64 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1—2/2025 DOSTOPNI TURIZEM V SLOVENIJI IZVLEČEK Dostopni turizem je področje turizma, namenjeno osebam s posebnimi potrebami. Pomembna vidika sta fizična dostopnost ter dostopnost do resničnih in preverjenih informacij o dostopnosti posamezne turistično privlačne točke oziroma namestitve. V članku smo strnili ugotovitve terenskega pregleda fizične dostopnosti izbranih lokacij (stanje pomlad/poletje 2023) v obalno-kraški in pomurski statistični regiji ter anketne raziskave iz leta 2023 o stanju dostopnega turizma v Sloveniji, ki je bila namenjena gibalno oviranim osebam. Ključne besede: dostopni turizem, dostopnost, osebe s posebnimi potrebami, gibalna oviranost ABSTRACT The State of Accessible Tourism in Slovenia Based on Selected Cases Accessible tourism is a field of tourism intended for people with special needs. Two very important aspects of accessible tourism are physical accessibility as well as both the accessibility and reliability of online information. The article describes the main findings from the field surveys of the selected locations – physical accessibility (the state in spring/summer 2023) – in the Coastal‒Karst and Mura statistical regions and it also summarizes the most important findings from the survey on the opinion of people with physical disabilities on the state of accessible tourism in Slovenia, which was carried out in the same period. Keywords: accessible tourism, accessibility, people with special needs, physical disability Stanje dostopnega turizma v Sloveniji na izbranih primerih GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1—2/2025 | 65 DOSTOPNI TURIZEM V SLOVENIJI Avtorica besedila: ARLEN ŠEGULA, diplomirana geografinja in anglistka E-pošta: arlen.segula@gmail.com COBISS 1.04 strokovni članek Veliko ljudi s posebnimi potrebami si želi potovati, vendar jih je upravičeno strah, da bodo na poti naleteli na ovire in neprijetnosti. Ko za posameznika s posebnimi potrebami okolje ni dostopno, v njem ne more sodelovati enako kot vsi ostali. Kot družba si moramo prizadevati, da bo teh ovir čim manj oziroma – v najbolj idealnem scenariju univerzalnega dostopa – da jih, vsaj na območjih znanih turističnih destinacij in na vseh javnih mestih, v bližnji prihodnosti sploh ne bo več. Dostopni turizem je turizem, ki posebno skrb namenja dostopnejši in prija- znejši turistični ponudbi ter doživetjem za osebe z gibalnimi in senzornimi oviranostmi, osebe s psihičnimi in intelektualnimi oviranostmi, pa tudi tiste, ki potujejo z otroki v vozičkih, starostnike ter osebe, ki jim je turizem težje dostopen zaradi drugih zdravstvenih razlogov, kot so alergije, diabetes, srčne bolezni in podobno (I feel Slovenia 2025). Dostopni turizem ljudem s poseb- nimi potrebami po dostopu omogoča, da delujejo neodvisno, enakopravno in dostojanstveno ob zagotavljanju univerzalno oblikovanih turističnih produk- tov, storitev in okolij (Darcy in Dickson 2009). Omogoča dostopnost, uporabo in uživanje po načelu univerzalnega oblikovanja (World Tourism Organization 2016). Osebe s posebnimi potrebami so zelo heterogena skupina ljudi, zato se njihove potrebe po dostopu razlikujejo. V to skupino spadajo: - gibalno ovirane osebe (uporaba invalidskega vozička, hodulj, palic, bergel in podobno), - senzorno in komunikacijsko ovirane osebe (slepi, slabovidni, gluhi, naglušni in osebe z govornimi motnjami), - intelektualno in psihično ovirane osebe (z motnjami v duševnem zdravju, duševnimi boleznimi), - ljudje s skritimi ovirami (epileptiki, alergiki, diabetiki, astmatiki in drugi) (Buhalis s sodelavci 2005). V članku se osredotočamo na gibalno ovirane osebe. V vsakdanjem življenju se za osebe s posebnimi potrebami uporabljajo raz- lični izrazi, na primer invalidi, funkcionalno ovirane osebe, osebe z motnja- mi v telesnem oziroma duševnem razvoju, zato so ljudje glede najbolj ustre- znega poimenovanja lahko zmedeni. Uradno slovensko izrazje priznava dva od najbolj uporabljenih terminov: osebe s posebnimi potrebami in invalidi. Izraz oseba/otrok s posebnimi potrebami se uradno uporablja v času otro- štva, mladostništva – nanje se nanaša Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Zakon o usmerjanju … 2011). Kot invalide pa osebe v odraslem obdobju opredeljuje Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju in- validov (Zakon o zaposlitveni … 2007). Pravni dokumenti, zakoni, predpisi in druga uradna določila se tako nanašajo na ti dve skupini. Zanju veljajo 66 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1—2/2025 DOSTOPNI TURIZEM V SLOVENIJI DOSTOPNI TURIZEM V SLOVENIJI pregledov izbranih lokacij na terenu z vidika dostopnosti (poglavitne po- manjkljivosti in glavne dobre prakse) v pomladnih in poletnih mesecih leta 2023, izpeljanih v obalno-kraški in pomurski statistični regiji. Poleg tega smo povzeli rezultate anketne razi- skave, prav tako iz leta 2023, katere glavna cilja sta bila ugotoviti mnenje gibalno oviranih oseb o kakovosti in ustreznosti ponudbe dostopnega tu- rizma v Sloveniji ter izvedeti razloge, zakaj nekatere gibalno ovirane osebe ne potujejo toliko, kot bi si želele. Pregled stanja dostopnosti na izbranih lokacijah Izbrane točke na terenu, ki so bile z vi- dika dostopnosti pregledane pomladi oziroma poleti leta 2023, so locirane v obalno-kraški in pomurski statistični regiji. Ti se po prevladujoči vrsti tu- rizma razlikujeta, saj v prvi prevladuje obmorski turizem, v drugi pa zdravili- ški turizem. Obalno-kraška statistična regija je bila izbrana zato, ker je med turisti zelo priljubljena. Njene ob- morske občine so med najbolj obiska- nimi slovenskimi občinami. Razlog za izbiro pomurske statistične regije je bila razširjenost zdraviliškega turizma, ki je v njej nadpovprečno pomemben in je med slovenskimi turisti, tudi osebami s posebnimi potrebami, zelo priljubljen. Poleg tega ima pomurska statistična regija statistično gledano tudi najstarejše prebivalstvo v Sloveni- ji, prav med starejšimi pa je dostikrat zaznavna potreba po prilagojenem dostopu. Pomurska statistična regija se glede dostopnosti lahko pohvali z neka- terimi lokacijami, kot sta Expano Projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranost- mi, ki ga financira Ministrstvo RS za infrastrukturo, si prizadeva za prilago- ditev fizičnega urbanega okolja z od- stranjevanjem nevarnih točk ter ure- janjem dostopa do javnih objektov, potniškega prometa in drugih javnih površin. V okviru projekta si prizade- vajo tudi za zagotavljanje informacij v povezavi z mobilnostjo prek spleta in ostalih medijev (Multimodalna mo- bilnost … 2025). Uradni slovenski turistični portal I feel Slovenia ima mesto, namenje- no dostopnemu turizmu v Sloveniji, kjer ponuja številne informacije o dostopnejši in prijaznejši turistič- ni ponudbi ter doživetjih za osebe z različnimi oviranostmi. Med drugim ponuja tudi povezavo na spletno stran Zavoda Brez ovir, kjer lahko posame- znik (tudi v angleščini) dobi veliko informacij o dostopnosti številnih turistično privlačnih točk atrakcij, različnih nastanitvah in ponudbah, prilagojenih oziroma dostopnih gibal- no oviranim osebam in mestoma tudi kakšnim drugim skupinam oseb s po- sebnimi potrebami (odvisno od posa- mezne atrakcije/nastanitve/ponudbe). Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov morajo do konca leta 2025 vsi objekti v javni rabi zagotavljati dostop vsem ljudem, ne glede na nji- hovo oviranost (Zakon o izenačevanju … 2010), kar je zapisano tudi na sple- tni strani Zavoda DOSTOP (2025). Namen članka je strniti ugotovitve raziskave stanja dostopnega turiz- ma v Sloveniji, predvsem kar se tiče ločeni postopki za pridobitev enega ali drugega statusa (Drobnič 2014). Rekli bi lahko, da je beseda invalid primeren izraz, kadar obravnavamo tematike, ki so predpisane z zakoni, akti in določili. Ko pa govorimo o tematikah vsakodnevnega življenja, lahko uporabljamo širši pojem osebe s posebnimi potrebami (Cokan 2016). Izraz osebe s posebnimi potrebami je nadpomenka, v katero spadajo tudi tisti, ki z zakonom niso nujno opre- deljeni kot invalidi (in zato morda nekateri posamezniki ne želijo biti tako imenovani), ampak se zaradi svojih zdravstvenih težav težje vklju- čujejo v vsakodnevno življenje. V sodobnosti imajo invalidi v pri- merjavi s preteklostjo, zahvaljujoč trdnemu pravnemu okviru Evropske unije, boljši dostop do tiskanih in spletnih informacij, prevoza, stavb, storitev in podobno (Evropska komi- sija 2021). V Sloveniji je področje dostopnega turizma slabo preučeno, obstajajo pa številni zavodi, podjetja, turistične agencije in ponudniki, ki temeljijo na tovrstnem turizmu, na primer Zavod Brez ovir, No Limits Tours, Premiki in Zavod za spodbujanje dostopnosti DOSTOP. Na voljo sta tudi prvi slovenski ime- nik dostopnih točk Pridem.si in splet- na stran Moja pot (Društvo za mobil- nost invalidov). V Sloveniji od leta 2020 obstaja akcija inkluzivnih poho- dov v višje predele Slovenije GOGO (Gibalno ovirani gore osvajajo), ki kot inPlaninec deluje v okviru odbora Pla- ninske zveze Slovenije. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1—2/2025 | 67 DOSTOPNI TURIZEM V SLOVENIJI lahko z lahkoto postavili (predvsem v gradu Grad), ter odsotnost prila- gojenih sanitarij. V bližini razvalin Črnokalske utrdbe na Kraškem robu sanitarij zaradi splošne neurejenosti in lokacije v odmaknjeni ter zarasli naravi seveda ni bilo pričakovati, ob Bukovniškem jezeru v Prekmurju pa bi bile že skoraj nujne; pri tamkajš- njem gostinskem obratu so bile ob pregledu le običajne oziroma ose- bam s posebnimi potrebami nepri- lagojene sanitarije. Pri Škocjanskem zatoku sta sicer dve parkirni mesti za invalide, vendar je eno od njiju znatno zoženo zaradi dela kovin- ske ograde, kar je primer zelo slabe prakse. Čeprav bi bilo to parkir- no mesto treba čim prej ustrezno urediti, je bilo ob ponovnem ogle- du Škocjanskega zatoka konec februarja 2025 njegovo stanje žal še vedno nespremenjeno. Nekatere dobre prakse, na katere smo naleteli med terenskim delom in jih velja izpostaviti, so dvigalo v centru za obiskovalce v Škocjan- skem zatoku in okenca na tamkaj- šnjih opazovalnicah, ki so posta- vljena tudi na nižjih višinah, kar omogoča opazovanje tudi osebam na invalidskih vozičkih. V obalno-kraški statistični regiji so bile izbrane naslednje lokacije: sre- dozemski slani travnik v Ankaranu, utrdba oziroma grad nad vasjo Črni Kal in Škocjanski zatok, v pomur- ski statistični regiji pa Bukovniško jezero, grad Grad, Otok ljubezni v Ižakovcih in Cerkev svete Trojice v Odrancih. Pregled na terenu je bil opravljen pomladi in poleti leta 2023, zato je možno, da so se neka- teri parametri v času do objave član- ka na nekaterih lokacijah nekoliko spremenili. Poglavitne pomanjkljivosti pregle- danih točk so bile previsoki pragovi in primanjkljaj klančin, kjer bi te (Murska Sobota) in Vinarium (Len- dava). Obalno-kraška statistična regi- ja pa med drugim v Izoli ponuja Dom Dva topola, pred kratkim preimeno- van v Floramare Resort. V bližini je plaža, prilagojena gibalno oviranim osebam, v domu pa imajo tudi zuna- nji terapevtski bazen. S terenskim delom v letu 2023 smo želeli preveriti in dokumentirati stanje izbranih naravnih in kulturnih znamenitosti z vidika dostopnega turizma s poudarkom na zadovolje- vanju potreb gibalno oviranih oseb. Pozornost je bila usmerjena predvsem na višino pragov, prisotnost oziroma odsotnost klančin, prilagojenih sani- tarij in parkirnih mest za invalide. Po- nekod so bile izvedene tudi meritve z merilnim metrom, na primer meritve širine vrat/dvigala/klančine, višine pragov in podobno. Lokacije, predstavljene v nadaljevan- ju, so bile izbrane zato, ker v času izvedbe raziskave z vidika dostopnega turizma na spletni strani Brez ovir še niso bile vključene oziroma opisane. Slika 1: Slab primer parkirnega mesta za invalide v Škocjanskem zatoku (foto: Arlen Šegula). Slika 2: Ovirana dostopnost zgornjega grajskega hodnika ob obokih v gradu Grad (foto: Arlen Šegula). 68 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1—2/2025 DOSTOPNI TURIZEM V SLOVENIJI DOSTOPNI TURIZEM V SLOVENIJI primer, kje so locirane prilagojene sa- nitarije, katere nastanitve v mestu po- nujajo prilagojene sobe). Primer vsaj osnovnega informiranja o dostopnos- ti ponuja spletna stran Visitkoper.si. Ta je bila v primerjavi z letom 2023 februarja 2025 opazno prenovljena. Ob kliku na »Informacije za obisko- valce« in nadalje »Informacije za turis- te« ponuja tudi možnost »Za gibalno ovirane«, kjer se prikažejo štirje krajši in zelo splošni odstavki, namenjeni informacijam o dostopnosti mesta Koper. Naslovi posameznih odstav- kov so: Dostopne poti do glavnih znamenitosti, Panoramsko dviga- lo, Brezplačna električna mobilnost (»Kurjerca«) ter Prijazni nastanitveni obrati in ponudniki. Pri slednjem ni nobene poimenske navedbe konkret- ne nastanitve. Spletna stran Visitizola.com se lahko pohvali z interaktivnim zemljevidom, ki pa je glede posredovanja podatkov o dostopnosti na žalost pomanjkljiv. Ponuja klik na naslednje možnosti: Plaže, Znamenitosti, Narava, Nasta- nitev, Okusi in Parkirišča, na zeml- jevidu pa se nato pokažejo označene točke posameznih lokacij. Po kliku na Plaže se na zemljevidu prikaže osem označb, ena od njih je tudi že omen- jena plaža pri Domu Dva topola, po novem Floramare Resortu, ki je na zemljevidu poimenovana »Plaža za gibalno ovirane«. Ob kliku se pojavijo fotografija, krajši opis, telefonska številka in elektronski naslov za več informacij. To je pa tudi vse, kar se na spletni strani tiče dostopnosti. Niti pri opisih različnih parkirišč ni zapi- sano, ali so tam morda tudi parkirna mesta za invalide. kjer je TIC, in njegovih turistično privlačnih točk, pa tudi v njegovi okolici. Dejstvo, da je večina obravnavanih TIC-ov gibalno oviranim osebam fizično težje dostopnih oziroma za invalidske vozičke popolnoma nedo- stopnih, je okoliščina, ki bi ji matične občine morale nameniti tehten raz- mislek in vstope v TIC-e v najkrajšem možnem času izboljšati po načelu univerzalnega dostopa. Le izolski TIC ima vhod dobro prilagojen s postopo- ma dvigajočim se pragom, pri ostalih pa je žal na vhodu vsaj ena ali več stopnic. Ugotovitve glede posredovanja infor- macij o dostopnosti mesta oziroma njegove okolice pa so naslednje: TIC-i bi morali nujno ponujati več infor- macij o dostopnosti svojega mesta oziroma bližnje okolice. Najmanj, kar lahko storijo je, da spletne strani, ki jih upravljajo, opremijo z vsaj osnov- nimi informacijami o dostopnosti (na Dostopnost izbranih turistično informacijskih centrov V Sloveniji je veliko turistično in- formacijskih centrov (v nadaljeva- nju TIC), katerih osrednja naloga je biti glavni in zanesljiv vir informacij turistom o lokalnem okolju. Ker so osebe s posebnimi potrebami ena od skupin turistov, je pričakovati, da so tudi zanje na voljo zanesljive informa- cije, na primer informacije o najbolj dostopnih turističnih privlačnostih in nastanitvah. Ob ogledu izbranih TIC-ov v obeh izbranih statističnih regijah avgusta 2023 smo pregledali tudi spletne strani, za katere skrbijo sami (na primer Visitkoper.si). Obravnavani so bili TIC-i v Kopru, Izoli, Murski Soboti in Gornji Radgoni. Informa- cije smo pridobili s telefoniranjem in pogovori z zaposlenimi, ki so v času klica delali v določenem TIC- -u. Vprašanja so se nanašala pred- vsem na dostopnost vhoda v TIC ter informacije o dostopnosti mesta, Slika 3: Opazovalna okenca na različnih višinah lesenih opazovalnic Škocjanskega zatoka (foto: Arlen Šegula). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1—2/2025 | 69 DOSTOPNI TURIZEM V SLOVENIJI straneh bi lahko enostavno vzposta- vili povezavo na spletno stran Zavoda Brez ovir, kakršna je na primer že na spletni strani I feel Slovenia (2025). Na področju informacij o dostopnosti lokacij so mogoče razmeroma hitre in finančno nezahtevne izboljšave. Infor- macije o dostopnosti je namreč pre- cej lažje in hitreje vključiti na spletne strani posameznih turističnih privlač- nosti in spletne strani v upravljanju posameznih TIC-ov, kot pa do njih urediti fizični dostop in prilagoditi notranjost TIC-ov ali večjega števila prenočitvenih objektov. Kljub temu se mora tudi to pomanjkljivost čim prej odpraviti. Predstavitev rezultatov anketne raziskave Ciljna populacija anketne raziskave, izpeljane leta 2023, so bile gibalno ovirane osebe. Povezavo do spletnega potrebami. Na voljo je sicer nekaj priporočil glede otrokom, družinam in seniorjem najbolj prijaznih turis- tično privlačnih točk, na primer za Vidov brejg, Pot po močvari. Edina zaznana omemba, povezana z oseba- mi s posebnimi potrebami, je v bese- dilu o Poti metuljev na Goričkem, ki sporoča, da je informacijska tabla o metuljih mravljiščarjih v celoti prila- gojena slepim in slabovidnim. Slepim in slabovidnim so prilagojeni tudi pa- noji ob poti, vendar je dopisano, da do njih ni mogoče priti z invalidskim vozičkom. Dobro bi bilo, da bi zaposleni v TIC- ih poznali seznama turistično pri- vlačnih točk in nastanitev na spletni strani Zavoda Brez ovir, kjer je opi- sana dostopnost za osebe s posebni- mi potrebami, in ju posameznikom po potrebi tudi predlagali. Na zgoraj predstavljenih turističnih spletnih Interaktivni zemljevid je zelo dobra ideja, vsekakor pa bi ga, vsaj kar se tiče informiranja o dostopnosti točk, lahko precej izboljšali. Sicer zelo lično urejena spletna stran Visitmurskasobota.si ne ponuja nika- kršnih informacij o dostopnosti mes- ta ali okoliških privlačnih točk. Ob pregledu menija opazimo možnost klika na »Doživetja po vaši meri«, ki pa se v nobeni povedi ne dotika niti dostopnosti niti oseb s posebnimi po- trebami. Dobra novica pa je, da imajo po besedah zaposlene v TIC Murska Sobota pripravljene zemljevide, na- menjene nekaterim skupinam oseb s posebnimi potrebami. Žal so bili ze- mljevidi v času našega poizvedovanja še vedno na voljo zgolj v fizični obliki. Tudi spletna stran Visitmoravsketopli- ce.com nima posebej zbranih informa- cij o dostopnosti za osebe s posebnimi Slika 4: Opis plaže za gibalno ovirane v Izoli na spletni strani Visitizola.com (vir: Visitizola.com). 70 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1—2/2025 DOSTOPNI TURIZEM V SLOVENIJI DOSTOPNI TURIZEM V SLOVENIJI polovica jih je izbrala dva odgovora. Najpogostejši je bil Obala in njeno za- ledje (38,4 % od vseh odgovorov), kar se sklada z že omenjenim dejstvom, da so obmorske občine med najbolj obiskanimi v Sloveniji. Drugi najbolj pogost odgovor je bilo Prekmurje (16 %), iz česar je razvidno, da je za gi- balno ovirane osebe priljubljena tudi pomurska statistična regija, kar gre pripisati tamkajšnjemu zdraviliškemu turizmu. Po podatkih ankete sta bili med anketiranimi najmanj obiskani območji Kras in Vipavska dolina (0,8 %) ter Notranjska (prav tako 0,8 %). Največ anketirancev (39,5 %) je gle- de pogostosti enodnevnih izletov po Sloveniji odgovorilo, da se nanje po- dajo vsaj enkrat na mesec, kar kaže na precejšnjo prostočasno potovalno ak- tivnost. Sledil je odgovor vsaj enkrat na pol leta (33,3 %). Enkrat letno se na enodnevno potovanje odpravi 21 % anketirancev, manjkrat ali nikoli pa jih je navedlo 6,2 %. oviranosti uporabljajo invalidski vo- ziček na ročni pogon. Druga največja skupina so bili uporabniki električnih invalidskih vozičkov (34,8 %). Anke- to so izpolnile tudi nekatere osebe, ki uporabljajo bergle (4,3 %), visoko ali nizko hoduljo oziroma rolator (3,3 %) in palico (1,1 %). Odgovor drugo je izbralo 6,5 % anketirancev. Na prvo vprašanje Ali ste se v zadnjih petih letih kdaj odpravili na enodnevni ali večdnevni izlet po Sloveniji? je le 12 % vseh anketirancev odgovorilo z ne. Ti na večino vprašanj v nadaljevanju niso odgovarjali, saj so bila name- njena le osebam, ki so se v tem času odpravile na prostočasno potovanje oziroma potovanja. Pri odgovoru na vprašanje V katerih delih Slovenije ste največkrat prenočili kot turisti? so bili na izbiro 11 območij Slovenije in možnost drugo. Anketi- ranci so lahko izbrali največ dva odgo- vora. Odgovarjalo je 81 oseb, več kot vprašalnika so izpolnili večinoma pripadniki štirih slovenskih društev paraplegikov in Društva distrofikov Slovenije. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 92 oseb. Vsi anketiranci so odgovorili na devet vprašanj, pri ostalih vprašanjih pa se je število od- govorov spreminjalo, saj je bila večina anketnih vprašanj namenjena le tis- tim, ki so na prvo vprašanje (Ali ste se v zadnjih petih letih kdaj odpravili na enodnevni ali večdnevni izlet po Slove- niji?) odgovorili pritrdilno. V nadal- jevanju je predstavljena le analiza od- govorov na izbrana anketna vprašanja. Namen ankete je bil izvedeti, ali gibal- no ovirane osebe rade potujejo, kateri so glavni razlogi, da – v primeru, da si želijo potovati več – tega ne počne- jo, ugotoviti, kam v Sloveniji se naj- raje odpravijo na izlet, potovanje ali dopust ter izvedeti mnenje gibalno oviranih oseb o spremembah v tu- rizmu, ki se tičejo kakovosti dostop- nega turizma v Sloveniji v zadnjem desetletju. Najnižja starost za sodelovanje v an- keti je bila 15 let. Kar četrtina anketi- rancev je spadala v starostno skupino od 61 do 70 let, sledila je starostna skupina od 51 do 60 let, najmanj pa jih je bilo v skupinah, starih od 15 do 20 let, in več kot 80 let – v obeh primerih zgolj 2,2 %. Skoraj polovica (46,7 %) anketirancev je bila iz osred- njeslovenske statistične regije. Ne smemo pozabiti, da je skupina gi- balno oviranih oseb izredno heteroge- na in njeni pripadniki niso le osebe na invalidskih vozičkih. Polovica anketi- rancev je označila, da zaradi gibalne 38,4 5,6 1,60,8 8 16 7,2 13,6 0,8 3,2 3,2 1,6 Obala (Koper, Izola, Piran …) in njeno zaledje Zgornja Soška dolina (Tolmin, Kobarid, Bovec …) Gorica, Goriška brda in okolica Kras in Vipavska dolina Dolenjska (Terme Čatež, Brežice, Novo mesto …) Prekmurje Gorenjska Štajerska Notranjska (Postojna, Pivka, Cerkniško jezero …) Koroška Ljubljana z okolico drugo Slika 5: Območja v Sloveniji, v katerih so anketiranci največkrat prenočili kot turisti (v %) (vir: Šegula 2023). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1—2/2025 | 71 DOSTOPNI TURIZEM V SLOVENIJI Velika večina anketirancev (62 % ali 57 od 92 anketiranih oseb) si želi po- tovati več. Odgovor ne, potovanja niso zame jih je izbralo le 9,8 %. 28,3 % oziroma nekaj več kot četrtina vseh vprašanih pa meni, da je toliko, kot potujejo sedaj, ravno prav. Za tiste, ki si želijo potovati več (57 oseb), je sledilo vprašanje Zakaj ne po- tujete toliko kot bi si želeli? Možnih je bilo več odgovorov. Največkrat (22,6 % od vseh odgovorov) je bila izbra- na možnost slaba ponudba dostopnih prenočišč, kar kaže, da je to za gibalno ovirane osebe resnično velik problem. Drugi najbolj pogost razlog (21,5 %) je dejstvo, da na spletu ne najdejo do- volj informacij o dostopnosti lokacij. Sledila sta odgovora, da jim primanj- kuje časa (19,4 %) in slaba dostopnost turistično privlačnih točk oziroma zna- menitosti (17,2 %). Poleg odgovora drugo (10,8 %) je najmanj anketiran- cev izbralo možnost visoka starost in slabo počutje (8,6 %). Na poizvedovanje o težavah z iska- njem informacij o dostopnosti na sple- tu je približno tretjina anketirancev (35,9 %) odgovorila, da spletne infor- macije o dostopnosti najde srednje tež- ko, takoj za tem pa je z 28,3 % sledil odgovor da, težko. Četrtina anketiran- cev z iskanjem informacij po spletu nima težav, Dobra desetina (10,9 %), večinoma starejših od 40 let, pa infor- macij o dostopnosti ne išče po spletu. Na prejšnje vprašanje se je neposre- dno navezovalo vprašanje o potrebi po izboljšavah na tem področju. Namenje- no je bilo 82. anketirancem, ki so pri predhodnem vprašanju izbrali prve tri dostopne. Odgovora zelo zadovoljen ni izbral nihče. Večina anketirancev ni bila niti zadovoljna niti nezadovoljna (40,7 %). Sledile so izbire nezadovol- jen (29,6 %), zadovoljen (22,2 %) in zelo nezadovoljen (7,4 %). Štiri vprašanja so se nanašala na mnenje 81. anketirancev o razvitosti dostopnega turizma naših sosednjih držav v primerjavi s Slovenijo. Zdaleč največ anketirancev meni, da je med sosednjimi državami Avstrija bolj ure- jena in razvita kot Slovenija (kar 49,4 %), za Italijo in Madžarsko pa jih je manj kot 20 % izrazilo mnenje, da sta na področju dostopnega turizma v primerjavi s Slovenijo bolj razviti. Za Hrvaško, kot zelo priljubljeno pole- tno destinacijo Slovencev, večina anke- tirancev (34,6 %) meni, da je urejenost in razvitost dostopnega turizma na pri- bližno enaki ravni kot v naši državi, le 12,3 % pa jih je izrazilo mnenje, da je tamkaj dostopni turizem na višji ravni. Največ posameznikov se na večdnev- ne izlete s prenočitvami po Sloveniji odpravi vsaj enkrat na leto (46,9 %), najmanj pa vsaj enkrat na mesec (le 2,5 %). Približno četrtina anketiran- cev (25,9 %) se na večdnevne izlete po Sloveniji odpravi redkeje ali pa se nanje sploh ne odpravi. Večina anketirancev (65,4 %), ki se odpravijo na izlete, meni, da se je do- stopnost v Sloveniji v kontekstu turiz- ma (predvsem kar se tiče arhitekton- skih ovir) v zadnjih desetih letih vsaj malo izboljšala. Da se je zelo izboljša- la, jih meni 22,2 %, 6,2 % pa jih je odgovorilo, da se stanje ni izboljšalo. Enak je bil tudi delež tistih, ki so iz- brali odgovor ne vem. V okviru ankete nas je zanimalo tudi mnenje o dostopnosti naravnih zna- menitosti v Sloveniji – tam, kjer so možnosti za izboljšave brez prevelike- ga poseganja v naravo – saj so te gibal- no oviranim osebam ponavadi težje 6,2 65,4 22,2 6,2 Ali imate občutek, da se je dostopnost v Sloveniji v kontekstu turizma, predvsem kar se tiče arhitektonskih ovir, v zadnjih desetih letih izboljšala? (n=81) ni se izboljšala oziroma je ostala na isti ravni malo se je izboljšala zelo se je izboljšala ne vem Slika 6: Mnenja o morebitnem izboljšanju dostopnega turizma v Sloveniji v zadnjih desetih letih (v %) (vir: Šegula 2023). 72 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1—2/2025 DOSTOPNI TURIZEM V SLOVENIJI DOSTOPNI TURIZEM V SLOVENIJI anketirancev, torej nekaj manj kot po- lovica. Nekatere navedbe so bile precej več. Pri tem odgovoru je konkreten primer ali več primerov navedlo 44 odgovore, torej da, težko, nimam te- žav in srednje težko. Kar 80,5 % jih je izbralo odgovor da, nujno. Nekaj več kot desetini (12,2 %) je vseeno, zgolj 7,3 % anketirancem pa se zdi, da iz- boljšave spletnih informacij o dosto- pnosti turistično privlačnih točk niso potrebne. Odgovori razkrivajo, da tudi velika večina tistih, ki so pri predho- dnem vprašanju odgovorili, da srednje težko najdejo informacije o njihovi dostopnosti ali pa, da s tem nimajo težav, meni, da so tudi na tem podro- čju potrebne izboljšave. Zadnje vprašanje je bilo odprtega tipa, glasilo pa se je: Vam je katera od lokacij v Sloveniji, ki ste jo kdaj obiskali, ostala v zelo lepem spominu kot še posebej do- stopna destinacija? Naštejete jih lahko Ali menite, da je Avstrija glede dostopnega turizma bolj urejena in razvita kot Slovenija? Ali menite, da je Italija glede dostopnega turizma bolj urejena in razvita kot Slovenija? Ali menite, da je Madžarska glede dostopnega turizma bolj urejena in razvita kot Slovenija? Ali menite, da je Hrvaška glede dostopnega turizma bolj urejena in razvita kot Slovenija? 16 49,41,2 17,3 16 ne morem odgovoriti, saj tam še nisem bil/-a da, bolj ne, slabše približno enako ne vem 8,6 12,3 29,6 34,6 14,8 18,5 19,8 16 25,9 19,8 38,3 4,9 11,1 17,3 28,4 Slika 7: Mnenja o dostopnem turizmu v sosednjih državah v primerjavi s Slovenijo (v %) (vir: Šegula 2023). 17,2 22,6 19,4 21,5 8,6 10,8 Zakaj ne potujete toliko, kot bi si želeli? slaba dostopnost turističnih atrakcij/znamenitosti slaba ponudba dostopnih prenočišč pomanjkanje časa na spletu ne najdem dovolj informacij o dostopnosti lokacij, ki bi jih želel/-a obiskati visoka starost in slabše počutje drugo Slika 8: Razlogi za neizpolnjene želje po pogostejših potovanjih (v %) (vir: Šegula 2023). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1—2/2025 | 73 DOSTOPNI TURIZEM V SLOVENIJI predvsem v bolj turističnih predelih. Potovanja in izleti so želja številnih oseb s posebnimi potrebami, žal pa se te pri tem soočajo z raznimi ovirami in neprijetnostmi, kot so na primer fizične/arhitekturne ovire ter priman- jkljaj spletnih informacij o prilagoje- nosti oziroma dostopnosti turistično privlačnih točk in nastanitev, ki bi po- sameznike vnaprej seznanile s stanjem njihove dostopnosti. Pri terenskem pregledu izbranih lo- kacij in turistično informacijskih centrov (TIC) smo se omejili na dve statistični regiji, saj bi bilo v primeru obsežnejšega pregleda vseh dvanajstih slovenskih statističnih regij tovrstno delo časovno precej bolj zamudno, prepotovati pa bi bilo treba večje razdalje, kar bi povzročilo tudi dodat- no onesnaževanje okolja. Poglavitni pomanjkljivosti, opaže- ni ob terenskem pregledu izbranih lokacij v obalno-kraški in pomurski statistični regiji leta 2023, sta bili previsoki pragovi in primanjkljaj klančin na mestih, kjer bi te lahko z lahkoto postavili, na primer v gra- du Grad. Žalostno je, da je bilo eno od dveh parkirnih mest za invalide v Škocjanskem zatoku konec februarja 2025 še vedno v enakem stanju kot pomladi 2023, zoženo zaradi pritr- jenega kovinskega dela bližnje ogra- de. Med dobrimi praksami, ki jih je vredno izpostaviti, so dvigalo v cen- tru za obiskovalce v Škocjanskem za- toku ter opazovalna okenca na tam- kajšnjih lesenih opazovalnicah, ki so tudi na nižjih višinah, kar omogoča opazovanje narave tudi osebam na invalidskih vozičkih. Za pomursko statistično regijo so bile navedene naslednje lokacije: na splo- šno Prekmurje (trikrat), Terme ozi- roma Zdravilišče Radenci (štirikrat), Vulkanija (enkrat), Moravske toplice (enkrat), terme v Prekmurju (enkrat), Hiša iz volne Mlajtinci (enkrat) ter Vinarium nad Lendavo (dvakrat). Sklad no s pričakovanji je večina na- vedb povezanih s termami, predvsem tistimi v Radencih. Navedbe lokacij v ostalih slovenskih statističnih regijah, ki so po števi- lu rahlo izstopale, so bile naslednje: terme oziroma zdravilišče Laško (šti- rikrat), Terme Čatež (trikrat), Hostel Ars Viva (trikrat) ter Ljubljana oziro- ma prav določene ustanove oziroma zgradbe v njej (štirikrat). Sklep Dostopni turizem je ena od številnih oblik turizma. Prav je, da se o njem razmišlja in da si kot družba priza- devamo izboljšati stanje dostopnosti, splošne, večina pa jih je bila opremlje- na s konkretnimi imeni, na primer Hostel Ars Viva v Podcerkvi, Dom Dva topola v Izoli, Vinarium nad Len- davo. Na ravni statističnih regij so bile največkrat navedene lokacije v obalno- -kraški (17-krat) in pomurski (13-krat) statistični regiji. Za obalno-kraško statistično regijo je bil enkrat naveden kar splošen izraz »obalna mesta«. Kot mesto je bila največkrat (šestkrat) izpostavljena Izola, konkretneje tamkajšnji Dom Dva topola (dvakrat). Dom paraple- gikov in Vila Pacug sta bila navedena trikrat, Portorož dvakrat. Dvakrat je bil naveden tudi Koper, pri čemer je en anketiranec pripomnil, da vendar- le ni fizično dostopen povsod, kjer bi lahko bil, pa tudi, da tam primanj- kuje več taktilnih oznak. En anketi- ranec, sicer uporabnik električnega invalidskega vozička, je za obalno- -kraško statistično regijo navedel tudi »hiško v okviru Adrie Ankaran«. 28,3 25 35,9 10,9 da, težko nimam težav srednje težko informacij o dostopnosti ne iščem po spletu Ali s samostojnim brskanjem po spletu težko najdete informacije o dostopnosti (fizična dostopnost, prilagojene sanitarije in podobno) določene turistične točke/atrakcije, ki jo želite obiskati? Slika 9: Težave pri iskanju spletnih informacij o dostopnosti (v %) (vir: Šegula 2023). 74 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1—2/2025 DOSTOPNI TURIZEM V SLOVENIJI POROČILO bi bilo raziskati tudi mnenja o dostop- nosti turistično privlačnih točk oziro- ma nastanitev različnih skupin senzor- no oviranih oseb, na primer slepih in slabovidnih ter gluhih in naglušnih. Ne smemo pozabiti, da je prostor, fizično prilagojen gibalno oviranim osebam, primeren za vse. Lažji dostop za gibalno ovirane osebe je prednost tako zanje kot tudi za gibalno neovira- ne posameznike, pa naj gre za lokalno prebivalstvo ali za turiste. Dostopni turizem je v Sloveniji zago- tovo bolj razvit kot je bil še desetletje nazaj. Kljub temu so na tem področju potrebne še precejšnje izboljšave, saj mora biti turizem dostopen za vse. Pomembno je, da se na pomanjklji- vosti vztrajno opozarja, kar velja tudi za tiste, ki prilagoditev dostopnosti in dodatnih informacij o tem sami ne potrebujejo. slaba ponudba dostopnih prenočišč (22,6 % odgovorov), pomanjkan- je spletnih informacij o dostopnosti turistično privlačnih točk (21,5 %), pomanjkanje časa (19,4 %) in slaba dostopnost turistično privlačnih točk (17,2 %). Skromna ponudba dos- topnih prenočišč je velik problem za gibalno ovirane osebe, na slabo dos- topnost turistično privlačnih točk pa je opozorilo tudi terensko delo. Ve- čina anketirancev (kar 65,4 %), ki se odpravi na izlete, meni, da se je dos- topnost Slovenije v kontekstu turizma (predvsem kar se tiče arhitektonskih ovir) v zadnjem desetletju nekoliko izboljšala, 22,2 % pa je prepričanih, da se je občutno izboljšala. Glavna omejitev raziskave je bila, da smo se znotraj izredno heterogene po- pulacije oseb s posebnimi potrebami omejili in osredotočili zgolj na skupi- no gibalno oviranih oseb. Zanimivo Obravnavani TIC-i bi morali nujno ponujati več informacij o dostop- nosti svojega mesta oziroma njegove okolice. Najmanj, kar lahko storijo je, da vse spletne strani, ki jih upravl- jajo sami, opremijo z vsaj osnovnimi informacijami o dostopnosti (na pri- mer, kje v mestu najdemo stopnice, kje so locirane prilagojene sanitarije, katere nastanitve ponujajo prilagojene sobe). Dejstvo, da je večina obravna- vanih TIC-ov fizično težko dostopnih oziroma v primeru invalidskih vozič- kov gibalno oviranim osebam popol- noma nedostopnih, je okoliščina, ki bi ji občine morale nameniti posebno pozornost in jo v najkrajšem možnem času izboljšati oziroma odpraviti. Rezultati anketne raziskave, v kate- ri je leta 2023 sodelovalo 92 gibalno oviranih oseb, sporočajo, da so glavni razlogi za manjše število potovanj ti- stih, ki bi si sicer želeli potovati več, Viri in literatura 1. Buhalis, D., Eichhorn, V., Michopoulou, E., Miller, G. 2005: Accessibility Market and Stakeholder Analysis: One-Stop-Shop for Accessible Tourism in Europe (OSSATE). Medmrežje: https://www.accessibletourism.org/resources/ossate_market_analysis_public_final.pdf (20. 6. 2023). 2. Cokan, I. 2016: Prilagajanje turistične ponudbe osebam s posebnimi potrebami. Magistrsko delo. Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem. Koper. 3. Darcy, S., Dickson, T. 2009: A Whole-of-Life Approach to Tourism: The Case for Accessible Tourism Experiences. Journal of Hospitality and Tourism Management 16-1. 4. Dostop 2025: Pomembno. Medmrežje: https://dostop.org/ (11. 2. 2025). 5. Drobnič, J. 2014: Razvoj modela poklicne orientacije za osebe s posebnimi potrebami. Doktorska disertacija. Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem. Koper. 6. Evropska komisija 2021: Vprašanja in odgovori: Strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030. Medmrežje: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/qanda_21_813 (10. 2. 2025). 7. I feel Slovenia 2025: Dostopni turizem. Medmrežje: https://www.slovenia.info/sl/potovalni-nacrt/dostopni-turizem (1. 2. 2025). 8. Multimodalna mobilnost funkcionalno oviranih oseb: O projektu. Medmrežje: https://www.dostopnost-prostora.si/o-projektu/ (20. 2. 2025). 9. Šegula, A. 2023: Dostopni turizem v Sloveniji na izbranih primerih. Magistrsko delo. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 10. Visitizola.com. Plaža za gibalno ovirane. Medmrežje: https://www.visitizola.com/map/plaza-za-gibalno-ovirane (1. 2. 2025). 11. World Tourism Organization 2016: Accessible Tourism for All: An Opportunity within Our Reach. Medmrežje: https://webunwto.s3-eu-west-1.amazonaws.com/2019-08/turismoaccesiblewebenok.pdf (20. 2. 2025). 12. Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI). Uradni list RS, št. 94/10. Ljubljana. 13. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1). Uradni list RS, št. 58/11. Ljubljana. 14. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI). Uradni list RS, št. 16/07. Ljubljana.