Nova Jadranova okrepitev je Daniel Batich / 16 Primorski Ni le boj za Bossijevo nasledstvo Martin Brecelj Nedavne volilne preizkušnje so med drugim postregle z vsaj začasnim izidom dvoboja, v katerega sta se po daljšem podtalnem trenju pred skoraj letom dni odprto spopadla nekdanja zaveznika Silvio Berlusconi in Gianfranco Fini. Smemo trditi, da sta bila oba poražena, čeprav predsednik poslanske zbornice najbrž v večji meri kot predsednik vlade. Manj pričakovano pa se je med poraženci znašel tretji član nekdanje zavezniške trojice, vodja Severne lige Umberto Bossi: prepir med Berlus-conijem in Finijem mu ne samo ni prinesel dobička, ampak ga je celo oškodoval. Sicer pa je slab volilni uspeh Severne lige predvsem posledica krize, s katero se zdaj tudi ta politična formacija sama sooča. Bossijeva stranka se je uveljavila kot izraz nelagodja, ki ga občuti razviti italijanski sever zaradi razkoraka med njim in preostalimi deli države. Ko bi bila severna Italija samostojna, bi bila ena najbogatejših evropskih regij, razmišljajo Bossijevi privrženci, ki se zato zavzemajo za uveljavitev čim večje avtonomije, če že ne z odcepitvijo od Italije pa vsaj s preobrazbo italijanske republike v federacijo. Toda ta strategija je zašla v slepo ulico, pa naj bo zato, ker ni bila nikoli ustrezno domišljena in še manj izvajana, ali pa zato, ker preprosto ne ustreza realnosti, za katero je bila izdelana. V resnici je politiko Severne lige težko razumevati kot prispevek k nadaljnji demokratizaciji in sploh modernizaciji italijanske države v celoti ali vsaj njenega severnega dela. Nasprotno, pogosto jo označuje antimoderna regresi-ja vse do teptanja človekovih pravic, tako da se človek čudi, kako se more pomemben del najrazvitejšega dela države v njej prepoznavati. Severno ligo pretresa torej resna kriza. Z njo so najbrž povezani tudi najnovejši poskusi odpiranja vprašanja nasledstva strankinega ustanovitelja in dosedanjega nespornega voditelja Umberta Bossija. Mogoče bi smeli reči, da Severni ligi kljub dolgoletnemu sodelovanju v državnih, deželnih in krajevnih vladah ni uspelo prerasti svoje prvotne protestniške narave. Vprašanje je tudi, ali ji bo to sploh kdaj uspelo. Ni namreč izključeno, da je že dosegla svoj višek in da jo čaka podobna usoda, kakršno je v nekoliko manjšem zemljepisnem merilu v naših krajih doživela Lista za Trst. dnevnik ČETRTEK, 7. JULIJA 2011_ Št. 160 (20.175) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € DUNAJ - V avstrijskem parlamentu le trije simbolični glasovi proti novemu zakonu o manjšinah Ustavni zakon zapečatil tudi vprašanje dvojezičnih tabel Slovenci neenotni v zvezi z zakonom - Narodni svet proti, ZSO in SKS za GOSPODARSTVO - V Rimu sporazum med bankami in Lucchinijem Železarna za zdaj rešena V škedenjskem obratu se bo produktivna dejavnost zdaj nadaljevala - Omero: Nujen je programski sporazum TRST - Skupina Lucchini je zaenkat rešena, s tem pa je tudi zagotovljeno nadaljevanje produktivne dejavnosti škedenjske železarne. V Rimu so namreč na pristojnem ministrstvu dosegli sporazum z bankami, ki jim grupacija dolguje 770 milijonov evrov. To pomeni, da vodstva skupine ne bo prevzel komisar, ki bi moral v bistvu prodati Lucchinijeve obrate, med temi tudi škedenjsko železarno. Podrobnosti dogovora še niso znane, banke so vsekakor pristale na zamrznitev dolga. Zaposleni so zaenkrat zadihali, toda zdaj je treba že misliti na prihodnost, ker vprašanje še zdaleč ni rešeno. Na 5. strani DUNAJ - Avstrijski parlament na Dunaju je včeraj opoldne z ustavno večino sprejel novelo Zakona o narodnih skupinah in s tem - po 56 letih - dokončno zapečatil tudi vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem. Zakon, ki je sprejet v ustavnem rangu in velja tudi za ostale manjšine, predvideva za Koroško postavitev 164 tabel, slovenščino kot uradni jezik v 16 občinah ter nekatere druge ukrepe za manjšino. Slovenci v Avstriji na zakon ne gledajo enotno, saj ga Narodni svet koroških Slovencev odklanja, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk pa ga podpirata. Na 3. strani Na Artednu tudi Natalia Todorova in Katerina Pruzkova Na 8. strani Na Padričah poletna znanstvena šola Na 6. strani V Gorici pol milijona za sanacijo azbesta Na 12. strani Za Adria Link zelena luč Občine Zagraj Na 12. strani S prijateljem spolno zlorabljal svojo ženo Na 12. strani DEŽELA FJK Bela spletna stran brez slovenščine TRST - Furlanija-Julijska krajina je večjezična dežela, a očitno ne za deželno upravo, ki v začetku tega leta ni obnovila terminskih delovnih pogodb novinarjem z znanjem slovenskega in nemškega jezika. Posledica tega je tudi klavrno bela spletna stran deželne uprave, ki je namenjena novicam v slovenščini. Deželna poslanca Gabrovec in Kocijančič sta že nekajkrat zaman posegla pri vladi FJK, njenemu predsedniku Renzu Tondu sta brez odziva pisala tudi predsednika krovnih organizacij Pavšič in Štoka. Na 2. strani ŠPORT - Zarja Gaja Na Vzhodnem Krasu nenadna boleča ločitev TRST - Nepričakovana vest: nogometno društvo Zarja Gaja 1997 je prenehalo obstajati. Do razporoke med vzhodno-kraškima kluboma je prišlo prejšnji teden, vest pa je pricurljala na dan šele v torek zvečer. Kot piše v uradnem komunikeju deželne nogometne zveze, so predstavniki Zarje že vložili prošnjo in zaprosili za zamenjavo imena iz ND Zarja Gaja v ŠD Zarja. »Ni bilo več pogojev za sodelovanje,« sta poudarila odbornika Zarje Robert Kalc in Mirijan Žagar. »O tem nismo bili obveščeni,« je bil odgovor predsednika Gaje Stanislava Kalca. Na 17. strani 2 Četrtek, 7. julija 2011 ALPE-JADRAN FJK - Uradni spletni portal deželne vlade Namesto novic v slovenskem jeziku še naprej bela stran Že več mesecev tudi brez informacij v nemščini - Na spletu vztraja le furlanščina TRST - Furlanija-Julijska krajina je večjezična dežela, a očitno ne za deželno upravo, ki je še naprej brez novinarjev z znanjem slovenskega in nemškega jezika. Namesto novic v slovenščini na uradni spletnem naslovu Dežele FJK klavrno izstopa bela stran. To velja tudi za novice v nemškem jeziku, medtem ko na spletu lahko redno beremo novice v furlanščini. Vse izvira iz dejstva, da deželna uprava v začetku leta ni obnovila terminskih delovnih pogodb trem novinarjem, ki obvladajo slovenščino in nemščino. Sklep je prizadel tiskovna urada deželnega odbora in deželnega parlamenta, ter - kot rečeno - tudi uradno spletno stran v slovenščini. Na Deželi se izgovarjajo, da ter-minskih pogodb večjezičnim novinarjem do tega trenutka niso obnovili zaradi nekaterih proceduralnih in pravnih zapletov. Stvar ni politične narave, dodajajo v krogih deželne vlade, ki je sicer že nekajkrat napovedala obnovitev omenjenih delovnih pogodb, obvezam pa doslej niso sledila dejanja. Deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič sta že nekajkrat pozvala predsednika Dežele Renza Tonda in pristojnega odbornika Andreo Gar-lattija, naj stvar primerno rešita. Tondu sta svojčas pisala predsednika krovnih manjšinskih organizacij SSO in SKGZ Drago Štoka in Rudi Pavšič, za rešitev problema se je zavzel tudi predsednik paritetnega odbora za slovensko manjšino Bojan Brezigar. Vsi (vključno z odgovornima deželnim tiskovnih služb) so tako ali drugače od deželnih sogovornikov dobili zagotovila, da se bo zadeva uredila, od prekinitve pogodb novinarjem pa je poteklo že šest mesecev. Poleti se gotovo ne bo zgodilo nič, za kakšen premik, če bo do njega sploh prišlo, bo treba počakati na jesen ali na zimo. Deželni odbornik za osebje Gar-latti je marca v deželnem svetu Kocijančiču sporočil, da je že stekel postopek za sprejem v službo novinarjev z znanjem slovenščine in nemščine. V štirih mesecih se ni zgodilo nič, Gar-latti pa se potem ni več oglasil in tudi o razpisu se ne govori. Odbornik (v očeh javnosti menda noče izpasti kot človek, ki v kriznih časih jemlje v službo nove ljudi) je - kot kaže - to kočljivo vprašanje prepustil deželnim funkcionarjem, problem pa je postal politične narave in zato je prav, da ga rešijo politiki in ne deželni funkcionarji. Namesto novic v slovenskem jeziku je uradna spletna stran Dežele Furlanije-Julijske krajine že nekaj časa popolnoma bela. Isto velja za novice v nemščini. Vrzeli v spletni strani deželne uprave padejo takoj v oči, večjezični novinarji pa so opravljali tudi drugo zelo dragoceno in nič manj pomembno delo. Novinar v tiskovni službi vla- de FJK je npr. večkrat spremljal dogajanja, ki so vezana na življenje slovenske narodne skupnosti in na odnose med našo deželo in Slovenijo. V tiskovnem uradu deželne skupščine so med drugim spremljali in po potrebi tudi prevajali članke iz slovenskih občil pri nas in v Sloveniji. Tega sedaj nihče ne dela. S.T. SPLETNA ANKETA - 20-letnica samostojnosti Večina ponosna na Slovenijo Mnoge vsekakor skrbi kriza Večina sodelujočih (46 odst.) v anketi Primorskega dnevnika s ponosom doživlja 20-letnico samostojne Slovenije, 36 odst. jih je razočaranih zaradi hude gospodarske in politične krize v državi, 18. odst. anketirancev pa to vprašanje sploh ne zanima. To so rezultati ankete, ki jo je spletni Primorski dnevnik namenil 20.obletnici neodvisnosti matične države. Izid ankete se nam ne zdi presenetljiv in po našem odraža razpoloženje v slovenski manjšini, čeprav tako omejene številke nimajo statistične veljave. Slovenci v Italiji so ponosni na Slovenijo in na pot, ki jo je prehodila v teh dvajsetih letih. Slovenijo se očitno doživlja kot državo, ki je pozorna tudi do problemov manjšine. Nezane-marljivo število ljudi pa je razočarano zaradi gospodarske, politične in, dodajamo mi, tudi moralne krize, ki v tem času pretresa Slovenijo. Morda se bodo politične razmere umirile z morebitnimi predčasnimi volitvami, morda pa tudi ne, kdo ve. Slovenija je glede tega precej podobna Italiji, kjer bodo predčasne volitve morda prihodnjo pomlad.Sanacija slovenskega gospodarstva pa zna trajati še kar dolgo časa. Kako doživljate 20-letnico samostojne Slovenije? 46% 36% 18% 72 - S ponosom 58 - Z razočaranjem zaradi gospodarske in politične krize v državi 29- Me ne zanima / T «I,™ www.primorski.eu Nagrada USZS tudi Bogomili Kravos LJUBLJANA - Med letošnjimi nagrajenkami Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela je tudi Bogomila Kravos, ki je v okviru sklopa o Slovencih v zamejstvu prejela drugo nagrado za doktorsko disertacijo Kronotop mesta Trst v slovenski tržaški dramatiki v letih 1945-2000, ki jo je zagovarjala maja lani na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Drugače je na svečanosti, ki je potekala včeraj opoldne v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljublj ani, prvo nagrado v tem sklopu prejela Darja Ovsenik za diplomsko delo Geografska in sociolingvistična analiza identitete koroških Slovencev. Primer dvojezične trgovske akademije v Celovcu, tretjo pa Ana Toroš za delo Podoba Trsta in tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja. V sklopu o Slovencih po svetu pa je prvo nagrado prejela Urška Strle za doktorsko disertacijo Slovenci v Kanadi: izseljevanje skozi prizmo življenjskih zgodb. Giro v Slovenijo in Avstrijo? CELOVEC - Furlanija-Julijska krajina in Koroška upata, da se bo Slovenija vključila v evroregijo, za kar pa danes ni formalnih in političnih pogojev. To bi se lahko zgodilo, ko bo Slovenija dobila pokrajine, sta na včerajšnjem srečanju v Celovcu poudarila koroški deželni glavar Gerhard Dorfler in odbornik FJK za mednarodne odnose Elio De Anna, ki sta govorila tudi o sodelovanju na športnem področju. De Anna je nakazal možnost, da bi Dirka po Italiji prečkala bivšo mejo ter se »selila« v Slovenijo in Avstrijo. Marjanu Bevku priznanje občine Bovec BOVEC - V okviru praznika Občine Bovec so v soboto, 2. julija, na slavnostni seji podelili letošnja bovška občinska priznanja. Prejemnikov je bilo šest, med njimi je bil tudi režiser Beneškega gledališča Marjan Bevk, ki je prejel plaketo "ob 60. življenjskem jubileju za njegovo dolgoletno delo na področju kulturne dejavnosti in umeščanje Občine Bovec na kulturni zemljevid Slovenije posebej z umetniškim vodenjem festivala Kluže, za mentorsko pomoč kulturnim društvom, za organizacijo in režijo prireditev pomembnih za Občino Bovec, za njegovo delo z mladimi ter neumorno sodelovanje s Slovenci v Benečiji". Bevk, ki je ustanovitelj kulturnega društva Čedermac, predsednik društva Tigr in režiser najpomembnejših predstav Beneškega gledališča, je za svoje dolgoletno in neumorno delo v Benečiji prejel tudi Gujonovo priznanje, ki je namenjeno posameznikom ali društvom, ki imajo zasluge pri ohranjanju slovenstva in slovenske identitete v videnski pokrajini. Kot režiser je tudi nosilec projekta gledališke poletne šole mladih iz Slovenije, Koroške in Benečije, ki predstavlja neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenske narodne identitete v Benečiji ter na Koroškem. (NM) EVROPSKA UNIJA - Prometni prekrški Plačilo kazni tudi za prekrške v tujini STRASBOURG - Evropski parlament je včeraj v Strasbourgu potrdil novo zakonodajo glede izterjave kazni za prometne prekrške, storjene v tujini. S tem je odpravil vrzeli, zaradi katerih so doslej evropski vozniki ostali nekaznovani, če so v tujini prevozili rdečo luč ali vozili prehitro ali pod vplivom alkohola. Nova pravila mora potrditi še Svet Evropske unije. Nova pravila predvidevajo izsleditev in kaznovanje kršiteljev v domači državi s sodelovanjem med organi pregona. Novo direktivo morajo še soglasno potrditi ministri držav članic unije, veljati pa bo začela najkasneje v dveh letih po sprejetju. Prekrški, ki se bodo preganjali čezmejno, so prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti, vožnja pod vplivom alkohola in drog, neupora-ba varnostnega pasu, telefoniranje med vožnjo, uporaba voznih pasov za avtobuse ali drugih rezerviranih voznih pasov, neuporaba motoristične čelade in vožnja skozi rdečo luč. Postopek bo potekal tako, da bo pristojni državni organ prek sistema za izmenjavo podatkov Eu-caris sporočil podatke o vozilu, s katerim je bil storjen prekršek. Lastnik vozila ali voznik bo nato pisno in v svojem jeziku obveščen o prekršku in kazni, ki je zanj zagrožena v državi, kjer ga je povzročil. Država registracije vozila ne bo obvezana izvršiti kazni, ki bi jo naložila država, kjer je bil storjen prekršek. Danska, Irska in Velika Britanija za zdaj niso v sistemu okrepljenega policijskega sodelovanja, vendar lahko vanj kadarkoli vstopijo. Izvajanje pravil bo spremljala in ocenjevala Evropska komisija. Če se bo izkazalo, da sistem ni dovolj učinkovit, naj bi sprejeli dodatna pravila. (STA) SLOVENIJA - Iskanje morebitnih volilnih zavezništev Janša za koalicijo s SLS, NSi in DeSUS, Žerjav in Erjavec vabilo zavračata LJUBLJANA - Prvak SDS Janez Janša je na včerajšnji novinarski konferenci dejal, da si SDS želi oblikovanja predvolilne koalicije s strankami, s katerimi je sodeloval v minulem mandatu. To je bila po njegovih besedah tudi edina koalicija, ki je zdržala cel mandat. NSi je na sodelovanje pripravljen, DeSUS in SLS pa predvolilnih dogovorov ne bosta sklepala. "Kar se tiče predvolilnih koalicij v volilnem sistemu, kakršnega imamo, se pravi proporcionalnem volilnem sistemu, so možni zgolj ohlapni predvolilni dogovori. Mi si želimo takšnega dogovora predvsem s strankami, s katerimi smo sodelovali v prejšnjem mandatu," je povedal Janša. Poudaril je, da je bila to tudi edina koalicija, ki je zdržala cel mandat od začetka do konca, kar pomeni, "da smo morali biti zelo strpni pri koalicijskem usklajevanju in dovolj učinkoviti, da nihče od koalicijskih partnerjev zase ni videl boljše možnosti izven te koalicije". Takšni dogovori so po njegovih besedah vedno stvar več strank, pri če- mer poudarja, da so njihove ponudbe znane, njihova vrata odprta in se ne bojijo sodelovanja s komerkoli. Spomnil je še, da je SDS "ponudil sodelovanje tudi preko sedanjih ali nekdanjih političnih razmerij. Slišali ste arogantne zavrnitve tega sodelovanja, vendar to ni naš problem, ampak problem tistih, ki sodelovanje zavračajo." Toda dve od strank, ki so v minulem mandatu sodelovale s SDS - SLS in DeSUS, sklepanje predvolilnih koalicij zavračata. V SLS so "glede na slabe izkušnje iz preteklosti (različna povezovanja)" trdno odločeni, da ne bodo sklepali nobenih predvolilnih dogovorov, temveč bodo na prihodnje parlamentarne volitve šli samostojno z volilnim programom, "ki bo dajal odgovore na ključna vprašanja današnje Slovenije", je navedel predsednik SLS Radovan Žerjav. Morebitne dogovore bodo v SLS sklepali šele po volitvah. Morebitno povabilo Janše v predvolilno koalicijo bi zavrnil tudi DeSUS, je pojasnil prvak te stranke Karl Erja- vec. Zatrdil je, da z Janšo nimajo takih pogovorov, prav tako v predvolilni strategiji nimajo nobenega načrta za vstopanje v kakršnokoli predvolilno koalicijo. Na volitvah bo DeSUS nastopil samostojno, pravi Erjavec, pri čemer "gremo na zmago". Po njegovih besedah bo imel program DeSUS svoje obraze, pripravljeni so tudi prevzeti odgovornost za vodenje države. "Menimo, da smo v tem trenutku edina stranka, ki bi lahko premagala Janeza Janšo, zato bi bilo povezovanje povsem nesmiselno. Smo namreč konkurenca," je spomnil Erjavec. Tudi med programom DeSUS in programom SDS so po njegovih ocenah razlike, zato je vprašanje programske kompatibilnosti. Medtem NSi upa na pripravljenost SDS in SLS za programsko sodelovanje. Predsednica NSi Ljudmila Novak je pobudo že naslovila na Janšo in Žerjava. "Stranke slovenske pomladi so tiste, ki lahko Slovenijo izpeljejo iz nastale politične in gospodarske krize ter krize vrednot," so prepričani v NSi. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 7. julija 2011 3 DUNJA - Sprejet nov zakon o narodnih skupinah Avstrijski parlament zapečatil rešitev s 164 dvojezičnimi tablami Zakon sprejet v ustavnem rangu - Kancler Faymann zelo zadovoljen - Manjšina ostaja razdeljena DUNAJ - Avstrijski parlament na Dunaju je včeraj opoldne z ustavno večino sprejel novelo Zakona o narodnih skupinah in s tem - po 56 letih - dokončno zapečatil tudi vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem. Zakon, ki je sprejet v ustavnem rangu in ki velja tudi za vse ostale manjšine, predvideva za Koroško postavitev skupno 164 tabel, slovenščino kot uradni jezik v 16 južnokoroških občinah ter nekatere pospeševalne ukrepe za manjšine, sloni pa na memorandumu, ki so ga 26. aprila podpisali tudi vsi trlje predsedniki političnih organizacij koroških Slovencev Inzko, Sturm in Sa-dovnik. Zakon znotraj slovenske manjšine ni nesporen, saj Narodni svet koroških Slovencev odklanja včeraj sprejeti zakon ker - tako Inzko - ne upošteva popolnoma vseh točk memoranduma, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk pa ga podpirata. Proti zakonu so se nadalje izrekli zastopniki organizacij gradiščanskih Hrvatov, Madžarov na Gradiš-čanskem ter štajerskih Slovencev. Svoje nezadovoljstvo z zakonom pa so na seji parlamenta izrazili tudi Zeleni - trije poslanci so namreč glasovali proti zakonu, svoj protest pa utemeljili z ozkosrčnostjo rešitve. V skoraj triurni parlamentarni obravnavi zakona, katero so z galerije za goste spremljali koroški deželni glavar Gerhard Dorfler (FPK), njegov socialdemokratski namestnik Peter Kaiser (SPO), deželni svetnik OVP Josef Mar-tinz, kot predstavnika slovenske manjšine pa Marjan Sturm in Bernard Sadovnik medtem ko od NSKS ni bilo nikogar, se je k besedi javilo nad 20 poslancev. Za zvezno vlado pa je spregovoril kancler Werner Faymann, ki je rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem označil za pomemben dan tako za Koroško kot tudi za Avstrijo«. Menil je še, da je pri tem vprašanju na koncu zmagal skupni interes in se zato zahvalil vsem, ki so prispevali k rešitvi. Opozoril je tudi, da je bilo zanj od vsega začetka jasno, da rešitev ne sme biti diktat Dunaja Koroški, kar je na koncu tudi uspelo. Ustavno ureditev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel pa da je bila potrebna, da se trajno reši to vprašanje. Ob začetku svojih izvajanj, katerim je na galeriji sledil tudi slovenski ambasador na Dunaju Geržina, je avstrijski kancler opozoril tudi na padec meje med obema državama, ko je dejal, da so prav Karavanke znak, kako je tudi Evropska unija pozitivno prispevala k zbliževanju narodov. Tudi podkancler Michael Spindelegger je bil vesel, da je vprašanje tabel po 56 letih rešeno in se s tem odpira možnost novega začetka na področju sožitja med obema narodoma na Koroškem in tudi v bilateralnih odnosih. Izrecno pa je Spindelegger še dodal, da novela zakona nikakor ne razveljavlja manjšinskih pravic, ki so npr. zapisane v 7. členu Avstrijske državne pogodbe. Spindelegger je še sporočil, da je še pred sejo avstrijskega parlamenta včeraj zjutraj govoril s svojim slovenskim kolegom Samuelom Žbogarjem, katerega je seznanil s pričakovanjem Avstrije, da Slovenija reši tudi vprašanje nemške oz. staroavstrijske manjšine. Koroški deželni glavar, ki je bil deležen številnih pohval a tudi ostre kritike Zelenih zaradi izvedbe referenduma, je po sprejetju zakona napovedal, da bodo s postavljanjem tabel na južnem Koroškem začeli sredi avgusta. Uvod v postavljanje tabel bosta naredila kraja Železna Kapla in Žitara vas, v Celovcu pa bodo v dvorani grbov priredili veliko slovesnost. Kot že v preteklih tednih je Dörfler tudi tokrat pohvalil Sturma in Sadovnika, da sta do konca podpirala rešitev, vnovič pa je kritično ocenil zadržanje predsednika NSKS Valentina Inzka. Slednji je bil tudi na seji parlamenta večkrat tarča ostrih napadov predvsem Strachejevih svobodnjakov. Predsednik ZSO Marjan Sturm je včerajšnji sklep avstrijskega parlament ocenil kot »kompromis, ki ni brez bolečin«, je pa v tem trenutku edina pot, da se v vprašanju dvojezičnih tabel in tudi drugih manjšinskih pravic kaj premakne tudi s pristankom svobodnjakov na Koroškem. Kaj sklep dejansko pomeni, bomo videli čez deset let, veliko pa bo tudi odvisno od nas samih, je še dostavil Sturm v izjavi za Primorski dnevnik. Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik pa je bil mnenja, da je bil z zakonom udejanjen podpisani memorandum. Ob tem je izrazil upanje, da bo tudi še v bodoče mogoče dobiti to in ono dodatno dvojezično tablo in še izboljšati ureditev pri uradnem jeziku. Splošno pa je menil, da zakon seveda ne vključuje vsega, kar je pred začetkom pogajanj pričakovala slovenska manjšina. »Danes sprejeta novelizacija zakona o narodnih skupnostih je solidna podlaga za nov začetek na področju manjšinske zaščite na Koroškem,« pa je v tiskovni izjavi poudaril predsednik EL Vladimir Smrtnik in dodal, da naj bi dvojezičnost regije postala za vse pozitivna realnost in ne predstavljala političnega problema. Ivan Lukan Oceni Žbogarja in Žekša LJUBLJANA - Zunanji minister Samuel Žbogar je sprejetje zakona o narodnih skupnostih označil kot pomembno dejanje Avstrije v nadaljnjem izpolnjevanju njenih obveznosti v zvezi z zaščito slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Izrekel je tudi priznanje predstavnikom slovenske manjšine, ki so omogočili sklenitev za njih sicer težkega kompromisa. Ob tem je opozoril, da kakršnakoli ureditev že je, mora manjšini omogočiti njen nadaljnji razvoj in uveljavljanje njenih pravic v skladu z avstrijsko državno pogodbo (ADP) in drugimi relevantnimi mednarodnimi pogodbami. ADP in njen 7. člen "ostajata živa in relevantna tudi v prihodnje", je poudaril minister. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš pa je dejal, da je zakon kompromis, ni zmaga nobene strani ter je hkrati prvi korak naprej na tem področju po več kot petih desetletjih. Izrazil je še upanje, da bodo po sprejetju tega zakona vse tri krovne politične organizacije koroških Slovencev ponovno "stopile skupaj in skušale spet najti skupno pot in skupno delovale v korist vseh". Kje lahko najdeš toliko idej za manj denarja kot v trgovini IKEA? Na razprodajah v trgovini IKEA. QltBY delavna svetile* različne barve Vraia se najbolj pnljubljeno obdobje za varčne ljudi; popusti v trgovini IKEA tfO 40% nfl iidelke za tvoj dom l Če «I član IKEA FAMILV te čaka dodaten popust na mnogo že znižanih Izdelkov, dnforimar ijfl o rl a termin In podr-otnostih O popustih ObiiCi spletno stran www.ikea.it POPUSTI DO 40% IKEA VtU-ESSE (GQ), Ulica Cividale. PonedEljek - nedetjg: 10-20 4 Četrtek, 7. julija 2011 ITALIJA JAVNE FINANCE - Po zapletu z določbo v korist Fininvesta Napolitano podpisal vladni odlok s finančnim manevrom Tremonti: Cilj je odprava primankljaja v letu 2014 - Kritike sindikatov, krajevnih uprav in opozicije RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj končno podpisal vladni zakonski odlok s finančnim manevrom. Kot je sam pojasnil v noti za tisk, je to storil, potem ko so bile iz besedila odstranjene določbe, ki z njegovo vsebino niso imele nič opraviti. Očitno se je nanašal na določbo, na osnovi katere bi se utegnil Fininvest Silvia Berlusconija vsaj začasno izogniti plačilu 750 milijonov evrov odškodnine in ki jo je premier po plazu kritik umaknil v torek. Vprašanje, kako se je ta določba prikradla v zakonski odlok, je odjeknilo tudi na tiskovni konferenci, na kateri je včeraj gospodarski minister Giu-lio Tremonti skupno z drugimi člani vlade predstavil varčevalne ukrepe. »Najbolje, da vam dam kar telefonsko številko Giannija Lette,« se je v odgovoru pošalil Tremonti, ki je pristavil, da bo zadevo pojasnilo predsedstvo vlade. Minister za poenostavitev zakonodaje, severnoligaš Roberto Calderoli, pa je brez dlak na jeziku dejal, da o določbi ni bilo ne duha ne sluha na četrtkovi vladni seji in da je po njegovi oceni »neustavna«. Iz vsega tega je mogoče razbrati, da so premierja v tej zgodbi pustili na cedilu tudi mnogi donedavni zvesti sodelavci in zavezniki. Sicer pa je Tremonti na srečanju s časnikarji poudaril, da je cilj finančnega manevra odprava javnofinan-čnega primanjkljaja v letu 2014, tako kot zahteva EU. Večletni manever bo skupno vreden 48 milijard evrov in bo v letu 2011 obsegal 2 milijardi, v letu 2012 6 milijard, v letih 2013 in 2014 pa po 20 milijard evrov. Tremonti je izrazil prepričanje, da bo zakonski odlok pod streho na začetku avgusta. Dopustil je, da bo med parlamentarno obravnavo doživel spremembe, a to pod pogojem, da bodo končni cilji ostali isti. Pri tem je izrecno omenil možnost spremembe določil, ki predvidevajo zamrznitev oz. zmanjšanje rednega letnega ovrednotenja pokojnin, pa tudi določil, ki uvajajo novo obdavčitev raznih finančnih donosov. Medtem se vrstijo kritike na račun finančnega manevra iz vrst sindikatov, pa tudi združenj občin, pokrajin in dežel, ki grozijo, da s skrčenimi finančnimi sredstvi ne bodo mogle zagotoviti dosedanjih javnih služb. Opozicija pa zahteva, naj vlada ne veže odobritve finančnega manevra na zaupnico, saj bi bilo v nasprotnem primeru parlamentarno soočenje le navidezno. Gospodarski minister Giulio Tremonti ansa POSLANSKA ZBORNICA - Afera P4 Alfonso Papa se brani in napada bivše kolege RIM - Imunitetni odbor poslanske zbornice bo najbrž šele prihodnji teden odločal o usodi poslanca Ljudstva svobode Alfonsa Pape, za katerega neapeljski tožilci zahtevajo aretacijo. Obtožujejo ga številnih kaznivih dejanj v sklopu rovarjenja t.i. oblastniške skupine P4. Papa, nekdanji sodnik, je med včerajšnjim zagovorom v poslanskem odboru ostro napadel nekdanje kolege, katerim očita, da ga preganjajo in torej obtožujejo brez vsakršnega konkretnega dokaza. Poslanec Berlusco-nijeve stranke je govoril skoraj eno uro, nakar so sejo odbora prekinili zaradi plenarnega zasedanja poslanske skupščine. Da si Papa nikakor ne zasluži aretacije, je prepričan Maurizio Paniz, vodja Ljudstva svobode v imunitetnem odboru. Po njegovem so neapeljski tožilci predložili parlamentu zelo krhko in neverodostojno obtožnico proti Papi, ki je po mnenju somišljenika Paniza nedolžen. Poslanec Alfonso Papa Drugačnega mnenja so v levo-sredinski opoziciji in v tretjem polu. Pier Ferdinando Casini meni, da poslanec Berlusconijeve stranke ni žrtev zarot in preganjenja, zato bo UDC brez oklevanja glasovala za njegovo aretacijo. Zanjo se bodo opredelili tudi poslanci Italije vrednot in Demokratske stranke, ki očitajo Papi, da se je spravil na nekdanje kolege sodnike, ni pa utemeljil obtožb na njihov račun. Za usodo obtoženega parlamentarca desne sredine bodo vsekakor odločilni glasovi poslancev Severne lige. Ustavno sodišče bo razsojalo o pritožbi v zvezi z afero Ruby RIM - Ustavno sodišče je včeraj razglasilo za sprejemljivo pritožbo, ki jo je letošnjega aprila vložila poslanska zbornica proti pristojnosti milanskega sodišča za sojenje premierju Silviu Berlusconiju v primeru Ruby. Poslanci vladne večine zagovarjajo namreč stališče, da bi Ber-lusconiju moralo soditi posebno ministrsko sodišče, saj naj bi očitana kazniva dejanja storil med opravljanjem funkcije premiera. Ustavno sodišče bo pritožbo meritorno obravnavalo šele čez kak mesec. Prav zaradi tega je možno, da bodo Berlusconijevi odvetniki zahtevali prekinitev procesa na milanskem sodišču. Potrebna revizija vojaških odprav v tujini RIM - Zaradi omejenih finančnih sredstev bo Italija morala revidirati in omejiti svoje vojaške odprave za zagotovitev varnosti in stabilnosti na tujem. Tako je včeraj ugotovil Vrhovni obrabni svet pod predsedstvom predsednika republike Giorgia Napolitana. Sicer pa je svet zatrdil, da se Italija ne bo umaknila iz kriznih žarišč, ki so zanjo posebno važna, kot je še zlasti libijsko. Devet let zapora patru, ki je posilil redovnico COSENZA - Sodišče v Cosenzi je včeraj obsodilo na 9 let in 3 mesece zapora patra Fedeleja Bisceglio, ki je petkrat posilil neko redovnico. Bisceglia je razsodbo sprejel z ogorčenjem, češ da je bil po krivici obsojen. »Ke-sajte se, saj ste oblatili duhovnika,« je za vpil sodnikom. Sestre frančiškanke, katerim pripada patrova žrtev, pa so razsodbo pozdravile z olajšanjem. ENERGIJA - Poročilo agencije V Italiji elektrika znatno dražja od povprečja v EU Podjetja plačujejo za 26%, gospodinjstva pa za 12% več MILAN - Nobena novost, le potrditev: v Italiji je električna energija dražja od povprečja držav EU, in to za 26 odstotkov za podjetja in za 12 odstotkov za gospodinjstva. Podatek izhaja iz poročila, ki ga je agencija za energijo poslala v parlament in ki nosi podpis novega predsednika Guida Bortonija. Cene električne energije za gospodinjstva so v Italiji vključno z davki za 12,3 odstotka višje od evropskega povprečja, vendar se razlika postopoma zmanjšuje. Največja je razlika pri velikih porabnikih energije, medtem ko so gospodinjstva s skromno porabo manj oškodovana. Pri industrijski rabi elektrike pa ni razlike med količino porabljene elektrike, ki je za vse kategorije višja od povprečja EU. Podobno velja tudi za plin, kjer pa v primerjavi s povprečjem EU na višje cene vpliva davčna obremenitev, saj cena surovine le rahlo odstopa od povprečnih cen v ostalih državah EU. Nekoliko manj so v tem primeru oškodovani veliki odjemalci plina, ugotavlja agencija za energijo. Posebno poglavje v poročilu posvečeno krizi v Libiji, ki je velika dobaviteljica plina za Italijo. Predsednik agencije Bortoni je ob tem izjavil, da bo Italija »brez infrastruktur obsojena, da postane pri plinu provinca in ne država, saj gre za ključno vprašanje v novem mednarodnem kontekstu«. Glede oskrbovanja z nafto pa kriza v Libiji Italije ne ogroža, ker je za leto 2011 pokrita, problem pa so cene nafte, ki utegnejo močno podražiti italijanski energetski račun. Ob tem je prvi mož agencije za energijo opozoril na nevarnost »novih instrumentov špekulacije, ki so bili uvedeni v zadnjem času in ki spet ogrožajo finančno stabilnost«. Po oceni Guida Bortonija zato ni veliko upanja za korektno gibanje naftnih cen v letu 2011. SEVERNA LIGA - Ponesrečen piknik Slovenski medved maje vladno koalicijo TRENTO - Koalicijska zaveznica Silvia Berlusconija Severna liga je konec prejšnjega tedna pripravila piknik z mesom slovenskega medveda. A še preden so se uspeli pogostiti z medvedjimi specialitetami, jim jih je policija zaplenila, ligaši pa zdaj zahtevajo nič manj kot izstop iz koalicije. Prepričani so namreč, da za zaplembo medvedjega mesa in sabotažo piknika stojijo prav Berlusconije-vi ministri, zato je član stranke Enzo Erminio Boso predsednika Umberta Bossija pozval, naj odide iz vlade. Še pred načrtovanim piknikom v kraju Imer na Tridentinskem so namreč nekateri ministri Bossija pozvali, naj z medvedjo pojedino ne izziva italijanskih čustev do živali. 50 kilogramov medvedjega mesa so ligaši kupili pri slovenskih lovcih, strankini kuharji pa so se s pripravo poslastic po receptih babic trudili vse od večera pred piknikom, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. EVRO 1,4318 $ -1,00 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 6. julija 2011 evro (povprečni tečaj) valute 6.7. 5.7. ameriški dolar 1,4318 1,4461 japonski jen 116,03 117,23 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 9,2592 40,0600 63,5790 9,3528 40,3136 64,2000 ll lUlJjlVa l upila danska krona hritancKi ti int 7,4589 0,89485 VJVJVJ 7,4591 090150 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nAnc^ KrAna 9,0902 7,7665 9,0992 7,7525 1 1UI VCjKa M Ul 1 a češka krona 24,265 1,2059 24,278 1,2213 jviv.aiji\i Malih. estonska krona m^HTarcki TArint 15,6466 265,06 15,6466 264,64 1 1 laA /1Q -1,46 LiuicA ij, utuyiau / r SRX, Beograd - - bicy c^^i^wz-v 1 7ûû7i: un a, jaiojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.567,67 -0,08 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.619,32 2.375,61 +0,39 +0,19 S&P 500, New York 1.337,91 - MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.348,17 7.431,19 6.002,92 +1,28 -0,11 -0,35 CAC 40, Pariz 3.961,34 -0,44 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.753,11 1.231,6 2.832,63 -0,83 -0,32 -0,63 Nikkei, Tokio 10.082,48 -1,10 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.114,71 22.517,55 2.171,19 -0,48 -1,01 +0,44 Sensex, Mubaj 18.682,60 -0,09 ŽELEZARNA - Sinoči v Rimu dosegli sporazum z bankami, ki jim družba dolguje 770 milijonov Skupina Lucchini rešena, škedenjska železarna zadihala Produktivna dejavnost se nadaljuje - Prefekt sprejel sindikate - Omero: Zdaj nujen programski sporazum Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Demonstracija sindikatov in delavcev železarne ter podjetja Sertubi na Velikem trgu kroma 5 Petek, 8. julija 2011 ALPE-JADRAN / APrimorski ~ dnevnik IZSELJENCI Locchi še naprej predsednik zveze Dario Locchi je bil potrjen za predsednika združenja Giuliani nel Mondo, ki združuje tržaške in goriške izseljence po svetu. Častni predsednik je še naprej Dario Rinaldi, podpredsedniki pa Silvio Cattalini, Franco Miniussi in Paolo De Gavar-do. Na seji, na kateri so potrdili Locchija, sta bila navzoča tudi tržaška podžupanja Fabiana Martini in podpredsednik pokrajinske uprave Igor Dolenc. Pokrajina in Občina sta ustanovni člani organizacije. Združenje, ki ga vodi nekdanji župan Devina-Nabrežine, je prisotno v 18 državah, največ področnih društev pa ima v Argentini, nato v Avstraliji in Kanadi. Locchi je povedal, da ima združenje Giuliani nel Mondo okoli devet tisoč članic in članov, ki so tudi v tujini ostali vezani na rodne kraje. BRIŠČIKI - Tridnevna delavnica Glasbene matice Mladi izvajalci na pravi poti Nedeljski zaključni koncert so zaznamovali različni ritmi in glasbeni stili Nastop mladih glasbenikov pod košatim orehom v Briščikih kroma ČRNA KRONIKA - Brez ustreznih pasjih dokumentov Beračil s pasjim mladičem Kužka so odvedli v občinski pesjak, mlademu lastniku pa naložili globo, ker psa ni cepil in registriral Skupina Lucchini-Severstal je zaenkrat rešena, s tem pa je tudi zagotovljeno nadaljevanje produktivne dejavnosti ške-denjske železarne. V Rimu so namreč dosegli sporazum z bankami, ki jim grupa-cija dolguje 770 milijonov evrov. To pomeni, da vodstva skupine ne bo prevzel komisar, ki bi moral v bistvu prodati Lucc-hinijeve obrate, med temi tudi škedenjsko železarno. Podrobnosti dogovora še niso znane. Kot smo izvedeli, pa so banke pristale na zamrznitev dolga. Zaposleni v obratu in njihove družine so torej zadihali, kot so zadihali tudi delavci podjetja Sertubi, katerega delovanje je tesno vezano na usodo železarne. Vse lepo in prav? Ne, ker je na mizi vsaj na Tržaškem še mnogo nerešenih vprašanj, začenši z dejavnostjo železarne po letu 2015 in sploh hudim stanjem industrijskega sektorja. Na dlani je vsekakor, da bodo morale v Trstu oziroma deželi zavihati rokave vsi, ker bo drugače industrijskim podjetjem trda predla. Predvsem pa je nujno omizje o prihodnosti železarne in njene morebitne nove namembnosti, ki bi ga morala deželna vlada sklicati že zdavnaj. Pokrajinski sindikati in panožni sindikati zdaj zahtevajo, da se za to zavzame prefekt Alessandro Giacchetti. V pričakovanju na sestanek na pristojnem ministrstvu so namreč pokrajinski sindikati Cgil, Cisl in Uil, panožni sindikati in enotno sindikalno predstavništvo delavcev v železarni Rsu včeraj popoldne demonstrirali na Velikem trgu pred pre-fekturo. Giacchetti je sprejel sindikalno delegacijo, ki je prefektu predočila v bistvu dve stvari: po eni strani so zahtevali, da prefekt pritisne na banke v zvezi s sporazumom. Po drugi so zahtevali, da Giacc-hetti pokliče v prihodnjih dneh za isto omizje vse dejavnike, ki so tako ali drugače vezani na železarno, od javnih uprav in institucij do predstavnikov delavcev. Na prefekturi so tudi čakali, da se zaključi srečanje v Rimu, a zaman. Srečanje, ki sta se ga poleg zastopnikov skupine Lucchini, bank in sindikalnih predstavnikov udeležila tudi občinski odbornik za gospodarski razvoj Fabio Omero in deželna odbornica Angela Brandi, se je namreč začelo ob 19.50 s skoraj dvourno zamudo. Kaže, da ob predvideni uri (18.) sporazuma še ni bilo. Delegacije bank so se namreč takrat zaprle v neko sobo, v kateri so potekala mrzlična pogajanja. Nazadnje so banke vendarle dosegle sporazum, ki so ga na kasnejšem daljšem sre- Mlad moški je klečal na Ulici Car-ducci, ob njem pa je ležal ljubki, pet mesečni pasji mladič, ki je s svojo milino »prepričeval« mimoidoče, da so segli v žep in moškemu dali nekoliko več denarja. Eden izmed tamkajšnjih trgovcev je o njegovem početju opozoril mestne redarje, ki so ugotovili, da gre za slovaškega državljana O.R.I. brez pasjih dokumentov, ki bi dokazali, da je mladič zdrav in da je moški res njegov lastnik. Moškega in psa so odvedli na postajo mestnih redarjev, kamor je prišlo tudi osebje živinozdravniške službe. Moški psička ni registriral, pa tudi cepil ga ni, tako da so agenti žival zasegli in odvedli v občinski pesjak, moškemu pa naložili globo. Pijani nadležnež Agenti mobilnega oddelka tržaške kvesture so v torek zvečer prijavili na prostosti »starega« znanca, 34-letnega čanju orisale drugim akterjem. Zaradi tega se bodo sindikalni predstavniki tudi vrnili v Trst šele danes. Generalna skupščina v škedenjski železarni, ki je bila napovedana danes ob 7.30, bo torej preložena in bo po vsej verjetnosti pozno dopoldne ali zgodaj popoldne. Podpis dogovora predstavlja malo kisika, nam je povedal občinski odbornik Omero, ko je v Rimu čakal na vzlet letala za Trst. Sprva je celo kazalo, da bodo ostali vsi ponovno praznih rok, saj je med drugim tudi podtajnik Stefano Saglia prišel na srečanje z veliko zamudo. Razširila se je torej bojazen, da ne bo prišlo do sporazuma, ali da bodo spet vse preložili na drug datum. Nazadnje so dogovor sklenili, toda zdaj je nujen programski sporazum s pristojnim ministrstvom, ki bo urejal postopek za spremembo dejavnosti škedenjske železarne, je poudaril Omero. Položaj se namreč v zadnjem mesecu ni spremenil. Če so na ministrstvu optimisti, da bo v zvezi s skupino Lucchini zdaj mogoče izdelati industrijski načrt, mora namreč italijanska vlada nuditi jamstva tudi glede škedenjske železarne, pravi Omero. Še bolj pa je treba čim prej razumeti, kako je z deželnimi finančnimi sredstvi za bonifikacijo onesnaženih območij. Aljoša Gašperlin moškega S.R. rojenega v Neaplju, vendar bivajočega v Trstu, ki je včeraj v vinjenem stanju nadlegoval nekega moškega. Kaže, da sta se z moškim sprla, S.R. mu je sledil do doma v bližini glavne bolnišnice, kjer je iz še nepojasnjenih razlogov razbil šipo vhodnih vrat s steklenico piva in se hkrati ranil v roko. Očividci so poklicali službo 118, moški pa je ob njihovem prihodu začel kričati in zmerjati zdravstveno osebje, ki mu je medtem obvezalo rano. S.R. pa ni prenehal in naposled spet napadel in z glavo udaril moškega, ki mu je bil sledil. Prisotni so poklicali policijo, ki ga je identificirala in mu naložila globo zaradi pijanosti. Prodajalec brez dovoljenja Mestni redarji med drugim nadzorujejo poslovanje uličnih prodajalcev. V torek dopoldne so v Rojanu na sejmu zasačili 31-letnega N.I. iz Senegala. Njegova osebna izkaznica in dovoljenje za bivanje sta bila v redu, z dovoljenjem za prodajo pa ni razpolagal. Naložili so mu globo (na podlagi deželnega zakona 29/2005, člena 42. in 81. - največ 5 tisoč evrov), blago -cenene dragulje, plastične zapestne ure, denarnice, rute in obeske za ključe - pa zasegli. Homofobični vandali Homofobi so se med petkom in soboto lotili plakata na oglasni deski študentske levičarske liste na tržaški univerzi. Plakat, ki je opozarjal na državno kampanjo proti homofobiji, so namreč prekrili s črno barvo. Sramotno dejanje so obsodili rektor Francesco Peroni, levičarska lista študentov in tržaški krožek Arcobaleno Ar-cigay Arcilesbica. Med košatim orehom in starim vodnjakom iz leta 1877 so udeleženci delavnice za zabavno glasbo in jazz Glasbene matice našli v nedeljo v Briščikih primeren kotiček za muziciranje v mnogih niansah žanrov, v katerih so se preizkusili na tridnevnem, intenzivnem tečaju. Društvo Dom Briščiki je bilo gostitelj prve izvedbe te delavnice na Krasu. Umetniški vodja Andrejka Možina prireja namreč redne izpopolnjevalne tečaje za svoje učence in mlade glasbenike, ki so se doslej odvijali v glavnem na Goriškem, tokrat pa so note in predvsem ritmi delavnice popestrili briško okolje. Glavna usmeritev tega laboratorija so bile namreč ritmične vaje s specifično delavnico, ki jo je vodil bobnar Igor Checchini. Različnih ritmov in stilov je bilo veliko tudi na zaključnem nastopu udeležencev, na katerem so se pri bobnih vrstili trije učenci, ki so dali ritmični zagon pop, jazz in latino skladbam. Pred mikrofonom pa so ob spremljavi benda v različnih instrumentalnih kombinacijah nastopile tri pevke, ki so se prav tako preizkusile v različnih žanrih, a vsaka s posebnim poudarkom na tistih glasbenih in zvočnih podobah, ki se ji najbolj prilegajo. Komaj štirinajstletna Alessia Peressini je s svežim glasom ubrala pretežno pop strune, Kristina Frandolič je pristopila k zahtevnejšim, improvizacijskim jazzov-skim vragolijam, Marta Donnini pa se je ekspresivno vživela v glasbeno sporočilnost izbranih komadov, s posebnim čutom za tople latinskoameriške prizvoke. Bryan Adams in slovenske popevke, bossa nova in avtorska izraznost Elise, free jazzovske priredbe in calypso ritmi, blues in nova ritmična preobleka Gershwinove Summertime so bili vtisi lepo izpeljanega glasbenega mozaika, ki je potrdil pohvalno značilnost delovnih skupin Andrejke Možina, v katerih ni tako rekoč solistov, saj so vsi glasbeniki, vključno s pevci, soudeleženi in povezani pri skupnem ustvarjanju. V tem prijetnem vzdušju so delovali in sodelovali učenci iz naše dežele in Veneta. Med temi sta bila ob pevkah še dva učenca Glasbene matice in sicer mali, a že samozavestni pianist Ivan Antonutti in violon-čelist Andrea Brumat. Pri instrumentalnih izvedbah so se poleg učencev vrstili tudi nekateri mentorji delavnice, ki so bili kontrabasist Matevž Smerkolj, kitarist Nicola Privato in pianist Gorazd Pintar. Koncertu je sledilo lepo število poslušalcev, ki so si z zadovoljstvom privoščili poseben večer v družbi ustvarjalnih mladih glasbenikov na pravi poti do zrelega muziciranja. ROP e Četrtek, l. julija 2011 TRST / PADRIČE - Od 11. do 13. julija v znanstvenem parku Area Znanstvena poletna šola za aktivno in zdravo staranje Prirejata jo Center za molekularno biomedicino in Srednjeevropska pobuda Kaj lahko znanost naredi, da bomo živeli dlje in boljše? Katere tržne niše se odpirajo tistim javnim in zasebnim ustanovam ali podjetjem, ki bodo znala prisluhniti potrebam starejših prebivalcev? To so nekateri izzivi, ki jih prinaša letošnja poletna šola Centra za molekularno biomedicino (CBM) in Srednjeevropske pobude (SEP). Tridnevno zasedanje, ki bo potekalo med 11. in 13. julijem v padriškem znanstvenem parku Area, sta včeraj predstavila predsednica CBM Maria Cristina Pedicchio in Giorgio Rosso Cicogna, namestnik generalnega tajnika Srednjeevropske pobude, ki ima kot znano sedež v Trstu. Predsednica Pedicchio je poudarila, da je letošnja poletna šola v sozvočju s smernicami Evropske unije; slednja namreč opozarja, da bo vprašanje staranja prebivalstva postalo v naslednjih letih zelo pereče. Kajti, če je res, da se življenjska doba daljša, je prav tako res, da se »zdrava« življenjska doba krajša: vse več ljudi zato preživlja zadnja leta svojega življenja s fizičnimi ali drugačnimi težavami. Eden izzivov današnjega časa je torej ta: z inovacijo in raziskovanjem poiskati take rešitve, ki bodo izboljšale življenje tistega dela prebivalstva, ki ni več avtonomno. Tržaška poletna šola želi torej soočiti predstavnike univerz ali znanstvenih inštitutov s podjetniki, ki vlagajo v raziskovanje. Udeleženci poletne šole (predavanja so javna) bodo tako prisluhnili izvedencem iz različnih evropskih držav. Izrecno je bila izpostavljena prisotnost Sergia Pecorellija, rektorja univerze v Bre-scii in predsednika italijanske agencije za zdravila AIFA, in Enrica Garacija, predsednika italijanskega višjega zdravstvenega inštituta (ISS). Sodelovali pa bodo predvsem številni znanstveniki, na primer Luigi Fontana in Valter Longo, ali Simon Horvat z Univerze v Ljubljani. Posebna pozornost bo posvečena zdravi prehrani, saj lahko ta veliko pripomore k izboljšanju našega počutja in kvalitete življenja: predebel otrok se bo moral v odraslih letih soočati z marsikatero patologijo, je posvarila predsednica CBM. Zadnji dan poletne šole bo zato posvečen prehranjevanju in zdravju, tudi v luči deželnega projekta Nu-triHeart, ki preučuje povezavo med hrano in težavami ožilja ter srca. Pa še zanimiv podatek. Poletne šole se bo udeležilo tudi 29 študentov iz Srednje Evrope, ki si je zagotovilo štipendijo Srednjeevropske pobude. Med njimi bo kar triindvajset žensk in le šest moških ... (pd) Maria Cristina Pedicchio in Giorgio Rosso Cicogna med včerajšnjo predstavitvijo kroma POMORSKI MUZEJ - Trinajsta izvedba niza petkovih srečanj Vrača se Marestate Od jutri do 9. septembra deset srečanj v znamenju glasbe, predavanj, literature in gledališča Na vrt Pomorskega muzeja se vračajo poletni petkovi večeri v okviru niza Marestate 2011, ki ga že trinajstič prirejajo tržaško občinsko odborništvo za kulturo in mestni znanstveni muzeji. Od jutri do 9. septembra bo steklo deset večerov v znamenju glasbe, predavanj, gledaliških predstav, delavnic in branja o kulturi morja in odnosu Trsta do svojega morja, ob teh priložnostih pa bo Pomorski muzej izjemoma odprt med 20. in 23. uro v sodelovanju z združenjem Citta-viva, ki bo priredilo vodene, tematske in animirane oglede (še posebej velja omeniti animirane oglede za mlade ob 20. uri). Otvoritveno srečanje bo jutri in bo prvenstveno glasbeno obarvano, saj bo ob 21. uri nastopila skupina Prijateljev Pomorskega muzeja First Aid Shadows, ki bo udeležencem postregla z melodijami iz šestdesetih let prejšnjega sto- letja. Preostala srečanja pa bodo, vedno ob 21. uri (z izjemo 15. julija in 12. avgusta, ko bo začetek ob 20.30), sledeča. Prihodnji petek, 15. julija, bo ob priložnosti mednarodnega leta gozdov na sporedu kolektivno delo Walterja Macovaza, kateremu bo sledilo predavanje Diega Maisiella Boschi di mari. Mari di boschi ... (ob 21.15). 22. julija bo srečanje o knjigi Piera Tassinarija in Paola Rumi-za Il segno dell'onda. In viaggio con Moya una barca centenaria, 29. julija pa bodo ob avtorjevi prisotnosti predstavili knjigo Paola Valenti-ja Toscana la nave dei due esodi. 5. avgusta bosta Stefano Bianchi in Carlo Muscatello govorila o »morskih poklicih«, točneje o glasbi na ladjah, za glasbeno kuliso pa bosta poskrbela Stefano Bembi-harmo-nika in Sandro Simonetto-violina. 12. avgusta bo Maurizio Eliseo govoril o »sanjskih ladjah«, kot so bi- le Michelangelo, Raffaello in Queen, srečanju pa bo ob 21.15 sledil koncert tržaške glasbene skupine Orest. 19. avgusta bo srečanje z novinarjem Alessandrom Marzom Ma-gnom, ki bo govoril o jadranju po beneškem zalivu po sledovih Marca Pola. 26. avgusta bo na sporedu predstava Giorgia Amodea El cari-go de cope na besedilo Lina Car-pinterija in Mariana Faragune. Nastopali bodo Gianfranco Saletta, Giorgio Amodeo in Paola Camber, glasbeno izvajanje v živo pa bo vodil Livio Cecchelin. 2. septembra bosta Marino Vocci in Piero An-zellotti govorila o ladijskih kuharjih, pri čemer bo za predstavo poskrbel Fabio Calabro v sodelovanju z miljsko-koprsko delegacijo Italijanske kuharske akademije. Sklepni večer bo potekal 9. septembra ponovno v znamenju glasbe, ko bosta nastopila Alfredo Lacosegliaz in skupina Patchwork Ensemble. ZGODOVINA - Javni poziv Občini in Pokrajini Kdaj Dom spomina? Tri društva pozivajo javne uprave, naj izpolnijo obljubo o muzeju v Ulici Cologna Deževne oktobrske nedelje (17. oktobra lani) so na pročelju stavbe v Ulici Cologna 6-8 odkrili spominsko ploščo. Postavili so jo člani borčevskih in antifašističnih organizacij, da bi mimoidoče opozarjala, da je za temi zidovi med drugo svetovno vojno deloval poseben inšpektorat javne varnosti. Bil je to predvsem kraj mučenja italijanskih, slovenskih in hrvaških partizanov ter aktivistov, kjer je delovala zloglasna banda Collotti. Člani Odbora enakopravnih in svobodnih državljanov, društva Edinost in Antifašistične koordinacije v tiskovnem sporočilu pozivajo javne uprave, naj preuredijo prostore v Ulici Cologna. Predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat se je namreč že v prejšnjem mandatu zavzela za ureditev Doma spomina. Obljubo je nato ponovila tudi v volilni kampanji ...obljuba pa, kot znano, dela dolg. Omenjena društva so v skupnem tiskovnem sporočilu izrecno izpostavila, da je v Trstu po zadnjih volitvah 1l. oktobra 2010 so na pročelju odkrili spominsko ploščo kroma zaznati čistejše in bolj omikano vzdušje, ki ga vsaj navidezno ne pogojujejo nacionalistične težnje. Zato upajo, da bosta pokrajinska in občinska uprava z združenimi močmi »prepričali« Deželo, naj prispeva k obnovitvi in ureditvi Doma spomina, zato da bodo preure-ditvena dela čim prej stekla. OBČINA TRST Župan Cosolini o vprašanjih zdravstva Mestna uprava je garant zdravja občanov, meni župan Roberto Cosolini, ki se je včeraj srečal z vodilnimi funkcionarji krajevnega zdravstvenega sektorja. Župana, ki sta ga spremljala odbornika Umberto Laure-ni in Laura Famulari, je zanimala predvsem prihodnost bolnišnice na Katinari in otroške bolnišnice Burlo Garofolo, ki bo v kratkem doživela preustroj. S tem v zvezi je direktor bolnišnice Francesco Cobello sporočil, da so odgovorni v Burlu nekoliko spremenili prvotni načrt in ga pred nekaj dnevi poslali v odobritev deželnemu odborništvu za zdravstvo. Cosolini je svojim sogovornikom predlagal stalna informativna srečanja ter napovedal občinsko konferenco o zdravstvenem sektorju, ki bo najbrž prihodnje leto. Občina Trst: delovno mesto Občina Trst je objavila javni razpis za dodelitev enega službenega mesta za t.i. administrativnega inštruktorja (knjigovodjo) C kategorije za nedoločen čas, ki je rezervirano za osebe s posebnimi potrebami na podlagi zakona št. 68 iz leta 1999. Rok za predložitev prošenj zapade 5. avgusta, za informacije in kopije razpisa pa je na voljo Urad za razpise Občine Trst, telefon 0406754919 ali 040-6754757 oz. spletna stran www.comune.trieste.it. Pokrajina: delovna mesta Pokrajina Trst obvešča, da bodo v njenem Centru za zaposlovanje na stopnišču Scala dei Cappuccini 1 v ponedeljek in torek med 9.15 in 12.45 (v ponedeljek tudi med 15. uro in 16.30) sprejemali prošnje za dodelitev petnajstih mest za t.i. socio-zdravstvene izvajalce (postrežnike) A kategorije za čiščenje in urejanje prostorov ter delo v korist mladoletnim in 42 mest za sodelavce B kategorije za skrb za otroke v starosti manj kot šest let in čiščenje prostorov za šolsko leto 2011/2012. Zahtevajo se diploma nižje srednje šole oz. opravljeno obvezno šolanje in vsaj šestmesečna izkušnja dela v šolah in otroških vrtcih, ki jih upravljajo javne ustanove. Žrebanje za sejem starin Občina Trst obvešča, da bo v ponedeljek v sejni dvorani odborništva za gospodarstvo in teritorij v Ul. Genova 6 (1. nadstropje, soba št. 101) ob 12. uri potekalo javno žrebanje za dodelitev parkirnih mest zasebnikom, ki so predložili prošnjo za sodelovanje na sejmu starin in rabljene opreme. Uporaba športnih objektov Služba za šport Občine Trst obvešča, da v ponedeljek zapade rok za predložitev prošenj za uporabo sledečih občinskih športnih objektov v sezoni 2011/2012: gre za nogometna igrišča na Drevoredu Raffaello San-zio 40 (klub San Giovanni), v Ul. Fel-luga 58 (klub San Luigi), na Trgu Pu-glie 1 (klub Ponziana), v Ul. Petracco 8 (klub Trieste Calcio), v Ul. Locchi 8/10 (kljub S. Andrea-San Vito) in v Alpinski ulici 129/1 na Opčinah (klub Polisportiva Opicina), dalje za kotalkališče v Ul. Boegan (klub Ede-ra), šolsko telovadnico v Ul. Banelli 7 (klub Servolana), telovadnico v Ul. Locchi 25 (klub Pallacanestro Trieste 2004) in manjše telovadnice v stari športni palači v Ul. Visinada 3 (klub Nuova pesistica triestina). Prošnje je treba napisati na uradnem papirju, podpisati jih mora predsednik oz. zakoniti predstavnik društva, ki prosi za uporabo, nasloviti oz. izročiti pa jih je treba neposredno klubom, ki upravljajo omenjene objekte. 22. julija pa zapade rok za predložitev prošenj za uporabo prostorov v športni palači Palatrieste v Ul. Flavia in stari športni palači Giorgio Calza v Ul. Visinada 3 za sezono 2011/2012. Prošnje je treba napisati na uradnem papirju, podpisati jih mora predsednik oz. zakoniti predstavnik društva, ki prosi za uporabo, nasloviti pa jih je treba na Službo za šport v palači Gopčevic v Ul. Rossini 4 (soba št. 4) od ponedeljka do petka od 9. ure do 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 16. ure. Trgovska dejavnost na Trgu Garibaldi Občina Trst obvešča, da je do 27. julija mogoče predložiti prošnje za podelitev upravnega dovoljenja za trgovsko dejavnost in dodelitev parkirnih mest na tržnici na Trgu Garibaldi. Prošnje s priobčenim kolekom je treba predložiti odborništvu za gospodarstvo in teritorij oz. službi za dejavnosti za gospodarsko promocijo v Ul. Genova 6, 34121 Trst, za informacije pa je na voljo Urad za trgovsko dejavnost na javnih površinah v Ul. Genova 6, 1. nadstropje, soba št. 148, telefonska številka 0406758096/8094 ob ponedeljkih in sredah od 14. do 16. ure, ob torkih, četrtkih in petkih pa od 10.30 do 12.30. / ŠPORT Četrtek, 7. julija 2011 7 POPUSTI - V soboto v priredbi občinskega odborništva za trgovino, javnih in zasebnih ustanov Noč razprodaj - priložnost za nakupovanje in druženje Rdeča nit poletnega večera bo ples - Mestno jedro od 20. ure zaprto za promet Prvi dan posezonskih razprodaj ponavadi obogati prireditev Noč razprodaj, ki ni namenjena le večernemu nakupovanju, ampak druženju in uživanju ob dobri glasbi in drugih zabavnih dogodkih. Zaradi dogajanja okrog velike potniške ladje Costa Favolosa pa so organizatorji letos dogodek preložili na drugo julijsko soboto. Prireditev tudi tokrat pripravlja občinsko odborništvo za trgovino, ki je k sodelovanju povabilo še druge javne in zasebne ustanove, cilj celotnega dogajanja pa naj bi bila poživitev poletnega večera. To je na včerajšnji novinarski konferenci sporočila občinska od-bornica Elena Pellaschiar, ki je med drugim tudi predstavila, kaj vse se bo dogajalo na različnih prizoriščih. Mestno jedro bodo tudi letos v soboto zaprli za ves promet - od 20. ure naprej bo mesto dostopno le pešcem. Mestne ulice bodo za osebna vozila zaprli ob 20. uri, za vozila javnega mestnega prometa pa po 21. uri. Za vse tiste, ki se bodo v mesto pripeljali z jeklenimi konjički, bodo na razpolago garažne hiše Silos, Foro Ulpiano in nova mestna pridobitev - garažna hiša pri glavni bolnišnici. Izjemoma bo v soboto za eno uro treba odšteti en evro, so povedali na včerajšnjem srečanju, na katerem smo izvedeli tudi, da bo rdeča nit letošnje prireditve Noč razprodaj ples. Plesalci bodo različne plesne korake plesali v Ulici delle Torri, v Cava-ni in na Borznem trgu. Tu bodo ob 21. uri izžrebali tudi pet dobitnikov nagrade, ki bo zmagovalce popeljala na križarjenje z družbo Costa. O tem, da Noč razprodaj ne želi zgolj podpirati trgovskega sektorja, je na srečanju z novinarji govoril podpredsednik združenja Confcommercio Franco Rigutti, ki je dejal, da na ta način želijo med drugim promovirati tudi turistično privlačnost Trsta. Da bi vsaj delček tržaške nakupovalne vznesenosti čutili tudi drugje, pa skrbi konzorcij Promotrie-ste, ki je poskrbel za promocijo prireditve v Sloveniji in na Hrvaškem. Evforija zaradi razprodaj pa ne bo zajela le mestnega jedra, dogajalo se bo tudi na Opčinah, kjer deluje konzorcij In-sieme a Opicina - Skupaj na Opčinah, ki bo živahno dogajanje izpeljal jutri zvečer. Osrednje ulice na Opčinah bodo za promet zaprli med 19. in 23. uro, več o prireditvi pa je včeraj povedala pred- prej do novice Utrinek z včerajšnje predstavitvene tiskovne konference kroma sednica omenjenega konzorcija Marta Fabris, ki je pojasnila, da bo njihova prireditev ponudila različne vsebine, od glasbe na prostem do plesnih predstav, za ljubitelje nakupovanja pa bodo open-ske trgovine odprte pozno v noč. Čisto za konec velja še poudariti, da bo po ugodnih in znižanih cenah mogoče kupovati še celo poletje, saj se bodo razprodaje končale sredi septembra, ko bodo trgovine napolnili izdelki jesensko-zimske kolekcije. (sč) OPČINE - Jutri od 19. do 23. ure glasba in zabava Openski poletni večer Promet bo zaprt, trgovine pa odprte - Na Proseški ulici bo nastopil ansambel Kraški ovčarji WWF za otroke in odrasle Opčine: Tondo na odprtju centra Microcosmo Predsednik deželne vlade FJK Renzo Tondo bo danes ob 11. uri odprl nov večnamenski center za osebe s posebnimi potrebami Microcosmo združenja I Giraso-li Onlus v Bazoviški ulici 36/7 na Opčinah. Predstavitev revije Konrad V rajonskem centru v Ul. S. Cilino 40/2 pri Sv. Ivanu bo danes ob 18. uri potekala javna predstavitev julijske in avgustovske številke revije Konrad. Ob tej priložnosti bo na voljo tudi gradivo oko-ljevarstvenih organizacij WWF, Legambiente in Italia Nostra, na voljo pa bo tudi julijska in avgustovska številka revije Nuova Ecologia. Predavanje za čebelarje in tečaj za začetnike Tržaški čebelarski konzorcij prireja v mesecu juliju tečaj za čebelarje začetnike. Tečaj bo ponudil štiri srečanja ob petkih. Začel se bo jutri in nadaljeval 15. julija ter 9. in 15. septembra na sedežu konzorcija, Repen št. 20, s pričetkom ob 17,30. V soboto, 9. julija, pa bodo v dvorani Zadružne Kraške Banke organizirali informativno srečanje, katerega predmet bo obrazložitev novih norm o "omejeni lokalni proizvodnji", vodenju knjig sredstev in živali, itd. Obe pobudi, predvsem druga, ki je zelo pomembna va vse čebelarje, bosta odprti tudi nečlanom konzorcija. Danes rock koncert pri Biti Na vrtu Ljudskega doma v Križu se nocoj začenja niz koncertov, ki jih bodo predvidoma ob četrtkih prirejali upravitelji gostilne Bita. Prvi na vrsti bo akustični koncert. Po 21. uri bo pred mikrofon stopila zasedba Bifolks, kateri se bo ob tej priložnosti pridružil tudi kitarist Marko Ota. Skupina se bo predstavila z izborom priredb priljubljenih rock skupin (Beatles, Rolling Stones, Who ...). Kakor smo zabeležili v zgornjem prispevku, bo opensko središče jutri ponovno zaživelo. Združenje Skupaj na Opčinah in konzorcij Centro in Via z Opčin bosta na cestah, ulicah in trgih že četrto leto zapored priredila Openski poletni večer (Ri...scopri Opicina una sera d'estate). Cilj pobude, ki bo po- www.primorski.eu] tekala jutri zvečer od 19. do približno 23. ure, je seveda ta, da po zgledu podobnih prireditev ponovno oživi opensko vaško središče. Po dogovoru s tržaško občino bo kot vedno poskrbljeno za zaprtje cest v vaškem središču, zapora se bo začela kot zapisano ob 19. uri in trajala do približno 23. ure. Do te ure bodo namreč odprte openske trgovine, tako da bo vsakdo lahko poletni večer izrabil za umirjeno nakupovanje. Protagonistki večera pa bosta ob nakupovanju tudi tokrat glasba in zabava. Za prvo bosta poskrbela ansambla Be-rimbau in Kraški ovčarji (na arhivskem posnetku KROMA), ki bo ob 20. uri na povabilo tamkajšnjih trgovcev nastopil na Proseški ulici pred lokalom Wine bar, za drugo pa bo poskrbel vsakdo, ki se bo pripeljal jutri na Opčine in se bo brezskrbno predal sproščenemu in veselemu vzdušju, plesnim nastopom in mimohodu starodobnikov. Kraški ovčarji bodo postregli s svojimi tipično balkanskimi ritmi, ki spodbudijo k plesu tudi najbolj sramežljivega plesalca. V jutrišnji repertoar so vključili poskočne rock viže iz nekdanje Jugoslavije, pa tudi svoje zimzelene avtorske pesmi. Opozoriti velja, da pripravljajo glasbeniki tretji CD, ki bo temeljil na tekstih slovenskih pesnikov Franceta Prešerna, Iga Grudna in Srečka Kosovela. V okviru pobud, ki jih prireja Svetovni sklad za naravo WWF oz. miramarski morski rezervat, bo danes pri kontovelski mlaki med 17. in 19. uro animirana pravljica Gino, piccolo grande girino, jutri pa bo od 16. ure dalje na obali pod Križem stekla akcija nabiranja naplavljenih smeti, ki se bo zaključila z branjem pravljice za najmlajše. V obeh primerih je udeležba brezplačna, za informacije pa sta na voljo telefonska številka 040-224147 in naslov elektronske pošte info@riservamarinamiramare.it. V soboto pa bo stekel pohod od Miramara do Kontovela. Cena znaša osem evrov za odrasle in pet evrov za otroke do 12. leta starosti, medtem ko je za otroke pod 6. letom starosti udeležba brezplačna. Za informacije in prijave v italijanščini sta na voljo številka mobilnega telefona 333-9339060 in naslov elektronske pošte giovanna@riser-vamarinamiramare.it. OBRTNIŠTVO - Po rezultatih raziskave, ki jo je za CNA izvedel deželni inštitut Ires Izvozna podjetja manj trpijo zaradi krize Rezultate, ki jih je razgrnil raziskovalec Alessandro Russo, sta komentirala deželna odbornica Federica Seganti in deželni predsednik CNA Denis Puntin »Tuji trgi so bolj dinamični od domačega, zato tisti, ki izvažajo, več proizvajajo in zaposlujejo, ali vsaj ohranjajo obstoječe osebje, to pa je zelo pomembno za pospešitev gospodarske rasti v Furlaniji-Julijski krajini. Poleg tega so strategije, ki so jih začrtala podjetja, ekspanzivne in ne obrambne, predvidevajo nove naložbe, kar potrjuje zaupanje podjetnikov v prihodnost.« S temi besedami je deželna odbornica za proizvodne dejavnosti Federica Seganti povzela ugotovitve raziskave o položaju obrtnih podjetij, ki jo je po naročilu stanovske organizacije obrtnikov CNA izvedel deželni raziskovalni inštitut IRES. Raziskava, ki jo je poleg odbornice na tiskovni konferenci predstavil deželni predsednik CNA Denis Puntin, se nanaša na letošnje prvo četrtletje in je bila izvedena na vzorcu 508 podjetij, od katerih jih je 43 odstotkov včlanjenih v CNA. Zajela je dva odstotka celotnega obrtnega sektorja v FJK. Kot je povedal raziskovalec inštituta Ires Alessandro Russo, je gospodarska kriza v FJK prizadela kar 82,5 odstotka obrtnih podjetij; od teh jih je 42 odstotkov zabeležilo padec prometa tudi v lanskem letu, medtem ko vlada za letošnje leto previden optimizem, še posebno med izvozno usmerjenimi podjetji. V letu 2010 je povečanje Federica Seganti in predsednik CNA Denis Puntin (drugi z desne) na predstavitvi rezultatov raziskave prometa izjavilo le 26,3 odstotka v raziskavo zajetih podjetij, med katerimi prevladujejo večja in izvozna podjetja. Največ težav izhaja iz zamud pri plačilih, je povedal Russo, preglavice pa obrtnikom povzročajo tudi izgube pri kreditih in težaven do- stop do posojil, medtem ko jim konkurenčnost zavirata davčni pritisk in birokracija. Odbornica Segantijeva je zagotovila, da si deželna uprava prizadeva za odpravo navedenih težav, tako na normativni ravni kot z dialogom s stanov- skimi organizacijami za povečanje obveščenosti o deželnih protikriznih instrumentih. Kot je pokazala raziskava, je z njimi namreč seznanjeno le šest odstotkov anketiranih podjetnikov. Da bi odpravila to pomanjkljivost, je Dežela pripravila preprosto in pregledno zastavljeno brošuro, ki jo bodo prejele stanovske organizacije in trgovinske zbornice, možno pa jo bo tudi preložiti neposredno z deželnih spletnih strani (www.regionefvg.it). Glede davčnega pritiska pa je Federica Seganti povedala, da je deželna uprava s finančnim zakonom uvedla za podjetja z manj kot 10 zaposlenimi davčni kredit na davek Irap (deželni davek na proizvodne dejavnosti), za katerega je mogoče zaprostit tudi po spletu. Pred novim razpisom za inovativ-nost na področju obrti pa se je Tondov odbor odločil, da bo v pravilnik vnesel celo vrsto sprememb, med katerimi je npr. izplačilo prispevkov pri okencu, spletni dostop do razpisa in poenostavitev postopkov obračunavanja. S sodelovanjem stanovskih organizacij je v pripravi nov zakonski instrument za poenostaviotev dostopa do kredita, medtem ko je reforma obrtništva, odobrena tudi z glasovi opozicije, poleg uvedbe številnih poenostavitev centrom Cata poverila upravljanje prispevkov in postopkov za njihovo pridobitev, je še povedala odbornica. 8 Nedelja, 10. julija 2011 TRST / ARTEDEN - Umetniki se predstavljajo Lani skupaj v Sofiji, letos v Lonjerju Bolgarka Natalia Todorova in Čehinja Katerina Pruzkova V Lonjer je iz Bolgarije prišla kiparka Natalia Todorova, ki se je že na srednji šoli usmerila v oblikovanje kovin in na tej poti tudi nadaljevala na univerzi. Z umetnostjo se je začela ukvarjati, ko je bila še otrok, saj izhaja iz družine umetnikov. Ukvarja se pretežno s kiparstvom, diplomirana pa je tudi v digitalni umetnosti ter specializirana v land art umetnosti in inštalacijah. Oblikuje najrazličnejše materiale: od kovine do plastike, najraje pa ima steklo, saj se je izobraževala tudi na tem področju. »Moja dela predstavljajo v glavnem prijetne asociacije različnih predmetov in iluzije. Všeč so mi mini-malizem, sodobna umetnost in gibanje fuxus, to je skupina umetnikov iz Kalifornije,« je dejala sedemindvajsetletna umetnica iz kraja Lukovit. Natalia bo za sobotno zaključno razstavo Artedna pripravila nekaj manjših skulptur iz cevi in plastike. »Moja ideja je bila uporabiti star material, reciklirati«. Letos se je bolgarska kiparka, ki je leto dni študirala tudi na Finskem, udeležila lonjerske mednarodne likovne delavnice prvič. »Kraj je odličen za ustvarjanje, ker je zelo miren. Ljudje so zelo prijetni in na razpolago umetnikom. Lepo je, da se pri tej pobudi vsi vaščani srečajo«. Natalia Todorova Natalio gosti v Lonjerju družina Kranjec, pri njih pa je tudi Katerina Pruzkova, ki je z Vesno Kranjec skupaj študirala in je na Artednu bila že večkrat. Fotografinja doma iz Prage je študirala na Inštitutu za umetniško fotografijo na Slezski univerzi v Opavi, za Katerina Pruzkova kroma IZLET - Tridnevno potepanje upokojencev Ogledali so si Urbino in druge znamenitosti dežele Marke Tudi letos smo se upokojenci odpeljali na izlet. Bili smo tri dni v Markah in si ogledali kraj Urbino, kjer smo si ogledali palačo Ducale.Drugi dan smo videli Jamo Frassasi, ki je zelo lepa s svojimi kavernami, jezeri in stalagmiti in stalaktiti, po kosilu pa smo se odpeljali v mesto Fabriano, pozna- no po muzeju papirja. Zadnji dan pa smo sli na ogled Loreta in znamenite bazilike. Od tam smo sli do mesta Recana-ti, kjer sta živela poet Leopardi in tenorist Benjamino Gigli. Po kosilu v Porto Recanati smo se odpeljali proti domu.Nas-videnje do naslednjega izleta. (T.T.) Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 7. julija 2011 CIRIL IN METOD Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.33 - Luna vzide ob 12.38 in zatone ob 23.57 Jutri, PETEK, 8. julija 2011 ŠPELA VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,8 stopinje C, zračni tlak 1011,9 mb ustaljen, vlaga 70-odstotna, veter 5 km na uro severo-zahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,6 stopinje C. [I] Lekarne kroma tem pa na Univerzi J.E Purkyne v Ateljeju fotografije v mestu Usti nad Labem na Češkem. Fotografirati je začela že v mladih letih, resneje pa se je s fotografijo začela ukvarjati leta 2003. Na začetku je bila v centru njene pozornosti osebna dokumentarna fotografija prepojena z občutki. »Sedaj so predmeti na mojih fotografijah različni. V objektiv ujamem trenutke, ki predstavljajo življenje, gibanje, seveda so občutki še vedno prisotni,« je pojasnila enaintride-setletna Čehinja, ki je prej uporabljala črno-belo tehniko, sedaj pa so njene fotografije v glavnem barvne. Katerina, ki je lani študirala z Natalio Todorovo v Sofiji, meni, da je Lo-njer zelo lepa vas in da so ljudje prijazni. »Lepo je srečati druge umetnike«. Kaj bo predstavila na končni razstavi točno še ne ve. »Začela sem z grafičnimi fotografijami, razmišljala pa sem tudi o skritih portretih. S prijateljico Natalio sva mislili, da bi lahko predstavili tudi nek skupen projekt, na primer različne fotografije kovinskih predmetov«. V športno kulturnem centru v Lo-njerju bo večer od 19.30 dalje posvečen zabavi in glasbi z ansamblom Alter ego, ki ima v svojem repertoarju rock skladbe, a se posveča tudi folklorni in lahki glasbi. Andreja Farneti Do sobote, 9. julija 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (040 812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124), Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gio-berti 8, Trg Oberdan 2, Ul. Mazzini 1/A, Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (040 364928) www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. tu Kino rana 2: 17.20, 20.30 »Transformers 3 - 3D (dig.)«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.00 »Cars 2 - 3D (dig.)«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Il ragazzo con la bicicletta«; Dvorana 5: 18.00, 20.00 »L'ultimo dei templari«; 22.10 »I guardiani del destino«. H Šolske vesti NA SLOVENSKIH VIŠJIH ŠOLAH v Trstu zapade rok za potrditev vpisov v prve razrede za š.l. 2011/12 v soboto, 9. julija. RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE ŠOLE S. GREGORČIČA iz Doline sporoča, da bo tajništvo med poletnimi meseci ob sobotah zaprto. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo tajništvo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti ob sobotah zaprto od 16. julija do 27. avgusta. Prvi dan pouka v naslednjem š.l. 2011/12 bo v ponedeljek, 12. septembra. ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico »Mišk@« in biološko fotografsko »Poglej ptička«. Vpise sprejemamo do 15. avgusta. Info in prijave na tel. št. 320-2717508 (Tanja), zscirilme-tod@gmail.com. M Izleti AMBASCIATORI - 17.00, 19.15 »Cars 2 - 3D«. ARISTON - Poletna arena: 21.15 »Seraphine«. CINECITY - 17.00, 20.30 »Transformers 3 - 3D«; 15.45, 18.45, 20.20, 21.45 »Transformers 3«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »This is beat - Sfida di ballo«; 16.30, 19.10, 21.50 »Cars 3D«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Cars 2D«; 20.10 »When you're strange«; 16.00, 18.05, 22.15 »I guardiani del destino«; 16.15, 18.10 »L'ultimo dei templari«. FELLINI - Poletno zaprtje dvorane. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »The Conspirator«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Le donne del 6 piano«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »I guardiani del destino«. KOPER - KOLOSEJ - 18.15, 21.15 »Transformerji 3 - 3D«; 19.40 »Teden brez pravil«; 16.00 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 16.10, 18.50, 21.30 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi«; 17.30, 21.40 »Prekrokana noč 2«. KOPER - PLANET TUŠ 15.00 »Kung Fu Panda 2 - 3D (sinh.)«; 16.40 »Kung Fu Panda 2 (sinh.)«; 16.00, 18.30 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 16.30 »Avtomobili 2 - (sinh.)«; 17.10, 20.10, 21.00 »Transformerji 3 - 3D«; 18.50, 21.10 »Nekaj sposojenega«; 17.00, 19.10, 21.20 »Pingvini gospoda Pepperja«; 15.50, 18.20, 20.40 »Cukrček 2«; 19.00, 21.30 »Hanna«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.00, 21.45 »Transformers 3«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cars 2«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »13 assassini«; Dvorana 4: 16.15 »This is beat - Sfida di ballo«; 17.45, 20.30 »Transformers 3 - 3D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30 »Cars 2«; 21.30 »13 assassini«; Dvo- DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU vabi člane in prijatelje na celodnevni izlet, ki se bo zaključil s tradicionalnim srečanjem na Mašunu s pobratenim Društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice, v petek, 22. julija. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8, od 9. do 13. ure, tel. 040 - 360072 . IZLET V GARDALAND: Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira enodnevni izlet v Gardaland, 20. julija, za otroke in družine bivajoče na teritoriju treh občin. Informacije in vpisi: 040-2907151 ali 335-7611598 (Monica, ob delavnikih do 17.30). IZLET V BELO KRAJINO V soboto, 23. julija, bomo šli na romarski izlet v Belo Krajino. V starem trgu ob Kolpi bo sv. maša, nato bomo šli v Prelesje na kosilo. Po kosilu bomo imeli par ur na razpolago za čolnarjenje z raftingi po reki Kolpi. Za tiste, ki jih ne zanima vožnja po Kolpi bo možen sprehod v krasni naravi ob reki Kolpi. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 7. uri; iz Sesljana ob 7.15; iz Nabrežine ob 7.20; iz Sv. Križa ob 7.25; s Proseka ob 7.30 in z Opčin ob 7.45. Za vpis in vse ostale informacije pokličite (čim prej!): tel. št. 347-9322123. KMEČKA ZVEZA v sodelovanju z Zadružno kraško banko na Opčinah organizira v nedeljo, 24. julija, enodnevni izlet na tradicionalni Kmečki praznik, ki ga letos Skupnost južno-koroških kmetov prireja v Radišah. Podrobne informacije dobite na uradih Kmečke zveze (040-362941). KRD DOM BRIŠČIKI organizira štiridnevni izlet od 1. do 4. septembra v Dalmacijo z ogledom Kornatov in Dubrovnika. Informacije in vpisi na tel. št. 348-9876308 (Norma - Alenka) v večernih urah. [W Osmice ALJOŠA IN IGOR GABROVEC sta tudi letos odprla osmico (pri Normi) v Mavhinjah. Tel. 040-299806. BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci. Tel. št. 040-229199. MARTIN IN ERIKA sta v Križu odprla osmico. Tel. št. 040-220605. NA KONTOVELU (Kamence) je odprta osmica. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040 - 229439. OSMICO so odprli Batkovi na Rovni-ku, Repen 230. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. STANKO je na Opčinah odprl osmico. Tel. št.: 040-211454. V SLIVNEM je Iztok odprl osmico. Tel. št. 040-200634 / TRST Nedelja, 10. julija 2011 9 „ Skd Tabor POLETJE POD KOSTANJEM 2011 PROSVETNI DOM - OPČINE DANES, 7. julija, ob 21.00 gledališka predstava Andrej Jelačin AGENCIJA ZA LOČITVE Režija Katja Pegan Igrata: Nataša Tič Ralijan in Gašper Tič V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani. Odprto bo parkirišče ZKB. J Na državnem konservatoriju J. Tomadini v Vidmu je iz flavte uspešno diplomirala Sara Bembi razred prof. Erika Slama Obema čestita Glasbena matica Na videmskem konservatoriju J. Tomadini je iz flavte uspešno diplomirala Sara Bembi razred prof. Erika Slama klavirska spremljava prof. Claudia Sedmach Iskreno čestitamo vsi domači ¿i Čestitke LUCIJA TAVČAR, MOJCA BRI-ŠČIK, VERONIKA KOS, JAN ZOBEC, MATEJ KOŠUTA, MATIJA GRGIČ, ERIK CORBATTI, TADEJA KRALJ so uspešno zaključili višješolski študij. Na njihovih nadaljnjih gorkih stezah jim želimo, da bi zrelo izbirali na križpotih življenja. Tržaški skavti in skavtinje. SKD Lipa iskreno čestita IVANI ARDUINI in MATIJI GRGIČ ter ostalim bazovskim maturantom ob uspešno opravljeni maturi. NADA SOSSI je uspešno opravila zrelostni izpit. Z njo se veselimo in ji čestitamo vsi pri Dramski skupini SKD Lipa. TADEJI KRALJ ob uspešno opravljeni maturi na liceju F. Prešerna čestita družina Ducci Novelli s Cvetko. MATEJ ŠKERK in RUDI BAL-ZANO sta uspešno zaključila maturo, MARTINA KOSMINApa specialistični študij komunikacijskih ved. Vsem trem iskreno čestitamo in želimo uspešno nadaljnjo študijsko in delovno pot vsi od SKD Vigred. KD Kraški dom iskreno čestita REPENTABRSKIM MATURANTOM ob uspešno opravljenem izpitu ter jim želi še obilo nadaljnjih zadoščenj. Vsi pri Slovenskem kulturnem klubu in MOSPu se veselimo lepih uspehov, ki so jih na maturi dosegle naše igralke TJAŠA OBLAK, SILVIA POČKAJ in KATERINA PERTOT. Ü3 Obvestila KRUT vabi svoje člane in prijatelje k sodelovanju na IV. skupinski razstavi ljubiteljske ustvarjalnosti v okviru prireditve Starosta mali princ. Naslov razstave »Cvetje v jeseni« želi simbolizirati motivacijo, nasmeh in aktivno umetniško izražanje v vseh življenjskih dobah. Vse informacije in prijavnico dobite na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072 od 9. do 13. ure ali preko elektronske pošte: krut. ts@tisca-li.it ¿RSSDEN 4.7 >9.7.2011 > ŠKC L0NJER Mednarodna likovna delavnica Umetniki: G. Gyenes, C.Hojnik, E. Nieves, K. Pruzkova, N.Todorova, F.Vecchlet danes, 7.t.m., ob 19.30 družabnost in glasba s skupino Alter Ego ORATORIJ NA KONTOVELU za otroke od 1. razreda osnovne šole do 3. nižje srednje šole bo potekal od 25. do 30. julija ter od 1. do 6. avgusta, od 8.30 do 16.00 v stavbi (hišna št. 523) ob avtobusni postaji. Vodili ga bodo izkušeni animatorji. Za vpis in vse druge informacije pokličite čim prej tel. št. 347-9322123. AŠD MLADINA sklicuje redni občni zbor danes, 7. julija, ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih doma A. Sirk v Križu. JUTRANJA VADBA ZA GOSPE Sku pina 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca obvešča, da bo vadba potekala tudi v juliju, in sicer ob torkih in četrtkih od 9. do 10. ure. PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bomo v juliju vadile ob torkih in četrtkih. Urnik ostane nespremenjen. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 7. julija, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure. Delavnice: 13. julija: »Kreacije s pluto-vine«; 8. julija: »Dragulji s paste«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. KLAPA 36 iz dolinske občine organizira skupno praznovanje 75. letnice v soboto, 9. julija, v Prebenegu. Prosimo, da se telefonsko javite na št. 040228896 (Nerina), 040-228254 (Just). Zabava je zagotovljena, pridi v našo družbo, ne bo ti žal! TEČAJ DIGITALNE FOTOGRAFIJE za začetnike, ki ga organizira Fotovideo Trst 80, bo potekal v Lonjerju v večernih urah do sobote, 9. julija. Predvidenih je 6 dvournih srečanj, praktična fotoekskurzija ter končna projekcija fotografij v sklopu Artedna. Info in vpisovanja na tel. št.: 3477937748 (Mirna) ali na fotovideo_trst80@virgilio.it. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi svoje člane na redni občni zbor ustanove v prostorih NŠK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, ki bo v drugem sklicanju v ponedeljek, 11. julija, ob 17.30. Dnevni red: poročila (predsednice, ravnatelja, blagajničar-ke, nadzornega odbora); predstavitev in odobritev obračuna 2010 in proračuna 2011; razno. ORATORIJ 2011 V KRIŽU Župnija Sv. Križ pri Trstu in Slomškovo društvo s pomočjo mladih animatorjev organizirata počitniške dneve za osnovnošolsko mladino v Slomškovem domu, v tednu od ponedeljka, 11. do sobote, 16. julija. Informacije in vpisovanje pri župniku v Križu (tel. 040220332 ali 333-6184178 v pop. urah). POLETNE URADNE URE - Od 11. julija do 31. avgusta bo Center za zaposlovanje, ki se nahaja na naslovu Scala dei Cappuccini 1, obratoval samo v dopoldanskih urah (od ponedeljka do petka od 9.15 do 12.45) in bo ostal zaprt vse popoldneve. S ponedeljkom, 1. septembra, bo Center za zaposlovanje ponovno odprt v popoldanskih urah. SZSO - Tržaški skavti in skavtinje obveščajo, da si člani lahko nabavijo kroje v ponedeljek, 11. julija, od 17.00 do 19.30 na sedežu, Ul. Risor-ta 3. UPRAVLJANJE KMEČKEGA TURIZMA Ad Formandum prireja nov tečaj, ki traja 100 ur in se bo odvijal v ponedeljkih in sredah od 19.00 do 22.00. Prva lekcija bo v ponedeljek, 11. julija, ob 19.00. Vpisovanje in informacije: tel. 040-566360, ts@ad-formandum.eu. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE v Miljah z Leonardom Calvom in Alenko Deklic od 12. do 15. julija v jutranjih urah. Za informacije kličite: 040-774586 ali 333-4784293 ali 3334784293. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi v soboto, 16. julija, ob 18.00 na obisk vinske kleti v Krajni vasi pri Duto-vljah. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). SK DEVIN - Planinski odsek, prireja v nedeljo, 17. julija, pohod na Mali Go-lak, najvišji vrh Golakov in Trnovskega gozda. Pohod je primeren za vse in tudi za otroke. Start iz Nabre-žine ob 8.30. Informacije in prijave na info@skdevin.it ali na tel. št. 3349772080 (Aljoša). JADRALNI KLUB ČUPA organizira jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist, ki so namenjeni otrokom, od 6 do 13 let in znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. 4. tečaj: od 18. do 29. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. TABORNIKI RMV obveščajo, da bodo odpotovali na dvotedensko taborjenje v ponedeljek, 18. julija, iz Sežane ob 7.30, iz Rožne doline ob 8.15. Povra-tek v ponedeljek, 1. avgusta, ob 17.15 v Rožni dolini, ob 18.00 v Sežani. ANGLEŠČINA ZA POPOTNIKE: poletni 15-urni tečaj za osvežitev angleščine pri Skladu Mitja Čuk od 1. do 12. avgusta. Vpisi in informacije do 20. julija, na tel. št. 040-212289, email info@skladmc.org JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure: 3. tečaj od 25. do 29. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljan-skem zalivu, tel./fax 040-299858, in-fo@yccupa.org, www.yccupa.org. JEZIKOVNI TEČAJI - Poletje za mlade (14 - 18 let): angleščina (A2, B1), nemščina (A1, A2). Termin: od 16. do 26. avgusta. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 12 do 16. Informacije in vpisovanja do 25. julija: Ad formandum, Trst, Ul. Ginnastica 72, tel. 040.566360, ts@adforman-dum.eu. POMOČ PRI UČENJU - Poletje za mlade (14 - 18 let): latinščina in matematika, grščina in fizika. Termin: od 16. do 26. avgusta. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 3 do 4. Informacije in vpisovanja do 25. julija: Ad formandum, Trst, Ul. Ginna-stica 72, tel. 040.566360, ts@adfor-mandum.eu. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA do 2. septembra odprta od 8. do 16. ure. Zaprta za dopust pa bo od 8. do 19. avgusta. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje od 28. avgusta do 7. septembra v Šmarjeških in Dolenjskih toplicah. Sprejema tudi prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, ponedeljek - petek od 9. do 13. ure. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt med 9. in 14. uro od ponedeljka do petka. VEČERJA Z ZABAVO - Si rojen v prejšnjem stoletju... leta '71? Si »štuf« bit doma? Pridruži se nam 24. septembra, da skupaj nazdravimo na naša okrogla leta! Info in prijave najkasneje do 1. septembra na tel. št.: 338-9943797 (Debora), 335-8185220 (David). ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju, in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bo na občinskem pokopališču v Sesljanu kmalu pričel postopek za redni izkop desetletnih grobov na polju A. Kdor namerava poskrbeti za to, da ohrani oz. premesti drugam posmrtne ostanke, se lahko obrne na občinsko »Službo za Javna Dela, Tehnične Storitve na Ozemlju, Ob- činsko premoženje in Posest«, na občinskem sedežu v Nabrežini Kamnolomih 25 (040-2017310), vsak dan od 10.00 do 12.00, najkasneje do 28. oktobra 2011. IS Prireditve ARTEDEN/11- Mednarodna likovna delavnica v Lonjerju: danes, 7. julija, ob 19.30, družabnost s priložnostnimi kioski in glasba s skupino Alter Ego; v soboto, 9. julija, ob 19.30, At Vernissage - odprtje razstave ustvarjenih del na Artednu/11, predstavitev Jasna Merku, nastop skupine Nomos-Ensemble Wind Quartet. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, in društvo Il Tempio della Luna s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prirejata v soboto, 9. julija, večer Pod zvezdami. Na sporedu Trebušni plesi in pokušnja turških spe-cialitet. Skupino vodi plesalka in učiteljica orientalskih plesov Yasmin Anuby. Začetek ob 21. uri. Ker so mesta omejena, zaključimo vpisovanje danes, 7. julija. Za rezervacije tel. št.: 338-7845845 ali 040-415797. V slučaju slabega vremena, bo prireditev v dvorani. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2011 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah, ob četrtkih, ob 21.00: danes, 7. julija, gledališka predstava Gledališča Koper Agencija za ločitve; 14. julija, koncert dalmatinske klape Mali grad iz Kamnika; 21. julija, film Kraljev govor (Il discorso del re); 28. julija, Pupkin Kabarett. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Več na www.skdtabor.it. SKD VIGRED vabi v petek, 8. julija, ob 14. uri, na prostor pod vrtcem v Šem-polaju, na zaključno prireditev delavnice »V naravi se radi igramo, ter jo radi imamo!« STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - ZVEZA LEVICE KROŽEK PES-CATORI vabi v Ljudski dom v naselje Sv. Sergija (ul. di Peco 7) v soboto, 9. julija, in v nedeljo, 10. julija, na Praznik komunističnega tiska. ETNOPLOČ TRIO vabi na koncert ob predstavitvi zgoščenke projekta »Across the border« v ponedeljek, 11. julija, ob 21. uri v knjigarno Biblioteca Quarantotti Gambini v Trstu. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v petek, 15. julija, ob 19. uri v prostorih Bara Nanos v Razdrtem, odprtje razstave nagrajenih fotografij z natečaja Gozdovi, pešpoti in vode v Sloveniji. Možno bo nabaviti Katalog razstave, v katerem je natisnjenih 70 najbolje ocenjenih sprejetih fotografij. Sledi predstavitev knjige Toneta Škarje Po svoji sledi Alpe-Kavkaz-Himalaja s kratko predstavitvijo diapozitivov; ob 21. uri nočni pohod ob polni luni na Nanos izpred Bara Nanos, Razdrto. Izletniki na Poljsko (11. avgusta) bomo lahko spregovorili o izletu, če se bo pojavilo kakšno vprašanje. 0 Mali oglasi IZKUŠENA GOSPA nudi pomoč ostareli ali bolni osebi 24 ur na dan. Tel. št.: 329-6055490. IZKUŠENA GOSPA išče delo za pomoč starejšim osebam. Tel. št.: 00386-5-1852892. IŠČEM DELO za varstvo in pomoč starejšim osebam, imam izkušnje z bolniki s cerebralno paralizo. Tel. št.: 040-8222194. KUHINJSKI ŠTEDILNIK NA DRVA s povezavo na centralno kurjavo prodam. Tel. št.: 040-327157. NA OPČINAH dajem v najem 80 kv.m. veliko stanovanje v 2. nadstropju: dnevna soba, kuhinja, 2 spalnici, kopalnica, terasa in garaža. Tel. št.: 040415785 (ob uri obedov). PEUGEOT 207 bencin 1.600, tri vrata, letnik junij 2006, 39.000 km, edini lastnik, vedno v garaži, nove gume, v odličnem stanju, prodam. Tel. št.: 348-2341176. PO UGODNI CENI prodam otroško zibelko, vključno s posteljnino, komplet za kopanje in previjanje (podstavek za kopalno kad) ter jajček (ovetto). Tel. št.: 349-3114354. PODARIMO tri simpatične mucke. Tel. št.: 328-0606251. PRODAM hišo in zemljišče v Brkinih S Poslovni oglasi GORJANSKO-HIŠO na lepi sončni legi, 193 m2, na parceli 539 m2, prodam. Tel.: 00386-41669523 ODDAM V NAJEM / PRODAM poslovne prostore v pritličju ali I. nadstropju - Obrtna cona Zgonik. Tel. 348-2812360 (Artviže) po ugodni ceni. Informacije na tel. št.: 346-9400305 (od 18. do 20. ure). PRODAM sončno stanovanje v Ul. Del Agro št. 3/3, 4. nadstropje z dvigalom, klet, 3 sobe. Cena po dogovoru. Tel. št.: 347-3623953. PRODAM SCOOTER skyliner-mbk, 125 kw., letnik 2001, prevoženih 50.500 km, z na novo vgrajenim motorjem in novimi gumami po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 348-3030022. Prispevki Namesto cvetja na grob Janka Gušti-na daruje Zofka Ravbar (Col 15) 20,00 evrov za cerkev na Repentabru. Namesto cvetja na grob Janka Gušti-na daruje Maria Guštin (Repen) 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Štefanije Ži-berna-Danev darujeta Anica in Marino Kralj 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob 2. obletnici smrti moža Danila Perica darujeta žena Angelina in Vit-torio 100,00 evrov za nabrežinsko cerkev. t Nenadoma nas je zapustila naša draga Renata Cimolino vd. De Stefani Imeli smo te radi. Tvoja ljubezen do nas bo vedno prisotna v našem spominu. Sin Franco s Susy, hči Manuela s Pinom ter ljubljeni vnuki Silvia, Romina in Francesco Pogreb bo v soboto, 9. julija, ob 9.50 iz ulice Costalunga v nabrežinsko cerkev. Nabrežina, 7. julija 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi drage mame GIZELE LEGIŠA izreka raznašalki Dorini in Danilo-tu ter svojcem iskreno sožalje uprava Primorskega dnevnika Ob smrti drage mame GIZELE LEGIŠA izrekamo prijatelju in pevcu Danilu in ostalim sorodnikom globoko občuteno sožalje. Moški zbor Fantje izpod Grmade 7.7.2010 7.7.2011 Umberto Ghez (Berto) Spomin nate nas vedno spremlja. Tvoja družina Podlonjer, 7. julija 2011 10 Četrtek, 7. julija 2011 KULTURA / KOPER - Do nedelje v koprski galeriji Meduza Risbe manjšega formata Koprčana Deana Verzela z naslovom Napaka v raju KOPER - 9. festival jazza, etna in funka Sredini večeri julija in avgusta v znaku številnih izvajalcev V koprski galeriji Meduza je do 10. julija na ogled razstava del Deana Verzela (letnik 1961), ki živi in dela kot svobodni umetnik v rojstnem Kopru. Ukvarja se tako s kiparstvom kot s slikarstvom. Leta 1988 je ustanovil in vodil skupino Konstruktor, v okviru katere je deloval do leta 1993. Prvo razstavo je imel leta 1987 v atriju koprske osrednje knjižnice Srečka Vilharja. Od takrat je Verzel predstavljal svoja dela na samostojnih in skupinskih razstavah tako doma kot v tujini. Samostojno je na primer razstavljal v ljubljanski galeriji Equrna, v galeriji študentskega Na koprski razstavi z naslovom Napaka v raju so razstavljene številne risbe manjšega formata. Eksponati so bili ustvarjeni v različnih tehnikah. Nekatere risbe je avtor narisal s kemičnim svinčnikom, druge je naslikal z akrilnimi barvami ali pa z mešano tehniko oziroma z uporabo bodisi akrilnih bodisi oljnih barv. V predstavljenih delih v glavnem izstopa figura, ob kateri se navadno pojavljajo še druge podobe. Nedvomno obiskovalec lahko takoj opazi, da se z izraznega vidika dela zelo zgledujejo po prvinah ekspresionističnega vzdušja. bremenil prepoznavnost naslikanih obrazov in teles ter razblinil celotno predstavitev. Avtor je s komaj omenjenim posegom še bolj poudaril neopre-deljivost časa in prostora. V tem nerealnem okviru predstavljeni elementi delujejo kot nekakšne prikazni. Znajdemo se tako pred zamegljenimi vizijami, ki večkrat izgledajo kot abstraktne kompozicije. Šele ko se približamo risbam in jih bolje opazujemo, lahko prepoznamo razne podobe, ki tvorijo strukturo slikarske površine. Kot sad avtorjeve domišljije in predvsem izraz trenutka oziroma osebnega psihičnega stanja moramo razstavo doživljati kot dnevnik. Smisel predstavljenih del je sicer skoraj nemogoče miselno razbrati. To najbrž avtor sploh ne zahteva od gledalca, nasprotno pa si pričakuje da jih posameznik doživlja preko lastnega estetskega čuta in občutljivosti. Razstavo v koprski galeriji Meduza si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka med 9. in 16. uro. Štefan Turk Klub študentov občine Koper je že deveto leto pripravil festival JEFF (Jazz Etno Funky Festival), ki polni poletne večere v starem mestnem jedru Kopra. Julijske in avgustovske srede bodo ponudile najrazličnejše izvajalce v idiličnem okolju vrtov Pokrajinskega muzeja Koper. Festival se je začel sinoči z nastopoma Brencl bande in Brine. Cilj festivala ostaja oživitev starega mestnega jedra s ponudbo kakovostnih glasbenih večerov, ki so postali tudi prijetni družabni večeri za vse generacije. Po sinočnjem začetku se bosta v sredo, 13. julija, predstavila slovenska folk zasedba Keel Klezmer Band in Maxmaber orkestar, ki združuje glasbenike iz Italije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Teden kasneje bosta nastopili slovenski skupini The Open Trio in Boogaboom. 3. avgusta bodo obiskovalci lahko prisluhnili eksperimentalno ambientalno obarvanemu triu Zwalk in funk jazz rock zasedbi Se- kou kouyate experience. Skupina Džezzva ter Vlado Batista s skupino Stringsi pa bodo nastopili 10. avgusta. Zadnji festivalski večer, 17. avgusta, bodo nastopili Ravi Shrestha in Miha Pe-trič s svojevrstno fuzijo etna, klasike, flamenka in jazza ter vokalistka Klarisa Jovanovic z zasedbo Della segodba. Spremljevalni program bo obsegal fotografsko razstavo Primoža Šu-taka z naslovom Na drugi strani mojega sveta in razstavo ročno izdelanih glasbil Boruta Planinca. Pripravili so tudi istrski kulinarični kotiček, predavanje z naslovom Kaj je na tem jazzu, da nas tako drži? Matevža Smerkola in delavnico Istrska ljudska glasbila Marina Kranjaca. Praktično delavnico pod naslovom Zelišča pri nas doma pa je pripravilo Društvo Boškarin. Kulturno izobraževalno društvo PiNA bo tudi letos poskrbelo za avdio in video prenos festivala v živo. Ogledati si ga bo mogoče na domači spletni strani jeff.ksok.si. MLADINSKE REVIJE - S koncem šole na počitnice tudi Pastirček V pestri zadnji številki tudi pesmica ob 20-letnici Slovenije doma v Zagrebu, v koprski galeriji Loža, v Mestni galeriji Piran, v trdnjavi svetega Ivana in akvariju v Dubrovniku in tržaški galeriji LipanjePuntin. V sklopu skupinskih razstav in umetniških sejmov pa je bilo njegovo delo predstavljeno v Parizu, Londonu, Madridu, Bruslju, Milanu, Bologni, Pu-lju, na Dunaju in v Kolnu. Risbe so torej sad subjektivnega pogleda na svet, kar pogojuje tudi izbiro, da se izrazne poteze oddaljujejo od realne oziroma naturalistične upodobitve. V tem kontekstu je figura postala le sredstvo za izražanje osebnih izkušenj. S pomočjo barvnih in grafičnih učinkov je umetnik obenem tudi premišljeno raz- V pravkar zaključenem šolskem letu je zadnjo izdajo doživela tudi revija Pastirček, ki je svoje mlade bralce in bralke vsak mesec uvajala v svet duhovnosti, za razvedritev pa so skrbeli prispevki posvetne vsebine. Urednik Marijan Markežič je na uvodni strani vsem uporabnikom zaželel vesele, dolge in brezskrbne počitnice in jih spomnil, da je na uredništvo revije še mogoče poslati risbice za naslovno stran Pastirčka v šolskem letu 2011/2012. Na Pastirčkovih straneh je tudi tokrat možno brati raznovrstne vsebine, ki so jih prispevali pesniki in pisatelji. Na prvi strani junijskega Pastirčka je mesto našla pesmica Domovina, ki je nastala pod peresom Vojana Tihomir-ja Arharja. To pesmico je uredništvo revije posvetilo 20. rojstnemu dnevu Slovenije. V nadaljevanju lahko ljubitelji poezije preberejo še pesmico Barbare Rustja Na počitnice, ki jo je likovno zelo simpatično upodobila mala Svetlana Brecelj. Za glasbeno nadarjene otroke pa je tu še uglasbena pesmi- Arabia Mountain Black Lips Garage-pop, »flower pank« Vice Records, 2011 Z današnjo glasbeno rubriko se bomo odpravili čez lužo in sicer v Atlanto, kjer je doma mlada zasedba Black Lips. Fantje so namreč letos izdali svoj šesti (!) album, Arabia Mountain, v enajstletni glasbeni karieri. Bend Black Lips je leta 2000 ustanovil pevec in kitarist Cole Alexander. Člani skupine so se že na začetku odločili za originalno mešanico garage in pank glasbe, vse skupaj pa »obelili« z neke vrste hipijevsko omako: posebno glasbeno zvrst so sami poimenovali flower pank. Zasedba je leta 2003 izdala svojo prvo istoimensko ploščo in v naslednjih dveh letih izdala še dve: We Did Not Know The Forest Spirit Made The Flowers Grow in Let It Bloom. V tem obdobju je bend zaslovel predvsem zaradi izredno živahnih nastopov, med katerimi so se baje na odru prikazale celo kokoši ... Junija letos je zasedba izdala svojo šesto ploščo Arabia Mountain. Fantom je tokrat priskočil na pomoč glasbeni pro-ducent Mark Ronson, ki je že sodeloval z glasbeniki kot so Amy Winehouse, Macy Gray, Robbie Williams in Duran Duran. Sodelovanje z angleškim glasbenikom in producentom se pri analizi plošče pozna, celoten »sound« albuma je namreč malo bolj mil in umirjen, razberemo pa tudi psihedelijo iz 60. let. Album Arabia Mountain sestavlja kar šestnajst komadov, a marsikatera pesem traja le dve minuti. Najprej sta na vrsti hitri in zabavni Family Tree (prav gotovo bodoča uspešnica) in Modern Art, takoj za njima pa lahko prisluhnemo bolj umirjenima Spidey's Curse in Mr. Driver. Go Out and Get It je dvominutni rock n' roll single, za njim pa prisluhnemo prav tako kratki pesmi Raw Meat v stilu skupine Ramones. Rolling Stonese zaznamo v naslednji Dumpster Dive (s primernimi klaviaturami). Proti koncu je še »pulp« komad Noc-a-Homa in zaključna, psihedelična You Keep on Running. Kaže, da so se z najnovejšo ploščo ameriški fantje malo umirili, a raje počakajte naslednjo glasbeno turnejo in kar sami preverite, če je res tako! Rajko Dolhar ca Rešnje telo, ki jo je napisala Berta Golob, uglasbil pa Dominik Krt. Med leposlovnimi besedili naj omenimo pravljico Marize Perat z naslovom Mravlja debeluška, ki govori o nič kaj delavni mravljici, ki je vsako jutro raje dremala v postelji, kakor da bi se odpravila na delo. Tudi miška v zgodbici Pajek in miška, ki jo je nekoč napisal Anton Martin Slomšek, se je znašla v skušnjavi in se zaradi tega ujela v past. Nauk te zgodbice je, da sta si sladkos-nednež in tat brata in nesreča je njuna tovarišica. Poučna rubrika Halo?, ki jo vsak mesec pripravlja Nina Grudina, likovno pa jo upodablja Paola Bertolini Grudina, tokrat govori o glavačih, velikanskih morskih sesalcih, ki tehtajo tudi 40 ton in so lahko dolgi kar 18 metrov. V obliki stripa zasnovana zgodba v tej številki govori o pikapolonici in njeni poletni zgodbi, didaktično poslanstvo pa ima tudi prispevek Berte Golob, ki nas je v tem šolskem letu učila jezikoslovja. Tokrat se Pastirčkovi bralci lahko veliko naučijo o enakoz-vočnicah, ki imajo različen pomen, vendar pa enako glasovno podobo. Kako se obnašamo, ko gremo v kino ali v gledališče, je v svojem spisu opisala Neža, urednik Marijan Markežič pa nas je v sklopu svoje rubrike Trije na potepu odpeljal na Trstelj. Seveda pa tudi v tej predpočitni-ški številki ne gre brez poučnih duhovnih vsebin. Walter Grudina v tokratni zgodbi iz svetega pisma govori o Petru in drugih apostolih, ki so se odpravili na ribolov z upanjem, da bodo dobro lovili v Galilejskem jezeru. Lovili so celo noč, toda vsakič so na čoln potegnili prazne mreže. Na koncu pa so vendarle imeli dober ulov, in sicer z Jezusovo pomočjo. Duhovno vsebino ima tudi pesmica Berte Golob z naslovom Romajmo, Božo Rustja pa je za to številko pripravil otrokom namenjeno molitev, ki jo je napisal Fran Levstik. Da Pastirček spodbuja ročne spretnosti, kaže likovna delavnica, v kateri tokrat lahko dobimo enostavna navodila za izdelavo jadrnic in slik iz mivke. Zabavne so tudi križanke in matematične ter besedne dopolnjevanke, poučna pa je tudi pobarvanka, ki nam prikazuje različne predmete za počitnice na morju. Del revije pa je tudi tokrat namenjen Pastirčkovi pošti, v kateri je mogoče prebrati pisma učencev različnih otrok, celotno rubriko pa so barvito popestrile tudi ilustracije naših šolarjev. (sč) Tako kot šolarji tudi Pastirček odhaja na počitnice, čeprav v uredništvu še sprejemajo risbice za naslovno stran Pastirčka v šolskem letu 2011/2012 / SVET Četrtek, 7. julija 2011 1 1 GOSPODARSTVO - Po torkovem znižanju bonitete Portugalski Evropske borze včeraj končale v rdečem, navzdol tudi nafta in evro Kitajska centralna banka napovedala, da bo danes dvignila ključni obrestni meri za 0,25 odstotne točke LONDON/FRANKFURT/NEW YORK -Pomembnejše borze po Evropi so včerajšnje trgovanje po znižanju bonitete Portugalski in dvigu zahtevane donosnosti portugalskih obveznic končale s padcem. Na Wall Streetu so medtem zabeležili rast. Tečaj evra je padel, tudi nafta se je ob dražjem dolarju pocenila. Potem ko se je bonitetna agencija Moody's v torek odločila, da Portugalski zniža bonitetno oceno, so se včeraj zvišale obrestne mere za portugalske državne obveznice, porasla pa je tudi zahtevana donosnost za španske in italijanske državne obveznice, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je trgovanje sklenil pri 2832,63 točke, kar je 0,63 odstotka manj kot ob koncu trgovanja v torek. Na pariški borzi je indeks CAC 40 izgubil 0,44 odstotka in končal pri 3961,34 točke, v Londonu je indeks FTSE 100 izgubil 0,35 odstotka in se oblikoval pri 6002,92 točke, na borzi v Frank-furtu pa se je indeks DAX znižal za 0,11 odstotka na 7431,19 točke. V Milanu je indeks FTSE Italia All-Share potonil za 2,35 odstotka na 20.489,58 točke. Dunajski ATX se je znižal za 0,87 odstotka na 2758,76, indeks BUX v Budimpešti pa je upadel za 1,17 odstotka na 22.115,37 točke. Optimistično pa so medtem trgovali na ne-wyorški borzi. Indeksa Dow Jones in Nasaq sta doslej pridobila 0,37 in 0,22 odstotka. Ob dvigu zahtevane donosnosti za nekatere evropske obveznice se je podražil dolar, kar je skupaj z napovedjo dviga ključnih obrestnih mer na Kitajskem povzročilo pocenitev nafte. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavnim rokom avgusta je bila popoldne na newyorški borzi pri 96,59 dolarja, kar je 30 centov manj kot v torek, severnomorska nafta brent za dobavo v avgustu pa se je na londonski borzi pocenila za 60 centov na 113,01 dolarja, je poročala AP. Kitajska centralna banka je včeraj napovedala, da bo s četrtkom dvignila ključni obrestni meri za 0,25 odstotne točke. Gre že za tretje zvišanje letos, z dvigom obrestnih mer pa želi Peking ohladiti pregreto gospodarstvo in umiriti inflacijo. Tečaj evra glede na dolar je popoldne padel do 1,4286 dolarja, kar je okoli poldrugi cent več kot v jutranjem trgovanju, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Evropska centralna banka je opoldne referenčni tečaj za en evro postavila pri 1,4318 dolarja, medtem ko je v torek znašal 1,4461 dolarja. (STA) EVROPSKA UNIJA - Načrt do leta 2014 Bruselj predlaga pocenitve uporabe mobilnika v tujini BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj v Bruslju predstavila predloge za nove pocenitve uporabe mobilnega telefona med gostovanjem v tujih omrežjih po EU. Predlaga, naj se do julija 2014 cene za uporabo interneta znižajo na 50 centov za megabajt podatkov, za izhodni klic na 24 centov na minuto, za prejeti klic na 10 centov na minuto, za SMS pa na 10 centov. Poleg tega je komisija predlagala, naj imajo uporabniki mobilnih telefonov med gostovanjem v tujih omrežjih po EU možnost izbire katerega koli mobilnega operaterja. S tem naj bi okrepili konkurenco in zagotovili, da bodo mobilni operaterji še dodatno zniževali cene. "S tem predlogom se lotevamo jedra problema - pomanjkanja konkurence na trgih gostovanja v tujih mobilnih omrežjih, tako da omogočamo potrošnikom več izbire, operaterjem pa lažji dostop do trga," je ob predstavitvi predlogov dejala evropska komi-sarka za digitalno družbo Neelie Kroes. "Mobilni telefoni morajo biti mobilni. Toda sedaj številni uporabniki izključijo svoje pametne telefone in druge mobilne naprave, ko potujejo v drugo državo EU, ker so trenutne cene za klice, SMS in dostop do podatkov na internetu v tujih omrežjih tako visoke," je dejala komisarka. Komisija je nove predloge predstavila le nekaj dni po tem, ko se je s 1. julijem klicanje v tujih omrežjih v EU pocenilo v primeru odhodnih klicev na največ 35 centov na minuto, za prejete klice v tujini v EU pa na največ 11 centov na minuto in tudi za SMS na 11 centov. Dogovor o postopnem zniževanju cen za klicanje v tujini do leta 2012 oziroma za zgornjo omejitev cen z uvedbo evrotarife je bil sprejet leta 2007. Evropska komisija je včeraj predlagala, da se sistem postopnega zniževanja cen nadaljuje do leta 2016. Stroški za uporabo interneta trenutno niso zakonsko omejeni, kar operaterjem omogoča "nezaslišane dobič- ke", je ob predstavitvi predlogov dejala Kroesova, katere cilj je do konca njenega mandata, torej do leta 2015 skoraj popolnoma odpraviti razlike med klicanjem doma in v tujini. Medtem ko je treba sedaj za megabajt podatkov - na primer 100 e-mailov brez priponk ali uro brskanja po internetu - odšteti v povprečju dva evra, naj bi se po predlogu komisije ti stroški julija 2012 znižali na 90 centov, leta 2013 na 70 centov in leta 2014 na 50 centov (brez DDV). Evrotarifa za odhodne klice naj bi se leta 2012 znižala s 35 na 32 centov na minuto, leta 2013 na 28 centov na minuto in leta 2014 na 24 centov na minuto (brez DDV). Za SMS naj bi bilo do leta 2014 treba odšteti 10 centov. Predloge komisije morajo potrditi države članice unije in Evropski parlament in v tem procesu so lahko precej spremenjeni. V preteklosti, v času komisarke Viviane Reding, ki je začela z uvedbo evro-tarife, se je sicer zakonodaja na tem področju sprejemala rekordno hitro. (STA) EVROPARLAMENT Jasnejša pravila za označevanje živilskih izdelkov STRASBOURG - Evropski potrošniki bodo ob nakupu pakiranih živil v prihodnje bolje obveščeni in bodo lažje prepoznali zdravo hrano. Evropski parlament je namreč včeraj sprejel nova pravila, po katerih bo morala biti na embalaži živil jasno označena njihova energijska vrednost, vsebnost maščob, nasičenih maščob, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin in soli. Podatki o vsebnosti omenjenih snovi bodo morali biti navedeni v obliki tabele na embalaži, skupaj in v istem vidnem polju. Vsi podatki bodo morali biti izraženi na 100 gramov ali 100 milili-trov živila, lahko pa bodo dodatno preračunani tudi na obrok. Vse sestavine, vključno z alergeni, morajo biti že zdaj navedene na oznakah embaliranih živil, v prihodnje pa bodo potrošniki vsebnost alergenov lahko prepoznali hitreje, saj bodo morali biti ti dodatno poudarjeni na seznamu sestavin. (STA) Nedaleč od Nove Zelandije potres in nevarnost cunamija WELLINGTON - Novozelandsko otočje Kermadec je včeraj okoli 21. ure po srednjeevropskem času stresel močan potres jakosti 7,8. Zaradi silovitega tresenja tal je bilo za območje Nove Zelandije in Tonge izdano opozorilo o nevarnosti cunamija. Šlo je za podmorski potres z epicentrom na globini 48 kilometrov ter nekje od 150 do 200 kilometrov vzhodno od otoka Raoul, enega od otokov Kermadec. Cunami je medtem že na poti, pri otoku Raoul je bil visok 0,84 metra, v kratkem pa naj bi dosegel Novo Zelandijo in Tongo. Več podrobnosti zaenkrat ni znanih. Odročno in bolj ali manj neposelje-no - z izjemo vremenske postaje in nekaj prenočišč za raziskovalce -otočje Kermadec se sicer nahaja v južnem Pacifiku, slabih tisoč kilometrov severovzhodno od Severnega otoka Nove Zelandije in prav toliko jugozahodno od Tonge. Libijski uporniki včeraj začeli ofenzivo na Tripoli TRIPOLI - Libijski uporniki so prvi dan ofenzive na Tripoli zasedli puščavski zaselek Guališ, ki je od libijske prestolnice oddaljen le kakih 50 kilometrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zajeli so nekaj plačancev, ki so se borili za libijskega voditelja Moamerja Gadafija, sicer pa prihajajo iz Malija in Gane. Uporniki pravijo, da svojo ofenzivo usklajujejo z zvezo Nato in da so od nje dobili zeleno luč za začetek. Po poročanju AFP so območje včeraj preletavala tudi Natova letala, vendar zaenkrat niso posredovala. V Belorusiji znova protesti proti Lukašenku MINSK - Oblasti v Belorusiji so prijele najmanj 250 ljudi, ki so se udeležili včerajšnjih protestov proti režimu predsednika Aleksandra Lu-kašenka. Protesti, ki se jih je po navedbah skupine za človekove pravice Vjasna udeležilo več tisoč ljudi, so potekali v prestolnici Minsk in še desetih drugih mestih v državi. V Minsku so protesti, h katerim je prek spleta pozvala skupina Revolucija preko socialnega omrežja, potekali na devetih različnih prizoriščih. Policija je v središču mesta surovo pretepla in prijela več deset protestnikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Podobni protesti proti Lukašenku so potekali tudi v drugih mestih po državi. V Grodnu, kakih 300 kilometrov od Minska, se je zbralo okoli 500 ljudi, vendar je policija protestnike hitro razgnala. (STA) BALKAN - Srbski predsednik se je včeraj mudil na uradnem obisku v Sarajevu Tadic za prijateljske odnose z BiH SARAJEVO - Srbski predsednik Boris Tadic, ki je bil včeraj na prvem uradnem obisku v BiH, je po pogovorih v Sarajevu dejal, da želi Srbija z BiH razvijati najtesnejše prijateljske odnose na najvišji ravni. Posebne odnose, kot jih ima Beograd z Republiko srbsko, si želi vzpostaviti tudi s Federacijo BiH, je dejal po poročanju tujih tiskovnih agencij. Poudaril je, da sta državi povezani že naravno, saj živijo Srbi, Hrvati in Bošnjaki v obeh državah. Povezani sta tudi gospodarsko, kulturno in na področju infrastrukture. Imata pa še številna nerešena dvostranska vprašanja, ki jih je treba čim prej rešiti za pospešitev skupne poti v Evropsko unijo, je dejal Tadic po poročanju srbske tiskovne agencije Beta. Dodal je, da je Srbija porok day-tonskega mirovnega sporazuma, s katerim se je leta 1995 končala vojna v BiH, da pa si "ne jemlje pravice vmešavanja v notranje zadeve BiH", saj je porok v smislu spoštovanja suverenosti in ozemeljske celovitosti BiH. Kot je povedal predsedujoči predsedstvu BiH Nebojša Radmanovic, sta se s Tadicem strinjala, da sta obe državi ključnega pomena za stabilnost Zahodnega Balkana, pa tudi Evropske unije v celoti. Zato je članice EU pozval, naj države regije spodbudijo k čimprejšnji izpolnitvi pogojev za članstvo. Na novinarsko vprašanje, ali mu je bolj pomembno, da je "regionalni vodja ali da zaščiti interese srbskega naroda" ter kaj pravi na obtožbe, da je izdajalec, je Tadic odgovoril, da bi mu bilo všeč, če bi mu na koncu njegovega "političnega posla" rekli, da je izdajalec, vsem - Srbom, Hrvatom in Bošnjakom - pa bi bilo bolje. "Kadarkoli me kdo napada zaradi tovrstne politike, sem zelo ponosen. Ko proti meni vzklikajo navijači na stadionih v Srbiji, da se moram ubiti ali kličejo k moji smrti, moram reči, da sem ponosen," je dejal. Poudaril je, da tisti, ki vzklikajo sovražna gesla do drugih narodov, niso njegovi prijatelji, pa naj gre za navijače ali za intelektualce. Vse politike v regiji pa je pozval k regionalni odgovornosti, saj je to edini način za rešitev skupnih problemov, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Ponovil je še, da bo Srbija uresničila vse svoje obveze do haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, vključno s prijetjem še zadnjega ubežnika Gorana Hadžica. Tadic se je v Sarajevu sestal tudi z vodstvom parlamenta BiH ter predsedujočim svetu ministrov Niko-lo Špiricem in glavnim sekretarjem Sveta za regionalno sodelovanje Hi-dom Biščevicem. To je sicer prvi uradni obisk kakega predsednika Srbije v BiH od konca vojne leta 1995. Tadic je bil v Sarajevu že maja lani, ko se je udeležil obeležitve desete obletnice mreže nevladnih organizacij Igmanska pobuda. Julija lani pa se je z namenom spodbujanja sprave v regiji udeležil slovesnosti ob 15. obletnici genocida v Srebrenici. (STA) Srbski predsednik Boris Tadic in predsedujoči Predsedništva BiH Nebojša Radmanovič 12 Četrtek, 7. julija 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Občinski svet sprejel rebalans proračuna Goriški občinski svet je na torkovem zasedanju sprejel rebalans proračuna za letošnje leto. Kot smo na naših straneh že poročali včeraj, je uprava v dokumentu med drugim predvidela dodaten denar za ureditev dvorišča slovenskih jasli ter za vzdrževanje nekaterih javnih poslopij in šol, pomembna novost pa je tudi ustanovitev pol milijona evrov vrednega sklada, ki bo namenjen sanaciji azbesta na raznih stavbah, ki niso občinska last. Za rebalans je glasovalo 20 svetnikov, med katerimi je bilo tudi več predstavnikov opozicije, svetniki Marina Francesca Colombo (Ljudstvo svobode), Anna Di Gianantonio (Forum za Gorico), Božidar Tabaj (SSk), Donatella Gi-roncoli (Italija vrednot) in Daniele Orzan (Demokratska stranka) pa so se vzdržali. »Desna sredina je končno predstavila občinskemu svetu rebalans, ki upošteva tudi nekatere predloge in smernice, za katere se mi zavzemamo že vsaj tri leta,« je povedal načelnik Demokratske stranke Federico Portelli, Aleš Waltritsch pa je izpostavil, da to velja tudi za postavke, ki so namenjene sanaciji azbestnih kritin, saj je s tovrstnimi ukrepi začela že Brancatijeva uprava. Deželni prispevek v višini 9.800 evrov bo namenjen sanaciji azbesta na sedežu društev, ki delujejo na prehodu Za-menhoff, 100.000 evrov pa bodo namenili odstranjevanju azbestnih kritin na raznih občinskih poslopjih. Sanaciji azbesta je ob tem namenjenih še dodatnih 500.000 evrov, s katerimi bo občina odstranila nevarni gradbeni material z zasebnih in javnih stavb, ki niso v njeni lasti. Med temi je na primer tudi kompleks bivše tekstilne tovarne v Podgori, ki že vrsto let čaka na ukrep. Župan bo sicer najprej moral izdati odlok, s katerim bo lastnike pozval k sanaciji azbesta, če do tega ne bo prišlo pa bo občina poskrbela za dela in nato terjala nazaj denar od lastnikov. Med temami torkove seje so bili tudi računi za odpadke, ki čedalje bolj bremenijo goriške družine. Glede na to, da so mnogi občani zaradi rastočih življenjskih stroškov in posledic gospodarske krize v stiski, je svetnik DS Waltritsch ponovno vložil resolucijo, s katero je predlagal čim prejšnji sklic seje občinskega sveta za spremembo pravilnika o odpadkih. Le-tega bi spremenili tako, da bo predvidena možnost izplačila stroškov za okolj-ske storitve v šestih (in ne le v štirih) dvomesečnih obrokih. Resolucijo so podpisali svetniki leve sredine in tudi pred- stavniki večine; možno je, da bo občinski svet sklican že pred koncem julija, kar bi omogočilo, da bi Goričani na šest obrokov lahko plačevali že letošnje račune za odvažanje odpadkov. »Dnevni red bo spremenjen v odlok, ki ga bo uprava nato naslovila na podjetje Ambiente New-co,« je pojasnil Waltritsch. Na dnevnem redu je bila ne nazadnje razprava o rezultatih treh občinskih referendumov, ki so propadli, ker niso dosegli GORICA - Deželni odbornik De Anna obiskal grad Vzdrževalna dela zaključena, zdaj so potrebne vsebine Junija so se na goriškem gradu zaključila vzdrževalna dela, v katera je občina vložila 256.000 evrov. Rezultat ukrepov, po zaslugi katerih bodo grajski prostori bolj funkcionalni in uporabni tudi pozimi, si je včeraj ogledal deželni odbornik Elio De Anna, ki sta ga v Gorico povabila župan Ettore Romoli in odbornik Antonio Devetag. Ob obnovi oken, vrat, ometa in ograj je načrt predvideval novo kurjavo. Načrtovalci so se odločili za talno ogrevanje s pomočjo posebnih panelov, ki delujejo na elektriko. Obnovili so stopnišče, ki povezuje grad s šotorom, nekaj manjših del pa so izvedli tudi v straniščih. »Grad je naš najbolj obiskan spomenik. Izvedli smo nujno potrebna dela, zdaj pa si bomo morali še naprej prizadevati, da ga bomo s primernimi vsebinami naredili še bolj privlačnega,« je povedal Ro-moli, Devetag pa je s tem v zvezi omenil, da so v grajskih prostorih ravnokar postavili stalno razstavo antičnih instrumentov. Devetag, po katerem je lani obiskalo grad 48.000 obiskovalcev, je spomnil tudi na druge načrte za ovrednotenje grajskega naselja, med katerimi je omenil obnovo Trga Seghizzi, ki naj bi Devetag, Romoli in De Anna bumbaca se začela januarja 2012. De Anna je ocenil, da so bila dela odlično izvedena, izrazil pa je tudi prepričanje, da bo znala uprava poskrbeti za primerne vsebine. Predstavitve, med katero je tekla beseda tudi o novih turističnih brošuricah, ki opisujejo grad in goriško gostinsko ponudbo v italijanščini, slovenščini, nemščini in angleščini, se je udeležil še deželni svetnik Gaetano Valenti. GORICA - Aretacija Posiljeval svojo ženo Giorgio Bertocchi obsojen Pred 14 leti, ko sta še živela skupaj, jo je z drugim moškim večkrat posilil, ob tem pa ji je grozil s smrtjo. Zaradi tega je bil Giorgio Bertocchi, 45-letni Tržačan z bivališčem v Gorici, obsojen na štiri leta in osem mesecev zapora. V torek so ga policisti aretirali in prepeljali v kaznilnico v Ulici Barzellini, kjer bo prestal kazen. Do nasilja je prišlo leta 1997, ko je Bertocchi živel v Sesljanu. Svojo ženo je skupaj s prijateljem Danielejem Dorbezom večkrat prisilil v spolne odnose, z njo pa je slabo ravnal tudi ob drugih priložnostih. Sodnik je obsodil oba moška na štiriletno zaporno kazen zaradi skupinskega spolnega nasilja v obtežilnih okoliščinah. Pol milijona za sanacijo azbesta in šest obrokov za plačilo odpadkov Za finančni dokument glasoval tudi del leve sredine - Razprava o rezultatu občinskih referendumov kvoruma. »Zdi se mi, da je 25 odstotkov volilne udeležbe dober rezultat, če upoštevamo, da je uprava na vse načine skušala doseči, da bi referendumi propadli,« je povedal svetnik Foruma Marko Marin-čič in ocenil, da bi občina med drugim prihranila veliko denarja, če bi tri občinske posvetovalne referendume združila z državnimi: »Odbornik Pettarin je povedal, da so referendumi stali okrog 48.500 evrov. Z združitvijo bi ohranili vsaj polovico.« (Ale) ELEKTROVOD Z občine Zagraj zelena luč za Adria Link Zagrajski občinski odbor je prižgal zeleno luč za gradnjo podzemnega elektrovoda, ki ga načrtuje podjetje Adria Link. Kot so včeraj sporočili iz omenjenega podjetja, ki ga sestavlja naveza družb Enel, Acegas-APS in Tei, je doslej izrazilo pozitivno mnenje vseh šest občin - Zagraj, Gorica, Fara, Gradišče, Foljan-Redipulja in San Pier, po katerih je speljana trasa podzemnega elektrovoda. »Zelo smo zadovoljni, saj ima naš projekt popolno podporo teritorija. Zato upamo, da bo čim prej prižgala zeleno luč za dejansko uresničitev našega načrta tudi dežela Fur-lanija-Julijska krajina,« je včeraj poudaril Fabrizio Scaramuzza, poverjeni upravitelj podjetja Adria Link, in pojasnil, da so pred meseci občine, po katerih nameravajo graditi podzemni elektrovod, podpisale pismo, s katerim so pozvale predsednika deželne vlade Renza Tonda, naj čim prej skliče storitveno konferenco, ki je potrebna za izdajo dovoljenja za gradnjo. Kot znano se je veliko pred podjetjem Adria Link uresničevanja postopka za gradnjo podzemnega elek-trovoda lotil konzorcij s finančno delniško družbo KB1909 na čelu. Pred približno enim mesecem smo med drugim poročali, da se družba KB1909 ni nikakor odpovedala zahtevi po avtorizaciji za izgradnjo čez-mejnega elektrovoda, ki naj bi povezal Vrtojbo z Redipuljo. Družba KB1909 se je takrat odločila tudi za tožbo zoper deželo Furlanijo-Julijsko krajino, ker jo je ovirala pri postopku za pridobitev potrebne dokumentacije za gradnjo elektrovoda in jo je na takšen način oškodovala. Družba KB1909 je prejela soglasje storitvene konference že leta 2008, od takrat pa dežela še ni izdala av-torizacije za gradnjo. TRŽIČ - Delavci štiri ure stavkali Terex brez naročil za nove žerjave Stavkajoči delavci tovarne Terex Tržiška tovarna Terex Comedil (bivša Reggiane) nima naročil za nove žerjave, njeni delavci pa so se včeraj odločili za štiriurno stavko, da bi opozorili na hudo krizo, v katero je zabredlo njihovo podjetje. 65 delavcev se je zbralo pred obratom in razložilo, da je podjetje Terex Comedil pred tremi meseci odslovilo direktorja obrata v Ulici Timavo, doslej pa ga ni še nadomestilo z novim. Sindikalisti so ob tem poudarili, da je prihodnost tovarne zelo negotova, saj na vidiku ni novih naročil. Pred kratkim je tržiška tovarna izročila naročnikom dva velika žerjava za pristanišče v Marseillu, dva za Brazilijo, ene- bonaventura ga za genovsko pristanišče in enega obnovljenega za Hrvaško. Sindikalisti so tudi opozorili, da se bo 13. avgusta zaključila redna dopolnilna blagajna, po kolektivnem dopustu pa delavci ne vedo, kaj jih čaka. Zaposleni so še toliko bolj zaskrbljeni, ker je pred kratkim podjetje Terex postalo 67-odstotni delničar nemške družbe Demag Gottwald, ki se ravno tako ukvarja z gradnjo žerjavov. Delavci sumijo, da so tržiški tovarni šteti dnevi, zato pa od vodstva podjetja Terex zahtevajo čim prejšnja pojasnila. Do srečanja med sindikalisti in vodstvom podjetja Terex bo prišlo 19. julija v Pordenonu. MOŠČENICE - Na cestninski postaji Še dva prometna pasova Riccardi: »Po njuni zaslugi se bodo poletne kolone skrajšale za približno dva kilometra« Na cestninski postaji pri Moščeni-cah, ki se nahaja na območju doberdob-ske občine, so včeraj odprli še dva nova prometna pasova, po zaslugi katerih se bodo poleti zmanjšale čakalne dobe in skrajšale vrste. Zdaj je prometnih pasov skupno devet, kar pa še ni dovolj za rešitev težav zaradi poletnih kolon, kot je včeraj pojasnil tudi deželni odbornik Ric-cardo Riccardi. »Skozi dva nova prometna pasova bo vozilo od 300 do 400 avtomobilov na uro, zaradi česar se bodo vrste skrajšale za kaka dva kilometrov. To seveda ne bo rešilo vseh težav, vsekakor pa jih bo nekoliko zmanjšalo,« poudarja Riccardi in napoveduje, da bodo cestninsko postajo pri Moščenicah v prihodnjih letih korenito prenovili v okviru posegov, povezanih z gradnjo tretjega voznega pasu na avtocesti A4. Včeraj si je cestninsko postajo ogledal Roberto Sgalla, vodja službe za prometno policijo pri notranjem ministrstvu, ki je opozoril, da so že pripravili plan za kljubovanje poletnim prometnim konicam. 6. avgusta, ko bo po predvidevanjih največ prometa, so že prepovedali vožnjo tovornim vozilom, podobne ukrepe pa bodo sprejeli tudi za nekatere druge dneve. Nova cestna izhoda pri Moščeni-cah je v štirih mesecih zgradilo podjetje Deon iz Belluno, ki si je na javni dražbi zagotovilo izvedbo posega za nekaj manj kot milijon evrov. Na dveh novih paso- Pred cestninsko postajo pri Moščenicah so se včeraj dopoldne zbrali predstavniki podjetja Autovie venete, deželni odbornik Riccardo Riccardi, goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu, Roberto Sgalla z notranjega ministrstva in doberdobski občinski odbornik Daniel Jarc bonaventura vih bo veljal »self servise« način plačevanja; naprave bodo sprejemale tako gotovino kot bančne in kreditne kartice. Od začetka leta je skozi Moščeni-ce šlo 17.240.000 tovornjakov in preko 12.000.000 avtomobilov. Vozniki tovor- njakov se večinoma poslužujejo plačil z napravo »telepass«, katere uporaba se krepko zniža ob nedeljah in tudi med poletnimi prometnimi konicami, ko večina avtomobilistov, tujih in domačih, ni opremljena za to vrsto plačila. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 7. julija 2011 13 BRDA - New York Times pisal o briških rumenih Vespah Štirje dnevi, pet vinogradov, dve kolesi Od Dolenj do Gorice sta »vandrala« novinarka Ingrid K. Williams in fotograf Dave Yoder Naslovnica nedeljske priloge New York Timesa s fotografijo briške rumene vespe (levo); reportaža o Brdih (desno) foto a.w. Briškim rumenim vespam in Brdom nasploh je daljšo reportažo posvetil New York Times, najbolj prestižni negospodarski ameriški dnevnik, s tem pa je bil nedvomno poplačan trud, ki ga vlagata v promocijo briških lepot in znamenitosti Joško Sirk in Edi Keber. Onadva sta namreč decembra leta 2007 praznovala padec Schen-genske meje in ponovno združitev Brd s ce-lonočnim »vandranjem« na sedlu najbolj prepoznavnega italijanskega dvokolesni-ka, svetovno znane Vespe. New York Times ima ob nedeljah nad 200 strani, izhaja v zavidljivi 1,34 milijonski nakladi. Med raznimi snopiči Newyorčani dobivajo tudi 16-stransko prilogo Travel, ki velja za izredno kakovostno. V številki, ki je izšla v nedeljo, 3. julija, kraljuje na prvi strani fotografija rumene Vespe z briškimi trtami v ozadju. »Vinogradi z Vespo« nosi naslov dolg in zelo zanimiv članek, ki se nadaljuje na sredinskih, torej najbolj opaznih straneh, kjer se pod naslovom 4 dnevi, 5 vinogradov in 2 kolesi ob lepo narisanem zemljevidu razvija popotovanje po Brdih v desetih etapah. Pred nekaj tedni nam je direktorica krminske vinoteke Elena Orzan, ki je ob Sir-ku in Kebru tretja duša slovenske prisotnosti na Krminskem, zaupala, da je na obisk prišla ameriška novinarka Ingrid K. Williams, ki je med Krminčani pustila zelo dober vtis. Nihče pa ni pričakoval, da se bo štiridnevno potepanje z Vespo od Dolenj do Gorice spremenilo v kakovostno tristransko reportažo, ki je iz vidika oglasov vredna več deset tisoč dolarjev. S fotografom Daveom Yoderjem je Williamsova, mlada, a zelo izkušena turistična novinarka, ki živi v Liguriji in poroča za NYT o potovanjih po vseh koncih sveta, prišla v Krmin, se napotila do Joška Sirka, prisluhnila zgodbi o rumenih vespah kot za- GORICA - Matura Zastor padel z dvema stoticama Z objavo izidov na klasičnem liceju Primož Trubar in na družboslovnem liceju Simon Gregorčič je včeraj dokončno padel zastor nad letošnjo maturo. Na vsaki izmed omenjenih šol so dobili svojo stoti-co, saj sta najvišjo oceno prejeli Ivana Paljk in Iris Silič. Na klasičnem liceju Primož Trubar so izdelali Nika Bagon (75/100), Giulia Battisti (72/100), Ivan Bernetič (76/100), Sara Bevčar (74/100), Robert Devetak (75/100), Matia Ferletic (98/100), Jan Gergo-let (70/100), Matej Gergolet (71/100), Nina Grudina (83/100), Alice Mian (88/100), Ivana Paljk (100/100), Sara Passoni (86/100) in Veronika Srebrnič (83/100). Na družboslovnem liceju Simon Gregorčič pa so izdelali Greta Cotič (91/100), Zora Černic (65/100), Jernej Kerševan (70/100), Dimitrij Klanjscek (71/100), Isabel Klanjšček (60/100), Črt Kristančič (70/100), Michela Manfreda (61/100), Martina Maraz (91/100), Silva Marinčič (94/100), Veronika Mikulin (90/100), Saša Perkon (60/100), Jasmin Podversič (82/100), Lucija Rosano (77/100), Iris Silič (100/100), Anida Talic (95/100), Rok Vidmar (90/100) in Jacopo Zitter (70/100). ščitnem znaku briškega turizma, iztržila marsikatero zanimivost, stopila na eno izmed trenutno sedemdesetih rumenih dvosedov, ki jih vinarji in gostinci gričevnatega dela goriške pokrajine ponujajo svojim gostom, in se po začetnem guganju z izgubo ravnotežja podala v novo avanturo. Williamsova in Yoder sta po Subidi obiskala tudi krminsko vinoteko, kjer ju je prevzela gostoljubnost domačinov. Tu sta se vživela v pristnost briških ljudi, spoznala točaj v furlanski preobleki, si nabrala navodil in vabil, tako da sta nepozabni večer preživela celo na vrtu domačina. Članek sestavlja deset poglavij, ki skupno s kar 14 fotografijami opisujejo štiridnevno raziskovanje Brd. Poleg Sirka in vinoteke je Williamsova obiskala kmetijo Edija Kebra, nato pa posestvi Magnas in Raccaro. Prve dve noči je ameriška posadka preživela na Subidi, drugi dve pa v gradu Ca-stello di Spessa pri Koprivnem. Od tod sta se zapeljala tudi proti Gorici, se ustavila pri Jo-šku Gravnerju na Oslavju, poslikala vespo pred veliko amforo. Na Oslavju sta ju prevzela mogočnost in turobnost kostnice in čudovita barva Soče, goriški grad pa ju je razočaral, saj ga je Williamsova opisala kot dolgočasnega. Vzdušje se jima je izboljšalo na kosilu pri Luni, kjer sta pokusila slovensko hrano. Prepletanje kultur in večjezičnost sta prisotna v celem članku, tako da ameriški bralec lahko zazna goriško in briško večkultur-nost. Zadnji dve poglavji sta namenjeni obisku kleti Venica & Venica na Cerovem in zaključnemu snidenju v Krminu. Zanimiv članek, dostopen na spletu (http://travel.nyti-mes.com), je napisan po okusu severovzhodnih Američanov, ki so bliže evropski kulturi in znamenitostim, ki so željni potovanj in razpolagajo z nadpovprečnim dohodkom: za Brda so skoraj idealni gostje. (aw) GORICA - V organizaciji Olympie in Sončnice Zabavna Srečanja Poletno središče na dvorišču zavoda Svete družine se bo nadaljevalo do 29. julija Otroci med jutranjo telovadbo Na dvorišču zavoda Svete družine v ulici Don Bosco v Gorici že četrti teden poteka poletno središče »Srečanja«, ki ga prirejata amatersko športno združenje Olympia in skupnost družin Sončnica. V prvih treh tednih je v različnih izmenah središče, ki je svoja vrata odprlo v ponedeljek, 13. junija, zaključilo pa se bo v petek, 29.julija, obiskovalo preko 65 otrok. Da vse poteka v najboljšem redu, skrbi skupina animatorjev (Maja Devetak, Marija Jussa, Miha Vogrinčič in Matija Komel), ki so med šolskim letom trenerji in vaditelji pri športnem združenju Olympia. Pomagajo pa jim tudi mini animatorji (Peter Vogrič, Gioia Innocenti in Matija Zorzut), ki so tudi sami telovadci oz. igralci goriškega društva. Vse skupaj koordinira Damijana Cescutti. V teh tednih so se središča udeležili večinoma osnovnošolci, nekaj pa je bilo tudi zelo majhnih otrok, saj fotod.c. v poletnem središču »Srečanja« sprejemajo tudi malčke, stare tri leta, ki bodo s septembrom prvič obiskovali vrtec. Otroci prihajajo v poletno središče med 7.30 in 9. uro, nato se zberejo in pol ure posvetijo jutranji telovadbi. Nato se zabavajo na delavnicah odbojke, gimnastike in plesa, z družabnimi igrami, štafetami in lovom na zaklad. Poleg tega potekajo tudi delavnica ročnih izdelkov, novinarska delavnica in likovna delavnica; najbolj zanimivi dejavnosti pa sta vsekakor čofotanje in plavanje v bazenu na igrišču zavoda, ki zagotavlja otrokom in njihovim animatorjem osvežitev do kosila oz. do 15. ure, ko je čas za odhod domov. Poletno središče se bo zaključilo 29. julija z razstavo izdelkov in izdajo priložnostne brošure; ker se je julij komaj začel, pozivajo zamudnike, naj se jim pridružijo. Informacije nudi koordinatorka Damijana Cescutti (tel. 335-5952551). Primorski na iPadu dnevnik □ Available on the App Store Prenesi iz Applove spletne trgovine aplikacijo Primorski in imel boš dostop do vseh vsebin, objavljenih v dnevniku. Listaj strani po iPadu enostavno in prijetno z grafično kakovostjo in učinkovitostjo tiskanega dnevnika, brskaj po arhivu in poišči članke, ki te zanimajo. Hkrati si lahko vedno seznanjen z zadnjimi novicami na naši spletni strani www.primorski.eu. ipad@primorski.eu Aplikacija bo nekaj časa brezplačna. 14 Četrtek, 7. julija 2011 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Druženje z uporabniki Šenta Vsi imamo natrpane omare S »podstrešja« v glavah moramo odstraniti stare vzorce in pripraviti prostor za nove Brez kakšne posebne predstave o tem, kaj bom kot novinarka, ki se za en dan prelevi v »nevladnika«, počela med triurnim druženjem z uporabniki Šenta, sem se včeraj dopoldan odpravila »na teren«, kot rečemo novinarji našim delovnim obveznostim izven redakcij. O dnevnem centru novogoriškega Šenta (Slovenskega združenja za duševno zdravje) sem že večkrat pisala, tako v povezavi s prostorsko stisko, ki jih je pestila pred leti, kot o njihovih številnih selitvah, ki so se dogajale v zadnjih letih, preden so se ustalili v sedanjih prostorih v Šempetru. Tokrat sem šla v drugačni vlogi: v okviru vseslovenske akcije regionalnih stičišč in nacionalne mreže nevladnih organizacij sem bila kot predstavnica sedme sile povabljena, da se pridružim akciji »Vsak dan novinar - en dan nevladnik«, ki je nastala z namenom spodbujanja sodelovanja med nevladnimi organizacijami in novinarji, ki naj bi z osebnim vključevanjem v njihovo delo dobili nov vpogled v posamezno nevladno organizacijo in jo na podlagi novega vedenja o njej predstavili javnosti. »Kaj novega še lahko zapišem?« se mi je motalo po glavi. Toda s Šentom je tako: ko sem pobližje spoznala tamkajšnjo ekipo in del njegovih uporabnikov, me je bolj zaskrbelo, da bo v časopisu zmanjkalo prostora za vse, kar bi o njih rada povedala. Najprej sem se pridružila delavnici Zdrav duh v zdravem telesu, sedmemu iz niza desetih srečanj, ki jih obiskuje 12 uporabnikov in njihovih svojcev. Financira ga ministrstvo za šolstvo, izvajajo ga s pomočjo novogoriške Ljudske univerze, namenjen pa je marginali-ziranim ljudem. Menila sem, da bom na njem izvedela kaj več o tem, kaj pesti ljudi s težavami v duševnem zdravju. Ko je mentorica La-vra Poniž začela govoriti o pospravljanju podstrešja in omar v stanovanju in o tem, da je treba imeti urejeno predsobo, sem nekako skeptično pogledovala okoli sebe. Ko je nadaljevala, kako se je treba znebiti starih stvari, ki zasedajo prostor novim, sem s slabo vestjo pomislila na svojo garderobno omaro in na nered v njej. In predvsem na stvari, ki jih kopičim »za vsak slučaj, če bo kdaj še prišlo prav«. »Ravno to je narobe,« je nadaljevala mentorica, kot bi brala moje misli in zadevo razvijala naprej: enako je z našim »podstrešjem« v glavi, kjer kopičimo stare vzorce in ne naredimo prostora za nove. In namesto da bi nekje ob strani poslušala o stvareh, ki se mene ne tičejo, kot sem sprva mislila da bo, sem se zavedla, da ob povedanem vneto prikimavam, da se glasno smejem z ostalimi, ko poslušam njihove zgodbe o procesu pospravljanja svojih stanovanj, ki so včasih prav komične ter da se borim s solzami, ko eden od uporabnikov pove, da se je po čiščenju svojega domovanja v njem začel proces čiš- Med kuharsko delavnico so pekli pico foto k.m. čenja samega sebe. Da se je znebil vsega starega gnoja v sebi, kot je rekel in da se je po tej spremembi zgodilo nekaj v njegovem odnosu z bližnjimi, za kar si ne bi nikoli mislil, da se bo. Podrobnosti o tem naj ostanejo v tisti sobi. Med ljudmi, ki si vsak teden delijo izkušnje o premagovanju vsakdanjika, ki je za druge morda nekaj, kar opravijo mimogrede. Na kuharski delavnici je bila tokrat na vrsti peka pice. Sodelujemo vsi. Med rezanjem paprike izvem, da je mladenič poleg mene član slovensko-italijanske rock skupine The Free Tones, ki združuje člane sorodnih organizacij z obeh strani meje. Da se je mlad invalidsko upokojil ter da mu udejstvovanje v Šentu kakovostno zapolni dan, ki bi ga sicer preživel doma za štirimi stenami. »S težavami v duševnem zdravju se lahko sreča vsakdo,« opozarja Margerita Humar, vodja Šentovega novogoriškega dnevnega centra, kamor je vključenih 172 uporabnikov in svojcev, in pojasnjuje: »Povod je lahko že izguba službe, ki posameznika privede do apatije, brezvoljnosti.« V kakšnih primerih zadostuje že, če se lahko posameznik o svojih težavah po telefonu pogovori s strokovnim delavcem v Šentu. Včasih pa je treba več. So tudi ljudje, ki si zelo težko priznajo, da se to dogaja njim ali svojcem. »Stigme je sicer vedno manj. Prav s tem namenom delamo veliko na tem, da se predstavljamo v javnosti, da smo del družbe, ne pa umaknjeni za štiri stene,« poudarja Humarjeva. Po treh urah, ki so minile kot bi mignil, se poslovim bogatejša za veliko novih spoznanj, presenečena, da sem s srečanja več odnesla zase, kot sem pričakovala. In se končno tudi jaz zares lotila pospravljanja svoje »omare« ... (km) NOVA GORICA Presenetljivo visoka stopnja revščine Zdenka Čebašek Travnik fotok.m. Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek - Travnik se je včeraj v okviru poslovanja zunaj sedeža mudila v novogoriški mestni občini. Tovrstne aktivnosti varuhinja v posameznih mestnih občinah izvaja v povprečju enkrat letno. Na pogovor z njo se je prijavilo osem ljudi, še prej pa se je o nekaterih temah v občini pogovorila z novogori-škim županom Matejem Arčonom. Pozanimala se je, kako je v občini urejena skrb za najmlajše, za ljudi s posebnimi potrebami, invalide in starejše. Težave, ki so jih izpostavljali ljudje, pa so se nanašale na stanovanjsko problematiko, revščino in na pritožbe čez odvetnike. »Nisem pričakovala, da je problem revščine tako močno izražen tudi v Novi Gorici,« je povedala varuhinja človekovih pravic. Ljudje ji največkrat potožijo, da cenzus za redno socialno pomoč presežejo za minimalni znesek, zato za določeno obdobje do nje niso upravičeni, nimajo pa s čim preživeti. Ljudi tudi boli, ko slišijo kakšne zneske država namenja za pomoč Grčiji, sami pa nimajo od česa živeti. Pohvalila je pomoč, ki jo za socialne stiske namenja občina in se pozanimala, če v občini obstaja oblika brezplačne pravne pomoči. Župana je tudi opozorila, da so se ljudje potožili, češ da pogrešajo možnost osebnega pogovora z njim, na kar je župan priznal, da uradnih ur, namenjenih temu, res nima določenih, da pa doslej ni zavrnil še nikogar in da odgovori na vsak telefonski klic. Varuhinja je na vprašanje novinarjev, ali se je nanjo obrnil kdo iz civilne iniciative, ki spremlja problematiko solkanske Livarne, odgovorila nikalno, povedala pa je, da se ti sicer udeležujejo rednih sestankov v Ljubljani in da je varovanje okolja v njenem mandatu vsekakor med prednostnimi nalogami.(km) Poletni koncert pop glasbe na Travniku Na goriškem Travniku bo jutri ob 21. uri koncert italijanskih pop glasbenikov, ki ga radio Company in Radio 80 prirejata v okviru svoje turneje Radio Company Music Contest. Nastopili bodo bendi in pevci, ki si utirajo pot v svet glasbe. Med njimi so tudi skupine, ki so že opozorile nase. Žirijo glasbenega tekmovanja bodo sestavljali predstavniki goriške občine, ki sodeluje pri organizaciji večera, in lokalnih časopisov. Za zmago na goriški etapi turneje se bodo potegovale skupine Cube41 iz Verone, Under Black Stars iz Vicenze in On Your Marks iz Trevisa. Poleg njih bodo nastopili še skupine La Lobby, Phinx, Scotch Ale, The Sun, Grido, Sonohra ter pevka Anna Tatangelo in udeleženec televizijske oddaje Ami-ci Virginio. Ob glasbi bodo prireditelji poskrbeli tudi za ponudbo krajevnih dobrot. Svoje trgovine bodo do polnoči odprli trgovci iz bližnjih ulic, na večeru pa bo nastopila tudi plesna skupina Flashdance. (vip) Razstavo podaljšali Fundacija Coronini in državna knjižnica iz Gorice sporočata, da bo fotografska razstava o Viljemu Coroniniju Cronbergu, ki je na ogled v poslopju knjižnice v Ulici Mameli, podaljšana. Posnetki bodo na ogled do 30. julija od ponedeljka do petka med 7.45 in 18.45 ter ob sobotah med 7.45 in 13.30. Kusturica v Gorici V okviru Mittelfesta bo v ponedeljek, 11. julija, ob 21.45 v goriškem gledališču Verdi koncert Emirja Kusturice in njegovega No Smoking Orchestra. Vstopnice so na voljo pri blagajni Mittelfesta (0432-734316) in do danes tudi pri blagajni gledališča Verdi. [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 048140497. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.30 -20.30 »Cars 2«; Dvorana 2: 17.40 - 20.40 »Transformers 3« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Le donne del 6o piano«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Cars 2«; 21.00 »13 assassini«. Dvorana 2: 17.20 - 20.30 »Transformers 3« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Cars 2« (digital 3D). Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »II ra-gazzo con la bicicletta«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 »L'ultimo dei templari«; 22.10 »I guardiani del destino«. M Izleti PD RUPA-PEČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Berlin in Kobenhavn od 22. do 28. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). 0 Prireditve ZDRUŽENJE FULVIO ZONCH prireja šesto izvedbo prireditve pod naslovom »Strofe dipinte di Jazz« danes, 7. julija, in v petek, 8. julija, ob 20. uri ter v soboto, 9. julija, ob 19.30 pri umetnih jezerih Fipsas v Tržaški ulici v Romansu. Ogled vseh predstav je brezplačen. Prireditev bo potekala tudi ob slabem vremenu; informacije na spletni strani www.liberatoriodarte.it. Prihod na prizorišče praznika (zgoraj); nastop združenega zbora iz Selc km. Tudi Selce na srečanju vseh Sel v Račjem selu Iz Selc sta prejšnjo soboto dva avtobusa odpotovala proti Račjemu selu pri Trebnjem, kjer je potekalo tradicionalno srečanje vseh Sel. Na avtobusih je bilo tudi številno predstavništvo društva Jadro in Združenja staršev iz Romjana, ki že več let sodelujeta pri pobudi, izleta pa sta se udeležila tudi pokrajinski svetnik Savio Cumin v imenu goriške pokrajine in ronški občinski odbornik Gianluca Masotti. V Račjem selu so se zvrstili pevski in glasbeni nastopi, skupaj pa sta nastopila tudi zbor Starši ensemble iz Romjana in pevska skupina združenja Costumi bi-siachi. Po prazniku so se udeleženci iz Selc odpravili še na ogled gradu Bogenšperk, kjer je živel Janez Vajkard Valvazor. Prihodnje leto bo podobno srečanje vseh Sel potekalo v Selcah, kjer ob tej priložnosti pričakujejo okrog 2.000 udeležencev. 103 vasi imajo v imenu besedo Selo, srečanje vseh Sel pa se navadno udeležujejo predstavništva kakih štiridesetih krajev. AŠKD KREMENJAK prireja od 8. do 10. julija v večnamenskem središču v Jam-ljah praznično prireditev »Diaton«. V petek, 8. julija, ob 20. uri bo turnir v bri-školi; v soboto, 9. julija, bodo med 9. in 18. uro plesne delavnice za plesalke in plesalce različnih starosti. Ob 18.30 bodo nastopi posameznih skupin. Ob 20.30 bo ples; za glasbo bodo poskrbeli Bandi-J, DJ Teddy Bear in DJ Niki. V nedeljo, 10. julija, ob 10. uri bo ex tempore za otroke; od 15.30 dalje bo potekal XV. zamejski festival za godce dia-tonične harmonike Diaton. Tekmovalci naj predstavijo dve skladbi. Vpisovanje bo potekalo med 14. uro in 15.30. Predvidene so denarne nagrade za vsako starostno kategorijo in pokal Alpe Adria Diaton 2011 za absolutnega zmagovalca. POLETNE PRIREDITVE V PALAČI CO-RONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici: v petek, 8. julija, ob 20. uri koncert s skupino Big Band z naslovom »Gone with the swing«. ä Koncerti V STOLNICI V GORICI bo danes, 7. julija, ob 21. uri nastop zborov iz Anglije, Srbije, Slovaške in Slovenije. DRUŽBA ROGOS z Blue Tattoo Music prireja ob predstavitvi nove cd plošče »Mehr als leben«, koncert skupine Faden piano trio v petek, 8. julija, ob 21. uri v centru Gradina v Doberdobu. Za-željena rezervacija mize; informacije na spletni strani www.riservanaturalegra- dina.com. □ Obvestila KRUT obvešča, da sedež v Trstu deluje s poletnim urnikom od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure (tel. 040-360072). RAZMEJITEV NASELJA - Občina So-vodnje obvešča, da so v register tehničnega urada občine, v skladu s 4. členom zakonodajnega odloka 285/92 »Novi cestnoprometni predpisi« in odloka predsednika republike št. 495/92 »Pravilnik o izvedbi novih cestnopro-metnih predpisov«, vpisani za trideset zaporednih dni: sklep občinskega odbora št. 59 z dne 04.07.2011; planime-trija razmejitve naselja. Vsakdo si lahko ogleda navedena dokumenta do 3. avgusta 2011. POLETJE V DANICI: do 15. julija bodo vsak torek in petek od 16. do 19. ure v prostorih SKC Danica na Vrhu potekala srečanja za otroke. V petek, 8. julija, bodo spoznavali svet odbojke. POLETNE DELAVNICE MAVRICA: Šč Melanie Klein v sodelovanju z občino Sovodnje potekajo do 22. julija za otroke od 3. do 10. leta starosti; vpisovanje in informacije po tel. 334-1243766 (Martina Šolc), vsak dan od 15. do 18. ure ali na goriškem sedežu Šč Melanie Klein v Sovodnjah, Ul. Pot na Roje 25, Peč, vsako soboto od 9. do 12. ure (www.melanieklein.com, solcmarti-na@gmail.com). AŠD SOVODNJ E vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 12. julija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovod-njah, Prvomajska ulica 120/A. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je s sklepom občinskega sveta št. 13 z dne 18. aprila 2011 bila sprejeta, v skladu s 63. členom D.Z. 05/2007, varianta št. 9 SRONA. Navedena varianta je v celoti vpisana v register občinskega tehničnega urada (urad je odprt javnosti ob ponedeljkih in petkih od 12. do 13. ure in ob sredah od 16. ure do 17.30) za obdobje tridesetih dni oziroma od 22. junija do 21. julija 2011. Obvestilo o vpisu v register je objavljeno v Uradni listini dežele št. 25 z dne 22. junija 2011. Med obdobjem deponiranja sklepa, lahko kdorkoli predloži občini svoje pripombe in/ali nasprotovanja. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481531733) bo do 29. avgusta odprta med 8. in 16. uro; za dopust bo knjižnica zaprta od 1. do 12. avgusta. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje od 28. avgusta do 7. septembra v Šmarjeških in Dolenjskih toplicah. Sprejema pa tudi prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8/b od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure ali po telefonu 0481530927. ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. 0 Mali oglasi PRODAJAM črno vino merlot. Tel. 048178066 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 7. julija 2011 15 GLOSA Kdaj bomo postali moderen narod? Jo2e Pirjevec V teh dneh mi misli stalno uhajaja v čas pred dvajsetimi leti, ko je bila Slovenija pod udarom JLA. Ker živim v večnadstropni hiši in ker smo takrat imeli, bog ve zakaj, radio v spodnjem nadstropju, televizor pa v zgornjem, smo neprestano tekali gor in dol po stopnicah, da enkrat prisluhnemo radijskim poročilom, drugič pa kakšni televizijski oddaji. Napetost je bila na višku, saj resnično ni bilo mogoče predvidevati, kako se bo sklenil spopad med slovenskimi teritorialci in JLA, v udarno moč katere nismo dvomili. Šele na začetku julija, ko je pod taktirko Evropske skupnosti prišlo do brionskega dogovora, ki je za tri mesece zamrznil situacijo v tem smislu, da se je vojska umaknila v kasarne, Slovenija pa odložila udejanjanje svoje suverenosti, smo si nekoliko oddahnili. Nad dogovorom, ki je bil dokaj kriptičen, sicer nismo bili navdušeni, predvsem ker nismo poznali zakulisnega sporazuma med slovenskimi in srbskimi politiki, da se bo JLA umaknila iz Slovenije, kar je bilo enako neformalnemu priznanju njene samostojnosti. To se je na začetku oktobra res zgodilo. Novica je prišla med sejo Slovenskega stalnega gledališča, kateremu sem takrat predsedoval. Jaz in še nekdo sva spontano zaploskala. Nihče drug. Med Primorci samostojna Slovenija pač ni imela veliko pristašev. Ali je bilo tisto ploskanje upravičeno? Po dvajsetih letih samostojnosti se to vprašanje samodejno postavlja skupaj z nostalgijo za Jugoslavijo, ki je ne gre zanikati. Kolikor mi gredo Srbi, Hrvati in drugi južni bratje pogosto tudi na živce, ne morem reči, da bi se čutil na tujem, če grem v Zagreb ali v Beograd. Sedemdeset let skupnega življenja je pač med nami ustvarilo vezi, ki jih ni mogoče kar tako odpisati, kljub zavesti, da je bila državna tvorba, v kalupu katere smo bili, zaradi svojih različnih zgodovinskih tradicij in miselnih navad preveč raznolika, da bi jo bilo mogoče brez prisile držati skupaj. Najprej prisile Karadordevičev, potem Titove. V imenu novih ideoloških vrednot je slednji skušal sicer premostiti notranjo razklanost države, a kot se je izkazalo po njegovi smrti, brez uspeha. V tem kontekstu je bila osamosvojitev Slovenije nujna, če smo hoteli živeti v demokraciji. Drugi izhod bi bila vojaška diktatura, ki pa bi verjetno ne mogla trajati dolgo in bi se - po mojem - sesula še na bolj travmatičen način, kakor se je Jugoslavija. Ko ugotavljam, da je bila samostojna Slovenija nujna, pa še ne mislim reči, da je dvajsetletna izkušnja, ki jo ima za sabo navdušujoča. Ni seveda mogoče zanikati, da smo v teh dveh desetletjih dosegli nekaj uspehov, saj spadamo, kot je omenil predsednik Danilo Tiirk na nedavni slovesnosti v Ljubljani, med trideset najbolj razvitih držav na svetu. Jaz sem bil dolgo še bolj optimističen, ker sem bil prepričan, da imamo vse intelektualne in civilizacijske možnosti, da se vključimo v kategorijo, v kateri so skandinavske države. Zadnje čase pa začenjam o tem dvomiti, saj ne morem spregledati dejstva, da nas v vzponu ovira težka zgodovinska hipoteka, ki je po osamosvojitvi nepričakovano udarila na dan. Gre za dediščino, vezano na klerikalizem Mahničevega tipa, ki je s svojimi totalitarnimi ambicijami gospodoval na Kranjskem že pred prvo svetovno vojno, pogojeval politično življenje Slovencev v Dravski banovini v obdobju med obema vojnama in ustvaril v ljubljanski škofiji razmere, ki so botrovale v času druge svetovne vojne kolaboracijo z Italijani in Nemci. Ta izkušnja, o kateri smo mislili, da jo je izbrisal čas, je po osamosvojitvi usodno zaznamovala politično življenje našega naroda. Nočem reči, da bi pri tem komunisti ne imeli svojih grehov, saj so s pokolom domobrancev leta 1945 zagrešili zločin, ki ga ni mogoče kar tako odpisati. Spomin na ta zločin, kakor tudi na tiste, ki so jih storili kolaboracioni-sti s svojo izdajo, bi moral sodobne Slovence združiti v složno odklanjanje vsake ideološke prenapetosti. Žalostno pa je, da ji prav nasprotno daje netiva, saj je očitno, da ga naša desnica izrablja v boju za oblast. Ne gre za pieteto do mrtvih, temveč za politično računico, katere zgovoren pokazatelj je naslednje (avtentično) razmišljanje: »Če bi partizani leta 1945 ne pobili domobrancev, bi danes imeli na deset tisoče volivcev več«. Dokler ne bomo premagali te miselnosti, ne bomo nikoli postali moderen narod. Amen. VREME OB KONCU TEDNA Z anticiklonom vročina in sopara Darko Bradassi Nad nami se krepi anticiklon, ki se mu bo v prihodnjih dneh pridružil v višjih slojih vse toplejši subtropski zrak. Ozračje se bo predvsem od jutrišnjega dne popolnoma umirilo in bo zato tudi v popoldanskih urah povečini prevladovalo sončno vreme. Še danes pa obstaja nekoliko večja možnost krajevnih popoldanskih neviht, ki bodo pogostejše v gorah in v predalpskem svetu, ni pa izključeno, da bo kakšen nevihtni oblak lahko zajel tudi ostale predele. Anticiklon se bo okrepil, toda naši kraji se bodo znašli na njegovem zahodnem robu. Proti nam bo pritekal vse toplejši in postopno bolj vlažen zrak. V prihodnjih dneh se bodo zvišale temperature, še občutneje pa se bo zaradi vse večje sopare povečal toplotni indeks. Na višini 1500 metrov v prostem ozračju pričakujemo najtoplejši zrak v tekočem letu, radiosonda iz Campoformida pri Vidmu bo v soboto in nedeljo predvidoma na tej višini namerila okrog 18 stopinj Celzija, morda še stopinjo več. Občutno se bo otoplilo tudi pri-zemlje, najvišje dnevne temperature bodo pri nas predvsem na Goriškem lahko presegale 33 stopinj Celzija, ni izključeno da se bo živo srebro ponekod lahko približalo 35 stopinjam Celzija. Tudi noči bodo občutno toplejše. Ob morju bo čez dan vročino nekoliko blažil morski veter. Vročina, ki prihaja, ne bo, kot kaže, ravno posebno dolgotrajna. Po sedanjih izgledih naj bi se postopno zaključila že sredi prihodnjega tedna. Po kalupu vremenskega dogajanja v zadnjih mesecih se bodo namreč tudi v bližnji prihodnosti vrstili višinske doline in višinski grebeni. Dolgotrajnejših solidnih anticiklonov tudi v bližnji in srednji prihodnosti ne bo, zato se bo poletje nadaljevalo z izmenično podobo. Kakorkoli že, kaže da se bo sredi prihodnjega tedna vreme spet prehodno poslabšalo in da bo največja vročina vsaj prehodno popustila. Ozračje bo ob prehodu atlantske višinske doline spet bolj nestanovitno in se bodo pojavljale občasne padavine, deloma plohe in nevihte. Možnost dolgotrajnejših vročinskih valov v bližnji in srednji prihodnosti ni ravno posebno velika in tudi ne smemo pozabiti, da je prvi manjši del najtoplejšega obdobja v letu že za nami. Danes bo dopoldne pretežno jasno, ponekod zmerno oblačno, v popoldanskih urah bo predvsem v goratih predelih in v predalpskem svetu več kopaste oblačnosti in bodo nastajale posamezne krajevne plohe in nevihte. Ob morju bo možnost najmanjša. Jutri bo povečini pretežno jasno, v popoldanskih urah bo predvsem v gorah lahko še nastala kakšna krajevna nevihta. V soboto in nedeljo bo pretežno jasno in vroče. Najvišje dnevne temperature bodo predvsem v krajih oddaljenih od morja do okrog 33 stopinj, ob morju bo kakšna stopinja manj. V ponedeljek se bo nadaljevalo podobno vreme, medtem ko v torek ali v sredo po vsej verjetnosti pričakujemo postopno poslabšanje. Na sliki: anticiklon se krepi NAGRADNA EKSKURZIJA PO SLOVENIJI Pot maturantov se bo jutri zaključila v Ljubljani Maturanti s slovenskih višjih in nižjih srednjih šol v Italiji, ki so v tem tednu na nagradni strokovni ekskurziji po Sloveniji, bodo svojo pot sklenili jutri v Ljubljani, kjer se bodo 40 maturantom in 3 profesorjem spremljevalcem na kosilu pridružili predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije, ki na izlet vabi, ter Zavoda RS za šolstvo, ki oblikuje program in v sodelovanju z izbrano turistično agencijo, letos je to »Street tour« iz Portoroža, skrbi tudi za izvedbo. Na slavnostnem kosilu pa bodo z maturanti tudi Loredana Guštin, Milena Padovan in Mihaela Pirih, ravnateljice slovenskih višjih srednjih šol v Gorici in v Trstu, ter vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem ravnateljstvu Tomaž Simčič. Maturantska ekskurzija je zadnja v nizu vrste strokovnih obiskov v minulem šolskem letu; na poti po Sloveniji so bili predvsem dijaki vseh slovenskih višjih srednjih, poleg njih pa tudi vsi pe-tošolci od Milj do Špetra ter izbrani mali maturanti z nižjih srednjih šol. Za pripravo in koordinacijo skrbi Andreja Duhovnik Antoni, svetovalka za slovenske šole v Italiji na Zavodu RS za šolstvo, pri sami izvedbi pa sodeluje tudi vrsta učiteljev in profesorjev spremljevalcev, ki se jim slovensko šolsko ministrstvo in Zavod RS za šolstvo zahvaljujeta za njihovo sodelovanje. ZGODOVINA - Razstava v Pavlovi hiši v Potrni na Štajerskem O likovnem ustvarjanju Slovencev v italijanskih koncentracijskih taboriščih V Pavlovi hiši (na posnetku) v vasici Potrna na avstrijskem Štajerskem (v njej je tudi sedež organizacije štajerskih Slovencev Člen 7) so v soboto odprli razstavo 'Fašizem in Slovenci - izbrane podobe'. Razstava predstavlja izbor likovnih del iz zbirke Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ki ilustrirajo slovensko-itali-janska razmerja v času fašizma in njihove odmeve. V italijanskih taboriščih (Gonars, Renicci, Padova, Monigo, Visco in druga) se je zbralo nenavadno veliko slovenskih likovnih ustvarjalcev. V nasprotju z režimom v nemških koncentracijskih taboriščih je bilo v italijanskih taboriščih ustvarjanje dovoljeno. Razstava bo odprta do 24. septembra. PISMA UREDNIŠTVU Strešice in osebni dokumenti Spoštovano uredništvo, glede na torkovo poročilo o problematiki strešic na osebnih dokumentih bi želel opozoriti, da priložena razpredelnica odloka ministra Brunette (številka 56 z dne 9. 3. 2009) vsebuje vse možne šumnike in torej tudi črke č, š in ž. Ta dekret tudi na podlagi zakona 482 iz leta 1999 omogoča in normira vnos v vsedržavno informatsko mrežo vseh imen in priimkov s strešico. Na podlagi tega naj bi prav v tem času tudi dokončno rešili problem pravilnega pisanja imen in priimkov v vseh dokumentih od zdravstvenih izkaznic do vozniških dovolenj itd. Tako krovni organizaciji kot sen. Budin prej in sen. Blažina sedaj so temu pomebnemu problemu posvetili veliko pozornost in se velikokrat sestali z odgovornimi na pristojnih ministrstvih ter pri agenciji za prihodke. To vprašanje, ki zaobjema številne kompleksne zadeve o katerih je Primorski večkrat pisal, bo torej dobilo svoj pozitivni epilog prav v teh mesecih. Gotovo pa je naprezanje vsakega posameznika vse- lej izredno dragoceno in pomembno, zato da javna uprava neposredno čuti nelagodje in ogorčenost državljanov. Livio Semolič Razstava v slovenskem parlamentu Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika V zvezi s pismom uredništvu Igorja Komela, objavljenem v vašem dnevniku 5. julija 2011 pod naslovom Zavajajoča razstava v slovenskem parlamentu, v katerem pisec zatrjuje, da je za razstavni pano, namenjen Slovencem v Italiji, gradivo »samovoljno pripravila in posredovala izključno Goriška Mohorjeva družba«, želimo pojasniti, da je Goriška Mohorjeva družba samo dovolila objavo fotografskega gradiva iz knjige Samostojna Slovenija bodi pozdravljena, ki jo je pred kratkim izdala. Goriška Mohorjeva družba 1 6 Četrtek, 7. julija 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOŠARKA - Pomembna okrepitev za Jadran Daniel Batich se po šestih sezonah vrača v slovenski klub »Želel sem igrati z Borutom Banom«- Oberdan odhaja - Iščejo še visokega igralca Za košarkarski Jadran bo v prihodnji sezoni igral tudi tržaški Slovenec Daniel Batich. Za združeno ekipo predstavlja veliko okrepitev in injekcijo navdušenja za celoten Jadranov tabor. »Da nam je uspelo pridobiti mladega, kakovostnega, povrhu slovenskega igralca, ki je v zadnjih sezonah igral v višjih ligah, to je za nas eno največjih zadoščenj zadnjih desetih let,« je zadovoljstvo potrdil Jadranov športni vodja Sandi Rauber in k temu dodal še: »Danielje za nas velika tehnična pridobitev, po pogovoru z njim pa lahko rečem, da tudi osebnostna, saj po mentaliteti precej izstopa v primerjavi z nekaterimi drugimi igralci.« Čeprav bo decembra dopolnil šele 23 let, ima Daniel (po izvoru je borovec) za sabo že zelo pomembno športno pot. V zadnjih šestih sezonah je vedno igral na ravni druge lige. Dve leti v B1-ligi (Trst in Gorica) in štiri v B2-ligi: eno leto na Siciliji in zadnje tri sezone s Falconstarjem v Tržiču skupaj z Janom Budinom. Prav v Tržiču je pokazal največji napredek. Toda med poletjem so se v Tržiču odločili, da bodo sestavili moštvo izključno s profesionalci in ker je Daniel dobil službo v Trstu, ni več prišel v po-štev za igranje v tem društvu. »Imel sem še nekaj ponudb, od katerih je bila najresnejša ponudba videmskega NBU, ki bo, kot so mi zagotovili sprejet v B2-ligo, vendar nisem želel oditi tako daleč. Ja-dranovi argumenti so bili prepričljivi. Zelo si želim igrati s prijateljem Borutom Banom, v ekipi bo tudi moj mlajši brat Mattia, vse ja-dranovce prav dobro poznam in se z njimi tudi zunaj igrišča počutim v prijetni družbi. Tudi trenerja Vatovca zelo cenim. Bil je moj trener pri Boru v C2-ligi, vem kako dela in mi je njegov slog všeč,« je povedal Daniel, dodal pa je tudi, da si po tolikih letih igranja v dru- Batichev nastop v Kontovelovem dresu ob 50-letnici ŠK Kras je bil znanilec vrnitve tržaškega košarkarja v slovenski klub '4 K "i to Š r s.7%, . ■ ' t kroma gih okoljih želi po svoji moči prispevati k uspehom zamejske košarke. »Klapa je pri Jadranu prava, ekipa je dobra, upam, da bomo znali navdušiti publiko in da bom k temu prispeval tudi sam,« je še povedal. Sestop v nižjo ligo ne doživlja kot športni poraz. »Še vedno imam svoje košarkarske ambicije, toda zavedam se tudi, da od košarke ne bom živel, zdaj pa imam tudi službo,« trezno razmišlja Batich, ki živi zdaj na Proseku. Z Batichevim prihodom je ekipa za prihodnjo sezono že skoraj dokončno sestavljena. V njej so, kot piše v tiskovnem sporočilu ŠZ Jadran, potrjeni Franco, Slavec, Ma-rusič, Malalan, Ban, Bernetič in Škerl, želeli pa bi obdržati Floridana (igralec Azzurre), v ekipo pa so, kot rečeno, vključili tudi Da-nielovega brata Matijo. Kot je zapisano v sporočilu društva bi se članom lahko pridružil še kak mladinec, predsednik Adriano Sossi pa je povedal, da razmišljajo le o domačih igralcih.Jadran zapuščata Cohen in Tommasini, ki ju je društvo pohvalilo za »športni in človeški doprinos« ekipi, a tudi dolgoletni kapetan Dean Oberdan, ki mu je bila ponujena vlogo trenerjevega pomočnika, a se je odločil, da bo še igral v nižjih ligah, zaradi česar bo to vlogo (že deseto leto zapored!) še naprej odigral Eriberto Dellisanti. Piko na »i« bi lahko zdaj predstavljal le še prihod enega visokega igralca. »Želimo privabiti v ekipo kakovostnega igralca,« je povedal Rauber. Evidentiranih je že nekaj imen. A. Koren Tiskovno sporočilo ŠD Jadran na www.primorski.eu SLOVENIJA Gašper Vidmar ne gre na EP LJUBLJANA - Nekaj dni pred zborom moške članske košarkarske reprezentance, ki bo s pripravami za letošnje evropsko prvenstvo v Litvi začela 10. julija, je postalo jasno, da na zaključnem turnirju stare celine zaradi poškodbe ne bo nastopil center Gašper Vidmar. Član turškega Fenerbahčeja si je 14. novembra lani na tekmi z moštvom Medical Park strgal križne kolenske vezi, zaradi česar do danes še ni mogel stopiti na parket. Je pa selektor Božidar Malj-kovic za prvi teden priprav namesto Sama Udriha dodatno vpoklical Dina Murica, v tej sezoni prav tako težje poškodovanega igralca Uniona Olimpije Selektor ga bo dodatno preizkusil v Kranjski Gori, medtem ko se bo Udrih izbrani vrsti pridružil na Ptuju, saj mu je štab reprezentance dovolil, da se udeleži poroke svojega brata, Bena Udriha, s katere se bo vrnil 18. julija. ROKOMET - Slovenija bo od tekmovalne sezone 2012/13 dalje v elitni evropski ligi prvakov znova imela dva predstavnika. OLIMPIZEM ZOI 2018 bo gostil Pjeongčang DURBAN - Mednarodni olimpijski komite (Mok) je na zasedanju generalne skupščine v južnoafriškem Durbanu izbral prireditelja zimskih olimpijskih iger leta 2018. Igre XXIII. olimpiade bo gostil južno-korejski Pjeongčang, ki je v glasovanju gladko premagal nemški München in francoski An-necy.Korejski kandidat je za zmago v prvem krogu dobil večino glasov (63) od 95 prisotnih delegatov, kar je pomenilo, da prvič po letu 1995, ko je Salt Lake City uspešno kandidiral za igre leta 2002, ni bilo glasovanja v drugem ali tretjem krogu. Nemški kandidaturi so namenili 25 glasov, francoski pa zgolj sedem. Korejci so doslej neuspešno kandidirali za igre v letih 2010 in 2014. Pjeongčang bo prvi neja-ponski prireditelj zimskih iger v Aziji; Japonska je gostila ZOI dvakrat, leta 1972 in 1998. Korejska delegacija, igre so pripravili s sloganom Nova obzorja, je po razglasitvi zmagovalca začela prešerno slaviti. Zmaga je za to državo pomembna ne le zaradi športnega vidika, temveč tudi gospodarskega, saj želijo na račun iger širše območja Pjeongčan-ga spremeniti v privlačno zimsko turistično področje. Glasovanje Moka je tako potrdilo tihega favorita, potem ko so na prejšnjih dveh člani krovne športne organizacije morda nekoliko presenetljivo odločili v korist Sočija (za zimske igre leta 2014) ter Ria de Ja-neira (za letne igre 2016). NOGOMET Italija -Slovenija bo v Firencah LJUBLJANA - Povratna tekma kvalifikacij za Euro 2012 med Italijo in Slovenijo bo 6. septembra v Firencah, je določila italijanska nogometna zveza. Kot možna prizorišča te tekme so bili v javnosti najbolj izpostavljeni Bari, Neapelj, Genova in Torino, FIGC pa je odločil, da bo Slovenija gostovala na stadionu Artemio Franchi v Firencah. Stadion sprejme 46.000 gledalcev, je večinoma nepokrit (pokrita je le glavna tribuna) in je bil prenovljen pred svetovnim prvenstvom 1990. Medtem ko so najbolj goreči navijači slovenske reprezentance že iskali najugodnejše opcije za ogled tekme v Bariju, je FIGC pred dnevi sporočila, da bo na nekoliko večjem stadionu San Nicola, kjer domuje nogometni klub Bari, Italija odigrala prijateljsko tekmo s Španijo. Italijanska reprezentanca sicer redko igra v Firencah. Med leti 1982 in 2006 so tam odigrali le eno tekmo, prijateljsko z Mehiko leta 1993, od 2006 pa so tam premagali še Nemčijo (4:1) in Belgijo (3:1). Zadnjo tekmo na stadionu Artemio Franchi so odigrali 7. septembra 2010, ko so v kvalifikacijah za Euro 2012 odpravili Ferske otoke s 5:0, sedanji selektor Cesare Prandelli pa je na stadionu preživel pet let kot trener Fiorentine. KOLESARSTVO - Na dirki po Franciji Konec za Brajkoviča Najboljši slovenski kolesar po grdem padcu v bolnišnici - Onesvestil se je dvakrat - 5. etapo osvojil Cavendish LJUBLJANA - Slovenski kolesar Jani Brajkovič (RadioShack) je imel na letošnji dirki po Franciji velike ambicije. Ze nekaj let velja za najboljšega slovenskega kolesarja, takega, ki se na velikih etapnih dirkah lahko boriri za sam vrh. Letos se mu je ponujala izjemna priložnost: v ameriškem moštvu RadioShack je dobil status enega od ka-petanov. Za cilj si je zadal uvrstitev med prvih deset, žal pa se mu želja ne bo uresničila. V peti etapi od Carhaixa do Cap Frehela je grdo padel, po padcu pa je že končal letošnji nastop na Touru. 27-letnemu Slovenskemu kolesarju je 92 km pred ciljem kolo zdrsnilo na beli črti, nato pa je trčil z Nizozemcem Robertom Gesinkom in grdo padel. Nekaj časa je negibno ležal na tleh, s pomočjo zdravniške službe se mu je uspelo postaviti na noge, vendar se je hitro znova zgrudil na tla. Utrpel je odrgnine na levi strani telesa in po obrazu, s povito glavo pa so ga z reševalnim vozilom odpeljali v najbližjo bolnišnico, vendar naj bi njegovo zdravstveno stanje ne bilo zaskrbljujoče. Sicer je 5. etapo osvojil Avstralec Mark Cavendish, rumena majica vodilnega pa je še vedno na ramenih Norvežana Thora Hushovda (Garmin). Kakšnih pet kilometrov pred ciljem sta najprej tekmece skušala streti Francoza Jeremy Roy (FDJ) in Thomas Voec-kler (Europcar), s silovitim napadom pa je nato samostojno poskušal Voeckler, kar se mu ni izšlo. Na čelo glavnine se je postavil Nemec Danilo Hondo (Lampre), dva kilometra pred ciljem pa je poskušal še Avstralec Matthew Goos (HTC), toda glavnina je imela pripravljen odgo- Gašpar Vidmar med lanskim svetovnim prvenstvom v Turčiji ansa vor. Vse je kazalo na boj najboljših sprinterjev, svoje sprinterske sposobnosti pa je najbolje unovčil Avstralec Cavendish, ki je slavil pred Gilbertom in Ro-jasom. Rumena majica ostaja pri Hus-hovdu, Cadel Evans (BMC) ima na drugem mestu le sekundo zaostanka, Frank Schleck (Leopard) na tretjem mestu pa zaostaja štiri sekunde. V vrstah ameriške ekipe RadioS-hack, je poleg Brajkoviča padel tudi Američan Levi Leipheimer. Na tleh pa se je znašel tudi danski državni prvak Nicki Soerensen, ki se je 80 km pred ciljem zapletel z motornim kolesom, med «padlimi» kolesarji so se znašli tudi Španec Alberto Contador, Britanec Bradley Wiggins (Sky), ki se je zapletel s Francozom Sylvainom Chavanelom (Quick Step) in Belgijec Tom Boonen, ki se je zapletel z moštvenim kolegom Gertom Steegman-som (oba Quick Step). Vsi še tekmujejo. KOŠARKA Gašper Vidmar ne gre na EP GENOVA - V krogih vaterpo-listov v Italiji močno odmeva novica, da bo Pro Recco, najboljši italijanski klub sodeloval v letošnji Jadranski ligi, v kateri nastopajo moštva iz Hrvaške, Črne gore in Slovenije, vključno s Koprom. Uradna predstavitev letošnje lige, ki je najmočnejša na svetu, bo jutri v Zagrebu, vključitev Pro Recca, šestkratnega evropskega prvaka, pa predstavlja zanjo veliko in odmevno pridobitev. »Za nas je vabilo v to ligo velika čast, omogočilo pa nam bo, da bomo igrali več tekem na visoki ravni,« je povedal trener ligurij-skega kluba Pino Porzio, ki je tudi zagotovil, da istočasno igranje v več ligah, za Pro Recco ne bo problem. »Imamo igralce za dve ekipi. ATLETIKA - Marija Šestak (Mass) je na mitingu v Mariboru v troskoku skočila 14,16 m. Barbara Špiler (Brežice), mladinska svetovna podprvakinja, je izboljšala svoj skoraj dve leti star slovenski rekord v metu kladiva (66,55 m). KRIZE NI - Združenje teniških poklicnih igralcev (ATP) načrtuje, da se bo denarni sklad na turnirjih v naslednjih treh letih povečal za skoraj 30 odstotkov. / ŠPORT Četrtek, 7. julija 2011 17 NOGOMET - Vložena prošnja za ločitev Zarje Gaje ni več! Robert Kalc: »Ni bilo več pogojev za sodelovanje« - Stani Kalc:»Nihče nas ni obvestil« Nogometnega kluba Zarja Gaja 1997, kot kaže, ni več. V času, ko se v športu veliko govori o združitvah in racionalizaciji, se nekateri ločujejo. Na vzhodnem Krasu je po štirinajstih letih propadel nogometni klub, ki je bil v zamejskem športu marsikomu za zgled. Do razporoke med vzhodno-kraškima društvoma je prišlo prejšnji teden, vest pa je pricurljala na dan šele v torek zvečer. Kot piše v uradnem komunikeju (številka 1, 1. julija 2011, na sliki desno) deželne nogometne zveze so predstavniki Zarje vložili prošnjo in zaprosili za zamenjavo imena iz ND Zarja Gaja v ŠD Zarja. Končno besedo bo imela državna nogometna zveza LND v Rimu, odgovor pa bo znan - kot nam je povedal letošnji športni vodja Zarje Gaje Robert Kalc - konec tedna ali najkasneje v ponedeljek. »To smo storili zato, da bi rešili 2. amatersko ligo, drugače bi morali začeti iz 3. AL. Prošnjo smo vložili, potem ko nam je dal zeleno luč odbor Zarje Gaje,« je zatrdil Kalc. Rok za vpis v amaterska prvenstva zapade 16. julija, ob 12. uri. Zakaj pa je po 14 letih skupne poti prišlo do ločitve? Robert Kale, ki je tudi odbornik Zarje, je tako utemeljil odločitev: »Po številnih sestankih in enomesečnem pogajanju smo prišli do zaključka, da ni več pogojev za nadaljnje sodelovanje. Zarja Gaja je letošnjo sezono končala z dolgovi, ki jih je treba čimprej poravnati. Določeni sponzorji so se žal zaradi krize umaknili, tako da smo ostali brez obljubljenih sredstev. V statutu piše, da morata matični društvi Zarja in Gaja združeni ekipi zagotoviti določeno vsoto denarja. Tako pa žal ni bilo«. Nekdanji predsednik Mirijan Žagar je bil med ustanovitelji ND Zarja Gaja: »Žal mi je, da je prišlo do ločitve. Od samega začetka sem verjel v ta projekt. Takrat je bila to velika in pogumna poteza. Velik korak naprej za naš šport. Zarja Gaja je nekaj sezon delovala samostojno in ni potrebovala pomoči matičnih klubov. Zaradi krize in pomanjka- prej do novice www.primorski.eu1 Od leve: odbornik Zarje in letošnji športni vodja Zarje Gaje Robert Kalc, predsednik Gaje Stanislav Kalc in odbornik Zarje Mirijan Žagar kroma nja sponzorjev pa sta morali priskočiti na pomoč matični društvi. Nekateri se niso držali dogovorov. Prva naloga bo, da čimprej poravnamo dolg in nato upam, da se bo stvar normalizirala. Škoda bi bilo, da bi na vzhodnem Krasu zamrla nogometna dejavnost.« Presenetljivo je, da so v taboru Gaje zatrdili, da o pobudi Zarje za ločitev niso vedeli ničesar. »Uradno mi ni nihče povedal, da so vložili prošnjo. Žal o tem niso vedeli niti nekateri predstavniki Gaje v odboru Zarje Gaje. Tako o združitvi kot o ločitvi morata odločati oba partnerja. Za to je ponavadi pristojen občni zbor, ki pa ga ni nihče sklical. Brez občnega zbora se torej ne more ukrepati. Tako početje je celo nelegalno. Živimo v demokratični in pravni državi. Lahko bi se celo obrnili do pravne službe,« je zagrozil predsednik Gaje Stanislav Kale, ki je bil leta 1997 prav tako med ustanovitelji združene ekipe. Drugi predstavniki gropajsko-padriške-ga društva, s katerimi smo se pogovorili, niso hoteli dajati izjav. Zmeda je torej precejšnja. Pred nekaj sezonami se je že šu-šljalo o tem, da bi lahko prišlo do ločitve, nato pa so se vode umirile. Zarja Gaja je bila ustanovljena pred sezono 1997/98, v kateri je združena ekipa igra- 1.1.7. DOMANDE di Fusione. Cambi Denominazione e Sede Sociale Si rende noto che sono pervenute le domande sotto evidenziate che sono state inviate alla F.I.G.C. per quanto di competenza: Fusione: Matr. 68389 FINCANTIERI CALCIO A.S.D. e in A.S.D. U. FINCANTIERI MONFALCONE Matr. 640008 A.C. MONFALCONE Cambio Denominazione Sociale Matr. 640193 A.S.D. ADRIATICA FUTSAL CLUB in A.S.D. CALCIO A 5 ADRIATICA Matr. 24230 A.S.D. PAGNACCO in A.S.D. SPECIAL SALD PAGNACCO Matr. 640051 ND. AC. ZARJA GAJA1997 in A.S.D. CSD ZARJA Matr. 56000 A.C. VILLANOVA In A.S.D. VILLANOVA la v prvenstvu promocijske lige. Nato je Zarja Gaja napredovala celo v elitno ligo, sledila je »kriza«: najprej izpad v promocijsko ligo in nato odpoved 1. AL ter vpis v 2. AL, v kateri so rumeno-modri nastopali izključno z domačimi igralci. Ekipa je tudi izpadla v 3. AL in se po eni sezoni vrnila v 2. AL, v kateri je nastopala tudi v zadnji sezoni. Na samem začetku so rumeno-modri nekaj sezon igrali na Padričah. Ko so v Bazovici prenovili športni center, pa se je moštvo preselilo na bazovsko zelenico. Zarja Gaja je bila v zadnjih sezonah, ko so se na vzhodnem Krasu odločili, da nastopajo zgolj z domačimi nogometa- ši, čeprav le v 2. AL, za marsikoga zgled. Doslej je bil to edini uspešni poskus združitve dveh ekip. Ob igrišču se je na vsaki tekmi zbiralo precejšnje število ljudi. Vzdušje na tekmah, tudi po porazih, je bilo vsakič vedro. Kateri scenarij se odpira za prihodnjo sezono? Zarja naj bi obdržala 2. amatersko ligo. »Pogojnik je obvezen, saj obstaja tudi možnost, da bi morali začeti iz 3. AL. Zadnjo besedo bo pri tem imela deželna nogometna zveza. Spremenilo se bo torej le ime. V moštvu ne bo večjih sprememb,« je obrazložil Robert Kalc. Jan Grgič NOGOMET NA MIVKI Znani so nasprotniki Leghissove Italije Italijanska reprezentanca na mivki, s katero igra tudi slovenski nogometaš Michele Leghissa, bo na svetovnem prvenstvu FIFA, ki bo od 1. do 11. septembra v Ravenni, v skupini 1 igrala proti Iranu, Švici in Senegalu. NOGOMET 7:7 V Trebčah zmagali »brivci« V Trebčah se je prejšnji konec tedna končal Kraški turnir v malem nogometu, ki ga je v okviru vaškega praznika priredil Primorec in ki se ga je udeležilo šest ekip. Zmagala je ekipa Salone Salvatore, ki je v finalu s 3:1 premagala Ediltecnico, ogrodje katere so sestavljali igralci Zarje/Gaje. Tretje mesto je osvojil CMG, ki je odpravil moštvo Californie s 7:4. Najboljši strelec turnirja je bil Ti-ziano Puzzer, najboljši igralec Marko Kočič, najboljši vratar Manuel Zuppin, najboljši igralec finala pa Matej Bernetič. KOLESARSTVO 4. mesto za Grisonicha Nekaj Devinovih kolesarjev je v kraju Frisanco pri Pordenonu nastopilo na dirki za pokal Cerchi bollenti v priredbi kluba X team Piero Bicza. Proga je bila zelo zahtevna, saj so bili strmi vzponi, spusti pa so bili zaradi ogromnih količin blata kar nevarni. Proga je bila dolga devet kilometrov. Naraščajnik Piermarco Grisonich se je uvrstil na 4. mesto, Alberto Di Giorgio ter mladinec Peter Sossi pa dirke nista dokončala zaradi tehnične okvare. Na Padričah šola MTB Jutri bodo v športnem centru na Pa-dričah, od 18. do 21. ure (v okviru vaškega praznika ŠZ Gaja) organizirali šolo gorskega kolesarstva. Instruktorji bodo otrokom od 5. do 12. leta starosti prikazali razne veščine in jih bodo skušali približati temu športu. NAMIZNI TENIS Tudi dve tretji mesti Ana Bržan je na letošnjem državnem prvenstvu v Riminiju, poleg nastopa v 1. kategoriji, kot smo že poročali, v 2. kategoriji osvojila dve tretji mesti. Med posameznicami je v četrtfinalu premagala mladinsko in člansko reprezentantko Deboro Vivarelli, ki je bila glavni favorit za prvo mesto. Bržano-va je tretje mesto osvojila tudi v dvojicah skupno s Francesco Avesani. PLANINSKI SVET Dolomiti: vzpon na Mulaz v skupini San Martino Predzadnjo soboto in nedeljo v juliju je predviden društveni izlet v Dolomite in sicer v skupino Pale di San Martino. Gora je v severozahodnem delu skupine , ki je na meji med deželo Veneto in Tridentinsko. Zaradi rezervacije prenočišča in organizacije prevoza je rok za prijave samo še danes med 19. in 20. uro na sedežu društva. Ob 20. uri bo sestanek, prav tako na sedežu društva, s člani, ki so se ali se bodo še danes prijavili. Odhod je predviden v soboto dopoldne. Prenočevanje v planinski koči Bottar na višini okrog 1600 metrov (hoje do koče je okrog ena ura). Vne-deljo vzpon po označeni planinski poti do zavetišča Mulaz in nato do istoimenskega vrha ter sestop (skupaj okrog 7 ur) in povratek v Gorico. Danes bo na društvenem sedežu mogoče poravnati tudi članarino in zavarovalnino. Goriški planinci na najvišjem vrhu Balkana Izlet v Bolgarijo, ki ga je SPDG priredilo ob stoletnici društva je v celoti uspel. V nedeljo 3. julija zvečer so se udeleženci s turističnim avtobusom pripeljali v Gorico in tako sklenili devetdnevno potovanje planinsko in kulturniško obarvano. V celoti so opravili tako planinski del, kakor tudi ogled kul-ruenih in drugih zanimivosti v deželi, ki ostaja v mnogočem neznanka, a jo je vredno obiskati. Skoraj vsi udeleženci izleta so se povzpeli na Vitošo, goro nad Sofijo, sredi tedna obiskali (v zimskih razmerah) najvišji vrh Balkana 2925 metrov visoko Musalo in zatem še nekaj metrov nižji Vihren, v sprejemljivejših vremenskih razmerah. O lepem izletu, ki smo ga v društvu pripravili v sodelovanju s turistično agencijo Alpetour, bomo obširneje poročali. S SK Devin na Mali Golak Planinski odsek SK Devin prireja v nedeljo, 17.julija 2011 pohod na Mali Golak, najvišji vrh Gola-kov in Trnovskega gozda. Pohod je primeren za vse in tudi za otro-ke.Start iz Nabrežine ob 8.30. Informacije in prijave na in-fo@skdevin.it ali na tel. št. 334 9772080 (Aljoša). ODBOJKA - Trofeja dežel v Piemontu Napredek fantov FJK Dvanajsto mesto je uspeh - V izbrani vrsti so igrali tudi trije člani ŠZ Olympia - Pohvale drugih Dvanajsto mesto, ki ga je moška deželna mladinska reprezentanca do 16 let, dosegla na letošnji odbojkarski Trofeji dežel v Turinu, predstavlja uspeh, če vemo, da se je ekipa naše dežele v preteklih letih skoraj vedno znašla blizu repa lestvice 21 dežel. Andrej Vogrič, ki je bil kot odbornik član uradne delegacije FJK v nekdanji italijanski prestolnici, je povedal, da je bila izbrana vrsta deležna številnih pohval zaradi igre in napredka v njej. Igralci, ki so letos sestavljali reprezentanco FJK, so vsi člani ekipe Club regione, ki je v minuli sezoni nastopala v deželni D-ligi pod direktnim okriljem zveze. Igranje v za tako mlade fante zahtevnejši ligi (federacija je za mladinski moški pogon FJK najela tudi uglednega trenerja Cavasina iz Veneta) je prispevalo k večji tehnični teži in ui-granosti ekipe. Žal so po uvrstitvi med Top 12 fantje nekoliko zatajili. V polfi-nalni fazi so gladko izgubili proti kasnejšemu prvaku Venetu in Laciju. Nasprotnika sta bila močnejša, lahko pa bi v tekmah za uvrstitve od 9. do 12. mesta premagali ne ravno nepremagljivi reprezentanci Tridentinske in Sicilije. »Obračun je vsekakor pozitiven,« je dejal Vogrič, ki se veseli tudi kot odbornik ŠZ Olympia, saj so bili v izbrani vrsti kar trije mladinci njegovega dru- Samuel Princi, Marcello Palazzo in Jernej Terpin v dresu FJK štva. »Marcello Palazzo je bil član začetne šesterke, Samuel Princi je stopil na igrišče skoraj v vsakem setu, Jernej Ter-pin pa je igral manj kot ostala dva in pod svojimi sposobnostmi,« je ocenil Vogrič. Turnir so, kot vsako leto, podrobneje spremljali tudi člani državnega strokovnega štaba, na čelu s selektorjem članske reprezentance Berrutom. Po koncu trofeje so kar štiri reprezentan-te FJK (Tržačane Piera Allescha od Trie- stine volley, Andreo Bulfona in Marca Norbeda od Cosellija ter Furlana Lorenza Codarina od društva Volleybas) povabili na pregledne treninge za državno kadetsko reprezentanco. Enako uvrstitev kot fantje so dosegla dekleta, kar pa je zanje neuspeh. Lani so bile pete, v preteklih letih pa včasih še boljše. V ženski izbrani vrsti do 15 let ni bilo igralk slovenskih društev. 1 8 Četrtek, 7. julija 2011 ŠPORT ŠZ JUVENTINA - Nogometni kamp\^ V Štandrežu tudi jezikovni kotiček Na nogometnem kampu Juventine v Štandrežu se niso dolgočasili. Okrog 45 otrok se je po štandreški nogometni zelenici podilo celih deset dni. Toliko je namreč trajal celodnevni kamp, ki ga tretje leto zapored organizira Juventina. Mlade nogometaše so trenirali Luciano Colenz, Gianfranco Vecchiato in Davide Marega, ki so jim pomagali Nikol Kerpan, Eric Iansig in Federico Famea. Poleg nogometa so »kempovci« imeli na razpolago še celo vrsto drugih dejavnosti: igrali so priljubljeni nogo-met-tenis, odbojko, namizni nogomet, karte in raznorazne družabne igre, v prvi vrsti Človek, ne jezi se. Najbolj pa so se otroci zabavali v bazenih. Juventinini odborniki so jih ob igrišču postavili kar tri. Na kosilo sta poskrbeli vaščanki gospe Ema in Eda, ki sta - kot nam je povedala koordinatorka kempa Maja Peterin - skuhali res okusno hrano: »Kot v restavraciji«. Po kosilu so bile na vrsti lekcije slovenščine in angleščine. »Nikol Kerpan je mlade nogometaše italijanske narodnosti učila slovenske nogometne izraze. Vsi skupaj pa so nato vse skupaj ponovili v angleščini. Vsi so pozorno poslušali in se tako naučili marsikaj novega,« je dejala Peterinova. Zadnji dan kempa, pred skupno večerjo, so organizirali nogometne tekme med starši, otroci in Juventininimi odborniki. »Tako smo tudi uradno končali letošnjo sezono. Kemp je bil uspešen in ga bomo v prihodnji sezoni znova priredili,« je še dodala od-bornica Maja Peterin. ŠZ SOČA - Odbojkarski kamp^ Skrb za slovensko terminologijo Odbojkarskega tedna, ki ga je Športno združenje Soča organiziralo takoj po koncu šolskega leta, se je udeležilo 25 deklet in fantov od 6. do 13. leta starosti, največ jih je bilo z Vrha in Doberdoba. Nekateri so že prej redno vadili v sklopu društvenih skupin drugi pa so se odbojki približali prvič. V akcijo uvajanja otrok v skrivnosti odbojkarske igre so sodelovali mnogi odborniki in člani društva, predvsem dekleta mladinske ekipe, vodja projekta pa je bil društveni trener in dolgoletni vrhunski odbojkar in prvi kapetan reprezentance Slovenije Andrej Berdon. Celotedenska vadba je potekala v jutranjih urah, poudarek pa je bil na motoriki in vadbi z žogo. Vadbena dejavnost je bila razdeljena več sklopov. Od 7.30 do 8.30 je potekal sprejem otrok, ki so z mladimi spremljevalkami kampa vadili z žogo in pripraili opremo za »pravo« vadbo. Od 8.30 do 10.30 je potekal prvi del treninga, ki ga je trener namenil koordinaciji in tehniki gibanja z žogo. Sledil je polurni premor, med katerim je bila na vrsti zaslužena malica. Ob 11. uri je bil na vrsti drugi del treninga, ki je potekal izključno z žogo. Na vrsti je bilo učenje osnov z žogo in igre ob mreži. Posebno skrb je Berdon namenjal slovenščini in slovenski strokovni terminologiji. Tečajniki so tudi prejeli spominsko majico z društvenim logom in logom ZSŠDI. Odgovorni odborniki projekta so bili predsednik društva Fabio Tommasi, odbornika Peter Černic in Štefan Cotič, spremljevalci pa so bili Matej Juren, Ivana Cotič, Anja Černic, Ester Berlot, Mihaela De-vetak, Sara Devetak, Federica Malic, Petra Mosetti, Alessia Peressini in Karol Paulin. ŠD KONTOVEL IN ŠD POLET K morju pri Čupah in likovni natečaj V Prosvetnem domu na Opčinah se je na košarkarskem kampu Kontovela in Poleta v dveh izmenah zvrstilo kar 81 otrok. Koordinatorju Andreju Vremcu in trenerjem Marini Brollo, Eriku Picciniju in Damjanu Košuti so pomagali še Jana Croselli, Tadjan Škerl in Matija Batich. Otroci so na Op-činah vadili košarkarske elemente in osnovno motoriko. »Letos so si otroci zaželeli več košarke. Vadili smo osnovne elemente in igrali tudi številne tekmice. To pa še ne pomeni, da se nismo ukvarjali tudi z drugimi dejavnostmi. Organizirali smo raznorazne poligone in sprehode. Največja atrakcija je bil vsekakor 'biljardin' (namizni nogomet), ki je bil skoraj vedno zaseden,« je povedal Andrej Vremec. »Kempovci« so se dvakrat odpeljali tudi na morje k nabrežinskim Čupam. »Otroci so se tam še posebno zabavali, saj so skakali v vodo s pomola. Bilo je precej živahno,« je še dodal Vremec. Tudi letos so na kampu organizirali likovni ex-tempore. Otroci so veliko risali in pripravili številne izdelke (več kot sto), ki jih je nato pregledala in ocenila posebna komisija. Izbrali so pet finalistov in nato imenovali še zmagovalca likovnega natečaja. »Risali so logotip, ki bo v prihodnji sezoni zaznamoval košarkarski kamp Poleta in Kontovela,« je originalno idejo predstavil koordinator kampa. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, l. julija 2011 19 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli: Afriške koralde 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Prenos koncerta s Kongresnega trga v Ljubljani ob otvoritvi festivalskega poletja 2011: Gustav Mahler, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due V" Rai Tre glia 11.20 Aktualno: Benessere - II ritratto della salute 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.05 Nan.: Piu forte ragazzi 13.00 Nan.: Distretto di polizia 2 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Finalmente arriva Kalle 16.15 Nad.: Senteri 16.50 Film: L'altra faccia del pianeta delle scimmie (fant., ZDA, '70, r. T. Post, i. C. He-ston, K. Hunter) 18.55 21.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina estate 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina estate 10.45 Nan.: Un ciclone in convento 11.30 Nan.: Don Matteo 6 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Film: La nave dei sogni - Viaggio di nozze in Nuova Zelanda (rom., Nem., '07, i. E.M. Grein) 16.50 Dnevnik, vremenska napoved in Parlament 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Da Da Da 21.20 Dok.: Superquark (v. P. Angela) 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.25 Variete: Premio Strega 0.20 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.55 Aktualno: Appunta-mento al cinema 1.00 Aktualno: Sottovo-ce 1.30 Aktualno: Cantieri d'ltalia 21.10 Film: Assassins (triler, ZDA, '95, r. R. Donner, i. S. Stallone, A. Banderas) 23.45 Film: 9 settimane e 1/2 - La conclu-sione (erot., ZDA, '97, r. A. Goursaud, i. M. Rourke, A. Everhart) 1.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved Canale S 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.55 Nan.: American Dreams 10.35 Dnevnik, Zdravje in rubrike 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: Las Vegas 17.05 Nan.: One Tree Hill 17.50 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 18.45 Nan.: Cold Case 19.30 Nan.: Senza traccia 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Private Practice 23.25 Dnevnik 23.40 Dok.: Rai Educational - Fratelli d'Italia 0.40 Variete: Crazy Parade 1.20 Dnevnik - Parlament 1.30 Nan.: 3 libbre 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.35 Film: Fia, piccola maga (kom., Norv., '03, r. E. Kvamme, i. S. Bi-ni, K. Doving) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Film: Rosamunde Pilcher - Le due verita di David (rom., Avst./Nem., '09, r. H.J. Toegel, i. S. Kellner, M. Roll) 16.35 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik 20.40 2.00 Variete: Paperissima Sprint 21.10 Nan.: Angeli e diamanti (It., r. R. Mer-tes, i. V. Belvedere, M. Stella) 23.30 Talk show: Il senso della vita (v. P. Bonolis) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.00 Dnevnik 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di pro-grammi dell'accesso 9.10 Film: Il diavolo alle 4 (dram., ZDA, '61, r. M. Le Roy, i. F. Sinatra, S. Tracy) 11.15 Aktualno: Tg3 minuti 11.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.00 Aktualno: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.45 Dok.: Fi-gu - Album di persone notevoli 14.55 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 15.00 Kolesarstvo: 68° Tour de France, 6. etapa 18.05 Dok.: Geo Magazine 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob O Italia 1 6.40 Nan.: Baywatch 8.20 Risanke 10.25 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Detective Conan 14.10 f Simpsonovi 15.00 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.30 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: The O.C. 17.10 Nan.: Hannah Montana 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 20.20 Nan.: The Mentalist 21.10 Nan.: CSI - Scena del crimine 23.00 Nan.: The Closer 0.45 Pokerlmania 1.35 Nočni dnevnik 1.50 Nan.: V.I.P. ^ Tele 4 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Sulle tracce del crimine 23.05 Deželni dnevnik, sledi Linea Notte Estate 23.45 Aktualno: Sei miliardi di Altri 0.35 Aktualno: Appunta-mento al cinema 0.45 Dok.: Magazzini Einstein 1.15 Glasb.: La musica di Raitre (J Rete 4 7.20 Nan.: Vita da strega 7.50 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Nikita 9.55 Nan.: Giu-dice Amy 10.50 Aktualno: Ricette di fami- La 7 Il corsaro nero (pust., It./Šp., '71, r. V. Thomas, i. T. Hill, S. Monti) 16.05 Dok.: Atlantide 17.50 Nan.: Chimata d'emergenza 18.25 Variete: Cuochi e fiamme 19.35 2.45 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.05 Aktualno: In Onda 21.10 Film: Il giorno della civetta (dram., It., '68, r. D. Damiani, i. F. Nero, C. Cardinale) 23.25 Aktualno: La va-ligia dei sogni 23.55 Dnevnik 0.10 Film: Rko 281 - La vera storia di »Quarto potere« (bio., ZDA, '99, r. B. Ross, i. L. Schreiber, J. Cromwell) (T Slovenija 1 6.50 Poletna scena 7.20 Odmevi 8.00 Nan.: Talebajski 8.20 Žogarija (pon.) 8.50 Nan.: Kako sem videl svet (pon.) 9.10 Polžjegraj-ske zgodbe (ris.) 9.20 Otr. nan.: Sejalci svetlobe (pon.) 9.40 Pod klobukom (pon.) 10.10 Dok. film: Max se seli v Kairo 10.25 Plesna odd.: Časoples 11.20 Sprehodi v naravo: Vrtnice 11.30 Nan.: Šola Einstein (pon.) 12.00 Pogovor s predsednikom vlade Borutom Pahorjem (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.20 Studio City (pon.) 14.20 Hum. nad.: Čokoladne sanje (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risanka: Prihaja Nodi 15.55 Ris. nan.: Fifi in cvetlični-ki 16.05 Kratki igr. film: Življenje brez očka 16.20 Enajsta šola - odd. za radovedneže 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Dok. serija: Obredja 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.25 Žrebanje deteljice 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Pogovor z opozicijo 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 22.50 Poletna scena 23.20 Tv-pri-redba gledališke predstave Agrft 0.30 Dnevnik (pon.) |r Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.20 Zabavni infokanal 15.00 APZ Tone Tomšič univerze v Ljubljani in slovenski skladatelji (pon.) 15.50 Ugriznimo znanost (pon.) 16.15 Evropski magazin - odd. Tv Maribor 16.50 Pomagajmo si - odd. Tv Koper 17.20 Mostovi - Hidak (pon.) 18.00 Nad.: Junak našega časa 18.55 Posnetek koncerta 2005 (pon.) 20.00 Poletje z glasbo in baletom: poslovilni koncert Jurija Reje, Simfoniki Rtv Slovenija, posnetek 21.00 Koncert: Maksim Mrvica in Orkester Slovenske Filharmonije 21.30 Nad.: Brezupni romantiki (pon.) 22.30 Soočenje kandidatov za župana MOK 23.30 Dok. film: Trst - Tirana (t* Slovenija 3 6.00 7.00 Sporočamo 8.40 21.30 Žarišče 9.00 Mandatno volilna komisija, prenos 13.00 Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prenos 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno Koper 7.00 8.30 Jutranji dnevnik 7.30 Variete: Do-po il Tg... Attualita (pon.) 8.00 14.55 Vi-deomotori 9.00 Variete: Domani si vedra 9.30 Nan.: Amanti 10.20 16.00 Aktualno: Lezioni di pittura 12.35 Variete: Cosi casa 13.05 Aktualno: Usanze e tradizioni - Estate 2011 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: Co-pertina da Udine 14.35 Aktualno: Free Message - Estate 201115.10 Dok.: Piccola grande Italia 15.35 Aktualno: Italia magica 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Zoom - Estate 2011 19.30 Večerni dnevnik 20.00 Variete: Itinerari di culto 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: In-contri ravvicinati 21.20 Talk show: A tambur battente 22.20 Dok.: Agrisapori 22.50 Aktualno: Dai nostri archivi 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Film: La spia russa (kom., VB, '74, r. D. Clement, i. K. Douglas, M. Jo-bert) LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (Ah)iPiroso 11.25 Nan.: Chicago Hope 12.30 Nan.: Due South - Due po-liziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Glasb. odd.: Boben 15.30 Avtomobilizem 15.45 Lokalne volitve Koper - Soočenje manjšine 16.45 Folkest 17.15 Arhivski posnetki 18.00 Pomagajmo si... 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.50 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.30 Glasb. odd.: In orbita 20.00 Vesolje je 20.30 Artevisione 21.00 Eno življenje, ena zgodba 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 22.15 Avtomobilizem 22.30 Soočenje kandidatov za župana MOK Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.0517.00 Tv prodajno okno 12.00-15.00 Novice in videostrani 18.00 Brez panike (pon.) 18.40 Pravljica 20.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.30 Pod drobnogledom 21.30 Odmevi iz Krpanove dežele (pon.) 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 23.30 Tv prodajno okno, Videostrani pop Pop TV brušeni dragulj 9.1010.15, 11.35 Tv prodaja, Reklame 9.25 16.15, 17.10 Grenko slovo (dram. serija) 10.45 17.20 Ko se zaljubim (dram. serija) 12.0515.20 Tereza (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 13.30 Oprah show (družb. teme) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.15 Ljubezen skozi želodec - recepti, hrana in pijača 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Ameriška pita (rom. kom., ZDA, '99) 21.50 Na kraju zločina (krim. serija) 22.45 24UR zvečer, Novice 23.10 Zvezde na sodišču (dramska serija) 0.05 Kosti (krim. serija) 1.00 Čistilec (dramska serija) 1.55 24UR, ponovitev, Novice 2.55 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 8.35 10.50 Obalna straža (akc. serija) 9.30 Veveriček (ris.) 9.55 Racman Dodgers (ris.) 10.20 Požeruh (ris.) 11.45 16.10 Teksaški mož postave (akc. serija) 12.35 Frasier (hum. serija) 13.00 TV prodaja, Reklame 13.30 Film: Nevarno spogledovanje (triler, '01) 15.10 0.05 Pa me ustreli! 15.40 Moja super sestra (hum. serija) 17.05 19.10 Na kraju zločina: New York CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.45 Avto - Info, promet 20.00 Film: Vihar vseh viharjev (akc., ZDA, '00) 22.20 Film: Slepi komandos (akc., ZDA, '06) 0.35 Film: Da te kap (kom., ZDA, '00) 2.15 Love Tv, Erotika 4.10 Nočna ptica (erotika) 7.10 Krofko (ris.) 7.20 Rori, dirkalnik (ris.) 7.35 Jaka na Luni (ris.) 7.50 Jekleni Max (akc., ZDA, '01) 8.15 14.25 Dram. serija: Ne- RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena (Alenka Hrovatin in Romeo Grbenšek); 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10, 10.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 11.00 Poletni studio D; 11.15 S prehrano do boljšega zdravja (Marija Merlak); 12.15 Iz oči v oči (pripr. Vida Valenčič); 13.20 Iz domače zakladnice: Glas harmonike; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Erica Johnson Debeljak: Prepovedani kruh - 21. nad.; 18.00 Jazz odtenki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 11.30 Z menoj na pot; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Poletni utrip kulture; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00 Moj radio je lahko balon; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Promenada koncertov. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Pregled prireditev; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33, 14.33 Glasbena lestvica; 11.00, 20.30 Cultura e societa; 11.45, 21.00 Punto e a capo; 13.00, 20.00 Playlist; 13.15 La canzone della settimana; 14.00 Summer Beach; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E...state freschi; 17.35 Deželne novice;18.00 Rc Lounge Caffe'; 19.00 La via della plata; 20.00-0.00 Večerni RK; 21.00 Kultura; 21.30 Proza; 23.00 80 nostalgia; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.35 Žurnal; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Aktualno; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Prenos koncerta Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 7. julija 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno X\ zmerno č—oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA Afriški anticiklon nad Sredozemljem in široko območje nizkega pritiska nad Britanskimi otoki bosta prinesla v naslednjih dneh toplejše jugozahodne tokove in vlažen zrak. Nad jugozahodno in srednjo Evropo ter nad zahodnim Balkanom je šibak anticiklon. Vpliv višinskega jedra hladnega zraka, ki se zad ržuje nad vzhod no Evropo, na vreme pri nas slabi. V višinah priteka k nam toplejši zrak. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 24,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.18 najvišje 2 cm, ob 9.39 najnižje -26 cm, ob 16.47 najvišje 40 cm, ob 24.03 najnižje -22 cm. Jutri: ob 6.02 najvišje 0 cm, ob 10.48 najnižje -18 cm, ob 17.43 najvišje 43 cm, ob 24.52 najnižje -20 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........24 2000 m ..........12 1000 m ..........19 2500 m............8 1500 m ..........16 2864 m............6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 9 in v gorah 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER 56. TOLMEČ O 15/28 0 éé 0 RBIŽ O _ 1 2/24 0 1 KRANJSI éiéi o GRADEC s-^ 14/28 , O 15/24 S. GRADEC VIDEM O 17/30 O PORDENON 18/29 ČEDAD O 18/29 ^ <3 Oc TRŽIČ^ 16/24 _ O KRANJ PTUJ O CELOVEC O 13/25 rji H o 10/20 ^ KRANJSKA G. ........CELJE 16/27 O LJUBLJANA GORICA rt O N. GORICA 15/27 N. MESTO 16/29 ¿2H 20/30 °^ 17/27 £°-SJOJ_NA „ O M. SOBOTA MARIBOR °15/3°, 015/28 rN 1C ZAGREB 18/31 O ^NAPOVED ZA DANES V Karniji, Predalpah in podgorju bo oblačno s padavinami in močnimi nevihtami. V nižinah bo spremenljivo, ponekod se bodo pojavile nevihte. Na obali bo rahlo oblačno in pihal bo rahel veter. Sprva bo pretežno jasno, zjutraj bo ponekod lahko kratkotrajna megla ali nizka oblačnost. Čez dan bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne bodo predvsem v severozahodni Sloveniji še posamezne plohe ali nevihte. Ponekod bo zapihal južni ali jugozahodni veter. a <3 v3, CELOVEC O 15/28 TOLMEČ O 16/29 TRBIŽ O 13/26 í^l 18/31 O PORDENON 19/30 o 12/22 KRANJSKA G. . ékj^ o lirCÍ ČEDAD O Jn /V KRANJ VIDEMO 19/30 C^rW ^ O GRADEC 17/31 O 15/26 S. GRADEC m o¿5 CELJE 17/29 MARIBOR 019/30 PTUJ O M. SOBOTA O 20/31 „ „ GORICA O CJl 21/31 TRST 22/28 PORTOROŽ OJ 20/30 18/27 LJUBLJANA A 17/28 N. MESTO 18/31 POSTOJNA O O 16/26 J-"-? --- KOČEVJE t ' ZAGREB 18/33 jO )UMAG OPATIJA PAZIN O -N REKA 18/27 (NAPOVED ZAJUTRI ^Na obali bo jasno, rahlo oblačno v nižinah, spremenljivo v Jutri in soboto bo pretežno jasno in vroče. Pihal bo jugozei-hribih, kjer se bodo ponekod pojavile nevihte. V soboto bo hodnik. vreme stabilno. Soparno bo. ŠPANIJA - Danes prvi množični tek pred biki V Pamploni se je začel znameniti, a hkrati sporni festival San Fermin Bik je v torek nabodel bikoborca novinca Jimeneza Fortesa ansa AVSTRALIJA - V Queenslandu Znanstveniki našli fosil velikanskega vombata PAMPLONA - Na tisoče ljudi se je včeraj zbralo v Pamploni ob začetku festivala San Fermin. Najbolj znan dogodek priljubljenega španskega festivala, ki bo trajal do 14. julija, je tek pred biki po mestnih ulicah, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Včeraj so na glavnem trgu Plaza del Ayuntamiento Španci in turisti skupaj čakali na tradicionalno otvoritev festivala, ki ga zaznamujejo biki, ples in velike količine alkohola. Festival San Fermin je postal znan po vsem svetu po zaslugi Ernesta He-mingwaya in njegovega romana Sonce tudi vzhaja. Prvi tek pred biki se bo začel danes ob 8. uri zjutraj, ko se bo okoli 3000 navdušencev poskušalo bikom čim bolj približati, ne da bi končali pod kopiti ali nabodeni na rogovih teh nevarnih živali. Tek traja približno štiri minute, pri čemer je kljub strogim varnostnim ukrepom vsako leto ranjenih med 200 in 300 ljudi. Tek pred biki je zadnjo smrtno žrtev zahteval leta 2007, ko je pobesnela žival z rogovi smrtno ranila 27-letnega Španca. Zvečer bike pobijejo v bikoborski areni, njihovo meso pa konča na krožnikih mestnih restavracij. Mesto z 200.000 prebivalci pričakuje, da letos obiskovalcev ne bo nič manj kot lani, ko se je v Pamplono zgrnilo milijon in pol turistov. Letos so organizatorji festivala pripravili brezplačno aplikacijo v angleščini za iPhone, s pomočjo katere bodo izzivalci bikov lahko ocenili svoje možnosti, da s festivala odnesejo celo kožo. Sicer pa je festival tudi letos v središču polemik. Nasprotujejo mu ljubitelji živali in sploh vsi tisti, ki menijo, da bi morali bikoborbe prepovedati. ŠVEDSKA - V naslednjih desetih letih Minister bi v šole uvedel pouk kitajščine STOCKHOLM - V naslednjih desetih letih bi morale vse osnovne šole na Švedskem uvesti pouk kitajščine, meni švedski minister za šolstvo Jan Bjoerklund. Kot je pojasnil, je ta ukrep potreben za zagotavljanje konkurenčnosti švedskega gospodarstva, še poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Želim si, da bi Švedska postala prva država v Evropi, ki bi vpeljala pouk kitajščine kot tujega jezika v vse osnovne in srednje šole," je za finančni dnevnik Dagens Industri izjavil minister. "Vsi v poslovnem svetu ne govorijo angleščine," je opozoril. Dodal je še, da se dejavnosti, ki zahtevajo visoko kvalificirano delovno silo, selijo iz Evrope na Kitajsko, kitajščina pa bo v prihodnosti s poslovnega vidika veliko pomembnejša kot francoščina ali španščina. Omenjena dva jezika poleg angleščine in nemščine danes poučujejo v švedskih šolah. Bjoerklund je priznal, da bi uvedba pouka kitajščine v vse šole zahtevala znatna dodatna sredstva. Kljub temu je prepričan, da bi bile osnovne šole na novost lahko pripravljene v enem desetletju, medtem ko bi srednje šole potrebovale nekoliko več časa. (STA) SYDNEY - Znanstveniki so na severu Avstralije izkopali doslej najpopolnejši fosil orjaškega vombata, ki bi lahko razkril skrivnost izumrtja te vrste. Gre za največjega vrečarja, ki je kadarkoli živel na Zemlji, izumrl pa je pred približno 50.000 leti. Fosil ogromnega tritonskega vombata so prejšnji teden izkopali v Queenslandu. Znanstveniki upajo, da jim bo okostje rastlinojedega diprotodona, ki so ga našli najbolj severno od vseh dosedanjih primerkov, uspelo natančno datirati. Izumrtje te živalske vrste sovpada s pojavom prvih staroselskih plemen, kar sproža razmišljanja o morebitni vzročni povezavi. Okostje je zelo dobro ohranjeno in bo lahko služilo kot dragocen vir informacij o vlogi človeka in podnebnih sprememb pri izginotju te vrste, je povedala Sue Hand, članica skupine znanstvenikov, ki je odkrila fosil. "V resnici so bili precej podobni današnjim vombatom, seveda pa so bili bistveno večji od česarkoli, kar poznamo danes," je povedala Han-dova. Kot je še pojasnila, je bila žival visoka dva metra in dolga tri in pol, kar je približno toliko, kot avto ali nosorog. (STA)