PBIHDBSKI DHEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE KER BODO IZ VOLITEV IZŠLI SAMO OBČINSKI ORGANI OBLASTI, ZAHTEVAJO TRŽAŠKE DEMOKRATIČNE ORGANIZACIJE, ZDRUZENE V SLOVANSKO-ITALIJANSKI LJUDSKI FRONTI, ZANJE NAJŠIRŠO AVTONOMIJO IN PODELITEV NAJVECJE OBLASTI, TAKO DA BO OMEJENA OBLAST OKUPACIJSKIH SIL. (Iz votivnega program a Slov.-ital. ljudske froute) Leto V . Cena 15 _lir_ -l0 jugolir - 2.50 din TRST petek 20. maja 1949 ššmrt iašs Svoboda narodu S (Govor tov. Stoke na tržaškem radiu II.) Obči'nske volitve, njihova pri-Prava, potek v olivne kampanje, *“5 to nam govori, da je pred na-f11 en« izmed tistih borb za Trst, i se še vedno nadaljujejo. Zato bi bilo napačno, ako si ne bi bi/i na -osnem o njihovem pravem nu m pomenu. Občinske volitve ■iso zgolj lokalnega pomena, tem-več so prešle meje našega ozemlja. .‘ct° ie potrebno poudariti, da je ‘■e,sani razpis občinskih volitev .1senje mirovne pogodbe z Itali-j0> ki predvideva, da se na našem etemlju najprej razpišejo demo-^ratične politične volitve in šele n teh volitvah izvoljeni organ bi 10ral razpisati občinske volitve. K° ugotavljamo to kršenje ene-l ■ .^med demokratičnih načel 2askegtt statuta, moramo takoj datj jCja je vojaška uprava Z azom 345 ponovno grobo prekr-' ® demokratična načela s prizna-lE!r vol'vne pravice deset tisočem turt' ^ nim°j° državljanstva in 1 ne votivne pravice na podla-J ^ovne pogodbe. To je bilo Ueno namenoma na škodo de-kratičnih množic našega ozem-Prt tem ni treba še posebej i Udarjati, da so te osebe begunci kak>ritepenci tako '2 Jugoslavije -or iz Italije. Z istim ukazom ^ se hkrati tudi še z ostalimi u-W in drugimi raznimi ovirami ve- tisočem in tisočem domači-_ rojenih Tržačanov in borcem k?i fašizmu prauica, da se izve- * Tin o tem j*-* prihodnjih volitvah občine, ki so sad njihovega iioo’ ^° in kako nai upravlja nji■ tolit, dan m truda njihovih prednikov. 'a’H namen razpisa in izvedbe Pr eV. postaja zato iz dneva v •>!*.” tesnejši. Italijanski imperiali-ikn olj m°čni podpori angle-le- ^a ameriškega okupatorja ob ini zaigrati novo karto. Ta Prizem se nikakor ne more zaJlazniti z dejstvom, da je bil v 1 v°fai poražen, ter da so bt-lj_, faaške demokratične množice j.” e sile, ki so sodelovale pri zmolile na? nacifašizmom v Trstu ter jyti nad samim italijanskim im-lalizmom. JMovmeriški imperializem je naše demokratičnih množic atlami ?zemlja vključil cono A v marshnil ?akt' P°tem ko 3° 3* Vizi' 2irai ter hoče sedaj z re-ifal?0 ,n'r°vne pogodbe deti duška iče lmA;e,nu šovinizmu. To stali-i0(jL°-’rj°hujskaškcga imperializma tUro *}aše ozemlje v nevarno avun-n,._ ,'n nam pripravlja premnoga c'-*t'idevia zla. ITIM IJSill SlOII.il AL UIIDSIIE F za občino MILJE uS‘°uansko IrC ‘ °1fa italijanska ljudska Postavlja spričo teh dejstev *eki °'!e.m volivnem programu na-V-* 7,10rajo prednjačiti demo- tn_e,Uu gibanju, ako hočemo prečit- ■* imperialistične načr- tih. Zavei Hi nam nalaga, da ponov- •ičn;?'®n^7no pred vsem demokra- . 'bi sve*—" *- ______________ •____ dstavlj, t>ouJr v Evropi. Zato stopamo v borb0 0 kampavijo in na v Aišče z 9odh Za sP°što van je m ir v na po-L" je glavna nala zahteve, Pre(js" ^etom to nevarno igro, ki Zq Jh,®u^°_ Pretnjo in nevarnost niu Se z nio zagotovila Trstu in *!:Pg ozemlju možnost gospodar- Bostanja>ZV ‘ dela’ mru in t!a' ^°n9^^jai°č ta dejstva 9>e naša P°ja)llii hkrati v borbo za, vsak °b(in-i.1^ 9*as *n za vsak sedež v da j. upravah, ker se zaveda, ^tena dolžnost, da s teh se-t:žrip *Tda}fafa borbo za d emokra- služila za izdajstvo in za prodajanje življenjskih interesov našega ljudstva njihovim novim dolarskim gospodarjem Ti samozvani «rešitelji» naroda, f;i jih zelo dobro poznamo še iz časa fašizma, ko so zaradi svojih posebnih interesov upogibali hrbtenico rimskim gospodo m, hočejo sedaj nadaljevali svoje izdajalsko početje v raznih taborili sovražnikov našega ljudstva še iz časa narodno-osvobodilne borbe. Ti vitezi ((narodne strpnosti)) pa so največji sovražniki bratstva, ki ga je naše ljudstvo ustvarilo v borbi proti fašizmu, nacizmu in vsem njegovim hlapcem. Toda naše ljudstvo ima dovolj sile in moči za borbo proti vsem tem večkratnim izdajalcem, ki so lesno povezani z gospodujočim imperializmom, največjim sovražnikom ljudstva. Tem izdajalcem odrekamo vsako pravico, da bi govorili o narodu, kajti narod, ki mu hočejo rezati zopet hlapčevski kruh, jih bo sodil. Naša dolžnost je tudi, da s tega mesta razkrinkamo pred našim ljudstvom tudi razbijaško delo Vidali-jeve skupine, ki ga po zloglasni resoluciji IU vrši pod krinko interna-cionalizma med našim demokratičnim prebivalstvom. Med Slovenci so za pridobitve narodno-osvobodilne borbe posebno nevarni razni avanturisti Bidovčevega tipa, ki bi hoteli iz naše zgodovine načrtno izbrisati in oblatiti vsa tisto, kar si je naše ljudstvo s krvjo priborilo, kar je našemu ljudstim najsvetejše, a to so tisti najlepši dnevi, ki so bili hkrati tudi najgrenkejši, ki pa so v naši zgodovini zapisani z zlatimi črkami. Ti ljudje za vedno služijo italijanskim reakcionarnim krogom ih vsem izdajalskim pritepencem našega naroda, služijo imperializmu z razbijanjem največje pridobitve narodno-osvobodilne borbe: slovansko-iic.lijanskega bratstva in enotnosti S strupenim šovinizmom in s svojo hinavsko politiko razdvajajo naše ljudstvo in so dosegli tisto, česar ni bilo mogoče doseči imperializmu in njihovim agentom z vsemi njihovimi policijskimi sredstvi. Zato bo na junijskih volitvah vsal; glas, oddan za Slovansko-lta-Vjansko ljudske fronto, pomenil obsodbo vseh odkritih in prikritih sovražnikov našega demokratičnega gibanja, vseh pritepencev ir. izdajalcev ter njihovih pajdašev! Z glasovanjem za našo Ljudsko fronto bodo vsi pošteni volivci in volivke obsodili vse razbijače demokratičnih vrst v borbi prot: imperializmu in tako doprinesli k borbi proti imperializmu in novemu fašizmu! Z glasovanjem za Ljudsko fronto bo vsak demokrat slovenske in italijanske narodnosti glasoval za enotnost demokratičnih mr.ržic našega ozemlja! Glasovati za Sloransko-ilc-lijansko ljudsko fronto pomeni visoko dvigniti borbene tiad!c:je naše Osvobodilne fronte ir. naše narodno-osvobodilne oorbei To pa pomeni hkrati borbo preti vsem tistim, ki hočejo zatemniti najveličastnejše dni naše zgodovine. Glasovati za Slovansko-italijcn-sko ljudsko fronto pomenj utrjevati slovansko-italijansko biatsivo, največjo pridobitev narodno-osvobodilne borbe na našem ozemlju! Živelo bratstvo slovanskega in italijanskega ljudstva! Živela enotnost vsega demokratičnega ljudstva v borbi za demokracijo! Živela Slovansko-Haiifanskd ljui- 1. FURLANIC (FURLANI) DORE (SALVA-TORE), delavec iz Škofij 220. 2. VELJAK (VEGLIA) LAZAR, delavec’ iz Stramara 882. 3. JAMŠEK (GlANI) JOŽEF, krojač iz Plavij 169. 4. BABIC (BALBI) ALEKSANDER, delavec iz Milj - Calle Senesi 1. 5. HROVATIN (CREVATIN) PAVEL, zidar iz Škofij 188. 6. COK (ZOCCHI) CVETKO (FLORIANO) kmet iz Plavij 161. 7. LOREDAN ANICETO, uradnik iz Beloglava 123- 8. SANCIN FRANC, krojač iz Škofij 218. 9. HROVATIN (CREVATIN.) BOLESLAVA gospodinja iz Badihe 209. 10. HROVATIN (CREVATIN) MIRKO, kmet iz Badihe 207. 11. SANTIN MARIJA, gospodii ja iz Hrvatinov 108. 12. PRELC JOŽEF, mizar iz Rabajeza 90. 13. STURMAN ANGEL, delavec iz Jelarjev 431 14. LOREDAN IVAN, kmet iz Oreha 49. 15- KOROŠEC JOŽEF, trgovski pomo'nik iz Premančana 315- C00.000 kmetijskih delavcev stavka v Italiji IH tanini*®«! mjata« ii vojski Fašistično organizacijo organizirajo stavkokaza ob podpori policije, ki napada stavkajočo delavce - Stavka se vedno bolj širi RIM, 19. — Včeraj se je v vsej Padski nižini in v rimski pokrajini začela velika stavka kmetijskih delavcev. Ker so vsi poizkusi za mirno rešitev spora in za začetek pogajanj za delovno pogodbo 2 milijonov kmetijskih delavcev bili zaman, je na sto tisoče kmetijskih delavcev začelo s stavko in prenehalo z vsakim delom v vseh kapitalističnih podjetjih. V vsej Padski nižini stavka okoli 600 tisoč delavcev, v rimski pokrajini Pa okoli 30 tisoč. Tem se bodo prihodnje dni pridružile ostale pokrajine Srednje in Južne Italije. Skupno s kmetijskimi delavci in dninarji stavkajo tudi polovinarji ter mali neposredni obdelovalci. Od jutri dalje bodo stopili v stavko tudi kmetijski delavci pokrajini Bari Kljub temu. da so fašistične stavkokaške organizacije, ki so jih organizirali velepose:*-'iki in kle-rus. z letali trosile let.ke ter pripeljale iz drugih krajev delavce, je stavka popolna, kor so delavci sprevideli pravi namen teh sovražnikov delovnega ljudstva. Kakor vedno, je tudi to pot policija v službi veleposestnikov povzročila nerede. V okolici Milana ie surovo napadla skupino delavk, ki so skušale preprečiti stavkokazom, da bi šli na delo. Pri tem sta bili dve delavki ranjeni. Tudi v Neaplju se nadaljuje stavka kovinarjev. Danes pa je bila od 7, dalje proglašena 24-urna splošna stavka vseh kovinarjev in mehanikov, kot protest proti odpustitvam. Tudi osebje zakladnega ministrstva je stopilo v vsej Italiji v 24-urno stavko, da doseže povišanje doklad. Tudi danes je policija povzročila nove incidente v številnih krajih v Lombardiji. Fašistične organizacije prevažajo delavce iz drugih krajev in jih skušajo s pomočjo policije namestiti. Temu pa se odločno upirajo stavkajoči delavci. V bližini Milana je neki orožnik pri spopadu s stavkajočimi delavkami ranil neko delavko v nogo. llsmrlitev Timuknattisa Melja grsam stndiKatov bila lansko leto odgodena po posredovanju glavne skupščine OZN. Monarhofašisti sami priznavajo, da so enote demokratične vojske mečno napadle sedež 558. bataljona v Beriu v Trakiji. Ne povedo pa seveda v svojem poročilu, da so imeli 269 mrtvih in ranjenih. Na Peloponezu, kjer so po zatrjevanju atenske vlade enote demokratične vojske že davno zatrte, se še vedno najde «kakšen» partizan. Tako se hvalijo monarhofašisti, da so na Peloponezu zajeli dva demokratična voditelja in ju pripeljali pred sodišče v Tripolisu. Ker trde, da je bil prvi že dvakrat obsojen na smrt (verjetno v odsotnosti), drugi pa celo petnajstkrat, potem ju pač gotovo po tolikih smrtnih obsodbah ne bodo pomilostili, ampak povečali število demokratičnih borcev, ki so dali svoje življenje za svobodo grškega naroda. Dva druga voditelja pa je obsodilo na smrt sodišče v Kalamati, prav tako na Peloponezu. V monarhofašističnem parlamentu so včeraj sprejeli spremembo čl. 11. ustave, tako da je odslej državnim uslužbencem prepovedano stavkati. Kanton, 19. — Agencija Reuter poroča, da je preko 20 tisoč mož nacionalistične vojske na položa. jih ob meji Kiangsija prestopilo h kitajski narodno-osvobodilni vojski. Z njimi je prestopil tudi general Ličjen, bivši šef policije v Kantonu. Vajaški opazovalci so mnenja, da ima lahko ta dogodek težke posledice za obrambni sistem Kantona. Z odlokom generalnega štaba v Šanghaju je doslej prepovedano civilnim osebam kretati se po vseh šangnajskih cestah na obrežju reke Vangpu. iacils V TRIPOLIS, 19. — Včeraj zjutraj so bile v Tripolisu velike manifestacije, na katerjh je domače prebivalstvo izrazilo svoje zadovoljstvo, ker je skupščina QZN odbila britanski predlog, ki je slonel na sporazumu Bevin-Sforza o bivših italijanskih kolonijah. Vslilve v Belgiji 26. junija BRUSELJ, 19. — Belgijski princ regent je danes prebral v parlamentu odlok o razpustu obeh zbornic. Volitve bodo 26. junija, novoizvoljeni parlament pa bo pričel z delom 12 julija. Zavod za i v - Drup/. ----- -v* - 4&U eia tjuu- , Dfnci i-e na*c0a ljudstva. Mg,^j.a fr0„(a s Komunistično partijo "anjjL. .1 fjl smo vključeni " rs, jLahfanski ljudski v Slo- - - Ul) .--- fr0nti’ ‘Jag,0 1 Priliki ponovno postav- ^gaVF'ed demokratični svet in J ”l° pred njim vse tiste kr i- i^rirn^u^6 v°faike uprave, s ilvlkniL j0 naie osnovne in ,c°bog i prar’ce- Strnjeni v O- ilcikni ni 3ronti, ici je zvesta tra- • bom narcdno-osuobodilne bor- nali,W zvesti «** varji slovansko- »fianio :lgn bratstva, ker se ra- "bili g' s’”° združeni z do sled-nar’ > tr'r da bomo edino tako >lar0rlBn"(n®a^ u borbi tudi za naše Slot Pravice' fat^rnn0 * italiianska ljudska "'inii. - v°dstvom zmagoslavne s‘icne Partije Tržaškega naših*! ,umstr° Za nada/jeva-( , bebenih tradicij. V tej Op0r!.OF temeijno podlago-.'“dsibo j l'°dila slovensko " nacij0 zn,a^ nad *dne x°m, "o« -• da na čelu! Smrt fašizmu Svoboda narodu! LONDON. 19. — V dobro obve-ščenih krogih misjijo. da bi izključitvi Zilliacusa in Solleya iz laburistične stranke lahko sledila izključitev Lesterja Hutchisona, ki je sedaj na propagandnem potovanju po ZDA v zvezi z organizacijo za svetovni kongres miru. Silen orkan nad Beogradom BEOGRAD. 15, — Sinoči je nad Beogradom divjal silen orkan in stvorila se je velika vodna tromba. Vihar je povzročil veliko škodo v beograjskem predmestju. Štiri ose be so bile ubite, 25 pa je bilo ranjenih. Okoii 21.30 je voda naglo na-rastla in ogrožala veliko število ljudi. Toda zaradi hladnokrvnosti narodne milice, vojske in prebivalstva se je preprečila hujša nesreča. Vse ranjene so takoj odpeljali v bolnišnico. Deset od njih se je lahko takoj vrnilo domov. Ljudska ATENE, 19. — Včeraj so usmrtili I oblast se je takoj zanimala za lju. voditelja grških sindikatov Timuk- di, ki so bili prisiljeni zapustiti nakisa, enega izmed sindikalistov, stanovanja, in organizirala se je čigar izvršitev smrtne obsodbe je pomoč za oškodovance. BEOGRAD, 19. — Pri ministrstvu za zunanjo trgovino FLRJ sc ustanovili zavod za zunanjo trgovino, ki ima namen slediti in preučevati politiko zunanje trgovine ter režim zunanje trgovine med Jugoslavijo in drugimi državami. Do sedaj je ta zavod izdal številne brošure gospodarsko-zemlje-pisnega značaja ki se nanašajo na vse države ljudske demokracije, na najvažnejše kapitalistične države in na vprašanja organizacije mednarodne trgovine, na Marshallov načrt, ter številne monografije o velikem številu ključnih člankov o svetovnem gospodarstvu in trgovini. MOSKVA — Ministrski svet SZ in CK VKP (b) javlja, da je umrl včeraj v Moskvi prof. Aleksander Seačko v starosti 75 let. Bil je eden izmed veteranov boljševiške partije ter član akademije za medicino ter akademijo pedagoških znanosti. BUENOS AIRES. 9. — Argentinski parlament je odobril vzpostavitev diplomatskih odnosov z Jugoslavijo in Irsko La lingua batte dove il derite duole Ze mnogo mesecev je minilo, od- , Toda kljub temu bi hotel zaglušiti | Vprašamo Vidalijeve »internaciona-. stične, kar ne bi bila smela storiti kar so nas Vidalijevl razbijači v svo- j svojim pristašem ušesa z omenjeno jem glasilu v dolgih uvoonikih raz-1 (razo, s katero bi hotel prikriti po-glasili za ncadaveri politicin. No, od 1 trebo borbe za spoštovanje mirovne lakrat so bili večkrat prisiljeni posvečati naši Ljudski ironti premnoge večkolonske naslove z ogabnimi in strupenimi članki izpod njih in s tem ponovno dokazali, kako zgrešena je biia ta njihova pravljica o »eadaveri pogodbe Pri tem pa gre še dalje in se zadnje čase jezi na italijansko reakcijo, češ da je on pač boljši in poštenejši borec za «italijanstvo» Trsta kot pa italijanski šovinisti in fašisti, kajti — fašizmom e .j Poziva zato vse za-ttua nbvc našega borbenega . do a po2*l!ie svojo borbe-> t],„.ol:rePe bratstvo in enot-•Icin,, ,na Rovanški N>n ,TFožica,ni >n bm, ki u”1 d* ,v» i mi in italijan-v borbi proti ti! ""Otrin!/ b oče jo to bratstvo 'ez° uničjtiPoti fcafo‘šno koli p re- Shor°j bi\; urni. odued omenjati jti^faristn,, 'Ufr rnznik političnih , ... 'Julijanskih blokov in i?»J« nia,’! 5°, Poskusili govoriti k d,Jvu r !>,.c ,nu slovenskemu politiciH. In tako so prav zadnje dni : ^ega sjcer jih faliranih imperialističnih zahtevah ter izrabljajo predvo-livno kampanjo za slavljenje vsega tistega, kar je dovedlo Italijo do poraza. Medtem ko MSI kandidira fašistične hierarhe po okupiranih deželah med vojno, kot je n. pr. znana fašistka, ki je vodila ženski fascio v Ljubljani, je «Blocco it a-liano» nalepil plakat z dvema obupanima rokama na dnu cfoibes, ki se stegujeta proti njeni odprtini. «Non dimenticate» je naslov tega plakata. Da: «Nc pozabite», pravimo, ne pozabite, tržaški demokrati, da je politika, ki jo propagira italijanska šovinistična in fašistična reakcija v Trstu, danes tista politika, ki je dovedla pred devetimi deti do svetovnega klanja in ki ie imela za posledico, da so pod vodstvom prav takšnih ljudi, kakršni so današnji kandidati na fašistič- nih listah, skozi štiri leta razbojniške fašistične tolpe naše ljudstvo klale, mučile in ubijale ter naše vasi požigale ter v goreče hiše metale žive ljudi: Ne pozabite, da obstajajo originalne fotografije vseh grozodejstev, fotografije, ki si jih morajo ogledati vsi tisti, ki niso imeli prilike videti teh grozodejstev na svoje lastne oči! Današnji pristaši iiKrsčan: «demokracije» pa so u tistih č smatrali, da je njihova člov ljubna naloga od časa do časa sameznike našega trpečega l stva spovedovati trenutek prej, jih je podrl od papeža in nji-g škofov blagoslovljeni fašistični nec. Njihova nesramnost gre d< tako daleč, da si upajo govori našem jeziku o svoji pravičr \n krščanski ljubezni, ki gre l da leč, da je pripravljena zahte na Bazovici celo... napajališča. 20. maja 1949 rantffsnio solin accusa Si svolge in questi giorni il processo ad un gruppo di lavo-ralori antifascisti delVeUnita Operaia» della Fabbrica Mac-chlne S. Andrea- Non sappiamo corne andra finire. L'esperiema di gnesti ultirnl annl iti questo campo ci inscgna perd a non essere otti-misti sil possibili freguenti ma-nifestazioni di lincoerenza» della politica degli imperialisti a Trteste. Cio, vonostante la riballione della nostra coscien-za, che reclatna Vassoluzione di tutti i processandi con la formula aperche il fatto non co-stitutsce reatos- Ma š appnnio anclie in vista di guesta seconda favorevole ipotesi che siamo spinti ad af-fermare che non bas/a Vassoluzione, che d poco venire as-soltl per non essere stato il fatto reato. La gravitd della questiona sta nella serie di arresti di antifa-scisti. Nelle sistematične ineri-minazioni di tutti gli episodi e le azioni della guerra di libera-zione e delVinsurrezione popo-lare triestina< e degli uomini che ne furono i protagonisti. II fatto del processo agli elementi delVorganizzazlone anti-fascista della Fabbrica Macchi-ne deve essere inguadrato nel piano generale delVazlone imperialista contro le forze della democrazla, deli’antifascismo, contro gli elementi piti in vista della classe operaia. Lo sviluppo di guesto piano dimostra che il capitalismo an-che qui a Trieste mira al »sep-pelllmento vergognoso» detla lotta partšgiana, alla condanna del suo fondamento ideologico e sociale, alla denigrazione dedi uomini che la rappresenta-no per poter infine ristabilire integralmente il vecchio stato dl cose e riabllitare uomini e metodi del vecchio regime fa-scista. Per questo non sl da tregua agli antifascisti consegucnti e si rlesumano, oggl, i fatti della guerra di liberazlone prospet-tandoli, dove e quando si pub, in una luce dlversa, offuscan-doll con la calunnia e Valtera-ztone della veritd. Lhmperialismo e i suoi pala-dlnl locali puniano al capovoi-gimento detla situazione politica, glurldica e morale per poter al pošto dei responsabili del pili vergognoso e criminale regime che un popolo moderno abbla mai conosciuto, trascina-re davanti ai tribunali qut\rjli uomini che sl dovrebbero aver merltatt la stima ed ll rispetto dl tutti coloro che si pretendo-no democratici. per aver essi concorso alVabbattimento del nazlfascismo. E cosi la giusta causa deli’antifascismo. che do-veva accusare per i secoli e posta sotto- accusa. Si sono in-vertite le posizloni, e a esaltare Vopera della giustizia sono oggi quei raggruppamenti politici, quella stampa e queglt indivi-dui che dovevano rimanere sommersl per sempre dalVon-data di sdegno e di eseerazione dl tutta la famiglia umana. Ma la classe dominante, gib. sconvolta dalla vittoriosa guerra dl liberazlone, sviluppa il suo piano di rlstabilirnento Integrale ed assoluto del proprio potere attraverso la messa in accusa deli’antifascismo. ed e-sercltando, per le toffese» pati-te la sua vendetta di classe A Trieste partlcolarmente la cricca al servlzlo della borghe-sia rlcostrulsce la sua posizio-ne politica con Vappoggio delle forze delVlmpcrialismo stranle-ro e delle bande neofasciste. Vassurdo di una giustizia al di sopra delle classi st rivela in pleno e la classe operaia e tutti gli onesti democratici hanno una dimostrazlone pra-ilca di che cosa sia il potere. Quci lavoratorl, quei democratici e quegll onesti čitladint che hanno considerate esagera-te le leggl introdotte dalle forze partigiane e democratiche durante la insurrezione deli’Alta Italla e durante V insurrezione popolare di Trieste hanno oggi motivo per ricredersi. II capitalismo ha la sua legge, la legge del suo sistema e ha i suoi istituti di governo ed ha il suo metodo di esercitare il potere, e non ammette eccezioni alla loglca del suoi interes&l Nel 1945 le forze democratiche con alla testa i comunisti vinesvano, qul a Trieste come in tutto il mondo> la grande battaglia. ll nazlfascismo con le sue puntellature crollava fra il commosso entusiasmo di tutti i popoli della terra. L’antlfascl-smo doveva seppellire deflniti-vamente regime ed uomini e doveva soprattutto metodlca-mente distrmggere le cause che generano il fascismo. Per fattori e circostanze esu-lanti ad una posstblle analisi su di un breve articolo cid non si e potuto fare dapperttutto. Le conseguenze? Ognuno le pud valuiare. Tutti i piu peri-colosi ed ostinati fascisti, na-Zisti, ustascia e belogardisti a Trieste, in Italia, in Francia ed altrove sono liberi, diserimi-nati, riaoilitati, riassunti ai posti di comando e ricompensati per i adannls e le aseccatures subite. I responsabili della piu grande tragedia che Vumanito ab-bia conosciuto, coloro che per venticinque anni hanno tratto ogni beneficio dal regime fasci-sta, vissuti agiatamente dalla corruzione, esercitato privilegi, slstemati congiunti e parenti e tratti alti guadagni da ogni gesta fascista e che sono i rei di aver infettato il mondo di una dottrina politica ed introdotto metodi di governo medievali, antidemocrattci e di sfrutta-mento intensivo dei lavoratorl sono aggi quelli che accusano V antifascismo. Tutti i vecchi istrumenti della dominazione fascista sono oegi portati alla ribalta della vita politica triestina. mentre gli antifascisti. i partigiani e gli attivisti della guerra dl llbe-razione. gli ex condannati dal Tribunale Speciale, gli ex internati politici e conflnati e re-duci dei campi di concentra-mento, i congiunti dei martiri e ad essi si mlsconosce ogni merilo, ogni dlritto, si attribuisce delle colpe. II processo ai lavoratori della Unitd Operaia della F.M-S.A. e Vennesimo processo alla demer crazia. E’ il processo alla guerra di liberaziono ,il processo al-l’antifascismo e perclb il processo alla classe ofreraia e alla sua avanguardia, U Partito Co-munlsta- I lavoratori e tutti i sinceri democratici, tutto il popolo la-voratore in una parola, tragga-no da guesti fatti Vesatto inse-gnamento. I comunisti. gli antifascisti e tutti i democratici militanti considerino se la rottura del fronte popolare democratico, il ripudio e la denigrazione della glorlosa lotta combattuta dal proletarlato trtestino fino al lu-glio’1948. tl revistonismo e Top-portunismo introdottl nel mo-vimento della classe operaia triestina tramite la diffamasio-ne e i metodi fascisti da Vidall e sua cricca non siano una delle cause princlpali per cui i ca-pitalisti di Trieste siano oggi in grado di fare ll processo alls forze della democrazia. La battaglia zelettorale> in corso pub e deve rappresentare il terreno di intesa dl tutte le correnti veramente rivoluziona-rie e ricostruendo Vunitti del fronte democratico, fermare la marcia della reazione. B. P. Spletka zahodnih držav pred konferenco štirih Ratifikacija ntluntskegtt pakta v ZDA je v neumnosti, zato ju bodo odložili na čas po konlurenci - Kongres nemškega Ijudstua se bo začel u Berlinu 29. t. m. PARIZ, 1». — Nadaljujejo raz->vori med francoskim, ameriškim angleškim predstavnikom. 'A i izgovdri so zaviti v največjo taj-rst, kakor bo tajna «ločena» knn-renca Ueh zahodnih zunanjih nu-slrov, ki se bo začela v soboto. Kakor j« znano, se bo konferen-i štirih začela v ponedeljek Pri-xl ameriške delegacije pričakuje-i v soboto Sovjetsko delegacijo j vodil Višinski. Stela bo 70 člu-JV. Ameriški diplomat Haraldson, ki :upno z Jessupom prisostvuje razdorom, je izjavil, da je Jessup loročll francoskim delegatom, da , v ameriškem senatu nastale tež* DČe ln da sc je bati, da atlantski rkt ne bi dobil potrebne dvolret-nske večine za odobritev. Zato so runian, Acheson, Connal!y in Van* »nberg sklenili, da bodo odgodili [skusijo v senatu glede ratifikaci-> pakta ter v predstavniškem do-iu glede določitve milijarde in 1100 liltjonov dolarjev za vojaške doba-e atlantskim državam. Zato Je ameriška vlada razrešila ■ancosko vlado obveznosti, da do »Že ratifikacijo atlantskega pakta o sobote, t. j. pred konferenco Iti ih ministrov. Zaradi tega sc bosta prihodnjih tednih ameriški in rancoski parlament bavila name* to z zunanjo politiko s socialno m inančno zakonodajo. Izčrpno razlago o tej nenadni spremembi taktike ameriške vlade daje novinar Lippmnn v «Ne\v Ynrk Herald Tribtmen. ki pruvi, (la jc znesek, ki je predviden za vi juško pomoč, premalenkosten, da bi jamčil vojaško varnost držav Zč hodne Evrope. Samo ena modtrnu divizija stane 250 milijonov (do!ar jev. Pravi namen vojaških dobav je iskati v ten^ da si hočejo razne atlantske vlao. zajamčiti varnml v primerit političnih preobratov Drugič pa tudi v tem. da bo atneri škn vlada Imela možnost laže doseči. da zahodne države odobrijf obnovitev industrijskega potenciala Nemčije. Toda nemško ljudstvo, ki je pri volitvah delegatov za svoj kongres pokazalo, da ne bo dovolilo, da b Nemčija zopet postala oporišče za napad proti demokratičnim silam fp pripravlja nu svoj kongres, k bo 29. In 30. maja v Berlinu. Svet nemškega ljudstva poziva s tem v zvezi vse stranke in organizaciji Zahodne Nemčije, naj se udePžijo tretjega kongresu nemškega ljudstva. Namen kongresa je določiti skupno stališče za vso Nemčijo, za to da ne bo mogla pariška konfe lenca sklepati brez in proti volj nemškega ljudutvu. N« kongresu bodo izvolili tudi člane nemške de-I legaclj* za konferenco zunanjih ml j mstrov. TRŽAŠKI OIVEVINTIfC t/edno manj plina v Trstu zaradi nepopustljivosti delodajalcev Delavci oddelkov tovarne ILVA bodo imeli odslej dvourne protestne stavke - ILVA izdalo svoje poročilo - Še vedno nerešeno sporno vprašanje uslužbencev krajevnih javnih ustanov - Opozorilo brezposelnim delavcem Delavci IDVA. ki se zaman borijo že toliko mesecev za uresničitev svojih upravičenih zahtev, so svojo borbo v zadnjih dneh še poostri-li. Ker so delodajalci vztrajali pri svojem prvotnem stališču, so člani enotnega odbora v podjetju sklenili podaljšati kratke protestne stavke uslužbencev ILVA, in sicer tako, da bodo sedaj posamezni oddelki zapustili delo za dve uri, medtem ko »o bile do sedaj stavke samo enourne. Krogi delodajalcev bi hoteli vzbuditi med tržaškim prebival- stvom nezadovoljstvo zaradi stavkovnega gibanja delavcev ILVA, ki ovira redno dobavo plina za Tržaško ozemlje. Zato širijo tudi takšno mnenje, češ: «delavci prirejajo stavke in s tem kratijo plin tržaškemu prebivalstvu, čeprav so jim delodajalci ponudili takjne predloge. ki bi prav gotovo prispevali k izboljšanju njihovega sedanjega položaja«. No, če to upali, da bodo s takimj parolami lahko vrgli vso krivdo na uboge delavce ter da bodo tako prepričali prebivalce Trsta njihovih «poštenih» namenih, da bi «koristili» svojim uslužbencem, in o njihovih «skrbeh» za interese delavcev so se zelo motili. Prebivalstvo Trsta, ki seveda zelo občuti pomanjkanje dobave plina, dobro ve, da vodijo delavci ILVA pravično borbo za uresničitev svojih zahtev in da bodo to borbo nadaljevali, dokier jim delodajalci ne bodo ugodili. Zato tudi vedo, da nosijo odgovornost za sedanje stavkovno gibanje in s tem tudi za sedanje pomanjkanje plina samo voditelji tovarne ILVA, ki nočejo ugoditi zahtevam svojih uslužbencev, temveč vztrajajo pri svojih že vsakdanjih trditvah, češ da je položaj te tovarne zelo kritičen in da bi v tem trenutku vodstvo ne moglo povišati plač svojim uslužbencem. pošteno tržaško prebivalstvo, ki je že ob raznih prilikah dokazalo svojo solidarnost s stavkajočim delavstvom, je tudi t-.krat ob strani delavcev T.LVA t« jih bo prav gotovo podpiralo v njihovi borbi za pravice Včeraj zjutraj so odšli predstavniki sindikalnih organizacij t:a urad za delo, da bi razpravljali o rešitvi spornega vprašanja v tovarni ILVA. Ker nismo dobili še ni-kakega poročila o poteku pogajanj, bomo rezultate objavili v naši prihodnji številki. Včeraj zjutraj je vodstvo ILVA objavilo v nekaterih lokalnih jutranjih časopisih svoje poročil" o ipcmept vprašanju uslužbencev t* tovarne. V svojem poročilu opisuje vodstvo potek vseh pogajanj med sindikalnimi predstavniki in predstavniki združenja industrljcev za rešitev tega vprašanja ter ponovno poudarja, da bi mu bilo v danem trenutku popolnoma nemogoče ugoditi zahtevam svojih uslužbencev za povišanje pleč, pač pa je pokazalo vso svojo dobro voljo, da bi vprašanje rešilo na ta način, da bi izboljšalo plačo samo nekaterim delavcem, kar pa seveda delavci tovarne ni o hoteli «upoštevati». Vod-,tvo tovarne ILVA smatra sedanje stavkovno gibanje, ki «ovira in sabotira« proizvodnjo plina Trstu, za nezakonito. Ob koncu poudarja, da e je proizvodnja plina v zadnjem Času zelo znižala, in sicer samo za jeklarne za 65 odstotkov; dobava plina tržaškim potrošnikom pa se je znižala od 110 tisoč kubičnih metrov na 47 tisoč kubičnih metrov. Iz tega poročila je jasno razvidno, da ostajajo delodajalci pri svojem stališču ter odklanjajo tešitev vprašanja na tak način, kot so ga predlagal) delavci tovarne. Vodstvo tovarne bi hotelo stvar rešiti bolj «enostavno», s tem da b| izboljšalo plače lc nekaterim delavcem, vsi ostali pa b| se morali zadovoljiti s plačo ,ki jo do sedaj prejemajo. Torej so delavci tisti «egolsti», ki odklanjajo tako «pravi?r.o» užitev problema povišanja plač? In potem začnejo celo s stavkovnim gibanjem, ki ne gre nikakor v račun vodstvu tovarne — takšni nehva-ležnežl. Ob koncu svojega poročila zaključuje vodstvo: «Ce proučimo ves položaj, ki je nastal v tovarni ILVA zaradi stališča delavstva, je lah ko vsakomur jasno, da vodstvo tovarne ne more ukiniti ukrepa, ki predvideva znižanje plače vsem delavcem. Naloga tega strogega ukrepa je rešiti ugled vodstva v tovarni in vzpostaviti tisto disciplino, ki je potrebna za vzdrževanje reda in miru v tovarni«. Mislimo, da zaključni del poročila vodstva tovarne ILVA ne potrebuje prav nobenega posebnega komentarja, temveč dovolj dobro označuje ((dobroto« in «skrb» delodajalcev za svoje uslužbence. * * * Človek morda ne bi niti verjel, toda vprašanje uslužbencev krajevnih ustanov še vedno čaka na svojo rešitev. Se vedno se nadaljujejo pogajanja med sindikalnimi predstavniki in med predstavniki posameznih uprav za rešitev perečega vprašanja o povišanju plač vsem uslužbencem krajevnih javnih ustanov. Posamezne uprave nočejo namreč izplačati uslužbencem, ki so se udeležili popolne stavke, plačo za vse dni, ko so stavkali, temveč javljajo, da bodo morali uslužbenci nadomestili Izgubljene ure z nadurami. Delavska zbornica, ki se resnično ((bori)) za interese delavstva, je tudi tokrat kot vedno prva popustila ter pristala na to, da delavci z nadurami krijejo zamujene delovne ure. Res ganljiva «skrb». * * * Kot smo izvedeli je nastavitveni urad vojaške uprave odvzel vsem tistim brezposelnim delavcem, ki niso hoteli nastopiti za časa stavke uslužbencev krajevnih javnih ustanov kot stavkokazi, njihovo brezposelno knjižico. Na upravičene proteste Enotnih sindikatov so ti prejeli poročilo, da bodo prejeli vsi prizadeti brezposelni delavci svojo knjižico nazaj in da jo jnorajo iti iskat na nastavitveni urad. VOLIVCI, VOLIVKE, POZORI Poslušajte radijski postaji Irst I. in 'Irst II., kjer bodo govorili govorniki Ljudske fronte Govorniki Slovansko - italijanske ljudske fronte bodo govorili na radijskih postajah TRST I. in II. v sledečih dneh : TRST I. TRST II. 23.9 Od 20.20 do 20.32 25.5 » 20.00 » 20.12 29.3 » 12.40 » 12.52 31.5 m 13.80 » 13.12 4.6 » 20.20 » 20.32 6.6 » 20.00 D 20.12 9.6 » 13.42 n 13.92 10.6 » 13.00 » 13.10 11.6 » 20.40 > 20.43 11.6 » 21.00 S 21.05 Kaj je z izplačevanjem vojne škode? Tudi o vojni škodi moramo spregovoriti nekaj besed, čeprav se bo morda zdelo komu neprimerno, da sc načenja taka vprašanja po štirih letih, odkar se je končala vojna. Vse tržaške družine, ki so za časa vojne izgubile pri bombadiranju svoja Stanovanja, so oddale svoje prošnje, da bi dobile za povzročeno škodo izplačano vojno škodo. Urad za izplačevanje vojne škode je prizadete družine vpisal v posamezni seznam, tako da so imele prednost tiste družine, ki so izgubile svoje pohištvo in druge premičnine že pri prvem bombardiranju Trsta. Dolgo časa po vojni ni bilo ne duha ne sluha o izplačevanju vojne škode. Pred časom pa je bilo objavljeno, da bodo prizadete družine vendarle prišle do tega denarja, ki ga bo urad za izplačevanje Vojne škode pričel razdeljevati po vrstnem redu, določenem v že zgoraj navedenih seznamih. Tržaške družine so s potrpežljivostjo čakale, kdaj bo prišla vrsta na njih; pred časom pa so izvedele, da so prejele nekatere družine, ki so izgubile svoje imetje pri zadnjih bombardiranjih, že vojno odškodnino, medtem ko niso one prejele o tem še nikakega Obvestila. Zaskrbljene zaradi takega postopanja pri izplačevanju vojne škode se vprašujejo, če se morda tudi za to zadevo ne skriva kakšna nova špekulacija na škodo prizadetih Tržačanov? Igra morda tudi v tem primeru važno vlogo ((poznanstvo, dobro prijateljstvo« itd. Seja conskega upravnega odbora Za malenkost so povišali nočno nočnim pomožnim čuvajem v psihiatričnih bolnišnicah Redna seja conskega upravnega odbora, ki se je vršila v sredo pod predsedstvom dr. Palutana, je bila posvečena obravnavanju vprašanja redne uprave. Med raznimi pritožbami prizadetih, ker šo jim odrekli obrtno dovoljenje, so obravnavali predvsem pritožbe treh Mil,tč a no v, ki bi radi odprl, v svoji občini tri nove mesnice. Medtem ko je milj-ska občina odbila prošnje za izdajo dovoljenja, je conski odbor zadevo še enkrat pretresel in ugodil pritožbi prizadetih. Odobrena je bila odločitev tržaške pokrajin*, ki določa nočno do- BPatLC? GLASUJ n 111 HO jjobo&ckc- 5u>a c- ooS S tem glasuješ za demokra-tičnošolo in ljudsko prosveto klado 100 lir, ki Jo predvideva pravilnik za uslužbence ambulante ln splošno uslužbenstvo pokrajine psihiatrične bolnišnice, za uslužbence, ki so določeni za pomožne nočne čuvaje v notranjosti bolnišnice. Ponovno je conski upravni odbor razpravljal o pravilniku za uradnike in začaane rtaštuvljence tržaške občine. Prj tem jc odbor upolteval protipredloge, ki jih je tržaška občina predložila glede na pomisleke, ki jih je conski odbor pred časom izrazil med razpravljanjem o tem pravilniku. Tudi v sredo se je razpravljanje o tej žadevt končalo, tako da je bilo to vprašanje postavljeno v stran, dokler ga ne bodo ponovno preučili. Končno so obravnavali še nekatere odločitve tržaške pokrajine glede izrednih podpor, ki jih nameravajo dati uslužbencem Prav tako so razpravljali še o nekaterih pritožbah prizadetih, ker jim niso hoteli izdati nravstvenega spričevala. OBČNI ZBOR KMETIJSKE ZADRUGE Z raznimi zaprekami ovirajo njen napredek Pred dnevi je bil občni zbor Kmetijske nabavnopredajne zadruga v Trstu, ki je velike važnosti za naše kmete v tržaški okolici. Člani zadruge so sami kmetje in so si sami izvolili iz svojih vrst odbor, ki bo vodil in nadzoroval vse poslovanje zadruge. Zadruga se l)i brezdvomno Se bolj razvila in doprinesla velike korisli vsem kmetom, te ji ne bi pristojne oblasti, VV itd. delale raznih ovir pri dodeljevanju uvoznih in izvoznih dovoljenj. Očitno hočejo s takimi ovirami potlačiti kmečko zadrugo, ki so si jo kmetje sami ustanovili, in favorizirajo eConsorzio agra-rio», ki pa nima pri naših kmetih nobene zaslombe. Posli zadruge so se v letu 194$ razvijali bolj počasi prav zaradi tega, ker so manjkale kupčije na debelo in je zadruga prodajala le na drobno v svojih poslovalnicah v Trstu m v Miljah. Zaradi ovir je odpadel skoraj vsak izvoz v Jugoslavijo in v cono B, za uvoz pa so dobili edino eno dovoljenje za en vagon modre galice iz Jugoslavije. Zadruga je vedno nudila kmetom razne potrebščine, semena, orodje, umetna gnojila itd. po najugodnejših cenah. Poudariti je treba, da je nepravilno, ker je ostala dobava otrobov na debelo še vedno monopol eCon-sorzio agrario». To prav gotovo ne odgovarja splošnim načelom zdrave konkurence in prav gotovo ne vodi k znižanju cen. Kmetijska nabavna prodajna zadruga je štela ob koncu 1948. leta skupno 864 članov. Nekateri so bili brisani, ker niso bili pravočasno poravnali svojega dela. Zadruga se bo razvijala in bo uspevala, če bo novo izvoljeni odbor kos svojim nalogam in se bo zares potrudil, da bo kmetom zadružnikom preskrbel pravočasno vse, kar potrebujejo. Odvisno pa je tudi od kmetov samih. Potrebno je, da vsak kmet kupuje In prodaja le v »ttoji zadrugi. HM® Petek 20. mala Bernardin, Mtlorad Sonce vzhaja ob 4.29. zahaj* ob 19.34. Dolžina dneva 16M. Luna vzhaja ob 1.39, zahaja ob 11.56. Jutri sobota 21. maja Srečko, Jelina SPOMINSKI DNEVI 1944 so enote XV. divizije zavzele postojanko Mirno peč. 1506 je umrl znameniti pomorščak Krištof Kolumb, ki je leta 1492. odkril Ameriko. Rojen okrog leta 1446. 1734 je bil rojen čebelar in slikar Anton Janša. 1799 je bil rojen Honorč de Balzac, slavni francoski pisatelj. Umrl 18. julija 1850. PRESKRBA Konec razdeljevanja olja za upokojence in reveže. Sepral sporoča da bo jutri 21. t. m. zaključeno razdeljevanje čistega olivnega olja na dodatne nakaznice za upokojence in reveže v mestu. Razdeljevanje masti v mestu. Sepral javlja, da bodo pričeli danes razdeljevati svinjsko mast za vse kategorije potrošnikov v mestu in sicer po 400 gr na osebo na odrezek V. in VI. (mast). Konec razdeljevanja 31. t. m. — Cena 200 lir za kg. Razdeljevanje bele moke. Danes bodo pričeli v mestu in podeželju razdeljevati belo moko za vse kategorije potrošnikov in sicer po 500 gr na oseb proti odvzemu odrezka V. in VI. (moka). Deset dni po končanem razdeljevanju morajo trgovci na drobno oddati odrezke trgovcem dobaviteljem (grosistom). Po tem roku zapade čas oddaje. Konec razdeljevanja potrošnikom 31. t. m. Cena v mestu 83 lir, na podeželju 85 lir za kg. SL0l/E!\iSKU NAHIHIHI) GLEDALIŠČE uh TrŽHškn uztnnljg Danes 20. t. m. ob 20 gostovanje v kinodvorani na OPČINAH z tfUsseaujevo igro GLOBOKO SO KORENINE Prodaja vstopnic v trgovini Cok na Opčinah. \)ČG Koper Tridnevno gostovanje ljubljanske drame. Razpored predstav prinašamo na »Istrski strani«. Barkovljanski obrekovalci Med tistimi redkimi Barkovljani ki porabljajo vsako priliko za obrekovanje Jugoslavije, zavzema odlično mesto učiteljica B. S. Tudi če nosi po Italijanu drug priimek, jo Barkovljani poznamo le kot tako. Po tajnih zvezah je ona zvedela, da vlada v Jugoslaviji velikanska lakota. Zakaj bi šli torej naši malčki v jugoslovanske kolonije? Morda zato, da bi prišli domov izstradani? Barkovljanski otroci so gdč. B. preveč Pri srcu, da jih ne bi nagovarjala, naj ne gredo v počitniško utrpi jen jen, zato jih prepričuje, naj se ne vpišejo za tri do štiritedenske počitnice v Jugoslaviji. Saj vemo prav dobro, da bi jih B. rajši poslala kam v Italijo, ka-mor šepa ie vedno z obema nogama in kjer je delovala več let v fašističnem duhu. Poleg vsega pa se mi razumemo tudi na barve in vemo, da Se črna barva težko pre barva v rdečo. Njena današnja srajca je rdeča samo na zunaj, znotraj pa je še vedno črna in bi postala vsa taka ob prvi dani priliki. Barkovljani vprašamo gdč. B-, kdo ji je dal pravico, da laže našim otrokom? Saj ji je dalo odgovor osemletno dekletce, ki ji je povedalo, da v Jugoslaviji ne manjka žita. Mi pa ji bomo odgovarjali drugače. Poskrbeli bomo, da se bo njena pot do šole, ki meri danes par sto metrov, zdaljšala za kak kilometer. Ce Smo držali do danes roke križem, to še ne pomeni, da jih bomo tudi v bodoče, Vidalijevci pa nam ne bodo zamerili, če jim čestitamo na taki izredni pridobitvi, ki ima za seboj tako lepo fašistično preteklost. Prometna kampanja Z vseh strani sveta stalno pr,bajajo poročila o prometnih nesrečah, ki se dogajajo -koro neprestano in povzročajo na desetine tisočev smrtnih žrtev. Te Žrtve stalno naraščajo jn so posledica nepotrebne brrine, nevarne uepazijivosti in neverjetne neprevidnosti posameznikov, ki škodijo ne le sami sebi, ampak tudi bližnjemu. V ta namen je poročevalski oddelek zavezniške obveščevalne službe s sodelovanjem prometne polletje začel novo prometno kampanjo v našem mestu. Kampanja se bo pričela nocoj na radijski postaji Trst I. z govorom pednadzornika prometne policije dr. Maria Oenzati-Ja. Govoril bo ob 19.45. Planinski izlet v Glinščico Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 22. t. m. izlet v Glinščico. Odhod ob 8 zjutraj od končne tramvajske postaje št. 11. Druga skupina odhaja z vlakom opoldne s kolodvora Sv. Andreja. IZLET PROSVETNEGA DRUŠTVA SKEDENJ V DRAGO Prosvetno društvo v Skednju priredi v nedeljo 22. t. m. članski izlet v Drago. Odhod 9 postaje Sv. Ana ob 13 z vlakom. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Glavni odbor SHPZ je sklenil na seji 19. t. m., da se že napovedani občni zbor SHPZ odloži na poznejši čas. TAJNIK. Gledališče Verdi Nocoj ob 20.45 bo dramska skupina Adani—Calindri nastopila delom Roger Ferdinanda «Moz pride v poštev«. OGLEJTE SI SLIKARSKO RA® STAVO BOGDANA GROMA Opozarjamo občinstvo, da 5* ogleda umetniško razstavo akademskega slikarja Bogdana Groma galeriji »Scorpione« v ul. S. Spifb dione št. 12 b. Razstava je odprta ves dan. Nočna služba lebam Codermatz, ul. Tor S. Fiero ?> Picclola, ul. Oriani 2; Serravallo. trg Cavana 1; Zanetti-Vivante, u-S. Lazzaro 3; Harabaglia v Bsr-kovljah in Nicoli v Skednju ima stalno nočno službo. SEZNAM OSEB ZA ODDAJO STANOVANJ VOJAŠKIM OSEBAM Občinski urad je v smislu ukaza od 16. januarja 1947, št. 374, ki ureja oddajo stanovanj za vojaške osebe, sestavil seznam tistih oseb, ki imajo stanovanja, ki bi prišla v poštev za oddajo vojaškim osebam za leto 1949. Ta seznam je razgrnjen na vpogled za 15 dni začenši z današnjim dnem v občinski palači, II. nadstropje, soba 93. Proti vpisu v ta seznam je dovoljena pritožba na predsedstvo cone. Pritožba se vlaga na s 24 lirami kolkovanem papirju pri občinskem uradu v roku 15 dni po poteku zadnjega dne razgrnitve seznama. ROJSTVA, SMRTI IN PORO*4® Dne 19. maja 1949 se je v TrStd rodilo 10 otrok, umrlo je 5 ose , porok pa je bilo 8. k„ Civilne poroke: mehanik Vism« Daniele in gospodinja udov,lcl,-n Bruna, trgovec Lettich Leonardo gospodinja Viviani Anita. ■ Cerkvene poroke: uradnik in macijskega urada Pettelli^ J°S*P gospodinja Salvi Anita, težak ve bi Ivan in gospodinja Gregor Ana, težak Sestan Ennio in g2,sc . dinja Martino Liliana. livar Pf strucci Saverio in šivilja BeVJ* Ana Marija, uradnik Tamaro otu . in uradnica Tommasini Ana M? .ia, železostrugar Košuta Edvar gospodinja Abram Marija. Umrli so: 82-letna Sposito Vi rija, vd. Dorissa, 70-letna 9l0V,(;-ni Josiplna, 72-letni Lorvick lio, 65-letna Srebozniach - p0- vd. Padovan, 2 meseca stare lene Roberta. IZPRED POROTNEGA SODIŠČA Mornarja so oskubili za dvajset dolarjev Zgodilo se je prejšnji mesec. A-meriški mornar Rogclio Torque je prejšnji mesec prišel z ladjo v Trst. Iskal je zabave po starem mestu. Bila pa je draga. Mimogrede je prišel ob 20. dolarjev, ki so mu jih zapravili trije nepridipravi. Opeharili so ga tako-lč: Medtem ko »ta ga dva držala za roke, mu je tretji izpraznil Žepe. Nato so vsi trije izginili. Policija je kmalu prišla na sled roparjem, posebno še, ker so bili znani kot trgovci lit menjalci tujih valut. Trije aretiranci. Renato To-foiuttl, Josip Vecchlet ln Arnaldo Martini to na policiji zanikali, da bi oni izvršili rop. Priznali ps so, da so nameravali ogoljufati ameriškega mornarja, ker jim je tudi posrečilo. Prvi »e je mornarju približal Vecchlet. ponudil se Je, da bi mu menjal dolarje. Komaj jg dobil denar v roke, se je pognal v ^c3. Ostala dva tiča sta v tem prišla pred razburjenega mornarja in ga začela začudeno spraševati, kaj se je zgodilo. To njihovo spraševanje je bil žo v naprej domenjen trik Zadrževala sta mornarja toliko časa, da mu je njun pajdaš Izginil izpred oči. Vsi trije so se včeraj znalli na zatožni klopi tukajšnjega porotnega sodišča. Obtožba pa te je zmanjšala. Namesto ropa so bili obsojeni zaradi goljufije. Sodbe je bila tekal tofolutti ln Martini sta dobila vjak po pet mesecev ječe. Vecchlet pa je bil oproščen zaradi pomanjkanj« dokazov. Dvojna morala ženske Emillo S, jr> bil dulgn časa ujetnik v Nemčiji. Pn svojem prihodu v Trst ni Več našel svoj* žene. T» sg je namreč naveličala čakati moža in si je zato izbrala drugega. Sla je živet skupaj z nekim Josipom C. Ker brez žene ni mogel živeti, Si je tudi EiniliO poiskal družico v osebi neke Marije C. Obe priložnostni družini sta nekaj časa živeli v miru, dokler sc nista nekega dne srečali slučajno pred kinom Ideale pri Kv. Jakobu. To srečanje je bilo usodno. Emili-jev« žena Antonietta A. je takoj napadla moža, čim ga je videla, da se drži druge tene. Mož ji seveda ni ostal dolžan, ker )c bil popolnoma upravičen. Besede pa so bile ostre in težke: Zaradi tega so kmalu začele delovati roke. posledica tega srečanja jr bila ta, da sta se mož in iena morala včeraj zagovarjati pred tukajšnjim okrožnim sodiščem prvi je bil obtožen, da je zmerjal m povzročil telesne poškodbe ženi. Druga Pa ja bila obtožena, da j« dal« nekaj klofut možu in da ga j« zmerjala. Sodišče je Antonietta oprostilo, Emilih pft obsodilo ng 1 mesce in 20. dni ječe. Predsednik sodišč« dr. Pieciol«, državni tožilec De Franco, zapisnikar Pluck. Gostovanje ljubljanske drame v Kopru Prodaja vstopnic za gledališko predstavo ((Kranjski komedijanti«, ki bo jutri 21. t. m. ob 20 v gledališču ((Ristori« v Kopru, je prt potovalnem uradu ((ADRIA-EXPRE-SS» v ul. F. Se-vero 5 b • tel. 29-243. Prostor v avtobusu bo za vsako osebo rezerviran in zajamčen. Odhod ob 18.30 z avtobusne postaje. Povratek po končani predstavi. TR2ASKA BORZA Zlati šterling 8400, papirnati šter-ling 1920, telegrafski dolar 639, dolar 635, švicarski frank 162, 100 francoskih frankov 170, avstrijski šiling 24, zlato 1010 lir. .M roj«" v gttišfiii Verdi V gledališču Verdi gostu,e nova gledališka skupina Adaml-Calindri-Pisu-Volpi. Prvi večer, v ponedeljek, so se predstaviti s komedijo «1 ce-raj rojena», ki jo je napisal Garson Kanin. Komedija prikazuje Američana, ki je na lahek način prišel do bajnega bogastva, Ostal pa ves tak, kot je bil takrat, ko je po ulicah prodajal časopise. V glavno mesto je prišel ix/ posebnem opravku, s seboj pa je pripeljal svojo prijateljico, kt jo je pobral nekje v zakotnem baru. Nastani se u najlepšth sobah največjega ncu/gorškega hotela in prične s poslom, zaradi katerega je prišel v Ne tu York: ustanovitev novega trusta. Za to »pošteno«, novo podjetje pridobi odvetnik Brooka znanega senatorja, Brook pa svoji prijateljici, da se bo lepše kretala v »višjih» krogih in da ne bo tako neumna, učitelja v osebi mladega novinarja, kt stanuje na podstrešju. Novinar odpre dekletu Bdite oči, da spozna umazane Brookove spekulacije in da se upre njegovemu izkoriščanju. Prepozno hoče najti Brook drugega učitelja, da bi njegovo Bitlie zopet »poneuntnils. Novinar z njeno ix>mOčjo odkrije njihove nepoštene trgovske spletke in niti z visoko vsoto ga Brook ne more imdkuplti, da bt jih novinar ne objavil javnosti. »Pan na dan se gode pri nas podobna stvari, zakaj sle si prav nas izbrali za trtvels zaključi senator. Ko medija, kt jo je postavil n« oder režiser Guido Salvtnt, In ki predstavlja del resničnega ameriškega življenja, je potrkala precej neprisiljeno, hitro, in čeprav je v nje) precej dialogov, nt dolgočasila Skupina predstavlja dobro Uigrano celoto. Najboljša sta hira Laura Adami kot Btllie in Mario Pisu kot Brook, čeprav je v začetku Adami nekoliko pretirano poudarjala neotesanost kabaretne plesalke. N. M. »Zaščitniki1* in tečaji za pevovodje Ud leta 1946 dalje sc je ((zloglasna« SHPZ mnogo prizadevala, da bi na kak način prišla do novih pevovodij. Zborov je bilo dosti, zanimanju za ustanovitev novih je bilo še marsikje veliko, zato je razumljivo, da je pevovodij primanjkovalo. SHPZ je organizirala nekaj takih tečajev, toda najbrž zgradi ((Izdajalske politike« niso imeli posebnega u-apeha. Končno sc j* rodil «tcžko pričakovani odbor za zaščito prave ljudske progresivne ((kulture«, ki je, oborožen s pravovernimi teorijami ln s krepkimi pestmi posegel vmes. Ni tratil časa z dolgoveznimi pripravami, učnimi načrti, muzikalljami in drugimi učnimi pripomočki, kakor jc to delala okostenela Nil P£, Kajti «odbor za zaščito itd.« je progresiven In udarniški. Objavil je v «Delu» oglas o ustanovitvi tečajev za pevovodje in «basta». Ogla* je objavil šu par-krat in — “in «basta», Pevovodij ja bilo naenkrat dovolj in preveč. Zv. delujoči zbori so se marsikje razšli ali pa izgubili prostore za vaje ln tako so ostali pevovodje praznih rok. Samo v «Bregu» imamo tri ali štiri pevovodje na ((razpoloženju«. Najbolj zakrknjen nasprotnik «odbora za zaščito itd.»moaa priznati, da je «tečaj z» pevovodje« odlično rešil vprusanj« pomanjkanja pevovodij, in to odo brez suhoparnega poučevanj«, brez tečajnikov in brez učiteljev Tu se vidi. kaj je vse mogoče narediti. če človek sledi pravim smernicam. Odlično! Genialno! ■lil RADIO H** TRST II. Petek 20. maja 1949. , ,j 7.00: Koledar. 7.05: Jutranja 8'« j ba. 7.15: Poročila. 7.30: J“tl'al"a glasbeni spored. 11.30: G°°farfii(a. pihala. 12.00: Sodobna An*1 L 12.10: Orkester Andre’ Kostela 12.45: Poročila. 13.00: Glasba željah. 13.45: Pestra glasba. 1 • Poročila. 14.15: Dnevni Pre9,j„„,k» tovnega tiska. 14.28: P°P°*da£nič glasba. 14.40: Voiivno \„\e-političnih strank v teku prihc1 .g ga dneva, nato Citanje \zecer sporeda. 17.30: Plesna glasba. J ■ Naša povest. 18.15: Komorna ba. 18.40: Šramel kvintet. Angleščina po radiu. 19.30: J-glasba. 19.45: Poročila. 20.00. ne operne uverture. 20.30: ir -i; kulturni razgledi. 20.45: Hae fte. Glasba na vodi. 21.00: •21-30' Schubert: Simfonija št. 9 v C (pjeS. 22.17: Večerne melodije. 23.00. ^ .jg. na glasba. 23.15: Poročila-Kaj vam nudi jutrišnji SP 23.35: Pritajeni zvoki. TRST I. Petek 29. maja l*49’ .laSb8-7.00: Koledar in jutranja 7.15: Poročila. 7.30: Jutranja |U“ d. 11.30: Godba na trgu. 12.10- & 2; mlmf nolami. 13.00: Poročila-Armando Fragna z orkestron . ^ Tretja stran. 14.29: Program«* fj 17.30: Veseli oder. 18.30: Glas Amerike. 19.00: Koncert Ezio Bianchini. 19.30: V pianis* spoiP’? Balzaca govori prof. Guido p*”0ji-H. 19.45: Zanimivosti. 20.00:^ ^ jo: la. 21.15: Simfonični koncert. Poročila. 23.25: V tišini. == KINO OB MORJU. 15 30 (Auschwitz). Poljski filni . internirancev P®0 eezlim Film , trpljenju fašizmom. sevri'0' ROSSETTI. 16.30: »Prehod n? Znpadu«, barvan fl!>". s- ’ Ra? EXCICL9IOR. 15.30: ((Dlv.ll vtte . Mlliand. Paiiletfe Godd-ard. KILODRAMMATICO. 15.30: «v p domov, Lassil«, K- Mac D Crips, . ,. b»(J PENICE. 16.30: «Magični gl-11”' van film. Boris K»fIov>. joad ITALIA. 16: «Sntadov alim«. caufield. F1|»de|' ALABAHDA. 16: «»k»ndalIV ^ fljl«, Katarina HepbUU1. Oary James Stevvart. gini«' VfALE. 16- «Poljub panterne«. ne Simon. IMPENO. 16, I«, 20, re», Rete Dav M. GARIBALDI, 15.30: «NaP8<1 1 Matur«. Colven Gray. MASS1MO. 16: " 22: « Ta>nt uka/«- »Cena Prč'"'t Vlct<,r 0* Biten, Carole Lombard. g|rene»i A.smria«. afl«5 NOVO CINE. 16: ((Tarzan J. vvelssmucller. Cf, IDEALE. 16': »Notre Danu , Laughton. SAVONA. 15: »Hotel Turner. ABMONIA. 15 30: »Upornica Gene Tteriiey. ODEON. 16: »Ne pošlovi Pavne, M. O’ Mara. MARCONI. 16: Bobby Brcen. AZ2IURRO. 16: «Noč RADIO. 16: »Duh po " l* BELVEDERE. 16: «v^rt Vnttng, Alan K, se». «Liihko n°N ljif juga*' Jolif Bfck»> para bliU«' retta ADUA. 15 VITTOOIA, VENK7'A, il, Olio, STADIO. »Drama na nem ,,PH«trlO':kkl m- (i?'ormv wm »Nisem volumska*' SIJI’ Pacifiku«- GORIŠKI DNEVNIK |W na JAMLJE ^OPUUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 " TEL. 749 manevri in ljudske hiše tmmwwti 11 iwiw^inwww.niNi»iii mmam mm —■—mmmmmmnrnm ^por iu demonstracije pri dodelitvi Ijudakili liiS v Tržiču - Odložena slovesni« otvoritev a, ?e Prišel preteklo soboto v l'r-Ptinister za javna dela k slove-i otvoritvi in dodelitvi 14 novo grajenih ljudskih hiš Unrra-casas, ,P° končanem obrednem delu na-demonstracije tistih brezdom- 'ev, ki niso prišli na svoj račun in j‘ dnbili prostora v novih hišah, V;,rav so smatrali, da so bolj upra-dan' nekaterih, ki so jim bila .jena nova stanovanja tioo . „u1d stanovanja. esmčarske stranke, ki ii na jo ve nanri r °^‘nski upravi, so hotele **wtl odgovornost za nepravilno ’ J>Pan!e pr‘ dodelitvi stanovanj arski manjšini. Stanovanjska tudi levi kriz« in v Tržiču ni nova stvar w ‘“»ni so tudi številni vzroki, ki U0 Povzročili. Prav tako je zna-jgL * otrnova le počasi napreduje likim-111^ napnanJ sorazmerna z ve-£./,Potrebami in popraševanjem. ■" ^e. razumljivo veliko nezado- ,v° ih so opravičljive godrnja- v«ljst nie in na kritike prizadetih, ki gredo Ustanr>v.a v ‘xlsovorniil organov in be„ d ' 'saki družini je pač potre-Pri m !-ako kakor vsakdanji kruh. vsej tej zadevi pa se zdi, ' da je bila demonstracija «izktjučenih» Organizirana in da so že preje vedele o njej .tako občinske oblasti ka kor tudi varnostni organi. Stvar sama na sebi ni izreden dogadek čeprav je bilo vse skupaj inscenirano vpričo ministra in so moradi preložiti dodelitev 29 stanovanj na po. znejši čas, ker se podobne reči često dogajajo tudi po drugih pokrajinah republike. V tem konkretnem primeru je Unrra-casas, s sedežem v Vidmu, tudi po izjavah tržiškega župana samega in po izjavi italijanskega tiska hotela uvesti poseben postopek. Stanovanja naj bi dobili izključno vojni oškodovanci in brezdomci in končno besedo pri dodeljevanju je imela uprava Unrre sama. Vendar pa so vseeno ustanovili posebno komisijo za ugotavljanje, katere člani so bili o-bčinski svetniki vseh strank. Ta komisija je postopala pri svojih ugotovitvah kar najbolj pazljivo in skrbno, ker ni bila lahka stvar izbrati izmed 300 prošenj potrebnih 56 najpotrebnejših, katerim bi dode- jPBSiHfaclia i brezposelnimi •Poroča**^ z*3ornica v Gorici nam da i.,Večltrat »mo morali ugotoviti '• sp •dnih »ko imenovani »Svobodni sindi- n» -'tuJejo probleme »Piosno. zlasti pa one na delavcev brezpu- rnožn ’ napin> P° katerem ni ita 3 u?bena rešitev in kateri pu-»'fešen brezposelnosti v celoti Te . "ekim SP zopet prišli na dan z radi slar‘m predlogom, ki bi ga njihovPremenil‘ v zak°n- Po tem Predlogu bi bilo treba ZaJJos,i 1 . gospodarsk, položaj vseh dl, kol*?11* de*avcev in ugotoviti tu-zin n 0 članov iz posameznih dru-Cj sam zapos^n*h. Takšen predlog srno 4 ° da ne reši problema, kakor tu*. z8oraj omenili, ampak vara s|an‘al{ ‘ezPoselne, ker nobena po-bi jjj , zbornica in nobena vlada ne Pa .. na ta način postopati. Pač •ivou3’’. tak predlog zelo dobro Plitev • Pod obliko posebne Ul| • ®’ nai bi ga prizadeti podpi-Pf|(a, ,na ta način bi oni naprtili ..'»hkovernežem izkaznico prjr»zbijaškega sindikata. ** Dn i sm° za“el’ sumiti, da so •bte? 1 enakega postopka tudi ^Zh|P°5e*n*m' icrferJl pr‘ akciji za skih »*««» revizijo njihovih šofer-Q0riCe , nic- Najbrže je ECA iz ,,vobori • *la zan'e- medtem ko so, ni* *eli slavo in priznanje. Na pokrajinskega "»ravnega odbora H-rpciQ >«■ t. m. je jrnel pokra- V* “Pravni svet . sei° Pod _efekta dr. De “evno so bili sprejeti svojo redno predsedstvom Pascjuale, Na naslednji »ta ° ®0r‘ca; Pritožba Franca °brtnic zaradi zavrnitve trgovske Nit* 7" ZUvrnjeno; pokrajinski "ia 2a er^ulozni konzorcij - proš-0"“brenPOdporo ZB Profilakso — Pritožba Dominika ,Sac-•t tjjj'!* . za>adi zavrnitve trgov-,* Vgj. , * ~ zavrnjeno; pritož-J Milke zaradi zavrnitve vi Vrtnice — sprejeto; pri-v' trsr r‘je Tudor zaradi zavmit-'-'brin. c e — sprejeto; Ntv, , ar'e Kolenc zaradi za-I*«. r8°vske obrtnice - od- ,.0b«ina r h N , adcž; Samostojna u-" glasb-. ** Promet - davek Nvj n<7" odobreno s pripombo; C>#nC5tmi5nin za h Ni, ^ z* civilno r.ieieihitr. Urr>aknjeno; S>.v kuratu Ih' 'h Cu?tdn*m sPoru » SA Broc-^Ojrig ~ umaknjeno: sa. °Pk eno; odobritev pomorsko bolnico v povišanje Fossalonu — sodnega po- trgovinske obrtnice — zavrnjena; organski pravilniki za prejemke nameščencev ob praznikih med tednom — odobreno; prjtožba O-ranzini Katrine zaradi zavrnitve trgovske obrtnice — odbita; nagrada bivšemu tajniku obrtne šole — odobrena, pritožba Alda Fabia zaradi zavrnitve trgovske obrtnice — odobreno. Občina Dolenje: Zvišanje pre- jemkov zdravniku dr. Maraspjni Gianniju — odobreno. Občina Konke: Nagrada uradniku Antonu Tamburllniju — odloženo. Občina Gradiška: Pristojbina za najem javnih zemljišč in prostorov — odobreno s pripombo; osnu. tek bilančnega računa za leto 1949 — odobreno. Občina Farra: sprememba organskega pravilnika *- odobreno s pripombo. Občina Šempeter ob Soči: Zgraditev zdravniškega ambulatorija z finansiranjem 3.800.000 lir —• odobreno. Občina Romans: Prispevek za tečaj kmetijske šole «Falna» — o-dobreno; pristojbine za javno teht-nico odobreno. Občina Doberdob: Cepljenje proti kozam in difteriji, nagrada pomočnici zdravstvenega Urada Zori Medvešček — odobreno. Občina Skocijan: Nakup zemljišča za gradnjo ljudskih hiš — o-dobreno. Občina Fijan: Pristojbine za najem javnih prostorov in zemljišč — odobreno. Občina Krmin: Pristojbina za pravico uporabe decimalnih in drugih tehtnic — odobreno; pri-stojbjna za prejemke pri javnih tehtnicah — odobreno. h? *W«C!?nova za tuislci P>'°-t *v* in , jb,n'i za Ropal lične na . » vstop na piažo — ndo- ]!Nov blagajniških pre- '°°0.9uQ _J_ “stanovi od 3 lir na ivS'vb<) r, "d<)breno; jamstvo za !!.Sltega Nfu na doliodkc užit-». 7 a ~ odloženo. ^ zarad’ 'Cli; *>ritt:žba Ivane 1 navrnitvc razširjanja t'1, O’ <‘,J"~rJ(jn-» — (ečji uvoz ur vsled pritiska, ki mu je i‘-pariška vlada. Švicarski tisk že dalj časa ^ močno borbo za obnovo lihe ^ stičnih principov v rnedn"10^ trgovini in je s te strani tudi močno kritiziral izvajanje W<‘ 10* stično gospodarstvo ne da Uk-,. nje Švicarjev je, da se shallovega plana. Osnovno ^ 1 ukl v nikake «plane», ker stol kleP . pade s sistemom prostega, .#i t. j. ponudbe in povprašev Glede valut so se s poa° mnenjem pričeli oglašati tudi lijanski gospodarski listi. . :e o Francosko-švicarski spor daj treba presojati pod teni ^ kom in kakor koli že se ^ klju(H, je gotovo, da se bolj kakor drugi zavedajo ...^ ki bo vanje kapitalistično bolj in bolj zapadalo. SLOVANSKO-ITALIJANŠKA LJUDSKA FRONTA zahteva obnovo gospodarstva in poživitev vseh gospodarskih panog V/.VV.V.V.V.VAW.V.V.W,VAWA,AWAVA%%%VAW.VAW%V.VAV.V.SVVAV.VMWAV.V.WVAVWWA%%%VA«.%W,VA-A%W.VAW.V.V.W.%V.-.V.. splošni ozemlj3 ANGELO V 1 V A N T E ID V Benetkah — kjer so zaradi prehodnega navdušenja nad dogodki rajbrže pozabili na železne razloge nasprotujočih si interesov — so globoko razočarani nad stališčem Tržačanov. Slavospevi se izpre-vržejo v kletve. Spet oživi tradicionalna mržnja. Oni, ki so bili še 18 marca «biatje», so 1. aprila postali «truma trgovcev, pritepenih z vsega sveta, ki so z veliko drznostjo, s prefinjeno zvijačnostjo in ob odkriti podpori avstrijske vlade prikrajšali Benetke in vso Italijo za vel'k de! njune cvetoče trgovine . .. truma pustolovcev z nečisto vestjo.« Trst je ((dvoživka, ki ji pride prav vsako sredstvo, vsako izdajstvo, da se upira italijanskemu prerodu ... in ki skuša ovirati nase odno-šaje po morju zato, da bi zavrla naša podjetja po kopnem ...» V navalu ogorčenja skušajo Benečani naprtiti Trstu celo take krivice, za katere mu zgodovina ni pripisala najmanjše odgovornosti, tako n. pr. to, ((da* je pridržal kot jajnstvo beneške vojne ladje in da )e poslal nazaj brez vsega beneške mornarje.« Orlandini poseže v obrambo svojega mesta. 2e preje sem omenil manifest, ki ga je naslovil na Benečane in v katerem jim je skušal dopovedati, da je treba pripisati sramotenje presvete italijanske kokarde zavrženosti ljudi, ((katerim so hoteli vtepsti v glavo, da sta rdeče in belo celo barvi tržaške zastave.« V daljšem in obupnejšem nagovoru Orlandini obtožuje Tržačane, da je v njihovem razpoloženju samem glavni vzrok njihovega protizedinitvenega stališča. ((Razobesite trobojnico — jim pravi med drugim — kajti Avstrije ni več . .. Poslušajte glas tega vašega rojaka, ki vam že dvajset let sem dokazuje, da vas bo vaša privrženost najbolj razbojniški vladi sveta privedla v gotov pogin itd.« Kljub temu pa se spor med Trstom in Benetkami nadalje po- ostvuje. Dne 24. maja se prikaže v TržJškejn zalivu združeno sardin- sko - beneško - napolitansko brodovje. Kmalu za tem napolitanske ladje odidejo. Brodovje ostane pod poveljstvom sardinskega admirala Aibi-nija in beneškega oficirja Bua-e, ki je bil doslej v avstrijski službi in ki je 22. marca skupno z vsemi posadkami in ladjami, ki so se nahajale v beneških vodah, prestopil na stran republike: Kakšna navodila in kakšne ukaze je imel Albini in ali so bili ti ukazi samostojni ali pa odvisni od vojnih dogodkov na kopnem, to še ni — kolikor vem — pojasnjeno. Da je imela ta odprava tudi napadalne namene in da ni nameravala samo prestreči napad avstrijskih pomorskih sil. ki so bile ostale, nedotaknjene v Pulju, je jasno izpričano v poročilu, ki ga je vojni in mornariški minister v republiški vladi Paolucci predložil narodni skupščini na seji 4. julija 1848. Znano je, da je proti možnosti kakega bombardiranja ali izkrcanja v Trstu protestirala po diplomatskem potu Nemška konfederacija, smatrajoč Trst za federalno ozemlje. (K temu dejstvu, s katerim se je razvoj leta oseminštiri desetega v Trstu zamotal kakor s številnimi drugimi dejstvi, se boni moral povrniti kasneje). Manj znani pa so podatki, iz katerih lahko sklepamo, da so se vlade, ki so poslale brodovje, nadejale, da bo jirišlo v Trstu do kakega uporniškega gibanja, ki naj bi dalo znamc nje za ofenzivni vpad na avstrijsko ozemlje. Od 24. maja do 12. junij: se zdi, da brodovje pričakuje dogodkov in šele tri tedne po svojen prihodu v tržaške vode opraviči z mednarodnega stališča svojo prisotnost s tem, da naznani blokiranje mesta. V istem mesecu juniju domoljubni časopisi kakor n. pr. milanska časopisa «La Concordia« in Pio IX obžalujejo, da se Trst ni upal k vstaji. V tem oziru je ob koncu julija po porazu Piemontezov odkritejši «L’Avvenire dTtalia«, ki izhaja prav tako v Milanu. «L’Avve-nire dTtalia« smatra za blazen načrt, po katerem naj bi Garibaldi prodiral skozi Tirole proti Dunaju in pravi: «Mar smo pozabili na žalostno izkušnjo s Trstom?« tudi istrsko primorje, kjer se je težnja po zedinjenju že pričela razvijati, pričakuje od Trsta znamenje za revolucijo. / Toda pričakovanje je bilo zaman. Prihod brodovja kvečjemu lahko zbudi nejasne upe kakega posameznega domoljuba (čeprav je bodoči, iredentisticn* nadaljnjem liberalizem, kakor smo že videli in še bomo, slej ko prej v okviru zakonitosti), sicer pa napolni z neštetimi bojaznimi vladajoči trgovski sloj. Ko pa nastopi blokada za namenom, da bi zavrla trgovino, — oboževano dobrino tržaškega mesta, — tedaj se socialni čut Tržačanov navpije protirevolucionarnega in zaiadi tega protiitalijanskega duha. Skoro istočasno pa se pričenjajo porazi kralja Alberta: Avstrija se iz velikega polkroga Alp zmagovito vrača proti lombardskim nižinam. Trgovci s svojimi pristaši so prepričani, da ((republike« ne bo, 111 zato se nič več se bojijo, da ne bi preveč temeljito pritisnili na tiste, ki se je pred kratkim zdelo, da so bodoči zmagovalci. In res je vedenje fržačanov tako, da zasluži pohvalo maršala Gyulaja (bodočega premaganca pri Magenti), poveljnika blokiranega mesta, ki ga slavi za vzgled manj zvestim Istranom. Niti obsedno stanje — ki je bilo razglašeno iz vojaških razlogov po razglasu blokade — ne more potlačiti v mestu domoljubnih manifestacij. Na čast maršala Gyulaja, ki združuje v tem času v sebi civilno in vojaško oblast, prirejajo baklade in razsvetljave in vse časopisje brez razlike, celo liberalno, ga obsipa s pohvalami. Zato ni čuda, da je v takem ozračju mogoče proslavljati celo padec Milana, In čeprav je tedaj vladal vojaški režim in je bilo mesto samo na dometu sovražnikovih topov, ni znano, da bi bil izdan kakršen koli policijski ukrep proti kakemu sumljivemu ali osumljenemu meščanu. * O''' V Benetkah zaneti ta trdovratna privrženost Tržačanov nov plamen ogorčenja in to ogorčenje dobi tokrat uraden znaC niso ,eč podpisan; članki, sprejeti v vladno glasilo; tokrat )e -;5Kc|1) glasilo tisto, ki prinaša neresnične vesti o nekakem filoavs'tru- „ gibanju, ki r.aj b; izviralo iz Trsta in se širilo po Benetkah. P ^ Pa pristavlja ta trpek komentar: «Mesto Trst, zvesto do gr° ^ l .ji, se se naprej ravna po svoji stari velikodušnosti. Ko nima , čati o našem mestu slabih novic, si jih v svojo uteho izmišijbl^^ Ob otvoritvi ustavodajne skupščine malo dni poprej Daniele v svojem poročilu o vojnih dogodkih ni imenoval Trsta. ani Pal! samo namigni; nanj Ijali naše nesreče.« s toie surovo oznako: «Mesto, kjer so prip tsč’ tisr To ogorčenje in to ironijo p; lahko popolnoma razla-?01110 gične vznemirjenost; tistih dni, toda kljub temu je gotovo, ov' ,_w „ bujeta neko preveč pristransko in presplošno sodbo. Ce naml e°njegi zmage italijanske revolucije niso uspele premakniti Trsta z v;ja;(,f poti, povzročijo porazi, ki jih trgovci in «heloti» bučno Pnzd' eini|’ znake nekakšnega odpora in ta odpor je znamenje novih tokov v tržaškem življenju. i?jl8j‘,tl Sele v tem času, to je v avgustu 1848., pričenjajo v Trstu ]aže liberalni dnevniki in tako nam bo odslej iz njihovih stan}e UREDNIŠTVU: ULICA MONTECCH1 St. b, Ul. nad. — Telefon št 93-Buv — UPRAVA: ULICA rt. MANNA St 29 Telefonska številka 8351 nm ASI- od 8.30-12 In od 15-18. tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm viSine v širini 1 stolpca: trgovski 40 finančno-nravm 60 osrnrtinre /u 1 ir ' Odg urednik STANIPI.AV RENKO - Tiska Tržaški tiskarski zavod — P()!> iNAKUCNINA: Cona A. mesečna 26U, Četrtletna 75U, polletna 14UU, celoletna zbuu lir: Cona B: 144 414 1440 jogolir- KLKJ' —. — Poštni tekoči račun za STO-ZVU: ((Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 — Izdaja ZALOŽNIŠTVU Trzaskfga’ TISKA D- Z O. Z. • NICE Gorica. Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 — Koper, ul. Battlstl 30I/a . Tel. 70 ------------------------------.40 d1'1, 55, 1*>5> TRS1