Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: I Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnlStvo ln ekspedlclja v Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za jeden i „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice št. 2. mesec 1 gld 40 kr. * V administraciji prejeman velja: | Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana plsma ne vsprejema,«. Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f Vredništvo je v SemenISkih ulicah 8t. 2, I., 17. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Izh^a vsak dan> irf2em3i nedelje in prazn.ke, ob pol 6. uri popolda«. Vredništva t e 1 e f o n - i t e v. 74. Posamne številke po 7 kr. čžitev. 3. V Ljubljani, v sredo 5. januvarija 1898. Letnil* XX V1 Kazglašciije Gospodovo. Praznik treh Kraljev je zadnji mej božičnimi prazniki ter nas spominja, da nauk in milost novoporojenega Sina božjega nista namenjena samo narodu, iz katerega je izšel Odrešitelj, marveč vsem narodom naj se glasi božji nauk resnice, pravice in ljubezni. Temu nauku naj so klanjajo vsi, tudi veljaki sveta, tudi javno življenje, temu naj služi šola, časopisje in po-sebe še vse delovanje duhovnikov in drugih katoličanov. V tem oziru je važna papeža Leona XIII. najnovejša okrožnica, izdana meseca decembra 1. 1. in namenjena v prvi vrsti kanadskim škofom. Vravnava obširno šolsko vprašanje, zaradi katerega je ondi nastal velik konflikt mej svetnim in cerkvenim oblastvom. V tem oziru pravi Leon XIII.: »Pravica in razum zahtevata, da najdejo gojenci v šolah ne le vednosten pouk, marveč tudi moralna navodila, ki naj so v soglasju z nauki njih vere, navodila, brez katerih vsaka vzgoja ne le ni koristna, ampak samo škodljiva. Odtod potreba katoliških učiteljev in pa potreba vravnati šolo tako, da je ves pouk v popolnem soglasju z načeli katoliške vere.« To pa ni v škodo šolstvu, kajti Leon XIII. poudarja, da treba skrbeti, naj se šolstvo vedno bolj spopolnjuje, da napreduje, da se dviga na vedno višji niveau. Ni namreč nobene vrste študij in nobenega napredka človeškega znanja, ki bi se ne mogla v lepem soglasju družiti z načeli naše vere. Glede časopisja pravi Leon XIII. v tej okrožnici : »Pojasnovati in braniti vse to, kar smo do- sedaj omenjali, jo mej katoličani vzlasti važna naloga onih, ki so se posvetili delu pri časopisju, vzlasti pri dnevnikih. Da bi se pač vsikdar spominjali svojih dolžnostij! Branijo naj goreče in pogumno vse, kar zadeva resnico, pravico, ilagor cerkve in družbe, in sicer tako, da so vedno dostojni, v osebnihvprašanjih spoštljivi, v vseh stvareh pa vmer-jeni. Posebno spoštovanje naj goje nasproti veljavi škofov in sploh vsem zakonitim oblastvom. Čem težavnejši so časi, tem večja je nevarnost za razdvojitev in zato morajo tem bolj skrbeti, da ostanejo jedini v mislih in dejanjih, ker brez jedinosti ni skoraj ali bolje popolno nič upanja, doseči predmet skupnih naših želji.« Kakor povsod tudi v tej okrožnici vzpodbuja Leon XIII. katoličane in posebe še duhovne za socijalno delo, ker je vera brez del mrtva. V tem oziru se nam zdi zelo zanimiva in času primerna knjižica, katero je izdal abbe Sou-lange-Bodin v Parizu*. V tej knjigi se ozira vzlasti na veliko mestno življenje, ki se pa vedno bolj širi tudi po manjših mestih ter je zato občezani-mivo. Mej drugim pravi: Nekdanje župnikovanje, ki je nekako upravljanje ljudij spreobrnjenih in zvestih, ne zadostuje več v mnogih krajih potrebam družbe, ki je nastala zopet paganska. V tem oziru bi so moralo spopolniti z mesti misijonarjev ; moderni svečenik torej ne sme več biti samo sve čenik v zakristiji marveč svečenik apostol, po na činu prvih apostolov. On si naj zna pridobiti pot do ljudij, ki ne hodijo več k njemu, mora se brigati zanjo, proučevati njih materijalnc in socijalne * Lettres k un sčminariste, par un cure de Faubourg Pariš, Bloud et Barral 4. rue Madame. potrebe in pričenjati kjer treba svojo poslanstvo z deli izključno gospodarskimi in socijalnimi, ki aodo nujna priprava za versko delo**. — V tem oziru naj torej naši somišljoniki krepko nadaljujejo pričeto socijalno delo, ker blagor ljudstva moVa nam biti najvišji zakon. Ako bi nam zopet še očital kodo, da se s tem novodobni katolicizem oddaljuje od prvotnega krščanstva, ne bomo v tem oziru z delom prenehali, ker vemo, da so to puhlice od razumnih mož že davno obsojeno ter da v tem posnemamo le božjega Od-rešitelja, ni je množicam v puščavi poleg svojih božjih naukov poskrbel tudi vsakdanjega kruha. Kedor tega ne ume, nima pojma o krščanstvu niti prvotnem niti novodobnem, kakor ga oznanuje papež Leon XIII. ** La paroisse ancienne, qui est un mode d' admini-stration de gena conveitis et fidčles, ne repond plus, dans bien des regions, aux besoins d' une sociiite redevenue paienne. Elle doit čtre en ces endroits completče par des postes de missionnaires; le prOtre moderne ne doit done plus etre uniquement, comme le desirent nos ennemis, un prfitre de sacristie, mais un prCtre aputre, Ji la manižre des premiers apotres. 11 doit savoir aller au peuple, qui ne va plus žt lui, se meler i lui, etudier ses besoins materiels et sociaux et commencer, s'il le faut, son apostolat par dčs oeuvrčs puremeat tšconomiques et sociales, qui seront la preparation necessaire des oeuvros religieuses. Politične tožbe na Hrvatskem. Mažaronska stranka na Hrvatskem se boji najhuje opozicijonalnega časopisja, pa jej je tudi glavna skrb, da ga po mogočnosti zatira. Ni bilo dosta tej stranki, da se opozicijonalni časopisi plenijo po redarstvu, zaustavljajo druga izdanja ter prečijo razprodavanja, nego so izposlovali v LISTEK. Življenje. (N. V. Gogolj.) Bednemu sinu pustinje so je sanjalo: Veliko Sredozemno morje se razteza pred njegovimi očmi in s treh različnih stranij ga obdajajo: razbeljeni brogovi afriški z vitkimi palmami, sirijske gole pustinje in obljudeno od morja razrito evropsko obrežje. V oglu med mirnim morjem stoji Egipet. Piramida se dviga nad piramido; granitski stebri gledajo s sivimi očmi slinks; neštevilno stopnjic vodi do njega in on, starec, katerega preživlja veliki Nil, stoji veličastno, okičen s tajnimi znamenji in svetimi živalmi; nepremično kot začaran in kot nestrohljiva mumija stoji in zre. Razposlala je proste naselbino vesela Grška. Sredozemno morje mrgoli otokov, poraščenih z zelenimi gozdiči; trte, smokve in oljke prigibljajo svoje veje, iz katerih se cedi med in teče olje, k tlom; stebri, beli kot d( vične grudi so vrste v krogu v razkošnem drevesnem mraku; mramor diha strast, oživljen je od čudovitega dleta in s štidom se veseli svojih prekrasnih form, z grozdjem ovit, s tirsami in čašami v rokah postal je hipoma sredi šumnega plesa in ostal začaran. — Mladi in krasni žreci, z razpuščenimi kodri so pogledali navdušeno in izrazovito s svojimi črnimi očmi. Piščali iz trstja, cimbale in drugo muzikalno orodje miglja previto z bršljanom. Ladije se tolpe, kakor muhe okolu Roda in Kercire, sladostrastno prepuščajoč svoja jadra dihanju vetra. In vse je mirno, vse nepremično, kot da je okamenelo. Železni Rim stoji grozeč z gozdom kopij in groznim bliskom svetlih mečev, vpirajoč na vse zavistne svoje oči in iztezajoč žilavo desnico. Tudi on je nepremičen kot vso drugo in niti ne zgane s svojimi levjimi udi. Ves vzduh nebesnega oceana visi težko nad svetom. Veliko Sredozemno morje šumi, kakor da so zbrani vsi narodi pred strašnim sodnikom na sodni dan. In izpregovori Egipet, zgibajo vitke palme, samotne prebivalce svojih ravnin in stresaje iglasto vrhove svojih obeliskov: »Narodi, poslušajte! jaz jedini sem spoznal in razumel tajnost življenja, tajnost človeka. Vse je ničevo. Čemu je umetnost, čemu naslada, čemu pač slava in slavohlepjo? Smrt, smrt vlada nad svetom in človekom! Vse požira smrt, vse živi radi smrti! Daleč, daleč je čas, ko se bode človek otresel teh spon ! Pa li pride kdaj oni čas, dan ustajenja? Proč vse žolje, proč veselje! Višjo zidaj piramido ubogi človek, da si vsaj nekoliko podaljšaš svojo bedno eksistenco !« In govorila je kot nebo, kot jutro, kot mladost jasna, svetla grška zemlja in slišalo se je mesto besedij, kakor dih piščali: »Življenje je radi življenja. Živi, a vživaj tudi veselje in radost svojega življenja, naslajaj se ž njim ! Delaj, da vživaš! Glej, kako je bujno in prekrasno vse v prirodi, kako žije in klije vse v soglasju! Vse je na svetu, vsega je dosti; še bogovi nimajo vsega tega; samo skrbi, da si pridobiš! Naslajaj se Bogu podobni in plemeniti vladalec sveta, venčaj si s hrastom in lavorom prekrasno svoje čelo! vozi se v nevarnem diru, vodeč konje pri blišče-čih igrah! Prosta in plemenita duša si ne želi bogastva in koristi in ni skopa! — Dleto, paleta in piščal, ti so postavljeni, da vladajo svet, njih vladarica pa je — lepota. Ovijaj si z bršljanom in grozdjem svojo blagovonječo glavo^ in prekrasno glavico svojo sramožljive družice ! Življenje je radi življenja, radi naslade, -- človek, skrbi le, da bodeš vreden naslade.« In začne govoriti z železom pokriti Rim, stresajo blestoči gozd kopij : »Jaz sem razkril tajnost človeškega življenja. Mir jo človeku škodljiv; uniči ga popolnoma celo duševno življenje! Malenkostna je za dušo umetnost in naslada. Prava naslada je v gigantskih željah. Neznatno je življenje človeka in narodov brez velikih slavnih činov, ono je le životarenje. Slavo si želi, človek, slave! V nerazumnem veselju, oglušen od udarcev železnega predzadnjem saborskem zasedanju vodje te stranke, da se je odstranila porota za tiskovne prekrsaje. Cim jo bila sprejeta ta nova postava, po katerej spadajo takozvane osebne razžalitve po časopisih pred navadno sodnijo in ne pred poroto, planili so nasprotniki opozicije z vso jozo na »Obzor« in »Katoliški List«, Glavni junak in vodja je bil poznati dr. Fr. Spevec, po katerem so tudi omenjena postava imenuje lex Spevec, ker je sprejeta največ po njegovem posredovanju. Njemu so se pridružili še neki drugi tožniki, češ da jih jo »Obzor« razžalil, ker je sprejel proti njim napisane dopise. Žal da morejo taki ljudje računati na vspeh svojih pravd pred navadno sodnijo, do-čim se ni nobeden upal tožiti dotičnih časopisov, dokler je veljala še porota. Že potem si more vsakdo misliti, kakšne so to njihove pravde, ker so niso upali stopiti ž njimi pred porotnike, Razume se, da bi bilo tudi obsodbe čisto drugače izpale nego po sedanjem postopku. Dr. Spevca je najhuje peklo, ker ga je Obzorov urednik profesor Pasarič napadal radi dvoboja, na kateri ga je bil on pozval, ali Pasarič ni hotel sprejeti poziva, češ da se on noče biti, ker jo dvoboj od katoliško cerkve strogo zabranjen. »Obzor« pa je Spevca opisal tudi kot bivšega činovnika ter mu oponašal marsikaj nepostavnega v njegovem ravnanju. To je bil povod tožbi. Urednik Pasarič se je izvrstno branil ter sijajno dokazal svoje trditve. Tako temeljito in logično je sestavljena njegova obramba, da bi ga bila porota brez dvoma proglasila nedolžnim. A če tudi je urednik Pasarič skoraj največ radi Spevca po navadnem sodu obsojen na hudo kazen, kar bomo kasneje omenili, vendar je ta razprava v toliko zanimiva, da se je ravno ono, česar se je morda sam Spevec najbolj bal, vse odkrilo in razjasnilo mnogo obširneje, nego je bilo s početka v »Obzoru« proti njemu pisano. Po govorih profesorja in urednika Pasa-riča nam je še le v popolnej sliki načrtan pro-lesor Spevec kot činovnik, profesor in politik, pa ni nič čudnega, da se je tudi občinstvo jako zanimalo za to pravdo, a zdaj celo želi, da dobi vso opisano v jednej knjigi, katera tudi v kratkem izide. Razun Spevca je tožil urednika tudi poznali falzifikator hrvatske zgodovine dr. Gavra-nič. Ali tudi ta je staknil, kar je iskal. Tako nedostojne stvari so prišle na dan, da mu je moralo biti žal, ker je začel pravdo. Odstopil pa seveda ni, če tudi mu je sam predsednik sodnijo rekel, da se je o jednej ter istej stvari pred sodom petkrat ali vselej drugače izjavil. Mislimo, da je za kvaliiikacijo poštenja taka izjava zares dostatna Najbolji dokaz, kam '.pridejo ljudje, ki menjajo svoje nazore. Zanimivo je namreč, da sta bila oba tožnika v svojej mladosti strastna privrženca Starčeviceve stranke, zdaj sta pa strastna protivnika hrvatske opozicije ter preganjata ono, kar sta nekdaj oduševljeno branila. orožja, poleti s ščitom, kopjem in mečem pred neštevilnimi legijonami v boj! Ali slišiš, kako se je zbral okolu tvojih nog ves svet in kadar po-treseš s kopjem, kako vsklikne jednoglasno? Ali slišiš, kako zamira od strahu tvoje ime na jeziku plemenom, ki živo čisto kraj sveta? Vse, kar le ugleda tvoje oko, napolni s svojim imenom! -Vedno stremi po večjem : svet nima konca in tudi željam ne stavi j aj meje! Divje in brezobzirno, vedno dalje zasedaj svet — naposled si priboriš celo nebo!« A prestal je govoriti Rim in vperil orlove svoje oči na vshod. Proti vshodu je obrnila tudi Grška svoje od naslade vlažne prekrasne oči; in tudi Egipet se je ozrl na vshod s svojimi motnimi očmi. Skalovita zemlja, neznaten narod; majhna vas se naslanja na gole holme, katere le izredka ob-senči kaka suha smokvica. Za nizko in trhljeno ograjo stoji oslica. V lesenih jaslih leži Dete; nacl njim je sklonjena deviška njegova mati in ji gleda z radostipolnimi očmi; visoko na nebu nad Detetom visi zvezda in ves svet je obsijala s čudno svetlobo. Zamislil se jo stari Egipet, ovit s hijeroglili, in ponižal svoje piramide, nespokojno jo zrla prekrasna Grška, obrnil jc Rim svoj pogled na železna kopja; nastavila je uho velika Azija z nomadskimi svojimi narodi; sklonil sc je Ararat, stari, stari dedek zemlje. — »Obzor« so tožili tudi činovniki državnega kolodvora, ker je prinašal tožbe raznih strank radi neurednosti, ki se gode pri odpošiljatvi razne robe, posebno vina in hrane. Stranke večkrat odposlanih stvarij niso niti dobile, ali pa v največem neredu in deloma pokradeno. Za to so stranke prinesle dokaze, ali činovniki zahtevajo od njih, da jim povedo tata, njih pa da ne sme nobeden ogovarjati. Tako tedaj smo na železnicah trajati največi nered, a nobeden nima prav, če so na to potoži, kajti mažarski činovniki so nedotakljivi. 'Konec sledi). Politični pregled. V Ljubljani, 5. januvarija. Dr. Herold o političnem položaju. Mi nuli ponedeljek se jo vršil v Žičkovu mladočeški volilski shod, na katerem sta poročala državna poslanca dr. Hcrold in Engel. O političnem položaju je govoril dr. llerold, ki je najpreje krepko zavrnil trditev Slovanom nasprotnih listov, češ da so mladočeški državni poslanci opravljali službo lakajev pri grofu Badeniju, ter pojasnjeval nadalje, da Mladočehi nimajo strahu pred nobeno vlado, toda ne marajo pa donašati takih žrtev, s kate rimi bi se največ okoriščali samo nasprotniki. Gautscheva vlada si bode prizadevala, da si pridobi potrebno veČino; ako so ji pa to ne posreči, vladala bo absolutistično. Prva njena naloga obstoji v tem, da pomiri razburjeno nemške duhove, in tu pridemo na prvo preporno točko, jezikovno naredbe. Govornik izjavlja, da so zastopniki češ kega naroda gotovo no bodo pulili zato, kaka bodi oblika jezikovnim naredbam. Naša glavna zahteva pa je in ostane ta, da se omogoči vsakemu Čehu najti njegovo pravico v domovini v njegovem materinem jeziku. Jedinost kraljestva in jednakopravnost obeh narodnostij se morati ohraniti, in tam, kjer so ugodi Nemcem, priznati treba pravice tudi Čehom. Čehi ponujajo roko v spravo prvič iz svojega naravnega nagiba, drugič pa zato, da nobenemu sinu češke domovine ne bo treba iskati težišča izven domovine. Jednake pravice v vsakem oziru Čehom in Nemcem, in sprava je dognana. — Mnogoštevilni poslušalci so navdu šeno odobravali ta odkriti govor ter izrekli svojemu vnetemu zastopniku burno pohvalo in zaupanje. Lecherjcv poraz. Novega leta dan sc jc pripetilo poslancu dr. Lccherju, jednemu najbolj marljivih sotrudnikov nemške obstrukcije, znanemu po njegovem 12 urnem govoru, na shodu v Kufsteinu nekaj, kar gotovo ni pričakoval. Nemški nacijonalei in socijalni demokratje so ga vsprejeli z velikimi častmi. Govoril jc dolgo, kakor zna le on, govoril stvarno, strogo stvarno : o žganju, petroleju, da tudi o sladkorju ter seveda vmes vpletal razne neumestne opazke o taktiki katoliške ljudske stranke. Vspeh pa jc bil tak, da so izrekli navzoči, seveda Lecherjcvi somišljeniki nc, zaupanje poslancu dr. Kapfcrerju, članu katoliške ljudske stranke. Junak Lechcr pa jc dobil in imel — smolo. Banffijjeva zmaga in Košutov poraz. Včerajšnja seja ogerske poslanske zbornice je bila po večtcdenskem boju konečno vendar le odločilna, prodrl je vladin predlog in propadel nasprotni Košutov. Da bo temu tako, slutilo se je že na predvečer odločilnega dne, kajti v neodvisni Košutovi stranki je zavladala splošna popar-jenost. Kolovodje to stranke so konečno le uvideli, da se vedno bolj zmanjšuje število njih zvestih pristašev. Znano jim je bilo, da je ves njih boj zaman, ker je bila večina na Banffyjevi strani že zdavno zagotovljena. V predzadnji seji so pristaši Košutovi še poskusili svojo srečo, že tedaj pa so jim je bralo z lica, da jim je pošla vsa moč. In res je bilo tako. — V včerajšnji seji je vodja Košut še poslednjikrat poskusil svojo srečo. Še jedenkrat je v daljšem govoru utemeljeval svoj predlog, napadal Banffyja in njegove pristaše, potem pa je umolknil. Takoj za njegovim govorom j vršeče se glasovanje je pokazalo, da se je Košutu I izneverilo vse, karkoli zvesto ne prisega na njegovo zastavo. Banflyjev predlog je bil vsprejet z veliko večino, Košutov pa odklonjen. Dogodki v Španiji. S sedanjim položajem v Španiji ni nezadovoljen samo general \Veyler s svojimi ožjimi somišljeniki, marveč tudi klub konservativcev je pokazal, da sc ne strinja popolno s politiko sedanje vlade in si želi nazaj Canovaso-vih časov. Predsednik poslanske zbornice, Pidal, je imel včeraj v konservativnem klubu daljši govor, v katerem jo pobijal politiko liberalne stranke, ki je odstavila generala Weylerja in uvedla na Kubi avtonomijo, ki postane lahko osodopolna. Naglašal je, da se morajo konservativci združiti ter poiskati si pot iz situvacije, ki se jo ustvarila po smrti Canovasovi. Dostavil pa je govornik, da Be vladi tako dolgo ne bode nasprotovalo, dokler no završi započetih del. — To je torej dokaz, da se sedanja Sagastova vlada še no more hvaliti s popolno zaupnostjo od vseh stranij, ker skuša uvesti in dognati marsikaj, kar se ne strinja z načeli krščanstva. Vsekako pa treba pojasniti, da je bila uvedba avtonomije na Kubi jedna najbolj potrebnih in najnujnejih zadev in le žal, da se je uvedla šele sodaj, ko jo bpanija morala do-nesti že toliko žrtev. Prebivalstvu se mora dovoliti vender toliko prostosti, da moro slobodno dihati. Vse hrepeni dandanes po razširjenju avtonomijo, ker prevladuje prepričanje, da je le tem potom mogoč razvoj narodov, jedino le jedna stranka v Španiji se izraža nepovoljno o tej na-redbi. liazmere na Portugalskem niso sicer boljše, kakor lansko leto v tem času, nasprotno pa tudi ne mnogo slabeje, kakor pred jednim lotom. V prestol nem govoru povodom otvoritve državnega zastopa je omenjal kralj Don Carlos I. nekaterih operacij v zunanji politiki, ki so so deloma s pomočjo evropskih velesil izvršile še precej ugodno, in tudi nemiri v Južni Afriki so so vsaj večinoma polegli. Državno gospodarstvo izkazuje vkljub nekaterim zboljšavam nekoliko prebitka, ne da bi bilo treba povišati bremena davkoplačevalcev. Poskrbelo se bode posebno za vojno in pomorsko ministerstvo, pa tudi kolonijalni minister bo dobil svoj delež, ki ga potrebuje posebno v Mozambique. Le nekaj so ne dopada zunanjim kapitalistom, portugalskim upnikom. Omenjalo se ni nič, kako se bo skušalo ustreči zahtevam raznih upnikov. Toda ker vedo, da jim vlada ne more se zamašiti nenasičenih ust, se zadovolje za sodaj tudi z — molčanjem. Dnevne novice. V Ljubljani, 5. januvarija. (Skupni razgovori.) Kakor smo zvedeli, vrši se prvi razgovor zastopnikov obeh slovenskih de-želnozborskih klubov in trojice državnih poslancev za vzajemno delo v petek 7. t. m. v deželni hiši na Turjaškem trgu. (Iz deželnega šol. sveta) Začasni učitelj V. Tschinkcl v Stalcerjih jc imenovan dciinitivnim, in definitivna učiteljica M. Levstck v Senožečah za prvo dekliško mesto v Postojini. Dalje jc sklenil dež. šol. svet, da se jcdnorazrednici na Brdu in v Hinjah razširite na dvorazrednici ter ustanove nove šole v Žvirčah, Vel. Liplcnih in Viscjem (na zadnjih dveh krajih po našem mnenju čisto brez potrebe). (Zalivala.) Predsednik katol. polit, društva vodjaPovše je dobil nastopno pismo: Vase blagorodje ! Cenjeni gospod kolega! — Sprejmite Vi in cenjeni odbor katoliškega političnega društva mojo in mojih gospodov somišljenikov najiskre-nejo zahvalo za prijazno obvestilo o sklepu slavnega društva dne 11. decembra t. 1. ter o njegovem soglasju z načeli, ki so vodila dosedaj večino. Soglasje tako vplivnega društva, kakor je katoliško politično društvo, vsprejemamo kot dokaz zaupanja. Trdno se oklepajoč večine, njenih načel in jednakopravnosti vseh narodov monarhije si smatramo za svojo nalogo, da uresničimo omenjena načela. Proseč, da tolmačite ta čutstva čestitemu društvu, ostajam z največjim spoštovanjem Vaš udani grof Palffy, 1. r. Praga, dno 21. decembra 1897. (Iz Mengša.) Pravica so je skazala. Pred božičnimi prazniki je dobilo 41 (štirideset in jeden) mož od c. kr. okr. glavarstva v Kamniku po gla-varskem slugi 63 gld. 07*/. kot »odškodnino za ukvartiranje brambovcev dne 28. in 29. avg. p. i.« _ Gospod Janez Vidali plačal je 63 gld. 07'/, kr. »vsled glavarstvenega uradnega ukaza«, kakor svedoči tu sem poslano glavarstveno sporočilo št. 17.849. — Čitatelji naj primerjajo in sodijo ta odlok, ta dejanja in »Narodov« dopis iz Mengša dn<5 11. nov. št. 258 pod imenom: »Ka toliška obrekovanja« ter »Slovenčeve« dopise dne 9. nov. in druge, ali je »Slovenec« obrekoval, ko jo trdil na podlagi vojaških pisem, da so vojaki vse plačali, možje pa ne dobili? »Ko bi se pa hoteli, svetlobe se boječi poštenjakoviči malo natančneje informovati, izvedeli bi, da jo gospod župan celo okolu 10 gld. več izplačal, kakor jo pa sam prejel od vojaške oblasti«, tako »Narod« dne 11. nov. — I)a, informovali smo se popolno natančno s pomočjo žandarmerij-skega poizvedovanja, c. kr. okr. glavarstva in vojaške oblasti, da je župan plačal 63 gld. 07 '/* kr. premalo, ne pa »celo okrog 10 gld. preveč.« — Ali smo mi napadali zavratno, če smo zahtevali resnico in pravico? — Po »Narodovem« receptu mora biti že »zavratno«, ker on tako trdi. Kedo tedaj kali mir pri nas? Da bi ljudstvo po nedolžnem trpelo škodo, no boš Jaka kaše pihal! 100 kron še vedno čaka »Narodovega« dopisnika, pa le ne pride po nje! Na dan z resnico ! Obžalujemo »Narod«, da ima tako resnicoljubne poročevalce. Sicer pa »gliha vkup štriša«, kakoršen list, tak tudi dopisnik in tisti, katerega zagovarja. Za pravico in resnico kjer in kedar hočete! (Iz mestnega zbora ljubljanskega.) V sinočni redni seji jo naznanil župan, da je podarila »Glasbena Matica« za mestno loterijo krasno sliko. Ponudba učitelja Fr. Stehlička gledo šolskih tabel ter priziva Fr. Pilkota in Mat. Zdešarja se odklonijo. Glede določitve nivela za novo cesto, ki je projektovana paralelno z Dunajsko cesto, in za sosednje ceste se sprejme predlog odsekov. Mestna hiša št. 24 v Prešernovih ulicah so odstopi Alojziji Turk za 4000 gld. s pogojem, da mora stroške za regulacijo nositi sama. Pisateljskemu podpornemu društvu se ponudi za odkup posestva na Poljanski cesti svota 20.000 gld. brez vsakih na-daljnih bremen. Odobri se opravilni red za mestno elektrarno in izvalijo v direktorij odb. Grošelj, Pavlin, Senekovič, Šubic in Žužek. Poslednja točka dnevnega reda se obravnava v tajni seji. (Iz Kamnika.) Biserno mašo svetega očeta, katera se je kot tako izreden dogodek po naši misli nekam premrzlo obhajala, smo pri nas vendar dosti lepo praznovali. Silvestrov dan popolu-dne še le začel je krožiti po mestu glas: Napravimo razsvetljavo! Misel jc izšla iz ljudstva samega, kar dajo stvari še le pravo ceno. Nekateri so izvedeli še le jedno uro pred večerom, nekateri še le, ko so videli druge prižigati, in vendar je bilo skoro do zadnje hiše vse razsvetljeno. Na Starem gradu in na Kratni sta gorela dva lepa kresova. Z Malega gradu je odmeval strel in se mogočno vmišaval med častitljivo zvonenje, ka tero je donelo najprej iz farnega in samostanskega, potem iz žalskega zvonika čez mesto v pozno noč. Vse to združeno delalo je veličasten vtisek. Mesto je pokazalo, da spoznava in časti v papežu svojega vrhovnega cerkvenega glavarja. Zares, taki momenti so sposobni — in bi se morali zadostno izrabiti — da se bolj in bolj poživlja in utrjuje v ljudstvu vesela zavest, da ima v papežu očeta in — takega očeta! (Katoliškega Obzornika) 4. štev. je izšla. Zakasnela je zarad obilih poslov tiskarne. Prva številka drugega letnika izide sredi februarja. (Pri srečkanju 150 lozov mestnega ljubljan skega posojila,) ki se je po načrtu vršilo v 2. dan januvarija 1898. leta, so bile izžrebane: štev. 69572 z dobitkom 25000 gld. » 71158 » » 1500 » » 29421 » » 600 » » 40341. » » 600 » » 46687 » » 600 » » 54575 » » 600 » » 19540 » » 500 » » 61728 » » 500 » štev. 847, 2265, 2855 3315 3735 3766, 3920 4126, 5009. 5127 6065 6605 6644 6648, 6693 6734 7841 7989 8972, 9013 9109. 9159 9399. 9714 11374, 12401 12605 12650 12930, 14547, 14605 15036 15087, 15544 15742 16040 16072, 16365 17196 17777,18885 19293 21292^ 21470, 21974, 23503, 23531 23799 24181 24390, 24534 26466, 26688, 28569, 28743 28812 29980, 30015 30810 31407 31928,31941 32517 33386' 34513 35952 36285 36780 36887 37297 38743 39343 40503, 41489 42014 42467 42665 44388, 45104, 45507. 46244 46365 46649, 47037, 47744 49219, 49237. 49833, 50876 51325. 54491. 54719, 55080, 55776 56008 56463 56477,56807,57105 58304 58311, 58326,58337,58575. 58833,59863, 59914 60247, 60396, 61719 61836,62257,62906, 63057, 63881, 64289.64739 64954,65108 65292, 65397 65439, 65800 05815,67858,68865 69791 69944, 70964 71432 72121,72186,72745,72971, 73032, 73144, 73608 73928, 74369, 74462, 74786 in 74911, vsaka z dobitkom 30 gld. Od doslej izžrebanih lozov niso še izplačano številke: štev. 25456 z dobitkom 25000 gld. » 38726 » » 25000 » » 70102 » » 25000 » » 36052 » » 15000 » » 57951 » » 1500 » » 59466 » » 1500 » » 35755 » » 600 » » 37592 » » 600 » » 70453 » » 600 » » 41148 » » 500 » in štev. 152, 267, 288 552 559 1012 1057 1106. 1109, 1126 1205, 1286 1353 1905, 1951, 2621. 2766 3073 3419 4129 4278 4991, 5093. 5133 5338 5346 5707, 5770 6702 6832 6903 7259, 7713, 7748 8317 8624 9379. 9462, 9550, 9565. 9696 9701, 9792. 10055. 10291, 10483 10732 11036, 11231. 11419 12238 12394 12651, 12874 12875 13166 13223 13523, 14003 1403l' 14117, 15054, 15083 15196 15957,15965,16193, 16307, 16423, 16928, 17248 17734 17856 19068 19248, 19403, 19505, 19819 20213 20478, 20499 20532 21299 21549, 21737, 21853, 22251, 23539 23600, 23752, 23775. 24119 24301. 24943 25234 26006, 26272 26403 26869 27124, 27138 27556, 27637, 27824 27879. 28314 28337, 28980 29397* 30016 30081 30188,30837 30955 31605 31967,' 32224 32345 32476 34106,34454 34950 35094' 36222 36600 36877, 37114, 38033 38214, 38862 39285 39505, 39649 40202 40382 41425, 42273. 42575, 42606, 42952, 43198, 43343, 44084^ 44265, 44452 44632, 45048, 45078, 45202, 45502, 45594 45751, 45759, 45936, 46041 46152, 46670, 46753, 48042, 48107, 48203.48564,48631,48797 50242, 50372, 50586, 50685,51189.52652,52796, 53044^ 53688 54133, 54559,54623,55931 56116,56284, 57278, 57464, 58052, 58261, 58738, 59077,' 59103,' 59379, 59587, 60063, 60728, 60779, 60932, 61139, 61486, 61652, 61993, 62054, 63034 64345 64453] 64519, 64670, 64770, 65005, 65294. 66139, 66172. 66232 66538.. 66618, 68007, 68368, 68386, 68637^ 69236, 69387, 69470, 69847, 69930, 7004l', 7025.1 70386, 70468, 71218, 71344, 71595, 71836, 72522, 72574, 72937, 73619 73339. 73819, 74045 74105^ 74117 in 74920, vsaka z dobitkom 30 gld. — Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljana, dne 2. januvarija 1898. (tz Gradca), 4. prosinca. Minuli prazniki, o katerih se oznanja blagovestje miru in sprave vsemu krščanskemu svetu, so naklonili tudi našim nacijonalnim dijakom sredi njih razburjenosti nekaj miru in počitka. Seveda ta mir ni bil posebno sladak in blažeč, zakaj njega blagovestnik jc bil fml. Succovaty, „tvrd, neizprosen, mož jeklen", kadar treba varovati disciplino in ugled armade, če ni drugače, tudi proti volji vsemožne birokracije in oholega, dozdaj razvajenega nemškega dijaštva. Mesto vse meje presegajoče navdušenosti za edino zveličavno Vsenemčijo je zavladala o praznikih neka splošna pobitost, ker je dal trdo-srčni in kruti mož na prostake ponižati vse rezervne častnike, ki so se vdeležili zadnjih izgredov. Ta stroga kazen je vzbudila sicer mnogo ogorčenosti, javljajoče se v tihem škripanju z zobmi, uplivala je pa vendar blagodejno na tega in onega, ki mu še ni šovinistična gorečnost do cela po-smodila možganov, da je začel trezneje misliti in oprezneje izražati svoje mnenje. To veliko nevarnost, pretečo „heil6-kliki", so Schonererjanci takoj opazili in nemudoma poslali Wolfa v Gradec, da z nova obodri pešajoče pijonirje nemškega kričaštva in z nova podneti žc ugašajoči plamen nemškega šovinizma. Wolf je prav dobro izvršil svojo misijo, tolažil je dijake, naj nikar ne obupajo, saj vendar mora nemštvo v Avstriji prej ali slej zavladati vsem drugim narodnostim in jih v kot potisniti, ko so nemški poslanci ko-nečno vendar spoznali edino pravo pot pol iti kovanja in našli ključ, s katerim naj se rešujejo vsa preporna vprašanja v — fizični sili. „V političnem vrvenju vspeva le tisti, ki ima močnejše komolce in si zna ž njimi pomagati." No, to ni nič novega, vse to se je že večkrat slišalo, tudi ni nič čudnega, da je potrto nemško dijaštvo z nova zdivjalo in spet začelo prepevati nacijonalne, v Avstriji prepovedane pesni, le to jc čudno, da je mestna policija vse to mirno gledala in roke križem držala. Ali bi ne bilo umestno, da se napravi konec vsemu nemškemu razsajanju s tem, da se nadomesti mestno policijo z državno, kar se je že po vseh večjih mestih zgodilo? — Kakor znano, pričel je skrajno naoijonalni „Grazer Tag-blatt" izdajati redno prilogo „Deutsche Stimmen aus Krain und Kustenland". ,,Tagblatt" meni, da bo ■/. njimi pridobil tudi pokrajine pod Savo, ki še niso kakor upa popolnoma izgubljene za Vsenemčijo, s tihim pristavkom, kakor bi bili Slovenci nad Savo že itak utopljeni v vsenem-škem morju ! Poskus je sam na sebi smešen, a značilen za naše razmere na Kranjskem in Primorskem. (S Krke.) Na Silvestrov večer smo Videmci in Gmajnčani med slovesnim zvonjenjem ob priliki biserne maše sv. Očeta razsvetlili okna, tudi par kresov je zaplamtelo v proslavo Leona XIII. Nismo pa mislili, da bomo imeli še isti večer tako žalostno razsvetljavo ! Okoli 7. ure je začelo goreti v Lesah pri Kovaču. Gasilno društvo je hitelo brž na pomoč, pa je bilo seveda že vse v ognju. Toliko je pomagalo, da sc ogenj ni razširil na sosedne hiše. Pravijo, da je najbrž zažgal neki pijan ,vandrovec', ker ni dobil pijače, katere je imel že tako preveč. (SocijalnodemokratPui shod) vršil sejo zadnjo nedeljo v Koslerjevi pivovarni. Program imel jo kot glavno točko : K r š č a n s k o s o c. ali s o-cijalno demokratična želez nič a rs k a organizacija. Shoda udeležilo se je okoli 150 ljudij ; soeijalni demokratje pripeljali so vse svoje zvesto iz cele Ljubljane, vendar je bilo pa železničarjev, katerim je bil shod v prvi vrsti namenjen, le prav malo in še med temi bilo je nekaj odločnih krščanskih socijalistov. Za predsednika izvolili so nekega Kmctiča, kateri je najprvo povedal, da sc bode na tem shodu v »obeh šprahah govorilo, v ta nemšk in pa v ta kranjsk«, potem je pa dal besedo sodrugu Kristanu, ki je strašno učeno govoril o vsem, kar mu jo ravno na um prišlo, seveda najbolj pa mahal po krščanskih so-cijalistih, po Luegerju, Kreku itd. Sodrugi so mu pri vsakem stavku pritrjevali, klicali so »Plui« in »\Vackcr!«, kakor se jim je ravno dobro zdelo, včasih so se pa zmotili in ravno narobo vpili in tako tibozega Kristana vznemirjali. Ko jc n. pr. jedonkrat Kristan ravno prav patetično jedno pe-rijodo končal, oglasil se je jako navdušen sodrug in pohvalil govornika: »Fejst je blo, pa še en ferkelc ta črnega«. Kakor vidite, čutijo sodrugi, da smo v predpustu. Za Kristanom oglasil se je k besedi g. Zan in prav dobro pobil Kristanove trditve. Sodrugi so kar zijali. G. Žan zagovarjal je krščanski socijalizem nasproti soeijalni demokraciji in dokazal, da socijalna demokracija delavstva rešiti ne more, že zaradi sredstev ne, katerih se ona poslužuje. Z gospodom Žanom so si ljubljanski krščanski socijalisti pridobili res dobro moč, posebno pa izvrstnega govornika. Sodrug Kristan je na to g. Žanu odgovarjal in skušal trditve ovreči. Govoril je dolgo, strašno dolgo, toda kaj je dokazal, in kaj je ovrgel, tega nihče ne ve. Da bi pa vendar le prav nič Kristan s svojim govorom ne dosegel, za to poskrbel je zopet veledušni g. Zadnik, ta »enfant terrible« ljubljanskih socijev, ki se na vsakem shodu za Kristanom k besedi oglasi in pokvari prav vse, kar Kristan popreje sezida. Sedaj se je pa tudi jeden železničar oglasil, ki pa ni druzega povedal, kakor to, da je že štirinajst let v Ljubljani, da pa ne zna niti jedne besedice slovenski in da se mu kljub temu prav dobro godi. Kakor se vidi, je ta mož pravi vzor socijalnih demokratov. Mi Slovenci smo res potrpežljivi ljudje. Tudi Kristan je jedno tako zarobil, ko je rekel, da si morajo Slovenci omiko, katero imajo drugi narodi, še le s časoma pridobiti. Najbrž je imel omiko graških nacijonalcev in socijalnih demokratov v mislih. Sedaj se je pa k besedi oglasil g. Finžgar, jedini železničar, ki je res o železničarski organizaciji govoril. Podrezal je pa kakor v sršenovo gnjezdo Ko so namreč sodrugi videli, kako jim g. Finžgar levite bere, pričeli so vpiti, zmerjati govornika in ga psovati, kljub temu, da so vedno obljubovali svobodo govora. Navzoči nadsprevodniki vpili so nad njim: »Kaj bodeš ti nam pravil, ti si navaden delavec«. Vendar pa ti mogočni nadsprevodniki niso imeli niti jednega med seboj, ki bi se bil drznil gosp. Finžgarju ugovarjati, in zopet je moral Kristan v ogenj. Sodrugi so bili pa že poprej razgreti in so se med tem tretjim Kristanovim govorom prav po domače med seboj zabavali. Shod se jo na to kmalu zaključil, in sodrugi so šli k »ofru«, po tem pa spat. (S Krke) Štruklje so hvalili v starih časih kot dobro jed, no narodno - zavednim občinskim odbornikom na Krki je pa — Štrukelj obležal v želodcu in silno težave jim prizadeva. Sicer jih »Narod« že drugič zdravi, pa težko, da bi jim kaj odleglo. Tudi njih ušesa silno trpe. In kaj bi ne ? Kaplan ima rog, oj rog čudovitega glasu! Pa če bi sam vanj trobil, preneslo bi se žo še, ali ker je človek dobrega srca, posojuje ga tudi drugim, in sedaj skoro vse trobi v kaplanov rog ! Kdo bo to poslušal ? Kako sladko in prijazno je poprejšnja leta donela po Krki liberalna trobenta, a sedaj kar ni več spraviti iz nje glasu, ki bi koga ganil. In vse to je zakrivil nesrečni rog kaplanov! Zato je od dne volitve vedni stok in zdih. »O mati, mati, preč je preč ! Zgubljena sem, zgubljena !« javkala je popolno premagana nasprotna stranka od začetka. A zgodil se je čudež, ki ga popisuje »Narod« v 291. št. lanskega leta. Dopisnik »Naroda« pa — kaj se hoče, mlad je še, pa le sili med modre očete — se silno boji za vsako besedo, ki jo zapiše, zato si nikakor ne upam mnogo prepisovati iz »Naroda«, ampak po svoje moram povedati, kako seje zgodil ta čudež. Malo težko mi bo, no pa jo bom že kako izvil. Niso ne pokopani stari občinski možje, to sem oni dan slabo zapisal, samo vrgli smo jih, vendar v Krko jih pa nismo pometali, kar bodo morda sklepali le bolj učeni Narodovci, ker je dopis prišel »iz« Krke (prav: »s« Krke!), ampak le bolj omamljeni so bili. Potem pa zavpije jeden : »Marti-novec, ali si živ, Hočevar, ali si živ, živ?« In sedaj splošni: »2iv, živ, živ !« Vrli župan — živ ! Vrli poštar — živ! itd. Naj tu nekaj omenim. Kolikorkrat berem v »Narodu«, vrli župan, vrli poštar, vselej mi pride v glavo hudomušna misel: V r g 1 i smo vaju, vrgli, župan in poštar ! Torej živi so, »Narod« celo piše »zdravi«, a kakor sem že poprej povedal, želodec moramo izvzeti, ušesa so pa tudi že zelo v nevarnosti. Samo jedne stvari, ki bi najbolj pričala, da še hodi po zemlji stari odbor, pogrešam v obeh dopisih »Naroda«, namreč, da so vložili ugovor zoper volitev. Podpisov — kakor poprej volilcev — jim je manjkalo, pa nekaj so jih že dobili, saj je Magovac sopihal po občini in z njim Štajerec. Mar bi bila prišla volit, pa bi si bila prihranila to letanje ! Zakaj pa mislijo ovreči, tega živi krst ne izve. Nekdo je neki že tri leta mrtev, pa je le volil, in kar je najhuje, tako volil, kakor je zatrobil kaplanov rog. Štiri tedne ste imeli priliko, kako da ga niste izbrisali, in zakaj pri volitvi sami ni zavrnil župan takega glasu! Sicer se pa nam, ki smo vas pobili z de-setoricami glasov večine, ni bati za jeden glas. »Nismo mislili, da pojde tako zoper nas, a če ne bi bili prihrumeli!« To sicer sami veste, da je vaš ugovor neutemeljen, toda nekaj tednov boste le še morda čičkali na občinskih sedežih, kjer je (ako mehko in prijetno in častno ! Samo ljubezen do bližnjega, o kateri meni vedno dopovedujete, naj jo vršim, pri tem trpi: drugi — vaši bližnji — bi že tudi radi malo poskusili občinske sedeže, na katere ste se »intabulirali«, kakor vam zabavlja onegavi one. Zadirač v »Narodu« se jezi, ako mu jaz kak stavek ali besedo ovržem, ali ga malo trje poprimem, seveda on naj mene obrekuje, jaz pa v zagovor zapišem pravljico o jari kači in steklem polžu! Ne boš! »Prijazno šolsko poslopje imamo«, berem. Resnično, prav prijazno in domače je v njem! Lani smo imeli v šoli prave, žive miške - kaj ni to prijazno ? Kaj bodo druge šole s slikami, mi, mi, ki imamo živali in natura! O »vrlega« poštarja skrbi za šolo, odkar je prvi pri nji, pa najbolj priča moj dopis krajnemu šolskemu svetu. Te te, tiste dni ste me pa hitro ubogali ! Sicer pa, če je sedaj šola od zunaj majhno podobna (samo da bi imela vrata vsaj kljuko!), ali ste jo naredili za svoj denar, ali ste jo popravili prostovoljno?? Ali ni prišel ukaz: Do tega in tega? Šipe so pa sedaj tudi pobite, a ne kupi jih ne g. učitelj ne poštar. Malo čudni ste, možje, recite, kar hočete. Po jedni plati hvalite šolo, po drugi pa trobite ljudem, da bo novi odbor precej začel drugo zidati. Čemu neki, ako je stara tako izvrstna, in pa še plačana ni vsa. Sicer pa še ne veste, kaj je občinski zastop in kaj krajni šolski svet, in kakšne so dolžnosti vsakaterega! Kakor bi se bil najedel modrosti z veliko žlico, vtika se učena glavica »Narodovega« dopisuna v vse, celo v cerkveno pravo! Da bo mir, moram mu še to razložiti, saj mi bo hvaležen za to, ker nevedneža poučiti veleva ljubezen do bližnjega. Kadar ni mam cerkvenih opravil, hodim po župniji, koder hočem, samo da doma naročim, kje me lahko dobijo, če bi prišlo kaj nujnega, smem biti v Ga-brovču ali na Vrheh, ali kjer hočem. Kdor ne vrjame, pojdi v Ljubljano vprašat, oziroma tožit. Ponavljavna šola je bila poprej že ob nedeljah, pa bo še, torej sem ob četrtkih prost! Možjo občinski, dvakrat jednaki niste ! Sedaj sem bil jeden dan na volišču, in mečete vame kamenje. Leta 1890. sem hodil dokaj dni j po župniji zaradi gasilnega društva in doma ni brizgalnic, kako ste pa takrat sodili? Ali ste dejali, da za nemarjam svoje dolžnosti? Za častnega občana ste me hoteli izvoliti, pa sem še danes vesel, da sem odklonil to čast od mož vaše vrste. Naj mlajši podpornik »Narodov« nerad bere predolge dopise v »Slovencu« — seveda sam ne more zložiti prav dolgih — zato bom prav kratko omenil na kaj mi je še dolžan odgovoriti, ko toliko ve o mojih lažeh. Trdim namreč še vedno: Zadel je res iskal pooblastil, Malnarju je bilo zares naročeno, pristavim, da jih je Martinovec klical: »Pojdi sem, o volitvah se menimo, na, pij!« po vsi ob čini nikdar nisem letal, stare odbornike smo res nično pokopali — ne še vrgli, (ej pa so vrli!), imenik je bil brez ugovora nepopolen, o dobrotah, ki bi jih bil stari odbor storil za občino, mi ne vemo nič, vi sami se ponašate s šolo, a to ne velja. Da pa no bo zopet tožil, da ne zmaguje, da je preveč zanj, zato bodi dopisunu in kar jih je z njim, za danes dovolj! Janez Štrukelj. (Shod slovenskih krščanskih socijalistov v Gorici.) Poroča se nam iz Gorice: V nedeljo, dne 2. t. m. vršil se je v Gorici veličasten shod slo venskih delavcev. Velika dvorana hotela Suva je bila čisto natlačena. Vseh zborovalcev je bilo nad šeststo. V imenu odbora za shod pozdravi zboro-valce č. g. K n a vs, kaplan v Št. Petru, ter pred-laga, izvoliti predsednikom državnega poslanca č g. dr. Gregorčiča, kateri je bil z gromovitimi »2ivio«-klici jednoglasno izvoljen. — G. K n a v s govori potem o krščansko-socijalnem programu, katero nalogo je izvršil mojster-sko. Pojasnil je zbranim delavcem, kako bi se moralo skrbeti za njihovo gmotno zboljšanje v vseh ozirih. — Gospod Dermastja je govoril o katoliški cerkvi in socijalnem vprašanju. Razlaga pomen desetih božjih za povedij za socijalno preosnovo. Kadar se bodo spolnovale te, rešeno bode tudi socijalno vprašanje. — Gosp. G o s t i n č a r govori o praktični organizaciji ter pozivlje delavce, obrtnike in kmete, da si zasnujejo krepko krščansko socijalno organizacijo. Vsi govori so bili navdušeno vspre-jeti. — Na predlog g. Dermastje izreče shod zaupnico krščansko slovanski narodni zvezi in g. posl. dr. Gregorčiču, na kar je predsednik, zahvaljujoč se, zaključil z »Živio«-kIicem na ce sarja in papeža velepomenljivi shod, kateri bode v socijalnem, narodnem in verskem oziru brez dvojbe veliko koristil. Okrajno glavarstvo je hotelo delati nekatere sitnosti, — rado bi bilo shod, ki se je vršil po § 2. zb. zak., prepovedalo, ozir. zabranilo, toda možatemu nastopu nekaterih mož se je umaknilo. Menda tudi znamenje primorskih razmer. (Iz Celovca) dne 4. jan.: Povodom upeljave novega civilnopravdnega reda vršila se je dne 1. t. m. pri tukajšnjem deželnem sodišču večja slovesnost, h kateri so se zbrali sodni uradniki. Dež. sodišča predsednik Perko je v daljšem nagovoru razlagal pomen novega reda. — Lepo novoletno darilo so naklonili gospodje na našem rotovžu onim, ki si doma privoščijo glažek vina. Z dnem 1. t. m. upeljal se je namreč nov davek na vino, ki ga imajo zasebniki. Za hektoliter treba je plačati 3 gld., za vino v steklenicah pa po 10 kr. za liter. 4 /, odstotki ne da bi kaj odtegnila, ker plača rentni davek in vso poštne in druge stroške iz svojega. Opozarjamo torej vlagatelje na današnji inserat z opombo, da daje ta zavod popolno varnost da postopa kulantno, pošilja položnice da se vlaga brez stroškov, zamenjava hranilne knjižice tako, da obrestovanje no preneha, temveč nepretrgoma tečejo obresti in še višje, in da prevzame vse poštne in druge stroške, torej vstreza vsestransko. (Odbor podpornega društva za slovenske v i so ko Šole e na Dunaju:) Predsednik Jakob Pukl, c. kr. nadporočnik v pok sodni tolmač bolgarskega, hrvatskega, srbskega in slovenskega jezika, posestnik; prvi podpredsednik dr. Frančišek Simonič, c. kr. skriptor na vseučiliščm knjižnici; drugi ppdpredsednik dr. Friderik Ploj, c. kr. tajnik v finančnem ministerstvu, borzni komisar • prvi blagajnik msgr. Frančišek Jančar, papeški častni komoroik, župnik nemškega viteškega reda; drugi drugi blagajnik dr. Anton Primožič, c. kr. profesor pndeljen ministerstvu za uk in bogočastje; prvi tajnik di. Janko Pajk, c. kr. pzofesor; drugi tajnik Ivan Luzar, višji revident južne železnice; odborniki dr. Frančišek Sedej, c. in kr. dvorni kapelan, ravnatelj v Avgustineju, škofijski konzist. svetnik itd.; dr. Klem. Sashun, dvorni in sodni odvetnik- 2ig» Sežun, c. kr. likvidator v finančnem ministarstvu • pregledovalci: dr. Vladimir Globočnik plem. Soro-dolski, finančni nadsvetnik, imejitelj Takovovega reda itd.; dr. Janko Kočevar, not. kandidat; Josip Premem, c. kr. uradnik; odbornikov namestniki; Peter Hlačar, nadofieijal severo-zahodne železnice; dr. M. Murko, vseučiliščni docent, profesor ruščine v ori-jentalski akademiji itd.; dr. Mat. Velca, c. kr. nad-komisar; pregledovalcev namestniki; Jak. Bratkovič, c. kr. profesor; Anton Koželj in France Svetic, vzgojevalca. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 5. jan. Danes je otvoril cesar mejnarodno razstavo za kuhinjsko umetnost v prisotnosti ministrov in raznih drugih dostojanstvenikov. — Na nagovor razstavinega predsednika obč. svetnika Seilerja se je cesar zahvalil ter se zelo pohvalno izrazil o razvoju te vrste obrta. Po preteku dveh ur je ostavil vladar razstavni prostor mej navdušenim pozdravljanjem. Dunaj, 5. januvarija. Iz krogov zaupnikov čeških Nemcev, ki so se dogovarjali z Grautschem, se čuje, da se je dosegla podlaga za bodoče sporazumljenje. Najbrže pa bodo zopet vse to preprečili nemški nacijo-nalci, ki se tudi teh posvetovanj niso hoteli udeležiti. Dunaj, 5. januvarija. Avstrijska ladija „Griniano" je v ruskem morju zašla v led ter se potopila. Ljudje na ladiji so se rešili. Gorica, 5. januvarija. Cesarski namestnik grof Goess je v Gorici vsprejemal razne urade. Mnogo je tudi govoril z deželnimi poslanci. Levov, 5. januvarija. Rusini so sklenili na mnogih shodih, da v prihodnje v občevanju z raznimi uradi rabijo jedino ru-sinski jezik ter da zahtevajo, da se jim tudi v istem jeziku odgovarja. Budimpešta, 5. januvarija. Specijalna razprava v zbornici se jako počasi razvija. Minister Lukacs je dolgo govoril, opravičeval postopanje vlade ter dokazoval, da je bilo treba prebivalstvo natanko poučiti, ker bi dežela trpela ogromno škodo, ako se pro-vizorij pravočasno ne reši. BudimpeSta, 5. januvarija. Radi nekih razžaljivih besedij v posl. zbornici se je vršil včeraj dvoboj mej pristašem liberalne stranke Štefanom Tiszo in posl. 01ayem. Ranjena sta oba, prvi na nosu, drugi na roki. Atene, 5. januvarija. Ruski listi poročajo, da kandiduje Rusija na mesto krečanskega guvernerja grškega princa Jurija, ker črnogorski knez ne privoli v kandidaturo vojvode Božo Petroviča. Ta vest je vzbudila v grških krogih obče presenečenje. Razni listi obžalujejo, da evropska diplomacija ni zmožna rešiti perečega vprašanja, — Grški parlament se baje v kratkem razpusti. Tujci. Društva. (Ljudska posojilnica) v Ljubljani, Gradišče st. 1, obrestuje hranilne vlogo s polnimi 3. januvarija. Pri Slonu: Petri« iz Radeč. - Schuh, KSnig z Dunaja. Sonnenberg iz Čakovca. — Pisker iz Št. Ožbolta. — Kolin iz Budimpešte. — Krat iz Trsta. — Purkyn6 iz Prage. Pri Maliiu: Tyl iz Plzna. — Moldauer, Kittel z Dunaja. — Podmenik iz Radeč. — Ilauser iz Vevč. — KolSek 'z Celja. — Bindtar, Link iz Gradca. — Sauer iz Vel. Ka-niže. — llaske iz Zagreba. — Fuclis iz Kokre. Pri Lloydu: Tavčar iz Ribnice. Pri Jutnem kolodvoru : Lokar iz Ajdovščine. Tržne cene v Ljubljani dno 5. januvarija. gl.fkr. gl- kr.j Pšenica, m. st. . . 12 80 špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . — 68 Rei..... 8 80 — 80 Ječmen, „ . . . 7 — Jajce, jedno . , . — 3 Oves, „ . . . 6 60 Mleko, liter . . . — 10' Ajda, „ . . . 8 — Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 7 50 Telečje „ „ . — 60 581 Koruza, „ . . . 6 50 Svinjsko „ „ . — Krompir, „ . . 2 50 Koštrunovo „ „ . — 30 Leča, hktl. . . 11 _ Piščanec .... — 60 Grah, „ . . . 13 _ Golob..... — 15 Fižol, „ . . . 9 _ Seno, 100 kgr. . . 1 78 Maslo, kgr. . . _ 90 Slama, 100 „ . . Drva trda, 4 kub. m. 1 ?o; Mast, „ . . _ 70 7 Špeh svež, „ , . — 64 „ mehka, 4 „ „ 5 _ Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 2 m. a < čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Oe!ziju Votrovi Nebo ^ JS ■H g e > a s =« • f? T3 50 •>» ». 4 9 zvečer 744'6 10 sr. sever oblačno 5 7. zjutraj 2. popol. 743-5 742 0 — 1-0 01 sr. s/,ah. si svzh. megla megla 00 Srednja včerajšnja temperatura 2 5', za 5 2° nad iioruualom. Eksekutivne dražbe. Antona C e 1 a r c a z Gline neprem. posestvo (4000 in 7000 gld.), terjatev 124 gld., dne 8. jan in 12. februvarija v Ljubljani. Jakoba Franka iz Celj nepr. posestvo (2110 gld.), terjatev 59 gld, 95 kr., dnč 10. jan. in 11. februvarija v Ilir. Bistrici. Frana Keteta iz Dolenj zemljišče (1746 gld.) dnč 11. jan. in 11. febr. v Vipavi. Janeza K r i ž m a n a iz Mlake zemljišča (881 gld. 50 kr.), terjatev 133 gld. 87 kr., dnč 12. jan. in 16. febr. v Kamniku. Odbor šentjakobsko - trnovske ženske podružnice sv. Cirila In Metoda vabi vse člane podružnic k sv. maši zadušuici po po-kojnej gospej 13 1—1 Ivanki Giititik-ovi, katera se bo darovala v trnovski župni cerkvi v petek, dnd 7. t. m. ob 8. uri zjutraj. Gosp. lekarnarju Piccoll-ju v Ljubljani. Podpisani usoja si Vašemu blagorodju ulj'udno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita G. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, isto-tako tudi proti jetrnim In žolčnim izlivanjem. Bolnišnica usmiljenih bratov. Gradec, dne 2. februvarija 1897. 232 100—80 Provincijal brat Emanuel Leitner. nadzdravnik. Bortolo Sardotsch, Koper (tvrdka obstoji od 1. 1828) prodaj a i i ca se som olivna oiiaro ti Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko. Ozir poštenosti, zmernih cen in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani . cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo taeesra blaga od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev. 674 62 Naznanilo. „Južno-štajerska hranilnica" v Celji obrestuje hranilne vloge kakor dosedaj tudi od novega leta 1898 naprej po 4 odstotke, ne da bi odtegovala rentni davek. Nevzdignjene obresti pripisujejo se vsakega prvega prosinca in prvega malega srpana h kapitalu. 843 9-4 Ravnateljstvo. m Delavnica kleparskih, ključarskih, ANTON BELEC Št. Vi& aad izdeluje ter ima v zalogi lice aii slami dve po 793 8 iz kositarja 12, 15, 18, 20 gld., iz medenine 22, 21, 28, 32 gld., iz toiupaka 40, 50 gld., obliajilnc svctilnice iz kositarja po 2 gld., Iz medenine po 5, S, 10 gld. pušice z zvončki za pobiranje miloščine, iz kositarja po 1*50 gld., i/, medenine 5 gld. štedfliia železna ognjišča vsa železna in tudi ruzna za vzidati, ♦ !! Pokrivanje zvonikov!! j JCS* Barvanje zvonikov tes g* napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. Razne želez, ograje, vrata, omrežja za pokopališča id. % Zavod za uinetiiONt slikarij 26-20 na 298 steklo B.Škarda v Brnu. Speeijaliteta: Izdelovanje cerkvenih oken. Sedemkrat odlikovan. Ceniki zastonj in franko. Se dopisuje v vseh slovanskih jezikih. Katalogi na upoghd. f 'A ! i * IvilREGAR | izdelovatelj cerkvenega fj| orodja in posode ^ J v Ljubljani, Poljanska cesta 8, poleg Alojzijavišča priporoča se prečast. duhovščini, cerkvenim predstojnižtvom in dobrotnikom v najnatančnejšo izdelovanje N M »I monstranc, ciborijev, ke-liho v, tabernakljev, svečnikov, lestencev, križe v m. m 9 iz najboljše kovine po poljubnem slou^u in po 11 i z k i cen i. ♦ t 1 41 41 41 HI 41 41 4t 41 41 41, 41 41 41 41 41 ♦"> 41 < 41 Svoji k svojim! Podpisani priporoča velečastlti duhovščini in slavnemu občinstvu čebelno-voščene sveče za cerkev, procesije in pogrebe, gospodom trgovcem 838 10-7 vožisae zvitke in, mod. /.a prodajo v škafih po 15, 20, 40 kg težkih prav po eeni. — Za čebelarje izvrstni garantirani pitanec v škatljah po 5 ky, a kg 60 in 60 kr., š*atl|a 30kr., pošilja se po pošti proti povzetju ali predplačilu. Dobiva se med v satovji in pitanec v skalili po 20—40 kg prav po oeni. Za birmo, Božič, Miklavža itd. prodaja raznovrstno lliedeninona debelo indrobno. Zaloga in prodaja i«T" brinja in brinjevca -^b liter gld 1-20, medeno žganje liter i nld.. vse je lastni izdelek. M Kupuje tudi vsaki čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho sa-tovje po kolikor mogoče visoki eeni. Za oliila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo Of & s lav Bo I e ne e svečar in lcctar, trgovina z medom i voskom, Ljubljana, Wolfove ulice 10. X ib šb $b ib Vb ib ib ik 'Ib Ib if-'ib ft-H- Ih ff-Ib Ib fr- Ib fh Ib If b Razglas. n i-i Ravnateljstvo c. kr. priv. vzajemne zavarovalnice proti požarnim škodam v Gradcu si usoja svojim p. n. zadružnikom naznanjati, da se s 1. januvarijem 1898 začenja mw> i? it L 3l in da se vsak čas lahko plača pri ravnateljski blagajnici, pa tudi pri zastopih v Celovcu in v Ljubljani* in okoliščnih komisarjih. Pri tem se pa omenja, da se vsem tistim zadružnikom poslopji nega oddelka, ki so bili že prvih devet mesecev 1896 pri zavarovalnici zavarovani in še 1898. leta ostanejo, po sklepu društvenega zbora z dne 3. maja 1897 iz 1896. Seta doseženega gospodarskega prebitka poslopjinega oddelka povrne znesek v visokosti 10% leta 1896 vplačanih društvenih doneskov, za katere se dolžni donesek za !898. leto pomanjša. V Gradcu, dne 20. decembra 1897. Ravnateljstvo c. kr. priv. vzajemne zavarovalnice proti požarnim škodam v (jrradcu. * Pisarna zastopništva v Ljubljani se nahaja v lastni hiši zavoda na Marije Terezije cesti št 2 v pritličji, neposredno pri vhodišču. J 1 (Ponatis se ne nagradi.) m II Ljudska posojilnica Onilftie št® i v LjuMJsai obrestuje hranilne vloge tudi po novem letu po 4% odstotka brez odbitka rentnega davka. 868 2 Posojilnica v mestu Kamnik obrestuje hranilne vloge tudi po novem letu po 4'2 odstotka brez odbitka novega rentnega davka. Ravnateljstvo. 856 4-4 M M ii * * f.».M M.M.i* MMiiiii,^ s / Vsem znancem in prijateljem vošči 1 veselo in srečno novo leto rodBina 5 r—tr—tr- Ol Alojz| Korzika Si $ v jani priporočam prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo izredno bogato ^ zalogo pristnega ^ M travnega, zelenjadnega, poljskega in || % M H I A H 1 cvetličnega semena, JN, za katerega dobro kalitev jamčim. Potrudil sem se kar najbolje, da sem si ■ I nabral semena najboljših vrst ter zanje postavil tako nizke cene, da pač odslej SI ne bode treba naročevati častitim naročnikom pri tujih večinoma židovskih ^^ tvrdkah, ter za slabo blago pošiljati domač denar v tuje dežele Ji J E in sveže šopke iti vence, sploh vse v umetno (vrtnarstvo spadajoče 6 fe^ Kupovalo se bode torej pri domačem trgovcu-obrtniku dobro, U pošteno blago po nizkih cenah. Tli fjj V zalogi imam tudi še raznovrstne rastline in izdeljujem suhe JT in sveže šopke in vence, sploh vse v umetno (vrtnarstvo spadajoče gl predmete. Postrežem točno, natančno po najnižjih cenah. j£3T Ceniki s slikami (katalogi) so franko na razpolago. O] V obilna naročila se uljudno priporočam ter želim vsem dosedanjim in bodočim čast. odjemalcem srečno rac" J veselo novo lefo! 878 2-2 Razglas. 2 2-2 Z odlokom veleslavnpj>>« c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani z dnč 20. decembra 1897, št. 11747, dovoljena prostovoljna dražba v zapuščino pokojnega gosp. župnika Martina Derčar-ja spadajočih dragocenosti, cenjenih na 43 gld., vršila se bo v petek, dne T. prosinca 1898, ob 9. uri dopoldne v pisarni podpisanega c. kr. notarja kot sodnega komisarja. Dr. Fran Vok, o. kr. notar v Križankib, kot sodni komisar. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, na Marije Terezije cesti štev. I (v Knezovi hiši) obrestuje hranilne vloge po 858 3-3 4*2 odstotka brez odtege rentnega davka, kojega zadruga sama za vložnike plačuje, na kar se občinstvo opozarja. Uradne ure vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Št. 226 pr. Razpis služeb. 852 3—3 Pri mestnem magistratu se razpisujejo sledeče službe: a) služba tržnega nadzornika s prejemki IV. činpvnega razreda; b) služba magistratnega konoipista s prejemki V. činovnega razreda, event služba magistratnega konceptnega praktikanta z adjutom letnih 600 gld.: c) troje služeb pisarniških praktikantov z letnim adjutom po 480 gld. Od reflektantov na službo tržnega nadzornika, ki bode imel vzdržavati tržni red» zahteva se teoretično in praktično poznanje živil. Prosilci za službi ad b) morajo dokazati, da so prebili predpisane juridične izpile na kakem avstrijskem vseučilišču in da so za konceptno uradovanje tudi praktično usposobljeni. Če bi pa takšnih prosilcev ne bilo, jemal se bo v drugi vrsti tudi ozir na splošno usposobljenost in izobrazbo. Od prosilcev za službe ad c) zahteva se splošna usposobljenost in pa dovršeni nauki na kakej nižji gimnaziji ali realki. Prednost bodo pa imeli prosilci, ki se morejo izkazati s srednješolskimi zrelostnimi spričevali. Službe ad b) in c) so razpisane v stalno podelitev, služba ad a) se pa oddaje za zdaj začasno in se podeli stalno takrat, ko dokaže nadzornik zahtevano sposobnost za poverjeni posel. . . Prosilci za jedno zgoraj označenih služeb naj svoje s potrebnimi dokazili opremljene prošnje vlagajo pri predsedništvu mestnega magistrata najpozneje do 15. januvarija 1898. 1. ker bi se pozneje došle prošnje ne upoštevale. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 22. decembra 1897. Deset minut od nameravane proge bodoče bohinjske železnice, 2 uri od Bleda, se prostovoljno pod jako ugodnimi pogoji proda z gospodarskim poslopjem, mlinom in žago z izvrstno vodno močjo, ki bi bila sposobna tudi za kako večje tovarniško podjetje.— Nadrobnosti pove dr. Val. Krispcr v Ljubljani. 4 3-2 D na n a ] s k a borz e,. Dne 5. januvarija. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 Kron . Ogerska zlata renta 4°/„....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za lOOm. nem. drž.velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini 102 gld. 60 kr. 102 55 121 60 102 35 121 05 99 60 947 — M 356 75 ll'.t 95 n 58 80 11 74 n 9 52' 45 n 37 kn n 68 Dne 4. januvarija. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld. ...... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta...... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnico 3°/0 „ „ južne železnice 5°/0 . dolenjskih železnic4°/0 160 gld. — kr. 160 „ 75 n 1S8 „ — n 99 „ 40 „ 139 „ 50 J) 128 „ — n 109 „ — » 112 „ 50 »i 98 „ 50 n 98 „ 40 „ 225 „ — r) 184 „ 25 »i 126 „ 50 n 99 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld....... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Gen6is srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . AkcijeFerdinandove sev.želez., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100 197 gld. 25 kr. 165 „ - „ 18 25 76 79 57 21 159 3440 431 79 104 140 168 127 50 50 50 80 75 50 35 jfcST Nakup in prodaja -&JR vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, den.-vrjev itd. Zavarovanje za zgtibe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba E It C U It" 3 št. 10 Dunaj, Nlariahillerstrasse 74 B. ———i Odgovorni vrednik ; Ivan Rakovec.