poročevalcu zbudilo očitno odobravanje. Tako beremo v poročilu tudi naslednje misli: »Odprava smrt- ne kazni ni pravno, temveč kulturno vpraša- nje. To je ključna točka argumentacije go- spoda pisca. Daleč od bolestne sentimental- nosti zavrača dokaze nasprotnikov smrtne kazni, ki naj bi bili utemeljeni v neodtujlji- vi pravici osebnosti, pravni neutemeijenosti izvršitve in tudi uporabi smrtne kazni kot sredstva za dosego cilja. Država ima vseka- kor pravico, da za višje interese skupnosti, v primeru sile zahteva celotno osebnost posa- meznika ...« Drugo vprašanje pa je seveda — piše Laibacher Zeitung — ali smrtna ka- zen aploh dosega svoj v pozitivnem pravu zastavljeni namen. Kot talk cilj naj bi običaj- no postavljali povračilo, poboljsanje in ustra- hovanje. Po Bergerju smrtna kazen ne dose- ga nobenega treh ciljev (zlaisti ne z javnimi usmrtitvami); v tej zvezi se avtor posebej kritično dotika avstrijske sodne prakse, v ka- teri je bila obsodba na smrt vezana na pri- znanje zločinca (kar naj bi preprečilo justič- ne umore), saj so po njegovem mnenju s talko prakso le nagrajevali »zakrknjenost« zločin- ca. Oblasti se v zadregi vse pogosteje zate- kajo k »usmiljeni« praksi pomilostitev, je sklenila Laibacher Zeitung z Berger j evo mi- slijo svoje poročilo, »namesto da bi pripozna- le nedopustnost smrtne kazni, ki je ne zahte- vajo niti interesi skupnosti, niti nravna ideja sveta in še posebej ne sam pravni red«. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 41 Medtem ko taka in podobna stališča na Slovens&em niso naletela na glasnejši odziv, se je »gibanje« za odpravo smrtne kazni v na- slednjih letih v Avstriji že tako okrepito, da je prišlo vprašanje leta 1867 — ob razpravi O' spremembah kazenskega zakonika — pz- novno pred poslansko zbornico. Predlog za odpravo smrtne kazni je bil na dnevnem re- du zasedanja 16. julija in predlagatelji so ga utemeljili zlasti z dveh stališč: naglasih so, da mora kazenski zrikcnik obravnavati vsa- kega zlločinca kot človeka in mu zato ne sme odrekati v »človekovem bistvu utemeljene sposobnosti poboljšanja«, obenem pa opozar- jali na dokončni (»nepopravljivi«) značaj kaz- novanja s smrtjo, ki ob zmotljivosti sodnikov dopušča sodne umore. Minister Hye in so- mišljeniki so se v zagovoru vladnega predlo- ga, po katerem naj bi obdržali smrtno kazen za napad na osebo vladarja, za premišljen, naklepni umor in roparski uboj, sicer stri- njali, da je odprava »smrtne kazni« zahteva civilizacije, toda menili so, da še ni prišel čas za njeno ukinitev, saj »ljudstvo še ni dovolj zrelo« in še ni doseglo potrebne »civilizacij- ske stopnje«. Kljub odločnemu dokazovanju naEprotnilkov smrtne kazni, da le-ta nima ustrahovalnega učinka, je Hye v sklepnem govoru ponovno naglasil svoje in vladno pre- pričanje, da je »smrtna kazen v resnici naj- bolj zastrašujoča in edina kazen, ki____od- vrača večino k zločinom s smrtnimi posledi- cami nagnjenih posameznikov od dejanske izvršitve zločina«.Po peturni razpravi je podanika zbornica predlog za odpravo smrt- ne kazni z 79 proti 56 glasovom zavrnila (za predlog je glasoval del centra in vsa levica, proti pa Beust, Taaffe, vsa desnica, del centra in nekaj poslancev z levice),-'' vendar nato na istem zasedanju sprejela sklep, ki je od- pravil javne usmrtitve. Slovenski poslanci v razpravi o smrtni kazni podobno kot leta 1849 tudi tokrat niso scdelovali.^ä Odločitev poslanske zbornice, da zavrne predlog za odpravo smrtne kazni, je naletela v nekaterih delih Avstrije na glasno odobra- vanje javnosti. Tedanje razpoloženje npr. lepo ilutitrira pismo zemljiškega posestnika z cgrsko-galicijsike meje dunajskemu gospodar- skem časopisu »Volkswirth« (v letih 1865-68 ga je urejal Vincenc Fereri Klun), ki poi- zdravlja sklep poslanske zbornice in uteme- ljuje potrebo ipo vztrajanju pri smrtni kazni tudi z gospodarskimi argumenti; meni nam- reč, da bi odprava smrtne kazni izpostavila življenje in lastnino prebivalstva v številnih področjih morilskim napadom, kar bi vodilo k izseljevanju iz krajev, ki nimajo zadostne moške zaščite.^' Na Slovenskem pa za vpra-s sanje smrtni kazni spet niso pokazali poseb- nega zanimanja. Medtem ko je Laibacher Zei- tung obširno povzela parlamentarno razpra- vo, je Novice, ki so sicer iz državnega zbora dovolj podrobno poročale, niso niti omenile. Zato pa so se tem bolj nejevoljno oglasile ob tistih določbah novele k kazenskemu zakoni- ku, ki so spremenile ravnanje s kaznjenci, od- pravile uklepanje in prepovedale telesno kaz- novanje. »Zbornica poslancev je dokončala popravke kazenske postave,« so poročale. »Nemški liberalci niso mogli dalje trpeti, da bi se v zaporih šibali »lumpi« ali da bi raz- bojniki priklenjeni bili; zato so ovrgli stare kazenstke postave, češ da so preostre; »lum- pov« ne bodo torej več tepli, razun če se ob- našajo pregrdo v zaporu, in verig (ketinj) ne bo več na nogah razbojnikov; namestoval jih bo post en dan v tednu. Taka »izvrstna;' milostljivost pa — to lahko rečemo dunaj- skim liberalcem nikakor ni po volji ljudstva, ktero okoli sebe vidi, da — razun tega, da so zaprti — se hudodelcem v ječah veliko bo- lje godi kakor milijonom in milijonom naj- poštenejših druzih ljudi! Tudi človečnost ima svoje meje, čez ktere se omaja vse družinsko življenje.«^' V širšem avstrijskem okviru se je razpra- va o smrtni kazni nadaljevala v sedemdeseta leta. Med nasprotniki smrtne kazni je v tem času stopil v ospredje profesor kazenskega prava na dunajski univerzi Wilhelm Emil Wahlberg, ki je med drugim dokazoval, da »modema« avstrijska kazenska zakonodaja glede števila kaznivih dejanj, za katera je določena smrtna kazen — z izjemo zoženja pojma umora in veleizdaje — ni prišla po- sebno daleč od zahodno-galicijskega kazen- skega zalkonika iz leta 1798, medtem ko raz- krivajo številke o izvršitvah smrtnih ob- sodb in pomilostitvah (za desetletje 1866 do 1876), da je pomilcstitvena praksa rezultat povsem subjektivnih nazorov vsaikokratnega pravosodnega ministra.Razprava o smrt- ni kazni se je nadaljevala tudi v državnem zboru in decembra 1875 je parlamentarni od- bor za pripravo osnutka novega kazenskega zakonika ponovno predlagal odpravo smrtne kazni.^' Toda predlog tudi tokrat ni bil spre- jet in 15. marca 1877 je Slovenski narod lah- ko lakonično ugotovU, da »precejšnje število se jih je letos uže obsodilo na smrt, in več so jih tudi uže obesili«.s* Na Kranjskem se je v podporo vladnemu vztrajanju pri smrtni kazni leta 1868 zopet oglasila Laibacher Zeitung, ki je pozdravila odpravo javnih usmrtitev in priznala, da je mogoče navesti vrsto sprejemljivih argumen- tov zoper smrtno kazen, kar tudi vpUva na . 42 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 moderno kazensko zakonodajo, ki se »danes* omejuje na to, da določa kazen s smrtjo le za najtežje zločine.« Po prepričanju ne- podpisanega pisca pa bodo tudi najna- prednejše države vztrajale pri kaznova- nju s smrtjo še dolga stoletja, saj se smrtni kazni upira zlasti ljudski čut za pravičnost, ki zahteva, da je izrečena kazen v sorazmer- ju s težo zločina. Ljudstva ne bo nikoli zado- voljilo, če bomo nekomu, ki je ukradel sto guldnov, prisodili petdeset guldnov kazni, v istem smislu pa zavrača tudi zaporno kazen pri tistih vrstah umorov, pri katerih ne najde razloga za pomilostitev. »Kazen, ki jo javno mnenje zavrača kot nezadostno, ipovzroča prezir do prava,« naglasa Laibacher Zeitung. »Ne mislimo le, da se bodo umori množili, če morilca ne bo ustrahovala kazen z vrvjo, temveč smo tudi prepričani, da bo ohlapno sodstvo, ki ne bo nikjer preneslo strogosti... in vedno težilo le k usmiljenju, slabilo, spo- dilo in preobrnilo celotno skupnost. Nepopol- no kaznovani veliki zločini rojevajo velike in majhne zločine .. .«^i Istega leta je Laibacher Zeitung s posebnim poudarkom opozorila, da se je za smrtno kazen odločil tudi spodnji dom britanskega parlamenta.^^ Sloveniski časopisi o razpravi o smrtni kaz- ni in zahtevah po njeni odpravi tudi nasled- nja leta niso poročali. Ze glasno nezadovolj- stvo nad leta 1867 sprejetimi spremembami v ravnanju z zaprtimi kaznjenci, ki je polnilo njihove strani vsa sedemdeseta leta, pa raz- kriva razmeroma veliko neprizanesljivost do »lumipov« in »razbojnikov«, Za slovenske li- ste — naj gre za Zgodnjo danico. Slovenske- ga gospodarja, Slovenca, Novice ali Slovenski narod —je nesporno, da se »poštenjak lahko predkrbi s pridnim delom« in stopi le »brez- vestni lenuh... po krivičnih potih, ki ga zaplete v hudodelstvo in kazni«.^^ Zato mo- rajo biti kazni take, da bodo »hudodelca pla- šile in odvračale od hudodelstva«. Nova ka- zenslka določila naj bi imela prav nasproten učinek. Novice z Zgodnjo danico so leta 1867 sicer pozdravile sklep o organizaciji knjižnic in pouka v zaporih, že odprava uklepanja in tepeža pa je vzbudila zelo kritična stališča.^* Misel, da se v zapvorih kaznjencem zdaj bolje godi kot marsikateremu poštenemu in prid- nemu kmetu in rokodelcu, saj so preskrbljeni z »zdravim stanovanjem, potrebno obleko in dobro, preobilno hrano«, je bila očitno razšir- jena zlasti na podeželju, od koder so cesto poročali, da se vračajo »hudodelci« iz zaipo- rov »rejeni«, »cvetočih lic« in komaj čakajo, da se vrnejo vanje. V začetku sedemdesetih let je bUo nezadovoljstvo zaradi »usmiljenja oblasti« že tako razširjeno, da je sprejel za- htevo po ostrejših kaznih za eno svojih pro- gramskih točk tudi tabor v Kapeli pod Rad- gono leta 1870.'''' Predlogi za poostritev zapor- nega režima so bUi različni — med njimi lah- ko zasledimo tudi misel, da bi ne bila odveč dobro urezana palica^« — vendar je prevla- dovalo prepričanje, da bi učinkovitost kazni najbolje povečali s stradanjem zapornika. »Kakor skušnje kažejo, se najzdatnešje vtkro- ti žival in najhujšo zver s stradežem,« so le- ta 1873 v tem smislu pisale Novice.^' »Tako je tudi edino mogoče, hudodelce |po tej poti ukrotiti... Res je, da tepež utegne na škodo biti zdravju in včasi človeka za delo nezmož- nega napravi; torej je prav, da se je opustil. Mesto njega pa naj se kaznovancem odtegne vse, kar jim življenje prijetno dela. Neprijet- no stanovanje, nevšečna oblika, pičla hrana, zlasti stradež, moralo bi hudodelcem misel na hudobije jemati in jih na pot prav poštene- ga življenja napeljevati. A!ko se sé stradežem. to ne more doseči, zastonj je potem vse, hu- dodelec ostane vse svoje dni hudodelec; spa- ka v človeški družbi, ki ne zasluži druzega, nego da se za celi čas njenega življenja kam v zatišje odpravi...« Po prepričanju Novic — in ne le Novic, saj podobne misli lahko zasledimo tudi drugod — »bode to pravo stra^ šilo zoper hudodelstvo«, posebno, ko se bo »izstradani človek suh kot trska, iz ječe izpu- ščen« pojavil med ljudmi in se bo »ob po- gledu njega britko delalo vsacemu in ga opo- minjalo, varovati se tega, kar človeku nad- loge koplje«; zato predlagajo slovensikim po- slancem v državnem zboru, naj razmislijo o tem predlogu in predlagajo ustrezne spre- membe v kazenskem zakoniku. »Ce bi liberal- ci kričali, da take kazni iSo nečloveške,« od- ločno končuje noviški pisec, »naj jim reko, da sedanje prečloveške kazni peljejo h ko- munizmu in petroleju, ki sta že prav bUzo«. Čeprav torej slovenski časopisi o zahtevah po odpravi smrtne kazni ne pišejo, je ob mi- selnosti, ki jo razkriva njihovo pisanje o zlo- čincih in kaznovanju težko verjetno, da bi topoigledno pozitivno odločitev sprejeli z odo- bravanjem. m O odnosu slovenskega prostora do kazno- vanja s smrtjo v opisanem času pa zanimivo pričajo tudi poročila o občasnih javnih usmr- titvah v slovenskih deželah in »zanimivih;< usmrtitvah v Avstriji in drugod v svetu. Po- dobno kot povsod po svetu so javne usmrtit- ve tudi na Slovenskem vsaikokrat vzbudile ži- vo radovednost: ob morišču se je ne glede na zgodnjo jutranjo uro, ob kateri so obsojence običajno justificirali, zbrala množica mešča- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 43 nov in okoličanov (poročila po letu 1848 poro- čajo oi nekaj tisočih — celo pet tisoč in več — gledalcih ob vsaki priložnosti, naj gre za kraj, kot je bila Ljubljana, ali le za Novo mesto), obenem pa so bile zgodbe o morilcih in »obešencih« že od nekdaj zanimivo in »pri- vlačno« branje in so jih deloma v poduk in deloma v razvedrilo prinašali tako slovenski kot nemški časopisi. Poročila o usmrtitvah praviloma niso bila obširna in so jih objavlja- li med lokalnimi vestmi ali v rubrikah, kot so bili »Poduki raznega zapopadka«, toda poro- čevalci ob tem niso pozabljali na impresivne posameznosti, ki naj bi kar se da zvesto pri- čarale vzdušje na morišču in pokazale na ob- sojenčevo obnašanje in njegova občutja. Opi- se so radi pospremili s prikazom obsojenče- vega zločina, ki naj bi še potrdil (zdi se, sa- mo po sebi razumljivo) dejstvo, da se je z usmrtitvijo izpolnila pravica, sklenili pa so ga s poučnim sklepom, ki naj bi razkril neizo- gibnost obsojenčeve usode glede na njegovo življenjsko zgodovino in njegovo nepobolj- šljivost. Dvoma v utemeljenost smrtne kazni ali odpora do javne usmrtitve (vse do leta 1876) v tem pisanju ne bomo zasledili. Smrt- na kazen je bila pač kazen, sicer strahot- nejša kot druge, toda kazen za prav tako strahotno kaznivo dejanje, zato zadovoljitev in izpolnitev pravice, ki vsaj javno ni dopu- ščala sočutja in usmiljenja do obsojenca. Po- ročevalci so pokazali večjo popustljivost in 'Omenjali »olajšanje« občinstva le tedaj, če se je obsojenec pred smrtjo spovedal in je to- rej vtaknil glavo v zanko »spokojen in ske- san«. Za vse navedeno se zdi npr. značilno že naslednje poročilo Novic o javni usmrtitvi v Novem mestu leta 1859: »Iz Novega mesta, 21. jul. Danes je na obešalnicah smrt storil tisti grozoviti morivec Janez P*** (priimek obsojenca so v času navajali le z začetnico — opomba P. V.), od katerega je marsikdo na- ših bravcev čudno novico slišal, de je po do- vršenem umoru umorjenega prekrižal in nad njim molil. C. kr. kresi j na sodnija novomeš- ka ga je zavolj javne posilnosti z nevarnim žuganjem in zavolj razbojnega umora v smert obsodila in najvišja sodnija je to sodbo po- terdila... Po dolgem tajenji je obstal Janez to hudodelstvo. Danes se je spolnUa pravica nad njim! Velika množica ljudi se je bUa k žalostni zgodbi zbrala, kakršne že blizu 50 let pri nas nismo doživeli; s tihim strahom je pričakovala trenutka, ki bo zločesto življenje pregrešnika končalo. Res grozno je bilo viditi viseti mrtveca med nebom in zemljo! Ven- dar v veliko odžalo vsem je obsojenec zlo skesan, miren, in v Božjo voljo udan dušo izdihnil. Naj bode zlasti mladosti svariven zgled, kam neubogljivost in razujzdanost člo- veka že v mladih letih pripelje. Nobeno opo- minjevanje ni pomagalo; tako hudoben je bil, da so mu oče na smrtni postelji rekli: »Janez, Janez, ti boš res na vislicah visel, ako se ne poboljšaš.« In žalibog! Prenatanko so se spol- nile očetove besede.«»» Podobno so poročale Novice dve leti kas- neje tudi iz Ljubljane, kjer so obesili dva italijanska zapornika, ki sta leta 1860 v pri- silni delavnici ubila jetnika — sonarodnjaka. Pisec je najprej naglasil, da sta bila »hudo- delca« že kakor mlada fantalina »brez sluha za keršanski nauk« in sta ostala »brez šol- ske omike«, »do'pernasala« sta »mnogotero hudobijo, ktera ju ni zapustila celi čas nju- nega življenja«. Nato je nadaljeval: »Ko jima je bila v torek smrtna sodba naznanjena, je starejši mirno zaslišal usodo, spoznavši krivi- co svojo, mlajši pa, ki je ravno najhuje ranil Gobbi-ta,. se je repenčiti začel, da je nedol- žen — in šele v sredo ponoči po 11. uri so ga skesanega spovedati in obhajati mogli; ali kmalu je začel spet svojo »nedolžnost« terditi in jo je terdil še pod vislicami, dokler mu ni rabelj sape ustavil. Pravijo, da kakih 6—7000 ljudi je bilo na morišču pričujočih, in da se je rabelj pravega mojstra skazal: v malo trenutkih je vsak zagagnil; Pristaviti imamo' še, da loterija je imela velik sejm v četrtek in petek, ker starodavna neumna vraža za obešenci v loterijo staviti in »z gavg si srečo kovati«, tudi pri nas še gospo- dari. Bog daj norcam pamet!«'' Javne usmrtitve so tudi na Slovenskem spremljali s prepričanjem, da učinkujejo vzgojno in ustrahovalno; v tem smislu so se po izvršitvi obsodbe na zbrano množico ra- dovednežev obračali tudi duhovniki, ki so spremili obsojenca na morišče, »jih krepko opomnili, kam de človek pride, ko zanemar- jen, nepodučen postopa, kakor njih dosti po Ljubljani ter so budili starše, de nej bolj skerbno za keršansko odre j o otrok si priza- devajo« — kot je ob usmrtitvi obeh italijan- skih zapornikov leta 1861 poročala Zgodnja danica.^" Večjega nasprotovanja javnim us- mrtitvam ne zasledimo v časopisju niti te- daj, kadar je bUa taka usmrtitev posebno mučna. Leta 1867 so tako na grajskem hribu v Ljubljani ob običajni množici gledalcev obesili mladega fanta, ki je ubil lastno mater in ki se je branil priti na morišče ter so ga morali zato prinesti pod vislice. Vseeno po- ročevalec,ki je v Laibacher Zeitung podrob- no opisal usmrtitev, ni niti z besedo omenil, da bi mučno prerivanje na morišču napravi- lo nanj neprijeten vtis ali zbudilo v gledal- cih odpor, medtem ko Novice tega »neljube- 44 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 ga« zapetljaja niso niti omenile.''! Smrt mo- rilca — naj je bila še tako mučna in tragična — očitno ni zaslužila prizanesljive besede. Na to ilustrativno kaže tudi vest o samomo- ru na ljubljanskem gradu zaprtega morilca leta 1872. »Siloviti morivec Dermastja, nek- daj strah vsi gorenslki strani, ki je pred dve- ma letoma v gozdu v Semeledniški dkolici grozovito umoril samotno dekle, se je v ne- deljo v jetnišnici na ljubljanskem gradu, v samotnem zaporu, z jermenom, ki ga je imel okoli pasa, sam zadavil,« so sporočile Novice in takoj nato dostavile: »Prav je, da taka po- šast gre iz življenja, tako kakor je živela!«^- Podobno miselnost razkrivajo tudi v slo- venskem časopisu objavljeni prikazi usmrti- tev v Avstriji in drugod v svetu, saj so ve- činoma napisani stvarno, brez komentarja prirejevalca in uredništva, čeprav pogosto se- gajo v podrobnosti, ki naj bi ustvarile dra- matično, za brailca tem bolj napeto in groz- ljivo vzdušje. Kot svojevrstna »zabavna«, času ustrezna »šund« literatura je želelo biti to pisanje predvsem zanimivo, »privlačno« branje. Zahtev po odpravi smrtne kazni in argumentov njenih nasprotnikov zato tudi v njem ni zaslediti. »Smrt za smrt« se zdi sa- mo po sebi razumljivo pravilo, o katerem se še tako natančni opisi usmrtitev ne sprašu- jejo. Ko je petindvajsetletni študent prava na dunajdki univerzi Karel Slane v februarju leta 1876 pisal članek, v katerem je odločno in obširno zavrnil ne le javne usmrtitve, temveč smrtno kazen sploh, se je moral torej prav dobro zavedati, da na Slovenskem ne more računati na glasnejše odobravanje in podporo. Decembra leta 1875 je v Kamniku madžar- ski vojak ubil nadrejenega oficirja in vojaš- ko sodišče ga je obsodilo na smrt z obeše- njem. Ker je avstrijdki vojaški zakonik še določal, da se morajo usmrtitve izvršiti jav- no, so vojaka 10. februarja 1876 obesili v bli- žini prisilne delavnice na Poljanah v Ljub- ljani. Med Ljubljančani in okoličani, ki »že« od leta 1867 niso videli javne usmrtitve, je dogodek zbudil veliko radovednost, o njem pa so poročali tudi vsi na Kranjsikem izhaja- joči časopisi. Najbolj podrobno poročilo je prinesel Slovenski narod, ki je pod naslo- vom: »Obešenjak v Ljubljani« pisal takole: »... danes so obesili J. Vargo, kateri je svo- jega predstojnika zavratno meseca decembra p. 1. ustrelil... Pred sedmo uro davi odpe- ljali so' J. V. z močno eskorto. Poleg njega je marširal jeden bataljon vojalkov pod po- veljništvom majorja. J. V. je šel tiho in mir- no celo ;pot; tik za njim peljal se je sanitetni voz, katerega pa nij potreboval, ker je bil djO zadnjega trenotka jako krotak. Ko so do vešal dospeli, citala se mu je še jedenkrat razsodba najprvo v nemškem in potem v ma- gjarskem jeziku. Po dokončanem prečitanji komandiral je poveljnik celemu bataljonu k molitvi... Mej tem časom dovršil je rabelj se svojim sinom vse priprave, ter potem po- zval V. na vešala... Potem mu zaveže rab- ljev sin noge in sicer talko močno, da je po- stala leva daljša od desne; stari rabelj pak je pripravil vez za vrat. V. je tudi sedaj srč- no, kakor ves čas, še rablju pomagal si lanec za vrat pripravljati ter za to nekoUko srajco in zavratnik odvihal. Ko je bilo vse to go- tovo, zavezal mu je še roke, kakor bi trenil zavil nekoliko vrat in usmrten je bil... Du- hovnik je govoril potem nekoliko besedi na- vzočemu bataljonu. Po dokončanem govoru odmarširala je vojska domov. Rabelj pa je odmeril jamo kamor so obešen j aka proti ve- čeru pokopali. Okoli vešal se je nastavila straža, da so mnogobrojno ljudstvo zabranje- vali preblizu hoditi. Sploh pa je silno velika množica privrela gledat, posebno veliko — ženskega spola. «*3 Narodov poročevalec je torej v opisu usmr- titve J. Varge zopet ostal pri navajanju »su- hih dejstev« in grozljive podrobnosti z na- padalno radovednostjo Ljubljančanov, ki so se vse do večera množično zbirali ob razstav- ljenem obešencu, v njem tudi tokrat niso zbudile glasnejšega odpora ali nejevolje. Podobno so o usmrtitvi poročali tudi drugi kranjsiki časopisi, le Laibacher Tagblatt je ob kraju poročila, potem ko je opisal vsiljivo ljudsiko radovednost, ugotavljal, da »ne more biti daleč tisti čas, ko tudi z vojaške strani izrečene smrtne kazni ne bodo smeli več iz- vrševati javno,« saj govorita za izvršitev smrtnih obsodb v zaprtih prostorih »čut nravnosti in kultura« in tak »javni spekta- kel usmrtitve« ne bi smel nikoli služiti za za^ dovoljitev radovednosti prebivalstva.** Ko se je tako že zdelo, da bo kot običajno tudi ta javna usmrtitev odšla v pozabo brez kri- tičnejšega odmeva, se je v začetku marca 1876 s feljtonom »Nekaj o vešalih« oglasil v Slo- venskem narodu S-c; za oznako se je skrival študent četrtega letnika prava na dunajski univerzi Karel Slane. Slane je začel dopisovati v Slovenski na- rod v prvem letniku fakultete (1872) in je zlasti od leta 1874 pošiljal Narodovemu ured- ništvu pravo reko člankov, dopisov in fel j to- nov, ki »so bili ne samo bolj živahno pisani, ampak tudi miselno tehtnejši od velike ve- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 45 čine drugih«."^ Obravnaval je najrazličnejšo problematiko, pisal o gospodarsikih, socialnih, narcdno-pclitičnih in kulturnih vprašanjih, o odnosih med Slovenci in Nemci, Nemci in Slovani in o jugoslovanski ideji, skratka že v času univerzitetnega študija (promoviral je 1879) se je razvil v razgledanega in plodnega publicista. Iz Kermavnerjevega pregleda Slančevega publicističnega dela v Sloven- fkem biografskem leksikonu je razvidno, da se z vprašanjem smrtne kazni ni posebej in podrobneje ukvarjal in se po letu 1876 k pro- blemu — vsaj obširneje — ni več vrnil.*" Njegov feljton »Nekaj o vešalih« je bil torej predvsem neposreden, ogorčen in odklonilen odziv na opisano usmrtitev v Ljubljani, k pi- sanju pa ga je prav verjetno — posredno ali neposredno — spodbudil tudi že omenjeni profesor kazenskega prava Wühelm Emil Wahlberg, ki ga je moral Slane poslušati na dunajiski univerzi (in na katerega se v skle- pu svojega feljtona tudi sklicuje). Uredništvo Slovenskega naroda je objavilo feljton v dveh nadaljevanjih,*' brez lastnega komen- tarja, čeprav so bila Slančeva stališča v ost- rem nasprotju z vsem, kar sO' do tedaj o »hu- dodelnikih«, kriminalu in smrtni kazni pisali tako Slovenski narod kot drugi slovenski ča- sopisi. »Pred par dnevi so v Ljubljani jednemu človeku pomagali z vsem pompom in cere- monijami obešanja do najhitrejšega potova- nja v onkrajni bog si ga vedi kakšni svet,« je začel Slane svoje pisanje. »To nij bilo ni prvo ni zadnjikrat in lansko leto je bilo po- sebno v isikrbeh, da rabeljni ne pridejo iz prakse. Obešalo se je dostikrat tu in tam po vsej državi, ali to dejanje je žalostno, še ža- lostneje pa za družbo, v katerij se to godi, katera taka dejanja strpi in ne samo to, mo- rebiti radovedno, veselo gleda žalostno igro pod vešaii, na vešalih na katerih visi človelk, ki je otrok tiste familije družbe, v katerej smo se drugi izgojili, na katera obeša človeš- ka družba lastni svoj greh.« Tudi zločinec je torej otrok družbe, v ka- teri je odraščal in živel, rezultat vzgoje in okolja, ki sta ga oblikovala. Slane je misel v članku posebej poudaril. »Ce je kaj degna- no, « je opozoril, » degnano je to, da človek pride na svet s prazno dušo«. Clovelkovo »mlado življenje« je »nepopisana tabla« in vzgoja »šele riše vanj misli, dobre in sla- be...« Človek bo dober, če smo z vzgojo vanj vsadili dobra in poštena načela, človek, ki smo ga v mladosti pustili »vetrovom ust)- de«, pa bo romal od ječe do. ječe, dokler ne bo na kraju pristal na vešalih. Na to, kako mlad, zapuščen človek ob brezbrižnosti druž- be zdrkne v kriminal, po Slancu značilno kai- že življenjska pot nezakonskega otroka, ki ga okolica od rojstva odklanja in gleda z odpo- rom in prezirom. Prva pesem, ki mu jo »poje osoda« je »glad in pomanjkanje«, piše naš feljtonist, prvi pozdrav, ki ga sliši je »pan- krt«. V pomanjkanju ustanov, ki bi skrbele za vzgojo sirot, se lahko tak otrok v najbolj- šem primeru zaposli kot pastir, kjer nato od- rašča »med živino«, sam sebi prepuščen in brez prave vzgoje. Ker ga po zgledu starih zavračajo tudi mladi, pošteni fantje, si po- išče prijatelje tam, kjer ga ne prezirajo in ne odklanjajo. »Talko pride naš fant v šolo zločinstva.« Slabe družbe je po^ Slančevem mnenju vedno dovolj, ta zdaj poskrbi za fan- tova vzgojo, oblikuje njegov značaj in s tem njegovo življenje. »In če potem tak človek hodi pota zločinstva,« sklene Slane svojo mi- sel, »če ta človek krade, kar je po njegovih principih prav naravno, če tak človek, ki ni nikdar priložnosti imel, srce si blažiti, divje strasti krotiti, ubija, kar po njegove j di v jej krvi in divjej glavi nič nij neumnega, če je skratka tak človdk vse to storil... potem pride človeška družba, država ter ga z veli- kansko svojo močjo prime in ven na piano pelje, kakor še pred kratkem, ter ga v veliko vesolje, zijalastega, brezsrčnega ljudstva po- pne mej nebo in zemljo. Tam na vešalih z grdim obličjem bi imel biti tak mrtvec V znamenje pravice, kazni ali straha ali bog ve kaj še. Meni se močno zdi, da s tem človešika družba sama na ogled postavlja svoje gnjile bolečine in srce in možgani mi pravijo, da to nij pravično.« To pa naj bi bil le »jeden primer iz živ- ljenja,« pravi Slane v prepričanju, da bi lahko navedel še več in sto takih, posebno, če bi se podal v velika mesta in tam poiskal »gnjezda zavrženosti«, kjer bi prav lahko do- kazal, da je človek »pravzaprav bestija« in ga ukroti le civilizacija. Med sto kriminalci jih tričetrt zavije na krivo pot zaradi slabe vzgoje, »družbene neumnosti in nemarnosti«, in marsikateri med temi »kandidati ječe in vešal« bi postal v »drugačnej, izgoji, v dru- gačnem duševnem zralku pošten in koristen ud družbe.« »S kakim pravom, s kako ko- ristjo ...« se torej potem »vešala delajo ter ljudje s smrtno kaznijo spravljajo s .posebno pošto na oni svet...?« Razprava o smrtni kazni, ki naj bi ipo Slan- čevih besedah nagrmadila že celo literaturo, naj bi se po njegovem mnenju tudi že kon- čala z »zmago protivnikov smrtne kazni, tako da ni več odpravljenje smrtne kazni iprinci- pielno, ampak le še vprašanje časa, iki bode smrtno kazen odpravil, dejansko obesil na vi- 46 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 slice.« Zlasti utemeljevanje smrtne kazni s svetim pismom (»Ikdor krv preliva, s tistim se mora to isto zgoditi«) in božjo voljo ali s trditvijo, da zahteva smrtno kazen »razžalje- ni čut naroda za etično ;poplačilo,« je po Slancu brez vsake realne podlage. Cas, »ko se je skozi več stoletij in do praga našega sto- letja sem nad zločinci izvajal izrek: klin s klinom, ali: zločinec je kalkor divja zver, po- končati se mora, kakor ona, ali ko se je mi- slilo, da bode na vešalih viseč človek vse hu- dobne ljudi in strasti iztiral iz površja zem- lje« — ta čas je žalostna stran v zgodovini boja proti kriminalu. »Bil je to srednji vek,« prostodušno ugotavlja Slane, »in ako mu mo- ramo njegovo brutalno ravnanje z ljudmi malo odpustiti, ker je bil ves čas neumen in divji, vendar nikdar ne smemo v naših časih, v kojih je le nekaj prosvete, posnemati ne- umnosti in divjosti njegove in vešala za ve- šali, grmado za grmado na,pr avl jati zaradi maščevanja nad zločinci, zaradi odstrašenja druzih od zločinstev, ali zaradi tega ker je zločinec kakor divja zver nevaren.« V vsem tem namreč »tiči surov misleč človek, v vsem sliši se grda divja krvoločnost in maščevanje, ki boječe se za malo premoženja z naj ostrej- šim kaznovanjem zločinstva odvrniti misli. Ako gledamo nazaj, kar sem začetkoma po- vedal o izgoji zločinstva, in ako si to dobro predočimo, ostala nam bo le strast, mašče- vanje kot dokaz za potrebo smrtne kazni, ko- liko pa je talk argument vreden, mi nij treba povedati.« Med najrazličnejšimi argumenti, ki so jih v času navajali v zagovor smrtne kazni, je zbudilo v Slancu največje ogorčenje očitno še dovolj razširjeno stališče, da je vzdrževa- nje zločincev predrago in je zato najbolj eno- stavno, da se družba nepoboljšljivega zločin- ca znebi z usmrtitvijo. Tak skopuh vendar ne misli na to, je ugotavljal, da mora plačevati tudi vzdrževanje ubogih bolnikov »in kaj drugega nego bolnik je zločinec in na njem se kažejo družina tvoje bolečine, tvoje ostud- ne ali ipak tvoje bolezni.« Kot družba mirno plača milijone za »ubijalce-vojake« in redi »na stotine penzioniranih lopovov«, tako je njena dolžnost, da nosi stroške svojega gre- ha, »preskrbljenje jetnikov«. Za Karla Slanca smrtne kazni ni mogoče opravičiti. Taiko v zadnjem delu članka na- vaja tudi vse druge glavne argumente proti smrtni kazni. Prvič: smrtna kazen nima ustrahovalnega učinka, nasprotno, ljudje, ki 'so obešanje gledali« prej »zdivjajo«, kot se »ustrašijo« in nemajhno število primerov ka- že, da »je človeška zver najrajše v okolici ve- šal doma.« Drugič: Človeška družba bi mo- rala tudi v najglobokeje padlem človeku ce- niti človeka in zraven vedno ipomisliti, da je njen otrok in da se skoraj o vsakem zločincu lahko reče: čemu celo drevo posekati, ako je le jeden sad gnil, čemu celega človeka umo- riti, ker je le jedna stran v njem za nič.« In tretjič: »država se mora ... vprašati, ako sme kazen upotrebljavati, zoper katero nij nobe- ne restitucije, katera se ne da preklicati, ako se je sodnik človek zmotil, s katero je člo- veku vzela, kar mu nij dajala. Vprašati se mora, ako res ne ve boljšega storiti s člove- kom zločincem, nego ga grešnika v pol brez- vestnem, pol v brezupnem položaju poslati v nepoznani oni svet... vprašati se mora ako ne bi zaprečua več umorov s tem, ako poka- že, da zna sama pred umorom strpeti, kakor pa narobe, ker zločinec se ne da splašiti po kazni...« V tej zvezi se je poslužil Slane tu- di Wahlbergovih podatkov o številu izvrše- nih smrtnih obsodb v Avstriji v posameznih letih in ipovzel njegovo misel, da »se v praksi obeša po subjektivnem mnenji začasnega pravosodnega ministra.« »Wahlberg najde dobo dveh let, v katerih se nič nij obešato, akoravno je bilo tedaj na smrt obsojenih to- liko ljudi kakor druge krati,« je sklenil Slane svoj feljton in ironično dodal: »Čudo, da v tej dobi država ni razpadla.« Ob vsem povedanem verjetno ni treba po- novno opozarjati, da so bila to stališča, ki jih v slovenskem časopisju treh dežel do tedaj ni bilo mogoče prebrati. S svojim feljtonom »Nekaj o vešalih« je Karel Slane opozoril na socialne korenine kriminala, pozval k strp- nejšemu odnosu do »hudodelnikov« in ob- enem kot prvi na Kranjskem, če ne celo v vseh treh slovenskih deželah, nastopil proti smrtni kazni. Tako je zahteva po odpravi smrtne kazni končno izvirno, čeprav zelo osamljeno, odjeknila tudi v slovenskem ča- sopisu. Na to, kako daleč so bila Slančeva stališča miselnosti slovenskega prostora, pa ne nazadnje kaže dejstvo, da v slovenskem časopisju niso naletela na glasnejši odziv. Pisanje kranjskega časopisja o smrtni kaz- ; ni in usmrtitvah se ni v naslednjih letih ako- raj nič spremenilo. Sem in tja so sicer po- ] samezni listi poročali o pobudah za odpravo 1 smrtne kazni.^s toda v splošnem so ostajali \ pri običajnem neprizadetem poročanju o j smrtnih obsodbah in usmrtitvah. Kot je zna- ] no, smrtne kazni v monarhiji niso nikoli od- j pravili. Razprava o kazni s smrtjo pa se je vseeno ves čas nadaljevala in njeni nasprot- niki so se vedno znova oglašali. Med drugimi ' je tako leta 1900 nastopil proti smrtni kazni j kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 47 tudi Anton Aškerc (Dr. Clemens Severus) s člankom v Ljubljanskem zvonu.'" Winston Churchil naj bi leta 1910 zapisal ali dejal, da je »razpoloženje in odnos jav- nosti do zločinov in zločincev eden izmed najzanesljivejših preizkusov civiliziranosti vsalke dežele.«'''' Te misli naj bi sicer ne ra- zumeli preveč dobesedno, saj lahko v končni posledici pomeni, da tudi mnoge dežele 20. stoletja niso dosegle posebno visoke civiliza- cijslke stopnje. Verjetno pa je nesporno, da je odnos zlasti pišočega in razmišljajočega dela prebivalstva vsakega naroda do zločin- stva, kaznovanja in posebno kaznovanja s smrtjo sestavni del njegove duhovne in kul- turne zgodovine. Prav v tem smislu se mi je zdelo zanimivo pokazati tudi na odnos časo- pisja na Slovenskem do vprašanja o smrtni kazni v prvih desetletjih druge polovice 19. stoletja, ko se je topogledna razprava v Avst- riji močno razživela, in opozoriti na odločni nastop Karla Slanca proti smrtni kazni leta 1876. OPOMBE 1. Citat po angleškem prevodu v: Capital Pu- nishment, edited by Thorsten Sellin, Harper Row New Yorlc 1967, str. 39. — 2. Wolfgang Preiser, Die Geschichte der Todesstrafe seit der Aufklärung, Die Frage der Todesstrafe — Zwölf Antworten, R. Piper Verlag München 1962, str. 39 si. — 3. W. Preiser, nav. delo, str 41—43. — 4. O odmevu Beccarie v Franciji: F. Ventiiri, U diritto di punire. Utopia e reforma nell' illumi- nismo. Picela Biblioteca Einaudi. Tarino 1970, str. 119—143. O odmevu v Nemčiji: Hans-Peter Alt, Das Problem der Todesstrafe, Chr. Kaiser Verlag München 1960, str. 142. — 5. Imanuel Kant, Metafizika čudoredja, Veselin Masleša, Sarajevo 1967, str 138. — 6. Prav tam, str 139. — 7. W. Preiser, nav. delo, str. 46. — 8. Prav tam, str. 43—44. — 9. O razpravi o smrtni kazni v Angliji v prvi polovici 19. stoletja obširno pi- še L. Radzinowicz, A History of English Crimi- nal Law, Volume 4, Stevens London 1968, str. 303 si. — 10. Moroeaux Choisis de Victor Hugo, Librairie Ch. Delagrave, Paris, str. 450. — 11- Christopher Hibbert, Zgodovina zločinstva in kazni, Cankarjeva založba 1965, str. 83. — 12. Prav tam. — 13. Karl Marx-Friederich Engels Werke, Band 8, Dietz Verlag Berlin 1960, str. 506—509. — 14. Verhandlungen des österreichi- schen Reichstages nach der stenographischen Aufnahme, Vierter Band, 53.-83. Sitzung, Kremsier 22. November 1848 bis 1. Februar 1849, Wien 1870, str. 561—65, 571—595, 634—657. — 25 Prav tam, str. 657. — 16. Slovenija, 6. svečana 1849, str. 41, Slovenske novine, 8. svečana 1849, str. 23. — 17. Novice VII, list 6, 7. svečana (fe- bruarija) 1849, str. 25. — 18. Gesammelte klei- nere Schriften und Bruchstücke über Strafrecht. Strafprocess. Gefängnisskunde, Lite- ratur und Dcgmengeschichte der Rechtslehre in Oesterreich von Wilhelm Emil Wahlberg. Zwei- ter Band, A. Holder Wien 1877, str. 146. — 19. Laibacher Zeitung. N. 261, 13. November 1852. Str. 1113—14. — 20. Prav tam. — 21. Geschichte des oesiterreichischen Strafrechts in Verbindung mit einer Erläuterung seiner grundsätzlichen Bestimmungen von Hugo Hoegel, Erstes Heft, Wien 1904. str. 99 si. Wahlberg, nav. delo. str 146 — 22. Laibacher Zeittmg, N. 147, 1. Juli 1864, str 585—86. — 23. Laibacher Zeitung. N. 163. 19. Juli 1867. str 1089. — 24. Prav tam. —1 25. Ab- geordneten Haus Protokole, Band 10, 20. Sitzung — 1. Session, 16. Julij 1867, str. 383 si. — 26. ' Der Volkswirth, X, N. 30, 27. Juli 1867. str. 241. —27. Novice, Ust 41, XXV, 9. oktobra 1867. str S39. — 28. Te številke so zares zanimive: v letih 1365-71 je bilo v Avstriji v celoti izrečenih 282 smrtnih obsodb, od tega pa so jih samo vletul8C6 izvršui 28 (v letih 1865-66 38). Leta 1868 so usmr- tili pet obsojencev, v letih 1869. 1872 in 1874 ni bilo nobene usmrtitve, v letih 1870, 1871 in 1873 pa po ena. V letih 1874—76 je bilo ponovno ob- sojeno na smrt 291 ljudi, izvršili pa so 8 obsodb. Wahlberg tudi navaja, da so bile zaporne kazni, v katere so spremenila kazen obsojencem na smrt zelo različne. Le del med njimi je bil zdaj obsojen na dosmrtno ječo, druge so obsodili na 20, 18, 17, 12-letno in celo krajšo zaporno ka- zen. Gl. Wahlberg. nav. delo. str. 149—150. — 29. Laibacher Tagblatt, Vili, N. 283. 11. Dezember 1875. — 30. Slovenski narod, X. N. 60, ID. marca 1877. — 31. Laibacher Zeitung, N. 127, 4. Juni 1868, str. 937—38. — 32. Laibacher Zeitung, N. 97, 28. April 1868, str. 702. — 33. Novice,, list 48, XXXI, 26. november 1873, str 386. — 34. Zgod- nja danica 20. prosenca 1867, str. 22, Zgodnja da- nica, 10. vinotoka 1367, str. 237, Novice, list 9, 27. februarija 1867, str. 71 in isto kot v opombi 27. — 35. Novice, XXVIII, list 26, 28. junija 1870. str 209. — 36. Novice, XXX, list 25, 19. junija 1872. str. 197—98. V »Potopisnih listih sloven- skega učitelja svojemu pobratinu« piše Josip L. Železodolski, da je v Karlovcu videl policaja, ki je nesel proti jetnišnici sveženj leskovih palic. »Spoznal sem zdajci,« nadaljuje, »da to niso .spazierstöckelni' za gospode od magistrata. . . ampak, da na Hrvaškem še ne poznajo .Freiheit wie in Oesterreich', pač pa se držijo o potrebi še starih .dvadeset i pet batin', ali po okolišči- nah še več. Ce kmetic ali kdorkoli, ki v potu svojega obraza kruhek služi, stoka pod breme- nom velikih davkov, bo li razbojnik, ki je člo- veški družbi le v nadlogo in strah, brezskrbno sedel v zaporu in ondi le toliko delal, da ne se- gnije, zraven pa morebiti bolje jedel ko kmet, ki s svojimi krvavimi žulji svojo hrano plaču- je?« — 37. Novice, XXXI, Ust 48, 26. november 1873, str. 386. — 38. Novice. XVII, list 30, 27. julija 1859, str. 235—36. — 39. Novice, XIX, list 51, 18. decembra 1861, str. 421. — 40. Zgodnja danica, list 26, 19. grudna 1861, str. 208. — 41. Laibacher Zeitung, št. 62, 15. März 1867, str 399, Novice XXV, Ust 12, 20. marca 1867, str. 99. — 48 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 42. Novice, XXX, list 29, 17. julija 1872, št 233. j — 43. Slovenski narod, IX, št. 33, 11. februar 1876. — 44. Laibacher Tagblatt, N. 32, 10. febru- ar 1876. — 45. Slovenski biografski leksikon, 10. zvezek, Ljubljana 1967, ^str. 347. — 46. Prav tam, \ str. 346—355. — 47. Slovenski narod IX, št. 50, 2. marca 1876, št. 51, 3. marca 1876. — 48. Lai- bacher Tagblatt je ob koncu leta 1876 celo za- pisal, da v načelu podpira odpravo smrtne kaz- ; ni, vendar je v isti sapi nato tudi že podprl i smrtno obsodbo morilca Francesconija, ki je v j Celovcu oropal in ubil poštarja. Gl. Laibacher i Tagblatt, IX, N. 288, 16. Dezember 1876. — 49. \ Dr. Clemens Severus, Smrtna kazen. Ljubljan- ski zvon, XX, (1900), št 7, str. 405—412. — 50. Cristopher Hibbert, nav. delo, str. 145. I OSEMDESET LET OD USTANOVITVE SLOVENSKE DELAVSKE STRANKE JANKO PLETERSKI V dneh 15. in 16. avgusta 1976 je minilo 80 let, kar je bila ustanovljena stranka slo- venskega delavstva. Jugoslovanska social- demokratska stranka. Ustanovitev v letu 1896 seveda ne pomeni začetka organizirane- ga delavskega gibanja na naših tleh. Dobro je znano,! da ta začetek pomeni ustanavlja- nje delavskih izobraževalnih društev ob kon- cu 60 let in da se nato vsa 70 in 80 leta pri nas nadaljuje razredno organiziranje delav- stva, da v našem socialističnem gibanju do- življamo podobne politične usmeritve in lo- čevanja kot v splošnem v vsej Avstriji. Naj- vidnejši prvi vrh in hkrati prelom je pojav radikalno-socialistične struje pri nag in »kr- vavški« (Zeleznikarjev) proces leta 1884. Več- jo zaslugo kot s svojo domnevno udeležbo' v revolucionarnih dogodkih lieta 1871 v Franciji si je France Zeleznikar pridobil s svojim vztrajanjem in s svojo zvestobo slovenskemu delavskemu gibanju, kljub pritiskom in ob- sodbi. Ko se je po dolgih hudih letih ječe vrnil v Ljubljano, se je brez obotavljanja zopet pridružil delavskemu, zdaj že socialdemokrat- skemu gibanju in čez nekaj let ^sodeloval tudi pri ustanavljanju Jugoslovanske socialdemo- kratske stranke. V letih najhujšega zatiranja so vztrajali tudi njegovi tovariši, ki so ohranili nepre- trganost dela ljubljanskega delavskega dru- štva takrat, ko so se po nekaterih mestih Avstrije onemoglo razhajala. Vztrajali so za- to, kot je dejal leta 1886 predsednik delav- skega društva Scharner, »da se ve, da pravi delavski stan še živi..., da kljub hudi toči, ki bije že dolgo let po našem ,polji... drobno zrno... obrodi obilen sad, kateri bo (pome- nil) življenje celemu delavskemu stanu.« - - »Kaj pa je k temu treba, dragi moji,« je Schamer še spraševal svoje tovariše in od- govarjal: »K temu je treba ljubezni, zložno- sti in neustrahl ji vosti... Oklepaj mo se za- stave, katera nam sijajno vihra tukaj in v celi Evropi, še celo po celem svetu ..., okle- nimo se je za naš blagor in za naše postave in ostanimo hrabri in zvesti brez vsacega iz- dajstva in potem bomo mogli reči: ,Naprej, zastava slave 1'«^ Od novega leta 1889 naprej so delavske or- ganizacije v naših deželah bile del avstrij- ske socialdemdkratske stranke in z njo tudi II. intemacionale. Slovenska socialna demo- kracija se je krepila v rudarskih in drugih stavkah v letih 1889, 1890 in 1892, z uspeš- nim organiziranjem prvomajskih manifesta- cij in z izdajanjem slovenskega socialistične- ga glasila »Delavski list« v letih 1890—1891, ki se nam žal ni ohranil. Utrdila se je itali- jansko-slovensko-nemška organizacija v Trstu. III. kongres avstrijske socialdemokratske stranke na Dunaju 5.—9. junija 1892, kjer pa ni bilo delegatov ne iz Ljubljane ne iz Trsta, je sprejel organizacijski statut, ki vsebuje določilo: »Kjer to zahtevajo jezikovne raz- mere, določamo agitacijske okraje ne glede na deželne meje.« V čeških deželah so tedaj, že obstojale dvojne organizacije in konec leta 1893 se je češka socialna demokracija že konstituirala kot popolnoma samostojna, z lastnim statutom. Storjen je bil prvi, odločil- ni korak k postopni delitvi splošne avstrijislke socialne demokracije v narodnostne delav- ske stranke, v teku katere je bila potem ustanovljena tudi JSDS.s Ze v letih po 1892 je opazen razvoj k tej organizacijski osamo- svojitvi. V organizacijskem pogledu je posebno po- membno, da je okrog leta 1892 opuščena sta- ra oblika delavskih društev in da se je or- ganizacija preusmerila v tako imenovana »obča delavska, izobraževalna, pravovarstve- na in podiporna društva«. Ze naslov ipove o njihovi vsestranosti. To so bila nekakšna kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 49 splošna strokovna (sindikalna) društva, nji- hovo poglavitno funkcijo pa je slovenski le- tak takole razložil: »Ta društva vam jamčijo pravo v obrtnih in drugih prepirih ter da- jejo podporo v slučaju, da ste na potovanju ali brez dela.« Bistveno je bilo, da to niso bila politična društva, njihova prednost je bila v tem, da so mogla delati v vsej deželi, ne le v kraju, kjer je bil sedež društva. Na Štajerskem je takšno že leta 1890 s podruž- nicama v Trbovljah in Celju. Na Kranjskem leta 1892 s podružnico najiprej v Zagorju, pozneje pa tudi v Idriji in v Kočevju. Leta 1892 je nastalo takšno društvo tudi na Ko- roškem, ki je leta 1893 ustanovilo podružni- co na Prevaljah. Tega leta je bilo ustanov- ljeno tudi društvo za Primorsko. Sklep dunajskega isocialdemokratskega kongresa leta 1892, da je treba poskrbeti za izdajanje slovenskega socialističnega glasila, je pomenil močno oporo za organizacijsko povezovanje slovenskih socialdemolkratov. Ze avgusta tega leta je Ludvik Zadnik v smislu sklepa predlagal, naj se sestane »deželna« konferenca slovenskih socialdemokratov s Kranjskega, Koroškega, Štajerskega in Pri- morskega. Določila naj bi središče, ki bi mu zaupali izdajanje slovenskega glasila.* Ostalo je le pri zamisli. V letu 1893 so v zvezi s prvomajsko agitacijo izdali po daljšem času prvi slovenski letak »Slovenski delavci in delavke!« To je bil prevod nemškega letaka in je vseboval programska načela socialne demokracije, obtožbo kapitalističnega druž- benega reda in izkoriščanja, zahteve za iz- boljšanje delavskega položaja, za razširitev političnih pravic, pouk o družbenih razredih in o razrednem boju. Letak je bil povod dr. Janezu Kreku, da je naznanil ustanavljanje katoliških delavskih društev. Posebni pomen letaka pa je v sklepnem odstavku, ki ni pre- vod, temveč samostojen poziv »delavcem slo- venskih pokrajin«. Vabi slovenske delavce, naj pristopajo k pravovarstvenim društvom slo- venskih dežel in opozarja na bližnji začetek slovenskega glasila.« — V istem letu 1893 se je v Avstriji okrepila socialdemokratska kamipanja za splošno in enako volilno pra- vico, kar je pospešilo tudi politično formira- nje slovenske socialne demokracije. Ustano\'- Ijeno je büo (politično delavsko društvo »Bo- dočnost« v Ljubljani — postalo je jedro so- cialdemokratske stranke — in avgusta 1893 je izšla prva številka »Delavca«. Znano je, da ga je tiskala Narodna tiskarna v Ljublja- ni do septembra 1894, ko so slovenski libe- ralci »Delavcu« tiskaimo odpovedali kot spravno darilo klerikalnim konservativcem za obnovo sloge. Tukaj je izšlo 15 številk, od katerih pa je dozdaj najdena le ena sama. »Delavec« 'se je zatekel v Zagreb in nato na Dunaj. Od prve, na Dunaju tiskane številke 10. julija 1895 naprej imamo šele na voljo slovenski socialistični tisk v nepretrgani vrsti. Ni treba obsežneje utemeljevati dej- stva, da je bil pomen izhajanja slovenskega delavskega glasila veliko večji od zgolj prak- tično agitacijskega sredstva v slovenskem je- ziku, da je to bü bistven pogoj za oblikova- nje in utrditev slovenskega socialističnega gibanja. Potres v Ljubljani leta 1895 je or- ganizacijsko delo nekoliko zavrl, vendar je Zeleznikar v začetku novembra na kongresu hrvatskih socialdemokratov v Zagrebu z za- doščenjem ugotovil, da je stranka na Kranj- skem organizacijsko zajela blizu 3000 delav- cev in to kljub težkim razmeram, kajti, je dejal, »na Slovenskem ... pred klerikalci ni- smo varni niti življenja.«' Tako je sredi 90 let socialna demokracija na slovenskih tleh organizacijsko že postav- ljena. Okrepljen je v njej tudi subjektivni faktor, ki je pripomogel k osamosvojitvi. Omeniti je treba vsaj Etbina Kristana, ki je odtlej pa do prve svetovne vojne vodilna osebnost slovenskega socialdemokratskega gi- banja. Ze v začetku leta 1895 je Rok Drofenik sprožu misel, da bi sklicali shod zaupnikov iz vseh slovenskih pokrajin, ki bi določu vza- jemno taktiko in položu temelj slovenski so- cialdemokratski delavski stranki.* Jeseni 1895, pred že omenjenim kongresom hrvat- ske socialdemokratske stranke v Zagrebu, je Drofenik svoj predlog ponovil: »Kar želimo ob tej priliki slovenskim sodrugom na arce položiti, je to: postati samostojni, kakor naši bratje Hrvati! Brez tuje pomoči postavili so se slednji na lastne noge in to bodi tudi nam vzgled!«' Ze ob tej pobudi vidimo širšo ju- goslovansko povezavo zamisli o slovenski so- cialdemokratski stranki. Zagrebški kongres je nameraval sestaviti nov program, ki bi upošteval posebne dkoliščine, v katerih je ži- velo hrvatsko, srbsko pa tudi slovensko ljud- stvo. Poglavitni nagib, ki je vodil slovenske in hrvatske delavske orgardzacije, je bua že- lja po samostojnem reševanju vprašanj socia- lističnega razvoja med južnimi Slovani habs- burške monarhije. Ni torej prav misliti, da je do ustanovitve Jugoslovanske socialdemo- kratske stranke prišlo po nekem avtomatiz- mu, zgolj kot posledica narodnostne cepitve dotedcmje skupne stranke, ki so jo začeli češki in poljski socialdemokrati. V tistem času so v socialdemokratskem gi- banju na Slovenskem stali v ospredju trije problemi. Predvsem je bilo treba odločiti o 50 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 razmerju med politično in strokovno (sindi- kalno) organiziranostjo. Na Kranjsikem se je strokovna organizacija že usipešno razvila. Problem je nastal, ko se je ustanovilo poli- tično društvo »Bodočnost«. Tedaj so »neka- teri sodrugi začeli popolnoma prezirati stro- kovno organizacijo ter so celo trdili, da je strokovna organizacija za nas Slovence brez vsakega pomena.«"" — Drugo vprašanje je bi- lo odnos stranke do socialnega radikalizma neorganiziranega delavstva, ki se je izražal v številnih stavkah. »Ako bi mi imeli večji vpliv na delavce,« je tedaj pisal »Delavec«, »bi marsikateri štrajk izostal. Večino štraj- kov ni treba iskati v onih tvornicah in delav- nicah, v katerih delajo zavedni delavci, tem- več v onih, v katerih socialdemokratov še ne poznajo.«'' — In končno, vprašanje odnosa do kmečkega ljudstva. Maloštevilnost delav- stva je vsiljevala misel, da mora socialna de- mokracija, če hoče na Slovenskem napredo- vati, računati s kmečkim ljudstvom, ozirati se na male posestnike in kmečke delavce.'- 9. maja 1896 je »Delavec« pod naslovom »Prvi shod slovenske socialne demokratične stranke« naznanil, da je ljubljanska organi- zacija sklenila, da se skliče za 28. in 29. junij v Ljubljani shod za ustanovitev slovenske socialdemokratske stranke. Pooblaščenci naj se volijo »v vsaki vasi, trgu ali mestu, kjer je večje število pristašev naše stranke«, tako »da bodo zastopani vsi slovenslki okraji. Prvi shod slovenske socialdemokratske stranke mora biti sijajen in veličasten, ako hočemo imponovati našim nasprotnikom. Sovražniki našega zatiranega naroda morajo spoznati, da smo pripravljeni vsikdar braniti krepko naše pravice in da se ne bojimo njihovega prete- nja.« Treba je, »da razkrijemo črna dela kleri- kalnih in narodnih sleparjev, ki pijejo našemu narodu kri in mozek in ko j ih človekoljubnost plačani pisači hvalijo v njihovih časopisih. Predvsem je treba, da stopimo z določenim programom in krepko organizacijo v volilni boj, ako hočemo pobiti izdajalce naroda.« — Ob tem naznanilu je bilo objavljeno besedi- lo hainfeldskega programa tj. programa, ki so ga še skupno sprejeli socialdemokrati cele Avstrije, s pripombo, da bo napovedani shod odločil »je-li treba prikrojiti program primeroma (slovenskim) krajevnim oikohšči- nam ali ne.« Ustanovni shod slovenske socialdemokrat- ske stranke bi bil torej po prvotnem načrtu skoraj dva meseca prej, kot pa je potem de- jansko potekal. Iz naznanila je razbrati, da je neposredni povod bilo pripravljanje na vo- litve. Te so bile za delavsko stranko poseb- no 'pomembne, saj so tisto leto v Avstriji uve- dli splošno volilno pravico in je socialdemo- kracija tako prvič mogla zares nastopiti na volitvah v parlament. Drugi povod je bil do- godek, 'ki ga naznanilo ni omajalo. Na prav- kar minulem V. kongresu avstrijske social- demokratske stranke, ki je bil v Pragi, so namreč slovenske delegate užalili s tem, da v strankino vodstvo niso predvideli nobene- ga Slovenca. SlovenSiki delegat Zavertnik je tedaj rekel nemškim delegatom: »Sodrugi prispevajo, da bomo prišli na isto stališče, na katerem so danes Cehi. Zdaj bomo (tudi m.i) v Ljubljani izvolili (svoj) izvršilni odbor in imeli stik (z nemskoavstrij'sko stranko) odi- nole 'prek tega.«'3 Ta zamera pa je bila ven- darle samo zunanje opravičilo, ne pa pravi vzrok za odločitev o ustanovitvi samostojne stranke. Napovedani ustanovni shod so morali pre- ložiti, ker je medtem bila isiklicana konferen- ca rudarsJkega sindikata ravno za 28. in 29. jimij v Leoben. Določili so nov datum, da bo »mogoče tudi rudarjem, ki imajo krepko organizacijo, udeležiti 'se strankarskega sho- da.« — Zelo dejavno vlogo v pripravah za ustanovni zbor so imeli tudi delavci jugoslo- vanskih narodov, ki so bili zaposleni na Du- naju in so se sestajali na posebnih jugoslo- vanskih sestankih. Prav odtod se je širila misel, naj bi se južnoslovanska socialna de- mokracija enotno organizirala. Tako je po- tem ustanovni zbor v Ljubljani imel širši kot zgolj slovenski značaj. Sestal se je 15. in 16. avgusta 1896 »pri Virantu«. Zastopani so bili slovenski delavci iz Kranjske in južne Šta- jerske, južnoslovanski delavci z Dunaja, so- cialdemdkrate Hrvatske pa sta zastopala Ivan Ancel in Miroslav Radojčič. Zastopniki za Trst in slovensike Primorje so vabilo prepoz- no prejeli in so lahko le sporočili svojo soli- darnost." Ime »jugoslovanska« je za straniko predla- gal Etbin Kristan, ki je tudi povedal, da mi- sel o takšni oznaki izvira iz vrst južnoslo- vanskega delavstva na Dunaju. Namen je bil ustanioviti enotno stranko za vse južnoislovan- ske dežele monarhije, ne oziraje se na dua- listično državno ureditev. Ivan Ancel je izra- zil soglasnost socialdemokratov Hrvatske. Predložil je resolucijo, ki je izrazila misel o potrebnosti »skupne borbe vseh jugoslovan- skih siromakov«. To je bila jedrnata formu- lacija nove vsebine, ki jo je s tem dobivala jugoslovanska misel. Anclova resolucija je tu- di nastopila proti sporu med srbskimi in hr- vatskimi meščani na Hrvatskem z besedami: »Proti prepiru meščanskih slojev v jugoslo- vanskih deželah postavlja jugoslovanski pro- letariat ljubezen in bratstvo vseh Jugoslovan- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 51 skih narodov . ..« Na Anclov predlog je bil sprejet tudi sklep kongresa Intemacionale v Londonu tega leta o podpori in priznanju ¦•¦pravice lastnega odločanja vseh narodov«. Ancel se je namreč pravikar vrnil iz Lon- dona. Ideja Ol enotni jugoslovanski stranki, ki preveva ustanovni shod v Ljubljani, je bila izraz demokratične usmeritve k solidarnosti delavstva jugoslovanskih narodov in je na- čeloma obsegala tudi Srbe zunaj monarhije in Bolgare. Ni še prevladal za stranko ipoz- neje tako značilni etnični unitarizem. Kot re- ferent za organizacijo je Josip Zavertnik predlagal, naj se celotno južncsiovansko pod- ročje monarhije razdeli v okrajne organiza- cije na lastni podlagi, kar je potrebno, »ker se more samo v materinskem jeziku uspešno agitovati. A ker bi bUa vsaka posamezna na- rodnost za sebe preslaba, naj se vsi Jugoslo- vani zedinijo v jedno stranko.« Na predlog Ancia je bilo sklenjeno, naj se načelno usta- novi jugoslovanska stranka, o njeni podrob- ni organizaciji pa naj bi sklepal prihodnji shod, ki naj bi bil še pred koncem leta v Za- grebu. Sestavljen je bil odbor iz treh Sloven- cev in treh Hrvatov, ki naj bi pripravil shod v Zagrebu in ta naj bi povabil tudi Srbe in Bolgare. Kot vemo, se ta zamisel ni uresničila v ce- loti. Slovenski delegati so se sicer udeležili zbora hrvatske socialdemokratsike stranke konec istega leta v Zagrebu,¦« a tu vpraša- nje skupne organizacije ni bilo postavljeno na dnevni red. Khuenov režim je kmalu za- tem prizadejal socialdemokratski organizaci- ji hude udarce, JSDS je ostala organizacij- sko omejena na slovenske dežele, pozneje je obsegla še Istro in Dalmacijo. Bila je dejan- sko prva in do leta; 1909 edina vseslovenska stranka in je s tem dejansko izražala svoje načelno nasprotovanje sistemu kronovin, ki so delile slovenski narod. Na ustanovnem zboru zbrani delegati so pokazali, da se zavedajo lastne odgovornosti za prihodnost socializma pri jugoslovanskih narodih. V tem 'pogledu je značilno dejstvo, da je zbor zavrnil predlog, naj bi sprejeli hainfeldski program brez sprememb in brez debate. Obveljal je argument Etbina Krista- na, da »smo se zbrali ne za kopiranje, tem- več za posvetovanje!« Zbor je sicer dejansko samo nelkoliko popravil stilizacijo prevoda hainfeldskega programa, a pri tem se je raz- vila debata o pomenu parlamentarizma za delavsko stranko, ki je pokazala, da delegati mislijo na probleme organizacije bodoče pro- letarske države in ne zgolj na pomen parla- mentarizma kot bojnega sredstva stranke v obstoječem meščanskem sistemu. Očitno je, da Etbin Kristan tedaj še ni bil tistega nazora o neposrednem odmrtju države, ki je bil dve leti pozneje odločilen za njegovo misel o loče- nosti naroda od ozemlja in o narodni avtonoi- miji na osebnem načelu. Prav značilno je, da so nemško-avstrijski socialdemokrati ljubljan- skemu ustanovnemu zboru nemudoma neu- pravičeno očitali, da je proglasil jugoslovan- sko državno pravo, tj. da je jugoslovansko vprašanje postavil politično na temelju sa- moodločbe. Vidimo tako, da ustanovni zbor JSDS ni izražal tistega za celotno avstrij- sko socialno demokracijo' pozneje tako zna- čilnega pojmovanja narodnega vprašanja kot zgolj kulturnega. Ustanovni zbor je razpravljal tudi o kmeč- kem vprašanju. To vprašanje je referent Rok Drofenik načenjal s stališča, ki je bilo bistve- no za revolucijo. Izrekel je že večkrat nave- dene besede: »Le kadar bodo kmečki bata- ljoni v naših vrstah, bodemo zmagali.« S tega vidika je zavrnil trditev, da se more in sme delavska stranka zanimati za kmeta šele te- daj, ko se ta proletarizira. Delavska stranka ne sme kmetu govoriti: »Kadar ne boš nič imel, pa pridi k nam.« Zbor je potrdil po- membnostt, agrarnega vprašanja 'za (sociali- zem, a kakšen naj bo program v tem vpra- šanju za kmečko prebivalstvo, o tem ni bilo enotnosti in so sklepanje odložili — kot se je izkazalo, dodobra — čeprav hrvaški delegat Ancel opozarjal, da »je za nas na jugu to vprašanje najvažnejše.« — Socialna demo- kracija na Slovenskem je v tem vprašanju ostala ravno tako brez pravega odgovora kot v splošnem tedaj, vse delavsike stranke. Ce se vprašamo, ali je JSDS ob svojem za- četku kazala revolucionarne ali reformistič- ne težnje, moramo seveda najprej pomisliti na to, da je bila edina delavska stranka in potemtakem edina predstavnica socialistične smeri pri nas in da so v njej več čas živele četudi ne posebno ločene vse možnosti socia- lističnega razvoja. Lahko pa rečemo še več. Stališča, izražena na ustanovnem zboru so omogočala revolucionarne opredelitve, tako da pri poznejših prizadevanjih za radikal- nejšo in ustreznejšo politiko delavske stranke ni šlo toliko za čisto nove ideje, temveč veči- del za! obnovo vsebine že spočetka izraženih stališč.'!' Ustanovitev JSDS zgodovinarsko še ni do- volj obdelana in ocenjena. Za splošni razvoj, naprednih gibanj na Slovenskem pa je njen pomen dobro označil E. Kardelj (Sperans), ko je zapisal, da je delavstvo! na Slovenskem z JSDS postalo resen politični činitelj., da je ta stranka bila organizator samostojne delavske 52 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 politike nasproti ostalim (meščansikim) stran- kam. S tem, da je delavsko gibanje nastopilo kot samostojen faktor tudi v boju za osamo- svojitev slovenskega naroda — pa naj so bili korikretni pogledi JSDS pravilni ali nepra- vilni, je moglo vse, ki so bili nezadovoljni s politiko obeh meščanskih strank neposredno in posredno pritegniti na nova pota reševa- nja narodnega vprašanja, kar pa je bil pred- pogoj boja za socializem.'' OPOMBE 1. Dušan Kermavner, Slovenska politika v le- tih 1879 do 1895 (Opombe k V. knjigi Ivana Prijatelja), Ljubljana 1966, 559—802. — 2. Du- šan Kermavner, Začetki slovenske socialne de- mokracije (1884—1894), Ljubljana 1963, 43. — 3. Hans Mommsen, Die Sozialdemokratie und die Nationalitätenfrage im Habsburgischen Vielvöl- kerstaat, I, Dunaj 1963. — Dušan Kermavner, Na- rodnostna delitev avstrijske socialne demokraci- je v luči zgodovinskih pogojev in boljševiške kritike. Naša sodobnost, 1956. — 4. Arbeiterwil- le, 1. september 1892, št. 17; po: D. Kermavner, Začetki, 389. — S. D. Kermavner, Začetki, 399 de 400. — 6. D. Kermavner, Začetki, 412—434. — 7. Istorijski arhiv KPJ, Tom IV, Beograd 1950, 51. — 8. Delavec, 1. november 1895, št. 24. — 9. De- lavec, ista številka. — 10. Delavec, 20. januar 1896, št 3. — 11. Delavec, 10. februar 1896, št. 5. — 12. Delavec, 20. april 1896, št 12. — 13. Zgo dovinski arhiv KPJ, Tom V, Beograd 1951, 24— 41. — 15. J. Sidak, M. Gross, I. Karaman, D. Se- pie, Povijest hrvatskog naroda g. 1860—1914. Za- greb 1968, 203. — 16. Janko Pleterski, Elementi TLacionalne in socialne revolucionarnosti v letih 1896—^1918. Zbornik: Elementi revoluaionamosti v političnem življenju na Slovenskem, Ljublja- na 1973, 41. — 17. Edvard Kardelj (Sperans), Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, III. izdaja, Ljubljana 1970, 378. DELAVSKO VPRAŠANJE V LJUBLJANSKEM OBČINSKEM SVETU 1912—1914 MARJAN DRNOVŠEK Na ljubljanskih občinskih volitvah aprila leta 1911 je bü izvoljen za občinskega svet- nika Etbin Kristan, politik in pisatelj, eden vodilnih socialnodemokratskih voditeljev pri Slovencih tedanje dobe. To je bil prvi primer izvolitve predstavnika Jugoslovanske social- nodemokratske stranke v najvišje telo mesta Ljubljane v avstrijski dobi. Kljub politični osamljenosti med 23 zastopniki Narodno-na- predna stranke (liberalne), ter 14 Slovenske ljudske stranke (klerikalne) in 7 predstavniki ljubljanskih Nemcev je aktivno sodeloval v občinskih debatah pri vseh vprašanjih glede delavstva in gledališke problematike, ki so se obravnavala v občinskem svetu do izbru- ha prve svetovne vojne. * Mestna občina je zaposlovala za opravlja- nje tekočih mestnih del — snažen j e cest, ulic in pločnikov, škropljenje cest, pobiranje sme- ti, čiščenje javnih stranišč in drugo — tudi 90 do 100 delavcev na dan.' Podrejeni so bili mestnemu stavbnemu uradu. To je bil naj- nižji sloj delavstva, na katerega so gledali omalovažujoče, o čemer nam govori tudi po- ročilo mestnega stavbnega urada o razmerah med tem delavstvom, ko pravi: »Sčasoma bo nastala le nujna potreba sedanji delavski material vsaj. do 2/3 nadomestiti z boljšimi in čilejšimi, močnimi, katere bode vsekakor bolje plačati.. V občinskem svetu se je pričela debata o življenju mestnih delavcev na pobudo Etbi- na Kristana leta 1912, ko je zahteval podat- ke Oj njihovem natančnem številu, delovnem času, zavarovanju v primeru bolezni in ne- zgod ter o višini mezde in možnosti njenega povečanja.^ Vprašanje je bilo postavljeno v zvezi z deputaci j o mestnih delavcev, ki je za- htevala zvišanje mezd od ljubljanske občine kot njihovega delodajalca. Župan Ivan Tav- čar je obljubil odgO'vor na prihodnji seji, ven- dar ga Kristan ni dobu. Kristanovo akcijo je še isto leto nadalje- val klerikalni občinski svetnik Tomaž No- vak, ki je dal občinskemu svetu predlog za uvedbo delovnega reda in zavarovanja za mestne delavce.* Predlog je preučil finančni odsek in podal poročilo občinskemu svetu. Iz njega dobimo delno odgovore na Kristanova vprašanja o položaju mestnih delavcev. V primeru bolezni so dobivali mestni de- lavci bolniščnino, kot jo je določal zakon o bolniškem zavarovanju delavcev iz leta 1888, tj. 60 "/o od mezde v maksimalnem iznosu v KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 53 trajanju do 20 tednov. Poročevalec je ugo- tavljal, da »... v ozira vrednih slučajih do- bivajo bolniščnino tudi čez ta čas ... ,«^ kar naj bi postavljalo mestne delavce v boljši po- ložaj v primerjavi z drugimi delavci v Ljub- ljani. Tudi glede nezgod pri delu so bili vsi mestni delavci zavarovani, kar je določal za- kon o nezgodnem zavarovanju iz leta 1887. Mesto jih je zavarovalo pri zavarovalnici zo- per nezgode v Trstu, pri kateri so bili zava- rovani tudi tovarniški delavci iz Kranjske in Primorske.^ Socialno zavarovanje delavcev za primere onemoglosti, starosti in smrti ni bilo splošno uvedeno v Avstriji, čeprav so obstajali na- črti, v katerih uresničitev je poročevalec dvo- mil zaradi finančne neizvedljivosti, kar bi veljalo tudi za mestno občino. Najalktualnejše je bilo vprašanje mezd mestnega delavstva, katerih povečanje je fi- nančni odseik zavrnil z utemeljitvijo, da bi bilo to prehudo breme za občinsko blagajno. Mezde tega delavstva so le počasi naraščale — od 1.60 K na dan leta 1904, prelko 2 K na dan leta 1907 do 2.40 K na dan leta 1911. Povprečne tržne cene v Ljubljani za nekate- ra živila v letu 1912 so bile: 1 kg svinine je stal 1.08 K, 1 kg govejega mesa HI. vrste pa 1.60 K; za dnevno mezdo leta 1912 je mestni delavec lahko kupil 12 litrov mleka.' V nujnost in koristnost uvedbe delovnega reda, ki bi določal odnose med mestnim' de- lavstvom in občino, občinski svetniki niso dvomili in so predlagali, da ga izdela mestni magistrat in ga predloži stavbnemu uradu v pretres. Ze obrtni red iz leta 1859 je določal za obrate, ki so zaposlovali več kot 20 de- lavcev, da imajo službeni red oz. delovni red, ki je moral vsebovati predpise delovnega raz- merja, tako glede delovnega časa, izplačeva- nja mezd, kaznovanja prekrškov in podobno. l'o je bilo predpisano za tovarniške obrate.'* Ljubljanski mestni delavci niso dobili delov- nega reda v stari avstrijski dobi. Kristanovo zanimanje ni veljalo samo mestnemu delavstvu, temveč je želel preko občinskega sveta vplivati tudi na izboljšanje socialnih razmer ostalega delavstva. V letu 1912 je mestna občina financirala gradnjo zbiralnih kanalov ob Ljubljanici. Ob tej pri- ložnosti je predlagal svetu resolucijo, v kate- ri je zahteval vpliv občine nad podjetnikom glede najemanja delavcev in uslužbencev, da se »... prepreči vsako nedostojno izkorišča- nje delavcev in uslužbencev in tako prepre- čijo konflikti, ki bi utegnili v drugem sluča- ju nastati in ovirati izvrševanje del.. Nemški občinski svetnik Kamilo Pammer jo je sicer označil za »ljudomilo«, medtem ko je liberalec Ignacij Stembov ugotovil, da je šla »predaleč«. Resolucija je bila odklonjena, saj Ljubljana okoU leta 1900 s škropilcem ulic (fototeka ZAL Ljubljana) 54 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 Delavci pri obnavljanju Gruberjevega kanala leta 1910 (fototeka ZAL, Ljub- ljana) bi njena uresničitev pomenila poseganje ob- činske oblasti v odnos delodajalec — deloje- malec. Iluzorno bi bilo pričakovati njeno sprejetje v občinskem svetu, v katerem so se- deli v glavnem tovarnarji, obrtniki, trgovci in posestniki. Kristanov interes za mezdne raz- mere delavstva, ki je bilo zaposleno pri grad- nji zbiralnih kanalov, ni zamrl. Po njegovi interpelaciji v občinsikem svetu leta 1913 o nujnosti preiskave mezdnih razmer tega de- lavstva je dobil županovo zagotovilo, da je najnižja mezda kar 3 K na dan.'" Na začetku leta 1914 je vladala v Ljublja- ni huda brezposelnost, ki ni imela samo ob- like popolne izgube dela, temveč tudi dalj- šega dopusta ali skrajšanega delovnega ča- sa.'i Na seji ljubljanskega občinskega sveta 18. decembra 1913 je Etbin Kristan predlagal fi- nančnemu odseku, da predvidi v mestnem proračunu za leto 1914 primerno vsoto za pod- piranje delavstva v času brezposelnosti. Nje- gov predlog je bil sprejet z odobritvijo 5000 K za te namene kljub nasprotovanju libe- ralnega člana občinskega sveta Frana Nova- ka, ki ni zanikal dejstva v naraščanju brez- poselnosti v Ljubljani, vendar je rešitev tega problema prelagal na državna in ne na ob- činska ramena. Kamilo Pammer je Kristanov predlog označil »... kot nekako brezplačno zavarovanje brezposelnosti na troške obči- ne .. .«.'2 Tudi v državnih okvirih so obstajali načrti za podpore brezposelnim. Državnozborski po- slanec Domes je predlagal novembra leta 1913 rešitev tega problema s tem, da država in občine pomagajo s prispevki delavskim orga- nizacijam, v okviru katerih so delavci že za- varovani v primeru brezposelnosti — tj. gentäki sistem.*' Država pomaga tistim delav- cem, ki so včlanjeni v kaki organizaciji, ka- teri plačujejo prispevek in s tem sami delno rešujejo problem pomoči ob izgubi dela. Kon- kretni predlog je dal proračunskemu odseku državnega zbora poslanec Glöokl, ko je pred- lagal vsoto 2.000.000 K za prvo polovico leta 1914 kot pomoč brezposelnim. Ta denar naj bi delila vlada po gentskem sistemu. Kljub nasprotovanjem je bil ta predlog sprejet. Kristan je dobro poznal prizadevanja v dr- žavnem zboru in je sprožil to vprašanje tudi v ljubljanskem občinskem svetu. Vsoto 5000 K je odobril občinski svet; potreben pa je bil pravilnik, ki bi urejal delitev teh sred- stev. Sestavil ga je Etbin Kristan in ga pred- ložil personalnemu in pravnemu odseku v preučitev.'* Odsekov poročevalec Fran Novaik je pred- ložil tekst »Regulativa za občinsko podporo, določeno brezposelnim delavcem in delavkam v Ljubljani« občinskemu svetu na seji 10. fe- bruarja 1914.'« Po njem so imeli pravico do podpore vsi de- lavci, ki so živeli v Ljubljani vsaj leto dni do dneva, ko so izgubili delo in če so bili organizirani v strokovnem društvu oziroma v kakršnikoli delavski organizaciji. Po izgubi dela se je moral delavec takoj javiti posredo- valnici za delo pri občini ali pri strokovnem društvu in sprejeti primemo delo, če mu je kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 55 bilo ponujeno. Posebej je poudarjeno, da »... nobenega nezaposlenega ni dovoljeno siliti, da bi sprejel kakšno delo, ki je prosto vsled stavke ali izpora .. V 4. členu so bi- li navedeni pogoji, pod katerimi se podpore niso izplačevale. Tisti delavci, ki niso hoteli sprejeti primernega dela, ki so dobivali bol- niščnino ali pa so bili trajno nesposobni za delo, in tisti, ki so postali brezposelni zaradi stavke ali izpKjra — tj. kolektivne odpovedi dela, niso bili upravičeni do občinske podpo- re. Ker so imele tedanje občinisike podpore značaj miloščine, je bilo v 7. členu zapisano: »Podpore brezposelnim ni smatrati za ubož- nino; komur se izplača, ne izgubi zaradi tega nobene javne pravice.«" Občinsika podpora je smela biti po višini le polovica podpore, ki jo je delavec dobival od društva, tj. do 50 "/o vsote, ki jo je dajalo de- lavsko društvo iz lastnega fonda. Mestna ob- čina jo je lahko izplačevala le v okviru odo- brenega kredita 5000 K. Pravilnik je urejal tudi način poslovanja med magistratom in prosilci, obliko kontrole spoštovanja njegovih zahtev in podobno. Proti sprejetju so bili nemški občinski svet- niki, katerih govornik Kamilo Pammer je celo izjavil, da se z njegovim sprejetjem ... tira delavstvo naravnost socialni demokra- ciji v naročje .. .«*^ in prepušča delavskim organizacijam več denarja za mezdne boje. Kristan je zagovarjal pravilnik s trditvijo, da nima pomena samo za delavstvo, temveč tudi za delodajalce, saj za štrajkajoče ne dopušča podpiranja in tudi v primeru izpora ne, s čimer ostane mestna občina nevtralna, saj »... več ne zahtevamo od nje . ..«.'" Z liberalnimi in klerikalnimi glasovi je bil sprejet Kristanov tekst pravilnika. Pri poro- čilih o delu občinskega sveta je bil objav- ljen tekst v več ljubljanskih časopisih, kar pomeni, da so bili Ljubljančani dobro obve- ščeni o Kristanovih prizadevanjih v občin- skem svetu.^" Sprejetje pravilnika in tudi njegovo de- jansko izvajanje v praksi pomeni organizira- no, čeprav simbolično pomoč mesta brezpo- selnemu delavstvu ne oziraje se na politično pripadnost tega delavstva. Za Kristana pa po- meni usipešno zaključeno akcijo za izboljša- nje delavskih socialnih razmer po poti mirne- ga boja preko meščanskih institucij, v na- šem primeru, preko ljubljanskega občinskega sveta. Kristanovo delo je bilo prekinjeno z njegovim odhodom v ZDA in izbruhom prve svetovne vojne. OPOMBE 1. ZAL (Zgodovinski arhiv Ljubljana), Ljub- ljana, Reg. I., fase. 1575, fol. 79 in sledeče. — 2. Ibidem. — 3. ZAL, Ljubljana, Cod. III/70, fol 272 in sledeče — 4. ZAL, Ljubljana, Cod. III/70 fol. 305 in sledeče. — 5. Ibidem. — 6. France Kre sal, Nekateri načini reševanja delavskih social nih vprašanj na Slovenskem do leta 1922; Pri spevki za zgodovino delavskega gibanja, 1973, št.' 1—2. — 7. Izračim na podlagi tedenskih poro- čil o tržnih cenah živil v Ljubljani, ki jih hrani ZAL, Ljubljana, Reg. I., fase. 1626. — 8. Vlado Valenčič, Arhivski viri za zgodovino starejše ljubljanske industrije; Publikacija Razstava sta. rejše ljubljanske industrije, 1973. leto. — 9. ZAL, Ljubljana, Cod. III/70, fol. 289. — 10- ZAL, Ljub- IJMia, Cod. III/71, fol. 127—132. — 11. Brezpo- selnost v Ljubljani, Slovenski narod, št. 25, 31. 1. 1914. — 12. ZAL, Ljubljana, Cod. III/71, foL 377—378. — 13. Dva milijona za brezposelne. Zar- ja, št 795, 30. 1. 1914. — 14. ZAL, Ljubljana, Cod. III/71, fol. 377—378. — 15. ZAL, Ljubljana, Cod. III/72, fol. 48, 59—62. — 16. Ibidem. — 17. Ibidem. — 18. Ibidem. — 19. Ibidem. — 20. Ob- javili v celoti 9 komentarjem: Slovenski narod, št. 33, 1914. leto; Zarja, št. 804, 1914. leto; Slo- \'enec je objavil le krajše poročUo. 56 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 FRANCE DOBROVOLJC SEDEMDESETLETNIK : Z vidika Kronike bi mogli naslov pravza- prav napisati tudi takole: Profesor France Dobrovoljc — 25 let član uredništva in lektoi- naše revije. Ko so namreč stekla vsa priprav- ljalna dela za izdajanje Kronike in za sestavo uredniškega odbora, so organizatorji imeli v mislih tudi izbiro lektorja, ki naj bi skrbel za lep in enoten jezik v prispevkih. Vrsto let je bil sedež Kronike v Gosposki ulici 15, v znani Turjaški palači; prav tam sta imela svoje prostore tudi Slovenska knjižnica in njen upravnik, naš današnji jubilant, pred nekaj desetletji profesor francoskega in. slo- venskega jezika. Izbira lektorja potemtakem ni bila težavna, to še toliko manj, ker je profesor Dobrovoljc rad in z vso zavzetostjo prevzel novo nalogo. Od takrat do danes ni zamudil nobene seje in od takrat do danes mu je le malokatera vrstica pri lektoriranju ušla izpred oči. Upamo in želimo, da bi še vrsto prihodnjih let ne prezrl ničesar, kar bi ne büo lepo zapisano. Tu ne moremo nadrobno pisati o vseh pod- ročjih, kjer deluje naš jubilant, ker je tega veliko. Velja omeniti, da je bil več kot 12 let tajnik Slovenske maltice in je še vedno njen odbornik; še dlje deluje v Društvu bibliotekarjev Slovenije, kjer jje vrsto let vodil bibliograsiko sekcijo oz. komisijo. Ni pa le član uredniškega odbora Kronike, ampak je bü tudi sourednik in zvest sodelavec stro- kovne revije Knjižnice. Sicer pa se je ves zepisal raziskovanju Cankarjevega življenja in dela in je izdatno sodeloval s komentarji, bibliografijami in samostojnimi teksti pri Cankarjevih Izbranih delih. Zbranih spisih, prevodih, objavah za mladino in podobno. Znatne napore v tej smeri je strnil v znani in kvalitetni Cankarjev album, ki je izšel leta 1972. Pri vsem tem ne smemo prezreti njegovega siodelovanja pri Slovenskem bio- graskem leksikonu, pri vseh 8 zvezkih Encik- lopedije Jugoslavije, zlasti pa še pri novosad- skem Leksikonu pisaca Jugoslavije, ki mu je urednik za slovensko književnost in marljiv sodelavec. Manj je sodeloval pri Kroniki, kjer je s svojih dveh glavnih področij, ilirske dobe in cankaroslovja objavil dva prispevka: prevod članka Nov opis francoske Ljubljane iz 1813, delo franco^ega pisateljia in časnikarja Jeana Paiüa Bresa iz Limogesa, ki se je za časa Ilirije mudil v Ljubljani (1953), in Nov do- stavek k Cankarjevi bibliografiji (1954). S kraticama F. D. pa je napisal in memoriam Ob grobu našega sodelavca Rafaela Ogrina (1966). Ogrin je bil Vrhničan, sin cerkvenega slikarja Simona Ogrina, in je prispeval za Kroniko nekaj prav zanimivih doneskov za zgodovino vrhniškega mesta, pa tudi Dobro- voljčev rod izhaja iz vrhniške okolice, zato je kar nekaiko samo po sebi razumljivo, da se je naš urednik poslovil od človeka, ki je bil doma v Cankarjevi Vrhniki, bil pa hkrati dober poznavalec njene lokalne zgodovine. Celotni uredniški odbor Kronike čestita jubilantu in mu želi, da bi še naprej sode- loval pri reviji z isto vztrajnostjo kakor doslej ! Jože Som 57 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 PETINSEDEMDESETLETNICA FRANCETA OSTANKA — ORGANIZATORJA SLOVENSKEGA ŠOLSKEGA MUZEJA Februarja letos je višji strokovni sodela- vec France Ostanek dopolnil 75 let in je prav, da se tudi Kronika, časopis za slovensko kra- jevno zgodovino, ustavi ob tem visokem jubi- leju. France Ostanek je organizator Sloven- skega šolskega muzeja in je več kakor 40 let dela posvetil proučevanju slovenske šolske zgodovine, ne le v mejah slovenske države, temveč je posegel daleč nazaj v preteklost tja v 8. oz. 9. stoletje. Še danes proučuje vire in literarne izsledke o tem, kje je živel slo- venski rod in kaikšne šole so imeli ter dopol- njuje kartoteko šolskih kronik z novimi iz- sledki na ipodročju !slovenske šolske zgodo- vine. Ravnatelj France Ostanek se je rodil 6. fe- bruarja 1902 v Ljubljani v železničarski dru- žini. Osnovno šolo, gimnazijo in učiteljišče je obiskoval v Ljubljani, kjer je leta 1924 maturiral z odličnim uspehom. Po odslužit\'i vojaškega roka je bil brezposeln do oktobra 1925, ko je nastopil službo učitelja v Sodra- žici. Tu je služboval do leta 1929. V Sodra- žici je bU načelnik Sokola, kjer je vključe- val mladino v kulturno — športno življenje. Vodil je tudi penavi j alno šolo, kjer je dose- gel izredno lepe uspehe. Iz Sodražice je bil leta 1929 premeščen v Vodice nad Ljublja- no, kjer je prevzel mesto šolskega upravitelja do leta 1935. Poleg odgovornega šolskega dela je pričel z vključevanjem mladine v iz)ven- šolsko dejavnost. V izrazito klerikalnih Vo- dicah je ustanovil sokoisko četo, ki pa so jo oblasti kmalu razpustile zaradi sodelovanja nekaterih njenih članov s partijo. Sodeloval je tudi v Klubu prijateljev vaške kulture in ¦ drugimi naprednimi gibanji, ustanovil kmeč- ko — nadaljevalno šolo in bil tajnik občestva kmetsko-nadaljevalnih šol za dravsko bano- vino od 1931—1941. O svojem delu in o iz- boljšavah pri delu s kmečko mladino je ob- javljal zanimive izsledke. Zanj je desetletno poučevanje pomembno prvo obdobje ne le za poučevanje, temveč tudi za vključevanje v širše kulturno-politično življenje in neneh- no izpopolnjevanje in izobraževanje. S svo- jim delom ni pomagal samo pri izobraževa- nju šolske, temveč tudi izvenšolske mladine. Svoje izpopolnjevanje je pričel s študijem defektologije v Pragi, ki ga je moral preki- niti zaradi bolezni. Kot šolski upravitelj, v Vodicah je kljub zaposlenosti na šoli in pri pouku še hodil kot izredni slušatelj na ljub- ljansko univerzo, kjer je iposlušal predava- nja iz pedagogike, filozofije in kasneje še iz geografije in zgodovine. Tudi ta študij je mo- ral prekiniti zaradi bolezni in prevelikega psihičnega bremena. Vendar ga je še naprej gnala želja po lastnem izpopolnjevanju in raziskovanju slovensike šolske zgodovine. Leta 1935 je bil službeno premeščen za re- ferenta za manjšinske šole na prosvetni od- delek, ki ga je sam osnoval in vodil. Dejan- sko pa je prevzel organizacijo pri šolski druž- bi Sv. Cirila in Metoda, ki je slkrbela za za- mejske in obmejne šole. Od leta 1935 dalje do danes tj. polnih 40 let dela intenzivno na področju proučevanja šolske zgodovine na slovenskem etničnem ozemlju. Leta 1935 je prevzel še organizacij- sko vodstvo narodno-obrambne družbe in tes- no sodeloval z Manjšinskim inštitutom v Ljubljani. France Ostanek ni bil samo orga- nizacijski vodja družbe, temveč je proučeval problematiko nacionalnega vprašanja in imel po vsej. Sloveniji predavanja o nemških as- piracijah na slovensko ozemlje. Slovenijo je prehodil in prevozil počez in po dolgem, spo- znal je vse šole ne le na obmejnih področjih, temveč tudi v notranjosti. Pisal je članke in razprave, iäkal je stike s iposamezniki, ki bi 58 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 preko narodnoobrambne družbe pomagali šo- lam v obmejnih krajih. Dal je pobudo in tu- di sam sodeloval pri izdaji Kočevskega zbor- nika leta 1939, kjer so objavljene razprave o Kočevski in njenih ljudeh. Ta knjiga je bila zelo pomembna za narodno obrambno delo na Kočevskem. Kočevski zbornik je namreč prva slovenska knjiga, ki je obravnavala Kočev- sko. Družba sv. Cirila in Metoda je na Ostan- kovo pobudo izdala ta zbornik zato, da pri- kaže dejanski položaj na tem ozemlju. Poleg številnih člankov, razipirav, predavanj, analiz in statističnih pregledov, ki so izšli v družbe- nih koledarjih, je istočasno urejal Koledar Ciril-Metodove družbe od 1936—1941. Na tem položaju se je temeljito seznanil s problematiko nacionalnega vprašanja. Pisal in opozarjal je nanj v raznih publikacijah in razipravah ter se s svojim delom uvrstil med najvidnejše strokovnjake na področju narod- noobrambnega dela na Slovensikem v letih pred drugo svetovno vojno. Ob pričetku vojne je takoj načel stik z OF ter je bil član matičnega odbora prosvetnih delavcev v Ljubljani in na terenu, od leta 1944 pa je bil glavni poverjenik za učitelje v Ljubljani. Njegovo delo je bilo težko in odgovorno, vedno je bil z eno nogo v zapo- ru. Tik pred koncem vojne je bü aretiran in zgolj slučaju se je zahvaliti, da ni bila likvi- dirana skupina, ki jo je vodil. Po vojni so mu bile poverjene vidne in od- govorne dolžnosti. Bil je med prvimi organi- zatorji sindikata slovenskih prosvetnih de- lavcev in tajnik republiškega odbora. Kot odličnega poznavalca manjšinskega vprašanja so ga že avgusta 1945 poklicali v Beograd, da organizira manjšinski oddelek v zveznem ministrstvu prosvete. Ko se je vrnil v Ljubljano, je ponovno prevzel manjšinski oddelek v slovenskem ministrstvu. S svojim bogatim znanjem in poznavanjem manjšin- ske problematike je veliko pripomogel k pra- vilnemu reševanju manjšinskega vprašanja v Sloveniji. Leta 1947 je bil imenovan za glavnega in- špektorja za osnovne šole v ministrstvu za prosveto LRS ter zatem bil predsednik re- publiškega odbora prosvetnih delavcev LRS. Naslednje leto je bil izvoljen za poverjenika Oblastnega odbora ljubljanske oblasti, kjer je ostal do likvidacije leta 1951. Ob že ome- njenih dolžnostih je bü še od leta 1946—1949 odgovorni urednik Popotnika in njegov zad- nji urednik. To je njegovo drugo veliko obdobje, čeprav kratko od 1945—1951, pa vendar izpolnjeno z odgovornimi nalogami na vodilnih mestih. Poleg že omenjenih nalog pa je še vedno na- šel čas, da je pisal članke in razprave o manj- šinah na slovenskem in jugoslovanskem ozemlju. Tretje obdobje njegovega življenjskega in osebnega dela sega v čas od leta 1951 dalje. S tem se je začela njegova najpomembnejša razvojna doba. Slovenski šolski muzej je bil takrat brez vodstva in France Ostanek je pre- vzel dolžnosti ravnatelja ter vodil ustanovo do leta 1974. Zastavil je vse svoje sile za te- meljito organizacijo muzeja. Od ustanovitve leta 1898 je muzej preživel že nekaj kriz in prekinitev. Do nasprotij je prišlo, ko bi okrajna učiteljska društva morala prispevati del sredstev za vzdrževanje muzeja. K neza- dovoljstvu so pripomogli še neprimerni pro- stori vse do leta 1910, ko so gradivo shranili. In s tem letom je tudi prenehala dejavnost muzeja. Obnovljen je bil leta 1938 in vojna je prekinila njegov razvoj. Po osvoboditvi ko je bil muzej pono\'no oživljen, se je leta 1949 razširilo njegovo področje dela s tem, da je ustanova prešla od zbiranja gradiva samo za osnovne šole k zbiranju graiva tudi za sred- nje in strokovne šole. Ob nastopu Franceta Ostanka pa je SŠM dobil svojo današnjo do- končno vsebinsko in organizacijsko obliko, saj je zajel proučevanje vseh učnovzgojnih ustanov od vzgojnovarstvenih do visokih šol in fakultet. Sam je proučeval nastanke šol- skih muzejev v svetu) in je po zgledu Peda- goškega muzeja v Parizu reorganiziral in raz- delil Sloi\'enski šolski muzej na 3 oddelke: razstavno zbriko, pedagoško knjižnico in ar- hiv z dokumentacijo. Na podlagi zbranega gradiva za proučevanje zgodovine šolstva in pedagogike na Slovenskem je dosegel, da| je muzej leta 1960 dobil še naziv: dokumenta- cijski center za zgodovino šolstva. Svoje zgodovinske raziskave o šolsikih mu- zej'üi v svetu in kronološki pregled šoldkih muzejev v svetu in v naši domovini ter zgo- dovino Slovenskega šolskega muzeja in pre- gled muzejskih zbirk je opisal v publikaciji Slovenski šolski muzej, ki je izšla v Ljublja- ni leta 1956. Pri zbiranju in dopolnjevanju gradiva je opravil prav France Ostanelk delo, ki ga lahko izpelje odinole človek, ki ve, kaj hoče, in ki je svojemu delu predan do brezmejnosti. Velike zasluge ima ne samo na področju organizacije Slovenskega šolskega muzeja, temveč v celotnem jugoslovanskem merilu. Leta 1954 je izdelal program za teden muze- jev, ki je bil sprejet za vse muzeje v državi, prav tako tudi njegov predlog, da se muzeji bolj povežejo s šolo. V svojih člankih je pisal o pedagoških nalogah muzejev in kako naj bodo pripravljene razstave, da bodo po- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 59 nazor ile učno gradivo, ki ga v šoli obravna- vajo. Prav takO' morajo tudi muzealci upo- števati predznanje šolske mladine, da bodo razstave privlačne, zanimive in poljudno na- zorno prikazane. Njegova pobuda je bila tudi äkupna pove- zanost in dejavnost šolskih muzejev v SFRJ, ki je bila določena z zaključki, sprejetimi na skupnem posvetovanju šolskih muzejev v Za- grebu 4. 12. 1961. Na temelju tega posveto- vanja je bil leta 1962 siklican sestanek v Beo- gradu. Ostanek je izdelal tudi program, na podlagi katerega so vsi šolski muzeji v SFRJ sprejeli enotno koncepcijo. Bil je med prvi- mi pobudniki, da bi šolski muzeji v SFRJ izdali svoje skupno glasilo, ki je edina to- vrstna publikacija za zgodovino šolstva in prosvete. Doslej je izšlo devet številk Zbor- nika, kjer je sourednik in pisec razprav in člankov. Prav tako je tudi njegova zasluga poveza- va in sodelovanje z vrsto podobnih domačih in inozemskih ustanov, ki ju je v največji me- ri opravil sam in utrl pot svojim sodelav- cem. Pomembno delo je opravil pri pripravlja- nju občasnih tematskih razstav, ki jih je or- ganiziral sam ali skupno s sodelavci 69 ter je bil tudi urednik in mentor pri pripravi scenarija in pri ureditvi 18 katalogov s teht- nimi strokovno-znanstvenimi razpravami. France Ostanek je bil glavni inciator in ured- nik publikacije Osnovna šola na Slovenskem 1869—1969, ki jo je muzej izdal ob 100-letnici osemletne splošne šolske obveznosti na Slo- venskem. Kot urednik je zbral vrsto strokov- njaikov s področja šolske zakonodaje in zgo- dovine. Pri pripravi omenjene publikacije se je Ostanek izkazal tudi kot odličen organiza- tor in vsestranski in temeljit poznavalec slo- venske šolsike zgodovine. Ko so v letu 1971 Pedagoški inštitut. Zveza pedagoških društev Slovenije in Izobraževalna skupnost izdali publikacijo Osnovna šola na Slovenskem 1969—70, je bil v uredniškem odboru in tudi poročevalec za tekstni del. Trenutno dela z zunanjimi sodelavci — udeleženci in organizatorji šolstva v NOB — monografijo o partizanskem šolstvu na Slo- venskem. Dal je za to delo pobudo in je tudi glavni in odgovorni njegov urednik. Načrt monografije je tak, da bi iz arhivskega gra- diva, ki ga hrani Slovenski šolski muzej in sorodne institucije, dva avtorja obdelala eden osnovno in drugi srednjo šolo. Pri vsem svo- jem delu je tudi stalni sodelavec Slovenske- ga biografskega leksikona Slovenske akade- mije znanosti in umetnosti za podatke o pro- svetnih delavcih. Za njegovo široko razgledanost in temeljito poznavanje snovi, ki jo proučuje z vso znan- stveno resnostjo, je bil popolnoma zasluženo imenovan za višjega strokovnega sodelavca na predlog Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V svoji stroki je prejel najvišja priznanja: leta 1964 je bil imenovan za pe- dagoškega svetnika, leta 1966 je dobil Zagar- jevo nagrado in leta 1971 Valvasorjevo na- grado ob 150-letnici muzejstva na Sloven- skem. Najvišja odlikovanja, ki jih je prejel za organizacijo Slovenskega šolskega muzeja in vodenje dokumentacije za celotno slovensko etnično ozemlje, so bila naslednja: leta 1952 medalja zaslug za narod, leta 1956 red dela II. stopnje in leta 1972 zasluge za narod s srebrnimi žarki. Na svojem delovnem mestu je vsestranski vzgojitelj, ki je vzgojil in še vzgaja sode- lavce. Svoje bogato in neizčrpno znanje ne- sebično razdaja in je vedno pripravljen vsa- kemu svetovati. Ni mogoče v tem kratkem sestavku orisati njegove topline, zavzetosti in prijateljske na- klonjenosti ne samo do sodelavcev, marveč do vsakega, ki pri njem išče nasvete, pa naj bo to slučajni obiskovalec ali pa raziskova- lec šolske zgodovine. Rad pomaga in svetuje študentu pri seminarski ali diplomski nalo- gi in tudi preseneča še posebej s tem, kako pozna in obvlada vse v muzeju zbrano gra- divo s svojim izvrstnim spominom. Za Fran- ceta Ostanka velja v resnici beseda, da je Človek pisano z veliko začetnico, to, kar da- nes toliko poudarjamo in tudi pogrešamo — humanist na vsakem koraku. Njegovo delo prihaja do izraza tudi na pod- reočju njegove bogate bibliografije, saj je preko 200 razprav, poročil, ocen in predavanj povezanih z njegovim delovanjem v Sloven- skem šolskem muzeju. Ob visokem jubileju Franceta Ostanka mu želimo vsi tisti, ki ga poznamo in cenimo njegovo delo na področju slovenske šolske zgodovine, še mnogo zdravja in veliko ustvar- jalnega dela. Slavica PavUe 60 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV STARI MARIBOR SERGEJ VRIŠER m Med fotografijami, ki dokumentirajo po- dobo nekdanjega Maribora, zavzemajo za časi ob prelomu stoletja ipomembno mesto posnet- ki fotografskega mojstra Ferdinanda Weit- zingerja. Iz obrtnega registra izvemo, da je Weitzinger deloval od leta 1878 v Schillerjevi, današnji Gregorčičevi ulici št. 20, kjer je imel delavnico (»Photographisch artistisches Ate- lier«) in da so ga iz registra izbrisali leta 1901. Weitzinger ob svojem času ni bil edini ma- riborski fotograf. Po obsegu ohranjenih del, po krogu naročnikov in končno tudi po sami kvaliteti posnetkov pa lahko sklepamo, da je sodil med vidnejše delavce v svoji stroki. V posesti mariborskega muzeja je vrsta po- snetkov, ki nam predstavijo nekatere mestne predele in posamezne stavbe ob koncu 19. stoletja. Z naraščanjem gospodarske in in- dustrijsike vloge Maribora, prav tako tudi z dviganjem njegovega upravnopolitičnega in kultumoprosvetnega pomena se je mestna veduta pričela razmeroma naglo spreminjati. Podoba je, da so Weitzinger ju naročili, naj s fotografsko kamero bolj ali manj načrtno spremlja spremembe, ki so nastajale v urba- nistični rasti Maribora. Weitzinger j evi posnetki nam npr. prav zgovorno pripovedujejo, kako se je v letih 1890/91 spreminjal Stolni, sedanji Slomškov trg. Fotograf je posnel stavbo starega mest- nega župnišča in bližnja poslopja, dobro ve- ri oč, da bodo ta prostor preuredili in stavbe podrli. Za župniščem in župnijskim vrtom je zrasla leta 1886 arhitektura mestne hranilni- ce. Ta stavba je s svojo razsežnostjo ustva- rila novo zahodno stranico povečanega trga in je prav narekovala, da je treba nizke hiše pred njeno fasado spraviti s poti. Da so se v tem času že zavedali pomena fotodokumen- tacije, govori zlasti posnetek »hrbtne« strani župnijskega kompleksa, ki ga je fotograf na- pravil z nove hranilnične stavbe in sam po sebi ni pomenil nikakršnega zanimivega fo- tografskega motiva. Na Slomškovem trgu je Weitzinger foto- grafiral še druga poslopja, tako npr. nekda- nje vojaško skladišče, kamor se je preselila mestna župnija, in novo pošto, ki so jo zgra- dili leta 1894. Podobno je s kamero oveko- večil gradnjo frančiškanske cerkve, novo vo- jašnico v Mei ju, posebej znan pa je njegov posnetek Maribora z Meljskega hriba. Slomškov trg v Mariboru okrog leta 1890 (foto F. Weitzinger) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 61 Studenška brv v Mariboru (foto F. Weitzinger) Nekdanji veliki oltar v Studencih pri Mariboru, delo Jožefa Strauba (foto F. weitzinger okrog leta 1899) 62 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 Odkritje spomenika Franca Jožefa I. pred mariborsko kadetnico 1898 (foto F. Weitzinger) Dragocen je tudi Weitzinger j ev posnetek dravske brvi v Studencih pri Mariboru. Uso- da je hotela, da je ta brv kar trikrat spre- menila svoj videz. Postavili so jo leta 1885, med leti 1903/04 so jo morali zaradi okvar, ki so nastale ob visdki vodi, popraviti in preurediti. Leta 1941 je postala žrtev vojne, po vojni pa so jo bistveno predrugačili. Weitzingerju se moramo zahvaliti, da se je ohranil posnetek velikega oltarja iz Jožef ove cerkve v Studencih. Ne vemo sicer, ali je fo- tografija nastala, ker je fotografa zamikala Elikovitost oltarne kompozicije, ali pa je oltar posnel, ko so se pri tej cerkvi lodlcčili, da ga bodo podrli in zam.enjali z novim. Vsekakor se nam je s to fotografijo ohranil spomin na izredno umetnino. Ob času, ko so ise od ol- tarja poslovili, to je leta 1899, očitno niso bili takšnega mnenja. O njegovi usodi je odločal umetnostni okus časa in kakor v mnogih cerkvah so se tudi v Studencih želeli odkri- žati bahavega in preveč 'pos\'etnega baroka. Lazaristi so baročni oltar zamenjali z novim, ki je umetnostno povsem nepomembno delo. Kipe in dele oltarne arhitekture so shranili v depoju škofijsikega muzeja, kjer so umet- nine životarile vse do leta 1924, ko se je ško- fijski muzej združil z mariborskim mestnim m.uzejem. Vse do današnjih dni ni bilo znano, kdo je avtor studenškega oltarja. Zdaj. vemo, da ga je leta 1750 izdelal mariborski umetnik Jožef Straub. Kipi s tega oltarja, danes v mariborskem muzeju, so umetnine, ki nas pritegnejo vsaka zase s svojo monumental- nostjo in svojevrstnim ekspresivnim vide- zom. Moč !kiparjeve osebnosti pa nam prav približa šele fotografija, saj. spoznamo na njej razgibanost in scensko učinkovitost ol- tarne celote, ki je bila nedvomno ena najbolj domiselnih, če ne kar prva v vrsti Straubo- vih stvaritev. Ferdinand Weitzinger se je izikazal tudi kot dober kronist mariborskih dogodkov. Slika, Svatovska družba v mari- borskem gradu 1899 (foto F. Weitzinger) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 63 ki je nastala leta 1898 ob odkritju sipomenika Francu Jožefu I. pred mariborsJko kadetnico, nam mnogo pove o dogodku tistega dne. Do- godek, vsaj za mariborsike aristofcratsike kro- ge, pa je bila tudi poroka v gradu leta 1899. Bolj kot imena upodobi j enee v nas zanimajo noša, obnašanje ljudi in tudi način, kako so se postavili pred kamero. Ne nazadnje pa je vrednost posnetka tudi v tem, ker nam kaže grajske prostore v funkciji, za katero so bili nekoč narejeni. OPOMBA Arhivski podatek o F. Weitzinger ju je iz obrt- nega registra v Pokrajinskem arhivu v Maribo- ru, fotopasnetki so iz fotoarhiva Pokrajinskega muzeja v Mariboru. ŠE O VELIKI LJUBLJANSKI POVODNJI PRED PETDESETIMI LETI K članlku P. Vodopivca: Štiri slike velike ljubljanske povodnji pred petdesetimi leti (kronika 24, 1976, 112—115) želim dodati še kratko dopolnilo; k zapisom o povodnji, ki jo obravnava avtor v tem članku, bi morda labko dodali še ndkaj. omemb, ki zadevajo opisani dogodek. O pogostih povodnjih na Barju poroča že Dom in svet leta 1904,' ki objavlja tudi sliko ene največjih povodnji zadnjih let na Barju — iz leta 1895 ;2 poplavi na Barju sta tu po- svečeni še sliki Otoka na Barju ob poplavi' in Barske šole ob poplavi.* Ob tridesetletnici te poplave je v letu 1925 isto sliko kot Dom in svet (gl. op. 2) objavil tudi Ilustrirani Slovenec.^ Tam je tudi sicer v tem letu večkrat posvetil svoj prostor fo- tografijam takih katastrof v Sloveniji (ena podobnih je bila npr. poplava v Prekmurju oktobra 1925).» Prav za poplavo v septembru 1926 pa je zanimiv tudi Ilustrirani Slovenec iz leta 1926. Slikovne priloge o septembrski povodnji po Sloveniji najdemo v številkah Ilustriranega Slovenca 10., 17. in 31. oktobra.' Zadnja ome- njena številka Ilustriranega Slovenca objav- lja tudi zemljevid Slovenije, kjer je prikaza- na množina padavin v Sloveniji ob vremen- ski katastrofi z dne 27. septembra 1926.^ Cas te povodnji — 25. september 1926 — omenja tudi V. Manohin kot absolutni eks- trem dnevne množine padavin v Ljubljani za dobo od 1851 do 1936.» OPOMBE: 1. J. E. Rubin (I. Lah), Spomini na Ljubljan- sko Barje, DiS 1904, 343—351. — 2. Prav tam, 344—345. — 3. Prav tam, 405. — 4. Prav tam, 472. — 5. H. SI. I, 1925, 25. IV., št. 18. — 6. II. SI. I, 1925, 6. XII., št 50. — 7. II. SI. II, 1926, 10. X., št. 41, 346; 17. X., št 42, 354, 355; 31. X., št. 44;, 367; 8. 11. SI. II, 1926, 31. X., št. 44, 372. — 9. V. Manohin, Podnebje Ljubljane, Inav- guralna disertacija, Ljubljana, 1941, 33. 64 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 DELO NASIH ZAVODOV IN DRUŠTEV Maribor in njegovi ljudje na starih foto- grafijah. Razstavo z gornjim naslovom je priredil Pokrajinski muzej v Mariboru. Odprta je bila oktobra 1976 in je trajala do konca decembra 1976. Avtor razstave je bil dr. Sergej Vrišer, ki je uredil tudi bogato ilustriran katalog z uvodnim pojasnilom o zamisli in izvedbi raz- stave. Uvodu je dodana še besedna spremlja- va k slikam pod prijetnim naslovom »Spre- hod skozi čas«. Na tridesetih straneh se zvr- sti kar 222 reprodukcij razstavljenih slik s kratkimi podatki o motivu, času posnetka in kjer je bilo mogoče, tudi o fotografu. Bese- dilo in slike so tiskane na umetniškem pa- pirju v rjavordečkastem tonu, ki daje top- lino in svojevrsten značaj zlasti starejšim fo- tografijam. Kljub majhnim, navidezno utes- njenim reprodukcijam so motivi dovolj raz- ločni in ustvarjajo dokumentarno in trajno veljavo razstave v miniaturni obliki katalo- ga. Katalog nas seznanja, da so prispevale fo- tografije za razstavo razne kulturne ustano- ve iz Maribora in posamezne iz Ljubljane, pa seveda zasebni lastniki. Preslikave in pove- čave so izvedli R. Pučkova, M. Hochstäter in J. Mikuž. Razstava je bila osredotočena na fotograf- sko sliko samo, ki ni bua samo dodatna ilu- stracija k drugemu gradivu, kot je to običaj- no pri večini razstav. Edini eksponati te kul- turnozgodovinske prireditve so bile sodobno povečane in urejene fotografije, ki so po- peljale gledalca skozi zgodovino Maribora od leta 1848, ko se ipojavi to mesto na prvi, do- slej znani fotografiji, tja do leta 1945, ki po- meni z osvoboditvijo izjemno prelomnico. Avtor razstave dr. Vrišer pa fotografij, ki naj bi pomenile slikovit preplet mestnih ve- dut, dogodkov in obrazov, ni našel zbranih na kupu. Potrebno je bilo dolgotrajno in Skrbno iskanje in zbiranje, posebno če je šlo za mo- tive, ki so se šteli že od nekdaj za bolj dru- žinsko privatne in amaterske. Sčasoma posta- jajo tudi takšne slike zanimiv dokument. Razstava naj bi pomenila tudi pobudo za poživijeno zbiranje starejše fotografske do- kumentacije, ki se polagoma zgublja in uni- čuje. Prednost imajo seveda originalne slike, kjer pa teh ni, zadošča tudi tiskana repro- dukcija, ki dobi s povečavo novo mikavnost. Pri dosedanjih razstavah in tiskanih publi- kacijah so bili fotografi potisnjeni ob stran ali čisto v pozabo kot nepomembni obrtniki ali amaterji, ki ne zaslužijo imena. Maribor- ska razstava je dala hkrati s sliko priznanje tudi fotografom, s tem, da je navedla ime, kjer je bilo znano. S tem so dobili fotografi priznanje, da so ohranili, hote ali nehote, po- membno dokumentacijo ali celo likovno za- nimivo upodobitev. Razstava res ni imela na- mena, da bi upoštevala samo tako imenovano umetniško fotografijo. Toda v celotni doku- mentaciji so se pojavili motivi, ki so tudi po likovni strani prijetno presenetili. S tem je razstava nehote utrdila prepričanje, da je fo- tografija samostojen vizualni medij, ki ga ne kaže za vsako ceno vklepati v merila sli- karstva, temveč da ima svojo karakteristično moč ravno v zvesti dokumentarni govorici. V določenih primerih pa je pristno fotografsko oblikovanje s svetlobo in kompozicijo tako kvalitetno, da presega meje golega ddkumen- ta. Sem štejemo lahko več razstavljenih po- snetkov mariborskega fotografa D. Simon- čiča. S tem pa smo dejansko že na razstavi sa- mi, kjer' se počasi in ipolni pozornosti pomi- kamo od slike do slike. Razvrščene so klasič- no preprosto in pregledno na kovinskih pano^ jih, ki se vijejo skozi štiri dvorane. Prijetna in dobro premišljena razvrstitev!' In kdor je nevsiljivo opazoval gledalce, je videl živo za- nimanje, resne in vesele komentarje, izraze veselja in žalosti, dokaze človeške in narodne zavesti. To je zgovorna podoba usode nekega mesta skozi eno stoletje, govorica slike, ki je zvest odsev preteklosti, povezane z živo se- danjostjo. Mariborska razstava je dala pobudo, naj bi vsako slovensko mesto zbralo in prikazalo svojo podobo v starih fotografijah. Nastala bi kompletna zbirka, ki bi močno vplivala na našega delovnega človeka, hkrati pa bi dala kulturnim ustanovam pobudo za sistematično in strokovno zbiranje ter obdelavo fotograf- skega gradiva pod enotnim slovenskim vi- dikom. Mirko Kambie Znanstveno zborovanje in proslava oh 125- letnici rojstva Simona Rutarja (1851—1903), Tolmin, 9. in 10. oktober 1976. Dolg, ki so ga do velikega tolminskega ro- jaka še vedno imele domača dežela, znanst- vene in kulturne ustanove ter tudi širša druž- bena skupnost, je sedaj v veliki meri porav- nan. Da je bilo to storjeno, se gre zahvaliti obema organizatorjema. Goriškemu muzeju KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 65 in Kulturni skupnosti Tolmin in društvom slovenskih zgodovinarjev, etnologov, arheo- logov in geografov, ki so pripravili zborova- nje ter odkritje spomenika v čast Simonu Rutarju. Sobota je bila deloven dan. V šestih znan- stvenih referatih, ki jim je ves čas prisostvo- valo okrog 60 poslušalcev, strokovnjakov in ljubiteljev, so ugledni znanstveniki vsestran- sko osvetlili obširni opus Simona Rutarja ter okušali določiti njegovo mesto v posameznih znanstvenih panogah. Osrednje predavanje, ne le zato, ker je bil Rutar predvsem zgodo- vinar, je kot prvi imel prof. dr. Bogo Grafe- nauer, ki je ugotavljal Rutarjevo mesto v slo- venskem zgodovinopisju. Opisal je njegovo obširno delo, poudaril teme, kjer se je Rutar pri preučevanju slovenske zgodovine v svo- jem času odlikoval in deloma še danes in kjer je mišljena predvsem podrobna zgodo- vinska obdelava naših primorskih pokrajin. Ne gre prezreti, da je Rutar med prvimi pou- daril važnost določenih kategorij virov za na- šo zgodnjo srednjeveško zgodovino, tudi arhe- oloških ter predvsem to, da se je Rutar od- ločno zavzemal za enotno obravnavanje slo- venske preteklosti. Fran Kos je Rutarjevo delo ves čas visoko cenM. Ob koncu je pre- davatelj, izrazil prav ob primeru Simona Ru- tarja že staro zahtevo, da se pri nas že ven- dar izda zbornik z izbranimi razpravami in članki naših starejših zgodovinarjev. Prof. dr. Valter Bohinec je orisal Simona Rutarja kot geografa. Vsa njegova večja dela, ki veljajo kot historiografska, so hkrati tudi geografska, saj vsako vsebuje zelo podroben opis pokrajine z izredno množino topograf- skih podatkov, ki so bili povečini po Rutarju tudi »preverjeni na terenu« in ki imajo še danes svojo določeno vrednost. Za slovenske šole je Rutar pripravljal tudi učbenik za ze- mljepis in atlas, kjer je sicer imel svojevrstne pojme o pisanju tujih zemljepisnih imen. Med svojim službovanjem v Dalmaciji, ki je tra- jalo precej let, je Rutar napravil tudi več geografskih opisov tamkajšnjih krajev. Črne gore itd. O Rutarju kot arheologu je govoril referat dr. Jaroslava Sašia. Bolj kot o konkretnih Rutarjevih prispevkih s tega področja je go- voril o teoretskih podmenah arheologije te- danjega časa in hkrati tudi Rutarja. Omeni- ti gre, da je prav on »ustvaril slovensko sta- rinoslovje« ter pri tem objavil prvo slovensko arheološko terminologijo, opisoval in poro- čal o arheoloških najdbah na Kranjskem, pri Sv. Luciji, pisal posebno o sledovih rimskega gosix>stva pri nas, kjer je največ pozornosti posvetil rimskim cestam. Kot njegovo naj- važnejše arheološko delo naj omenimo »Rö- mische Strassen und Befestigungen« (1899, skupaj z A. Premersteinom). Pred popoldanskim delom predavanj, so si udeleženci zborovanja lahko ogledali razsta- vo Rutarjevih del, ki sicer ni mogla prika- zati njegovega celotnega dela, temveč le po- glavitne razprave, a vtis je bil kljub temu impozanten. Rutar jeva bibliografija, ki še ni popolna, šteje 255 enot, kar je za takratni čas mnogo. Od tega je 9 samostojnih knjig, 106 člankov, ostalo pa so zapisi, ocene, poro- čila, zemljevid in atlas. Drago Svoljšak je po- tem prebral referat prof. Zeljka Rapaniča, ravnatelja Arheološkega muzeja v Splitu, ki je opisal Rutarjevo delovanje v Splitu, ko je poučeval na tamkajšnji gimnaziji med leti 1881 in 1889 in hkrati aktivno delal v split- skem muzeju kot konservator. Na kratko je referat omenil prav to slednje, Rutarjevo ar- heološko in konservatorsko delovanje, hkrati pa tudi njegove odnose z mons. Buličem in pri tem nekatere nove poteze Rutar j eve osebnosti. Zanimiv je bil prispevek dr. Milka Mati- četovega, ki nam je skušal podati podobo Rutarja kot etnografa, kot zbiralca ljudskega blaga, kjer je Rutar prikazan kot uspešen zbiralec narodnih pesmi, pregovorov, zagovo- rov, šaljivih zgodb in podobnega materiala. Narodopisni opisi primorskih ljudi so prisotni v vseh poglavitnih Rutarjevih »zgodovinah«. Pri tem se je pokazalo, da je treba za ustvari- tev prave podobe Rutarjevega narodopisne- ga dela še podrobno in temeljito pregledati njegov arhiv v starih fondih, ki je še domala neizkoriščen. Značilen in pričakovan je bil zadnji refe- rat, ki je nosil naslov »Tolminska v delih Simona Rutarja« in ki ga je podal glavni po- budnik zborovanja, ravnatelj Branko Maru- šič. Dotaknil se je vseh Rutarjevih predhod- nikov, ki jih je izjemno zanimala tolminska preteklost ter so se poskušali tudi že s pisa- njem zgodovinskih prispevtkov. Rutar. je upo- števal zgodovino svoje ožje domovine v mar- sikaterem svojem delu, toda višek v tem pred- stavlja njegova »Zgodovina Tolminskega«, njegova prva knjiga, izšla leta 1882. V ne- kem smislu je bila ta knjiga Rutarjevo živ- ljenjsko delo, saj je živel zanjo že cd zgod- njih dijaških let, neprestano zbiral gradivo zanjo in še danes predstavlja v svoji kategori- ji izjemno delo, ob izidu pa je doživela nede- Ijeno priznanje. Rutar je pri pisanju uporabil tudi tolminski graščinski arhiv, ki je danes verjetno izgubljen, če se ne bo slučajno na- šel kje v Italiji. Predavatelj je omenil tudi veliko vlogo, ki jo je »Zgodovina Tolminske- 66 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 ga« imela v utrjevanju narodne zavesti ob naši zahodni meji ter popularnost, ki jo je uživala. To velja še za današnji čas, saj je knjiga doživela pred nekaj leti faksimiliran ponatis in ljubitelji Rutarja, tolminske pre- teklosti, so jo razgrabili. V razpravi, ki je sledüä predavanjem, sta se oglasila le dva diskutanta. Viktor Vrbnjalc iz Maribora nam je v obširnem prispevku predstavil malo znane Rutarjeve stike s štajerskimi Slovenci, posebej pa njegovo razmerje do Davorina Trstenjaka. Profesor Janez Dolenc iz Tolmina je naglasil po- men Rutarjevih del za slovenske pisa- telje, ki so zgodovinski dkvir svojih ro- manov in zgodb ter zgodovinske osebno- sti jemali prav iz Rutarjevih knjig. Pred- vsem sta bila to France Bevk in Ivan Pregelj. Naj tu omenimo še to, da se je Simon Rutar poskušal tudi na Uteramem področju, vendar so bili ti poskusi le prilož- nostne narave, a so zanj značilni. Za zgodo- vinarsko publiko utegne biti zanimivo to, da bodo vsa predavanja in diskusija objavljena v prihodnji številki Goriškega letnika, kar je napovedoval ravnatelj B. Marušič, ko je ob koncu zborovanja poskusil oceniti njegovo delo. V nedeljo dopoldne so v Tolminu lodkrili Simonu Rutarju spomenik, delo akad. kipar- ja Negovana Nemca. Po kulturnem sporedu se je približno polovica udeležencev sobot- nega zborovanja odpeljala na ekskurzijo po Baski grapi, ki je doživela svoj vrhunec vi- soko gori v Rutu pod tolminskimi gorami. V prisrčnem vzdušju, ki je bilo značilno tudi za zborovanje prejšnjega dne, so se udeleženci seznanjali s preteklostjo in sedanjostjo Bas- ke grape in posebno Ruta, tega svojevrstnega naselitvenega otoka v deželi Simona Rutar- ja. Bogata spoznanja je grenila le slutnja, da utegne ta del Tolminske kmalu ostati brez svojih prebivalcev. Boris Mlakar Razstava: »Gimnazije in njihov pouk na Slovenskem do srede 19. stoletja« v Sloven- skem šolskem muzeju v Ljubljani. Stopnjo splošnega in še zlasti kulturnega razvoja nekega naroda je mogoče med dru- gim ugotoviti tudi po razvitosti njegovega šolstva. Za slovenski narod, ki so ga v zgo- dovini močnejši sosedje ogrožali v njegovem obstoju, to velja še toliko bolj. Prav šole v njegovem materinem jeziku so ga ohranje- vale, krepile narodnostno zavest, vzgajale prepotrebno domače izobraženstvo. Srednje šole na slovenskem ozemlju so imele pri tej borbi slovenskega naroda za obstanek po- membno mesto. Tega dejstva se je zavedal kolektiv Slo- venskega šolskega muzeja v Ljubljani, ki je pripravil razstavo o razvoju gimnazij in nji- hovem pouku na Slovenskem do srede 19. stoletja. Razstavo so odprli 24. novembra 1976. Gradivo zanjo je strokovno obdelal kustos muzeja Jože Ciperle, pri tehnični ureditvi razstave pa je sodeloval akademski kipar An- ton Demšar. Slovenski šolski muzej še vedno nima po- trebnih prostorov za svojo dejavnost, še zla- sti so problem prostori za razstave. ZatO' si člani kolektiva pomagajo na ta način, da postavljajo dele razstav v vhodni veži, dele na hodniku in le nekaj razstavnega materia- la je prikazano v pravi razstavni dvorani. To seveda zahteva še dodatno premišljenost v postavitvi. Tokrat so to pomanjMjivost premostUi ta- ko, da so v prej omenjenih prostorih pred- stavili posamezne etape razvoja srednjih šol in gimnazij. V vhodni veži so prikazali uvod- ne panoje s prikazom srednjeveškega šol- stva; te so spremljale v vitrinah ustrezne knjige z zgodovinskimi razpravami, ki se na- našajo na to dobo. V notranjem hodniku je prikazano najprej obdobje protestanskega srednjega šolstva, dalje pa obdobje jezuitskih gimnazij. Panoje s prikazom omenjenih ob- dobij spremljajo ustrezna zgodovinska dela. V razstavni sobi so prikazane naslednje stop- nje v razvoju gimnazij: prehod gimnazij, v državne roke in z njim povezana gimnazijska reforma Gratiana Marxa, srednje šolstvo Ilirskih provinc in obdobje po avstrijski re- okupaciji našega ozemlja do leta 1848. Tu dopolnjuje panoje poleg zgodovinskih del tu- di arhivsko gradivo, ki ga delno hrani mu- zej, delno pa si ga je izposodil v Zgodovin- skem arhivu Ljubljane in Arhivu SR Slo- venije. Predvsem gre za spričevala, urnike in sezname učencev. Panoji zanimivo prikazujejo razvojne faze srednjega šolstva. Na njih so zastopane vse pomembne osebnosti, povezane z razvojem gimnazij, prav tako so prikazane značilne li- stine, panoje pa poživljajo sodobni prikazi življenja v šolah. Spremni tekst k posamez- nim obdobjem in k slikam zgoščenO| in pre- gledno prikazuje razvoj omenjenih šol. Razstavo spremlja likovno zelo učinkovit katalog z razpravo Jožeta Ciperla o gimnazi- jah v prikazanem obdobju. Ciperle je pre- gledno podal zahtevno in obsežno snov raz- voja gimnazij in protestantskih srednjih šol pred njimi, prav tako pa zasluži vso pohvalo KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 67 in pozornost njegova natančna razčlenitev vsebine pouka v posameznih obdobjih. Že v samem uvodu v razpravo je navedeno, da se avtor tokrat ni ukvarjal s statističnimi po- datki o dijakih, njihovi narodnosti in social- nem poreklu, čeprav je tudi iz razstavljenega gradiva mogoče ugotoviti, da je šlo v veliki večini za dijake slovenskega rodu. Prav ta- ko ima avtor namen nadaljevati svoje razi- skovanje in obdelati razvoj gimnazij v na- slednjih obdobjih. Katalog zaključuje biblio- grafija zgodovinskih del, ki se nanašajo na temo razstave. Zbrala jo je Tatjana Hojan. Razstavi je vsekakor uspelo prikazati po- memben del zgodovine šolstva na Sloven- skem, še posebno težo pa ji daje razprava v katalogu. Vsekalkor zasluži zanimanje tako ti- stih, ki so jim zgodovinska vprašanja blizu, kot tudi širše javnosti, še zlasti danes, ko se z usmerjenim izobraževanjem obdobje gimna- zij, kot smo jih poznali, bliža koncu. Takapre- lomnica pa je še en vzrok več, da potegne- mo črto pod neki zgodovinski pojav, izlušči- mo značUnosti in še posebej tiste prvine, ki bi mogle koristno zaživeti tudi v novih razme- rah. Andrej Vovko Razstava »Dijaški in študentski domovi« v Slovenskem šolskem muzeju. Z občasno razstavo Dijaški in študentski domovi smo zbrali gradivo, ki prakazuje, ka- ko je bilo na slovenskem ozemlju v pretek- losti do današnjih dni ipoSkrbljeno za mladi- no, ki se je šolala zunaj domačega kraja. Domove oziroma internate so v preteklih stoletjih odpirali najprej pri samostanskih šolah, zatem dobrodelna društva, ki so jih upravljale verske družbe in tudi posamezni meceni, ki so svoje imetje zapustili v ta na- men. Te ustanove niso bili domovi V današ- njem smislu, z izjemo internatov pri samo- stanskih šolah. Drugi domovi so bile sirotiš- nice, v katere so sprejemali sirote brez star- šev in nezakonske otroke. Namen sirotišnic je bil vzgojiti sirote v ponižne, bogaboječe podanike. Tudi v ljubljanski sirotišnici so usposabljali sirote po tem načrtu s poučeva- njem verouka, nemškega branja, pisanja in računstva, deklice pa še v pletenju in prede- nju ter drugih ženskih ročnih delih, da so lahko opravljale dela v plemiških in meščan- skih hišah. V drugi polovici 19. stoletja je bila usta- novljena Vincencijeva družba, ki je pričela z organiziranim karitativnim delom tudi v Sloveniji. Namen družbe je bil podpirati rev- ne družine, bolnike, vdove in sirote, pred-j vsem pa so se zavzemali za zanemarjene otroke. Znani sirotišnici Vincencijeve družbe sta bili na Spodnjih Poljanah v Ljubljani, kas- neje Marijanišče in današnji Dom mladine v trgovini in gostinstvu. Dom Ivana Canlkarja, Zavod SR Slovenije za šolstvo in Slovenski šolsiki muzej. Druga največja sirotišnica je bil Lichtenthurnov zavod, današnji Dom sred- nješolk Anice Cemejeve. Dijaki srednješolci, ki so se odločali za teološke študije, so imeli že v prvih znanih kolegijih, semeniščih in kasnejših internatih zagotovljeno vso osikrbo. Mnogo težje pa so se prebijali drugi dijaki gimnazijci v srednješolskih središčih po vsej Sloveniji. Velika nevarnost je pretila slovenski mla- dini, ko je v drugi polovici 19. stoletja nem- ško šolsko društvo Südmark pričelo v Mari- boru, Ljubljani, Celju in Kočevju odpirati nemške dijaške domove, ki so imeli strupeno ponemčevalni načrt. Zato so učitelji po slo- venskem ozemlju v okviru svoje stanovske organizacije pričeli misliti na ustanovitev svojega dijaškega doma. Idejni pobudnik za ustanovitev učiteljskega doma v Ljubljani je bil učitelj Jakob Dimnik (ustanovitelj Slo- venskega šolskega muzeja), že leta 1894. Z uresničitvijo tega načrta bi se učitelji izog- nili pošiljanju svojih otrok v zasebne inter- nate verskih redov. Učitelji, vključeni v svo- je stanovsiko društvo, so 40 let zbirali sred- stva z raznimi prireditvami in prodajomarkic, namenjenih zbiranju finančnih sredstev za učiteljski konvikt, ki so ga odprli leta 1935. Tudi učitelji mariborskega stanovskega dru- štva so leta 1932 odprli učiteljski dom. V obeh domovih je bilo poskrbljeno, da so imeli go- jenci tudi primerno sodobno vzgojo. Vzgoja dijakov, ki so stanovali pri raznih dijas'kih gospodinjah v srednješolskih sredi- ščih v Kranju, Novem mestu in Murski So- boti, je bila prepuščena nekaterim vestnim ravnateljem. Ti so se zanimali za osebno živ- ljenje dij^ov in jih tudi nadzorovali. Večina teh dijakov pa je bUa brez pravega izven- šolskega nadzorstva. Z ustanovitvijo slovenske univerze se je povečala dodatna skrb za bivanje študentov v Ljubljani. Novo ustanovljena država ni z ustanovitvijo fakultet tudi preskrbela štu- dentom iz krajev zunaj Ljubljane primerne- ga bivališča. Izjema je bila medicinska fa- kulteta, ki ji je dr. Oražen v oporoki zapustil svojo hišo v Wolfovi ulici. Nekaj študentov pa je dobilo stanovanje v Akademskem ko- legiju. V mnogo težjem položaju za bivanje v mestu so bile študentke; te so morale za- sebnikom, ki so oddajali sobe, poleg plače- j 68 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 vanj a najemnine tudi pomagati pri raznih hišnih opravilih. Društvo Dom visokošolk se je zavzelo in dobilo v Gradišču nekaj sob, kjer je dobilo 27 študentk svoj drugi dom. Večina domov je po letu 1945 še vedno slu- žila svojemu namenu zlasti zato, ker so vzgoj- noizobraževaine potrebe v prvih povojnih letih narekovale hitrejše usposabljanje stro- kovnih kadrov. Poleg starih domov so odpi- rali nove, ki so delovali in še delujejo delo- ma v starih stavbah z neprimernimi in ne- funkcionalnimi prostori. Razstavno gradivo za vseh 60 domov za učence srednjih šol nam prikaže njihovo ma- terialno stanje. Šolska mreža domov se je skrčila od leta 1951, ko je bilo v 177 domovih 17.330 učencev, na 60 domov z 12.817 učenci. Zmogljivost domov je izrabljena do skrajno- sti. Tudi objekti, ki jih je kar 25 še iz prejš- njega stoletja in imajo povprečno častitljivo starost 216 let, so skrajno neprimerni. Čeprav je bUo po vojni zgrajeno za domove 22 ob- jektov, je od teh le 15 grajenih namensko. Neprimerno materialno stanje domov je sprožilo širolko zasnovano družbeno akcijo za sanacijo sedanjega stanja in za zidavo novih domov na 'podlagi srednjeročnega programa. Na razstavi so tudi pr&azani načrti za grad- njo treh prepotrebnih domov, katerim bo po prioritetnem redu sledilo še 20 novih dom- skih objektov. Namen razstave je bil poleg prikaza sedan njega stanja domov tudi muzejski. S to raz- stavo je muzej pridobil za dokumentacijo potrebno gradivo, kajti te ustanove so sestav- ni del vzgojnoizobraževalnega procesa v naši samoupravni socialistični družbi. Slavica Pavlic KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 69 NOVE PUBLIKACIJE Časopis za zgodovino in narodopisje, nova vrsta 10. (XLV) letnik 1974, prvi zvezek; Ma- ribor 1974, 214 str. Spomladi 1972 je GG Maribor začelo gra- diti cesto iz Razvanja na Pohorje. Ker je no- va trasa ogrozila piano in gomilno grobišče na Lepi ravni, je gradnjo spremljal tudi ar- heolog Staniko Pahič. Odkritih je bilo sedem planih žganih grobov. To je v primeri z veli- kostjo grobišča malo, vendar zopet toliko, da je Pahiča napotilo k študiju vseh dosedanjih izkopavanj in ga pripeljalo do novih zaključ- kov, ki jih objavlja v razpravi Poštelsko gro- bišče. Na njem je izlkopavalo že več arheo- logov od konca 19. stoletja dalje. Podatki so seveda pri marsikaterem izmed njih zelo po- manjkljivi, vendar je sinteza vseh pripeljala avtorja do naslednjih zaključkov: gradišče ni nastalo kot obrambna postojanka (Schmid), V resnici je veliko starejše. Grobni inventar kaže na obdobje žamih grobišč. Družba je bila še sorazmeroma nediferencirana. Glede gomil načenja Pahič vrsto vprašanj, ki pa jih je zaradi pomanjkanja podatkov prisiljen pustiti odprta. Poskus cenitve poštelskega prebivalstva po grobovih ga pripelje do skle- pa, da bo treba poiskati še precej zlasti pla- nih grobov. Neposredna soseščina planih gro- bov in gomil je avtorja napeljala tudi na to, da skuša, zaradi pomanjkanja materiala sicer silno previdno, rešiti tudi vprašanje prehoda, oziroma odnosa med kulturo žamih grobišč in starejšo železno dobo v tem delu Štajer- ske. Jože Koropec opisuje v članku Srednjeve- ško gosipostvo Rogatec preteklost gradu in trga. Po smrti grofice Heme je prišlo v roke krške škofije, ki ga je dajala v najem. Med najemniki so bili tudi Celjani, ki so jih na- sledili Habsburžani. Interesantni so podatki urbarja iz 1566, davčni seznami iz let 1571 in 1573 ter protokol komisije, ki je 1576 po- pisala stanje v gospostvu. Na njihovi podlagi podaja prerez gospodarskega in socialnega položaja kmetov. O protestantizmu v prestolnici slovenske Štajerske piše danes že pokojni Jakob Rich- ter v članku Maribor v reformacijski dobi. Prvi sledovi nove vere se pojavijo v mestu ob Dravi leta 1528. Nerodnosti katoliških du- hovnikov so dale razširjevalcem Lutrovega nauka še več možnosti za delo. Verski boji v Mariboru postanejo ostrejši, ko obe cerkvi dobita novo krajevno vodstvo 1587. Zaradi ukrepov deželnega kneza se v mestu niso mot- gli močneje usidrati, dokončen obračun z nji- mi pa je bil nemogoč, ker so imeli svoj cen- ter na gradu Betnava. Njihovo likvidacijo je povzročil šele prihod deželne protireforma- cijske komisije s škofom Brenner jem na če- lu. Richter zaključuje, da so bili akterji na obeh straneh tujci, pri čemer so jih vodili tudi gospodarski interesi. Slovensko prebi- valstvo ni bilo angažirano, reformacija pa ni- ma zveze s širjenjem germanizacije. Jože Mlinaric opisuje v članku Žiče 1595 ' do 1782 ipredvsem gospodarsko plat življenja »prve in hkrati najstarejše naselbine kartu- zijanskega reda ne le v Srednji Evropi,« am- pak tudi »na ozemlju srednjeveške nemške države sploh.« Reformacija je namreč grozi- la, da bo za vselej pretrgala nit življenja tej redovni hiši, za trideset let je v njej življe- nje celo ugasnilo, grozila ji je usoda, ki jo je doživela danes edino živa kartuzija Ple- terje. Nadvojvoda Ferdinand in papež Kle- ment VIII. pa sta se zedinila in tako se 1595 začenja zadnje, skoraj dvesto let trajajoče obdobje. Avtor opisuje gospodarstvo samo- stana na dva načina. Na eni strani poda ob vsakem opatu kratko oznako njegovih (ne) uspehov pri krepitvi življenjskih moči samo- stana, na drugi pa na podlagi inventamih po- pisov prereze v določenem trenutku. Do leta 1692 so imeli redovni predstojniki srečno ro- ko pri vodenju te velike redovne skupnosti, ki pa je bila tudi nekakšen gospodarski gi- gant svojega časa; nakup konjiške graščine pa jih je pahnil v dolgove, iz katerih se do Jožefovega posega niso več rešili. Zdi se nam potrebno posebej poudariti Mlinaričevo ugo- tovitev, da je trditev, da je bü samostan ob razpustu siromašen, napačna. Očitno je, da ukinitev nekaterih redov pri nas ne pomeni le ukinitve teh redov. S propadom njihovega imetja smo izgubili v mnogih ozirih. Nevzdrž- no je naziranje o samostanih kot temnih, ne- življenjskih in preživelih institucijah, preveč lepih in svetlih stvari je büo v njih, da bi v njih kraljevala tema. Marjetica Simoniti-Setinc piše v sestavku O notranji opremi gradu Podgora o intarzi- ramh vratih iz začetka 17. stoletja, o rezljani, x-zidani omari iz konca istega stoletja in dvojnih intarziranih vratcih, ki so tudi iz za- četka 17. stoletja; ta je Pokrajinski muzej v Maribom kupu leta 1972. Nekdaj so služila kmečkemu dvorcu v bližini Raven na Koroš- kem. Predmeti so pomembni ne samo zara- di svoje lepote, ampak tudi zaradi dejstva, da je oprema naših gradov in dvorcev v glavnem 70 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 raznesena in uničena. Ce si njihovo podobo lahko predočimo, pa o njihovi opremi naj- večkrat fantaziramo. V sestavku, ki obeta nadaljevanje Iz zbirk pokrajinskega muzeja v Mariboru, predstav- lja Sergej Vrišer skupino portretov plemiške rodbine Attems. Gre za enajst slik, ki so bile do konca druge svetovne vojne v gradu v Slovenski Bistrici. Avtor je mnenja, da po umetniški, slikarstki moči ne zdrže primerjave z našimi pomembnejšimi portreti iz konca 18. stoletja. Slike so pomembne predvsem kot dokument o ljudeh in njihovi noši iz druge polovice 18. stoletja. Izredno zanimiv in po svoji zvrsti še bolj. redeik je članek Franceta Filipiča Mosa Pija- de: Marto vska revolucija s podnaslovom Predstavitev Pijadejeve satirične pesnitve o marčnih demonstracijah leta 1934 v mitro- viški kaznilnici. Pesnitev, ki obsega skoraj 300 verzov, je avtor opremil z obširnim uvo- dom, v katerem nam predstavi čas njenega nastanka, tekst pa je objavljen v prepisu in fotokopijah. Dodana so tudi pojasnila. Vseka- kor gre za izredno pomemben dokument, ki ne kaže samo življenja v kaznilnicah predap- rilske Jugoslavije. Zdi se nam, da je veliko pomembnejša slika o razmerah znotraj par- tije, o gibanjih in strujanjih, o katerih je zelo malo znanega. Na koncu naj omenimo, da prvi zvezek po- pularnega CZN prinaša še vrsto krajših član- kov: Stanislav Kos se je poklonil spominu pokojne dr. Steletove, Franc Sebjanič je av- tor Opombe k protestantskemu vizitacijskemu zapisniku iz leta 1627, Anton Leskovec poro- ča o mariborski podružnici Zgodovinskega društva za Slovenijo za obdobje 1964—1972, Sergej. Vrišer o Pokrajinskem muzeju v Ma- riboru v letih 1966—1973, Bruno Hartman o Visokošolski in študijski knjižnici v Maribo- ru 1967—1972, Jagoda Kajzer pa našteva ti- ste institucije, s katerimi zamenjujejo mari- borske kulturne ustanove CZN. stane Granda i Jadranski koledar 1977, 256 str. Trst izda- ] lo ZTT pod pokroviteljstvom SKGZ. Uredil Jože Koren. V mesecu decembru 1976 je izšla nova šte- i vilka Jadranskega koledarja za leto 1977. Ta | publikacija, ki redno izhaja že od leta 1948,. je namenjena vsem Slovencem, živečim v Ita- liji, in prinaša pregled dogodkov, kot so se vršili v teku leta 1976. Opozarja tudi na bist- vene probleme slovenske manjšine v Italiji in na njen položaj, ki ga osvetli s primerjavo razvoja narodnih manjšin drugod (Slovenci v Avstriji in Madžari v Sloveniji). Poleg član- kov v uvodnem delu, ki so namenjeni poli- tičnemu pregledu, pa sodelujejo še številni avtorji z bolj ali manj znanstvenimi prispev- ki iz zgodovine, geologije, etnologije, litera- ture itd. Uvodni članek že vrsto let pripada Borisu Racetu, predsedniku SKGZ. Osimski spora- zum in njegov pomen za slovensko manjšino je tema, ki je bila v letu 1976 najbolj aktu- alna. Avtor sam ugotavlja, da je to prelom- nica v zgodovini zamejskih Slovencev. Ta pot- litični zapisek pa dopolnjuje S. Renko v se- stavku »Od Pariza do Osima«, kjer prikaže rezultate 30-letnega obdobja po podpisu in ratifikaciji mirovne pogodbe iz leta 1947 med Italijo in Jugoslavijo. Drug pomemben dogoddk v Italiji v letu 1976 so bile volitve v rimski pariament. O tem piše Karel Šiškovič, ki nazorno primerja volilne rezultate in nam ipodaja dovršeno sli- ko političnih gibanj v Italiji v zadnjih letih. Drago Košmrlj je prispeval članek o zboru neuvrščenih v Colombu. Jaka Stular in Boro Borovič sta pisala o koroških Slovencih in o gradiščanskih Hrvatih. Sledijo poročila o delu raziskovalnih insti- tucij v zamejstvu (NSK in SLORI), nato pre- gled slovenskega tiska v Italiji za leto 1975/76 in zapisek o slovenskih šolah in vrtcih. Zanimiva je razprava I. Gamsa »Furlanski potresi 1976 kot naravoslovni pojav«. Z zgo- dovinskimi prispevki sodelujejo avtorji z obeh strani meje. Tako Drago Pahor v član- ku »Iz svojih vstajamo moči«, posega v konec 19. stoletja, ko je bila ustanovljena Ciril-Me- todova družba v Trstu in ugotavlja njen po- men pri uveljavljanju slovensikega šolstva. Prispevek Bruna Hartmana o beguncih iz Primorske, ki so se naselili v Mariboru in okolici, ter s svojo prisotnostjo obogatili kul- turno življenje na Štajerskem, posega v za- nimivo in še neobdelano problematiko pri- morskih izseljencev v matični domovini. Sledita še dva prispevka z zgodovinsko te- matiko. Boris Valentič podaja pregled prebi- valstva Trsta od leta 1800—1921, Marko Ob- lak pa objavlja seznam slovenskih zadrug na Primorskem. Branko Marušič zajema v prispevkih o Trenti in Šentviški planoti celotno zgodovi- no teh dveh področij. Kljub temu, da pri- spevka nista pretirano obširna, bralcu le pu- stita neko celotno sliko razvoja od prvih na- selbin do današnjih dni. Kot zadnjega naj omenim še prispevek Al- • berta Rejca, ki posega v prvo svetovno vojno in to na območju soške fronte oktobra 1917 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 71 V koledarju zasledimo tudi tri članke, po- svečene v letu 1976 umrlim sodelavcem Ja- dranskega koledarja in to Srečku ViUiarju, Albertu Rejcu in Franu Vatovcu. Prispevke sta napisala J. Koren in B. Marušič. Metka Gombač Revolucionarno delavsko gibanje v Slove- niji v letih 1921—1924. Referati z znanstvene- ga posvetovanja v Ljubljani 6. in 7. junija 1974, Partizanska knjiga — Znanstveni tisk, Ljubljana 1975, 198 str. Inštitut za zgodovino delavskega gibanja in PZE za zgodovino na filozofski fakulteti sta ob 50-letnici trboveljskega spopada z Or- juno pripravila v sodelovanju s CK ZKS znanstveno posvetovanje, katerega namen je bil, z različnih strani osvetliti razvoj revolu- cionarnega delavskega gibanja v Sloveniji v letih 1921—1924. V pričujoči knjigi je zbra- nih 12 referatov s povzetki v nemščini in en diskusijski prispevek s tega posvetovanja. Tematsko lahko referate razdelimo v 3 sku- pine. V prvo skupino lahko uvrstimo referat Bo- risa Ziherla »Fašizem in revolucionarno de- lavsko gibanje«, v katerem avtor postavlja razvoj slovenskega delavskega gibanja v le- tih po prvi svetovni vojni ter njegov spopad z Orjuno v svetovni okvir, ter referate, ki ob- ravnavajo jugoslovansko napredno delavsko gibanje kot celoto iz različnih aspektov, ta- ko na primer referat dr. Slavoljuba Cvetkovi- ča »Savez komunističke omladiné Jugoslavi- je« (1921—1924), referat dr. Dušana Lukača: »Slovenački komunisti u naporima za nacio- nalnu afirmaciju južnoslovenskih naroda u teoriji i praksi KPJ 1921—1924. godine«, ki obravnava razvoj stališč KPJ do nacionalne- ga vprašanja v Jugoslaviji s posebnim ozirom na prispevek slovenskih komunistov k le-te- mu, dr. Branislav Gligorijevič pa je v svo- jem referatu obdelal vpliv protifašistične or- ganizacije Orjune na revolucionarno delav- sko gibanje v Jugoslaviji. Drugo temo obsegajo referati, ki obravna- vajo delavsko gibanje na področju jugoslo- vanske Slovenije v tem obdobju. Dr. Vasilij. Melik obravnava v referatu »Delavske stranke na volitvah« 1920—1927 uspeh delavsikih strank na volitvah v konsti- tuanto 1920 in relativni neuspeh le-teh na vo- litvah za narodno skupščino 1923, 1925 in 1927 s posebnim ozirom na raziporeditev gla- sov delavskih strank v industrijskih centrih. Dr. Miro Stiplovšek analizira v svojem pri- spevku »Razvoj neodvisnih strokovnih orga- nizacij na Slovenskem 1921—1924«, razvoj sindikalnega gibanja v Sloveniji. Dr. France Kresal na podlagi statističnih podatkov v svojem referatu »Socialnopolitič- ni in materialni položaj delavstva 1921—1924« ugotavlja poslabšanje le-tega, hkrati pa tudi spremembe v zaposlitveni strukturi sloven- skega prebivalstva v Jugoslaviji v tem času. Dr. Janko Prunk obravnava »Zvezo de- lovnega ljudstva« v Ljubljani (oktober 1922 do aprila 1923) kot posebnost v razvoju ko- munistične partije Jugoslavije v Sloveniji. V tretjo skupino lahko uvrstimo referate, ki obravnavajo razvoj delavsikega gibanja oziroma posamezne njegove aspekte v posa- meznih slovenskih pokrajinah. F. Filipič obravnava delavsko revolucio- narno gibanje na Štajerskem, dr. Tone Zorn odnos avstrijskega delavsikega gibanja do slo- venskega vprašanja na Koroškem od plebi- scita do leta 1925,1 Dušan Nečak odmeve tr- boveljskih dogodkov v primorskem časopis- ju, Branko Marušič pa je v svojem prispev