100
Živinoreja v Trnovsko-Uremski dolini.
Kdor je kdaj po TrnovskoUremski dolini potoval, ali se celo tukaj dalj časa bavil in ima za agrarne razmere svojih sodeželanov pazljivo oko , opazil je brez vsega truda, da je v tej dolini, posebno poleg vode Reke, ki teče skozi veliko teritorija — več ali manj močvirnatega, katerega tukajšnji ljudje navadno mlake imenujejo.
Na vseh teh mlakah prideljuje se leto za letom po več tisoč kvintalov (novih centov) kisle konjske krme, katera posestnikom vselej še gotovih stroškov ne povračuje, ker se vsa po senenih prekupcih, domačih in tujih, doma dobri kup in ceno pokupi, ter v Trst ali pa Reko v daljni prodaj izvozi. Ravno nekaj takega ko v Tr-novsko-Uremski dolini opazuje se tudi na Pivki in v Vipavski dolini, o čemur pa daljno opisovanje prepuščam 8pretnejšira peresom dotičnih krajev; le sem in tje bodem tudi o tem kaj rekel.
Kolika škoda zavoljo tega je tukaj glede domače živino-, osobito govedoreje, katera je in bode ne le v tukajšnji dolini, nego v celem Postojnskem okraji posebno v prihodnje, ko se bode ta glavna stroka kmetijstva vsied znane postave gotoveje rentovala! Ravno umna živinoreja je glavna podpora, glavni stober in duša kmetijstva osobito po krajih Postojnskemu okraju enakih. — Kolikor bolj se bode umna živinoreja, posebno v Trnovsko Uremski dolini pomnožila in kultivi-rala, toliko bolj bode tudi sedanje grozno uboštvo se umikalo in izgiujevalo!
Drevo brez korenin, truplo brez duše, a kmet pa brez živine so trije fizično mrtvi predmeti, med kate rimi je pa zadnji še na najslabejem, ker je poleg svojega živega telesa za svoj mu odločeni posel vendar le mrtev — se sicer giblje in maje , a pri vsem tem nikamor ne more.   —   Tak kmet   podoben je nesrečnežu,
ki je v temni noči pravo pot zgrešil in v močvirno blato zašel, iz katerega se pa nikdar več ne resi , ker bolj ko si iz njega pomaga, bolj vanj leze in se slednjič popolnoma za — vselej pogrezne.          
Taka godi se kmetom zemijiščinim posestnikom, kateri uimajo ali nobene, ali pa premalo živine napram svojim posestvom. Ob takih slučajih in prilikah najpogosteje boben , a potem pa kant poje , kar se pa nasprotno v krajih, kjer je živinoreja dobro zastopana in razširjena, ie redko kdaj prigodi. Nevednost je v vsakem stanu za človeka najbolj draga reč, katera ga pripravi v obup, zapravljanje in pijančevanje. Kmet, kateri ima obilno živine, a po slabem gospodarstvu in lahkomišljenem zapravljanji na boben pride, je vsaj takrat vesel, kedar ga ima pod kapo; oni revež brez živine pa pri vsi svoji varčnosti in marljivosti se svojo družinico vred od dne do dne veči glad, pomanjkanje in bede prenašati mora; denara ni iz česa vzeti, živeža ne kje pridelovati, ker je zemlja vsa opustošena vsled negnojenja, davki zaostajajo, tudi se sem in tje še kak dolg na opustošeno zemljišče napravi — in tak ubožec je potem kot sam svoj lastni gospodar za — vselej pokopan. Da se take žalostne prikazni osobito v Trnov-sko-Uremski dolini, dalje pa tudi v celem Postojnskem okraji po moči odvrnejo, treba bode sploh več goveje živine tod rediti in živinorejo na boljšo stopnjo povzdignili. Da se bode pa to tudi izvesti moglo, moralo bode se v prihodnje tukaj več krme — dobrega sena, otave in detelje za govejo živino pridelovati. Kako pa to, poreče eden ali drugi, ker imamo malo travnikov, na katerih se sladka mrva prideluje? Z odgovorom ne odlašam.
Doseže se na dva načina, in ta 3ta:
a)   vsak posestnik naj poseje na svoje bolj oddaljene njive deteljno in drugih sladkih trav seme — tra-vulje, moharja, lisičjega repa in drugih ;
b)   naj se močvirnati travniki osuše ali razvodijo, ter v travnike, katerih produkt bode sladko seno, spremene.                                              (Dal. prih.
108
Živinoreja v Trnovsko-Uremski dolini.
(Dalje.)
V prvem slučaji uže čujem godrnjanje: Kje bo-demo pa potem živeža za se in za svoje družinice pridelovali, če tudi njive več ali manj v pridelovanje živinske krme porabimo; še tako, ker skoraj vso zemljo, kjer je lega in prst količkaj pripravna, v njive obdelamo — ravno da v dobrih letih živeža za 3 do 6 mesecev pridelamo in to še le boljši in veči kmetje. 0 srednjih in slabih letih se pa s pridelkom še eno četrtletje ne izide in to pri trdnih kmetih, če jih tako imenovati moremo, kaj pa še le pri malih kajžarjih? Res je in ne ovračam take trditve pri sedanjih razmerah; ali le počas naprej , da ogledamo to važno zadevo od neke druge bolj praktične strani nekoliko natančneje.
Kaj ti pomaga veliko obdelanega in obsejanega polja, če pa k temu primernega števila goveje živine v tvojem hlevu ne najdem, katera je pa dostikrat zbog premale krme in slabega oskrbovanja vsa zanemarjena; koliko slabše je pa za-te se, ako se pri tebi vsakovrstna živina celo popolnoma pogreša! Zemlji ne moreš nikdar
109
b potrebnim in primernim gnojem nadomestiti, kar ti je po poljskih pridelkih iz sebe oddala, ker se pa to leto za letom neprestano godi, postaja čezdalje bolj opusto-šena in na zadnje ni pridelka ved. Ako svojo živino le na pol in slabo krmiš, vedi, da boš od nje dobival tudi le roalo in to polovico slabšega gnoja, nego od pošteno krmljene živine.
Dalje se pa tudi obilo polja z malimi močmi nikdar dobro in umno obdelati ne more: a od površno obdelane zemlje, če bi tudi spočita bila, se dobrega in obi-lega pridelka nikakor zahtevati in pričakovati ne more. „Fovrsno storjeno je vselej skaženo" velja tudi pri obdelovanji polja, kakor pri vsakem drugem delu in opravilu.
Ker je s poljsko zemljo veliko več in mnogovrst-nejega dela od zgodnje pomladi do pozne jeseni nego se senožetimi in travniki, naj bi se svet v njive, kjer je mogoče, le blizo doma in stanovanja vporab-Ijeval. Koliko manj trpe živina in ljudje pri izvažanji gnoja in drugih reči na blizo stanovanja ležeče njive, kakor tudi dovažanji poljskih pridelkov na dom! Koliko časa se prihrani tudi delavcem in plevicam, kateri imajo z okopavanjem pletvijo in drugim med letom na polji večkrat opraviti, ako jim ni treba daleč na taisto hoditi! Na njivah blizo doma se uže zjutraj veliko dela stori, med tem, ko bi se na oddaljeno še dospelo ne, a na oddaljenem mora se pa tudi zvečer preje od dela prenehati nego na blizo doma ležečem. Kar obdela na od doma več ali manj oddaljenem polju v enem dnevu 10 delavcev, bode ravno tisto delo na biizo doma ležečih njivah ti v enem dnevu 8 delavcev opravilo ; zjutraj se prej delati prične, zvečer se pa tudi dalje dela, a med dnevom so pa delavci tudi vedno pazni, aa bi jih gospodar ali pa gospodinja brezposelne ne zasačila, kakoršno nadzorovanje jima pa na oddaljenem polju vselej mogoče ni. Uže tu je veliko dobička prihranjenega, posebno , če se to vsako leto še po večkrat ponavlja.
Manj polja dobro pognojenega, globoko preoranega in praviino obdelanega bode ti več in boljših sadežev rodilo in donašalo, nego veliko pustih in slabo obdelanih njiv. Na ta način prihrani se veliko časa. kateri se da v snaženje in zboljševanje košenin porabiti, kakor tudi žitnega in drugega semena, ki se more bolje ukoristiti, nego v slabo in pusto zemljo za vselej  zavreči.
Vsakega, tudi le na pol mislečega kmetovalca lastna skušnja uči, da detelja pusto njivo, na kateri je mine ralno gnojilo prošlo, zopet zboljša, ker se svojimi dolgimi koreninami, katere globoko v zemljo segajo , iz spodnjih plasti v zgorenje novih mineralnih gnojil do vede; in take ledine, ako se tudi od časa do časa se živinskim gnojem zadostno pognoje, morejo se pozneje zopet v rodovitno polje , ako to potreba zahteva , pre-ineniti.
Glavna stvar in dobiček pri tem je pa to, da se na ta način na manj in bolje obdelanih njivah pride luje z manjšim trudom več in boljših poljskih pridelkov od ene strani, a več dobre živinske krme pa od druge strani, s pomočjo katere je moč več živine rediti, jo dobr<» oskrbovati in od nje boljšega užitka imeti.
To bi bil uže precejšen korak do zboljšanja gmotnega položaja, ker se z manj i m trudom in delom pri-deljuje boljših poljskih pridelkov, ter tečne živinske krme, poleg česar se družina in živina dobro počuti.
Kaj ti pomaga imeti veliko pustih njiv le površno obdelanih poleg par medlih in sestradanih govejih repov v hlevu: ne od enega, ne od druzega kakega dobička za svoj trud pričakovati ne moreš!
(Dalje prihodnjič.)
117
Živinoreja v Trnovsko-Uremski dolini.
(Dalje.)
Omenil sem uže zgoraj, da se v Trnovsko-Uremski dolini ob vodi Reki in drugih jarkastih legah nahaja veliko mokrotuih mlak, katere dajejo le kislo in pusto travo za konjsko seno, kakoršno se za male solde v Trst in Reko zvozi in poproda. Tu se posestnikom in lastnikom takih travnikov vselej še trud, delavci in davki s pridelkom ne splačajo. Ce se pomisli, koliko goveje živine bi se v imenovani dolini potem lahko več redilo, ko bi na takih „mlakah" sladka trava za goveje sen6 rastla, in koliko bi se potem gotovi kapital te doline zboljšal in pomnožil, mora res človeka srce boleti, da se to uže zdavno zgodilo in vresničilo ni!
Pa zopet me utegne kdo zavrniti: kako hoče in more sladka trava na mokrotnih tleh rasti? Res je, da v takem stanu, kot so sedaj „in!akeu, to biti ne more!
Tu je treba dela, obilno dela, denarja in požrtvovalnosti, v nekaterih krajih več, a v drugih zopet manj, kar hočem v svojem današnjem dopisu po moči na vse strani dokazati in pojasniti.
Prehodil in pregledal sem od časa do časa močvirnata tla Trnovsko- Uremske doline, ter sem pri tem opazil, da bi se dale do malega vse „inlake" razvoditi ali osušiti in v koristne travnike spremeniti, kajti njih lega je več ali manj na eno ali drugo stran nagnjena; navadno vise proti vodotokom med taistimi in pa proti vodi Reki.
Najbolj mokrotna so ta zemljišča pod J as eno m, pod doljnim Zemonom, okolo male Bukovice in proti Klivniku, pri Kasezah, v bližini Bistrice, pri Trnovem, pod Zarečico in Dobropoljem, pod in za Top o i ceni, za Zarečjem, pod Smer-jam in Marečami. Od male Bukovice do Topol-skega rapsta tudi na obe strani več ali manj želez-nični nasipi odtok vode zadržujejo , posebno ob velikih povodnjih. Dalje po dolini doli po Ur emu nahaja se še med Lunjem in Ambrožičem večib in precej močvirnatih kosov, kar bi se z večim trudom osušiti dalo. Na teh omenjenih krajih bilo bi pri razvodenji veliko dela, truda in tudi stroškov; a vse drugo bi se pa doseglo le z domačim delom in skoraj brez denarnih žrtev.
Lega „mlak" in odtekanje veče vode ob deževji uže samo kaže, kam se ima vodi pot odpreti in napraviti.
V prvi vrsti bi se moralo to delo pričeti z reguliranjem vode Reke in njenih stranskih dotokov do pod cerkve svete Trojice nad Periševo mlako, pod Trnovem , ker ta voda z dotoki vred po zavitih ovinkih med ^mlakami" do omenjenega kraja le počasi na do-tičnem svetu naprej odteka. Naprej doli proti Uremu je njena struga še dovolj ravna, le na nekaterih krajih je preplitva, kar bi se moralo odstraniti. To izvršilo bi se pa najlože poletni čas ob suši ali pa ob suhi zimi, ko ima Reka le malo vode.
Drugo, kar bi za tem delom na vrsto prišlo, bilo bi, da se uže sedanji jarki in odtoki vode med ,,mlakami" osnažijo in globočej e s kopij ej o ter na primernih krajih in bolj mokrih tleh tudi še novi napravijo. S tem bilo bi uže veliko vode odpravljene. Daije bi se moralo v te glavne in dovolj globoko napravljene odtoke še novih roj in jarkov po legi zemlje napraviti, kateri pa — ni ravno treba, da bi morali odprti biti; zadostovalo bi, da so zadosti globoko skopani, z debelim in robatim kamenjem nadelani f kamenje z narobe obrnjeno rušo pokrito, na kar se zopet do ze-meijne plani prsti nasuje.    Še bolje bilo  bi  pa,   da se
taki stranski jarki na dnu s plošnatim kamenjem na-devljejo, ob straneh dva do tri decimetre na visoko obzidajo, potem s plošnatim kamenjem pokrijejo ter se zemljo zasujejo, kar bi bilo nekakim štirioglato roja-stim drenažam podobno. Se ve, da najbolje bilo bi pa, ko bi se vse „mlake i s pravimi drenažami previdele. *)
(Dalje prihodnjič.)
*) Tako pridobljene denarne pripomoči dajale bi pri vsu-sevanji tukajšnjemu prebivalstvu več ali manj zaslužka, kar bilo bi tudi od te strani velika dobrota in podpora.       Pis.
132
Živinoreja v Trnovsko-Uremski dolini.
(Konec.)
Vse povedano velja pa ravno tako, kot za Trnov-sko-Uremsko dolino, tudi za mokrotne kraje na Pivki in vVipavski dolini, kar naj bi se komisijonalno natančneje preiskalo in pregledalo!
Na „mlakah" po povedanem načinu osušenih in zboljšanih, katere sedaj se svojimi produkti še vsakovrstnih stroškov vselej ne izplačajo, bi se potem na tisoče kvintalov sladke mrve in otave pridelovalo, kar bi se pa ne smelo več v Trst in Reko dobri kup prodajati, nego več in bolje vrste živine domd gojiti, katera
bila bi pravi živi kapital sedaj nad vse obožanega prebivalstva Trnovsko Uremske doline, Pivke in Vip&ve.
Po pomnožitvi živine in vpeljavi njenih vrst boljše sorte — dobro oskrbovane, podvojil in še večkrat pomnožil bi se tudi njeni vsestranski vžitek. Redilo bi se poleg krav, s katerimi se sedaj vsa vozarska opravila izvajajo, tudi lože po nekoliko vprežnih volov za vožnjo. Od krave, katera se slabo in pičlo krmi, a poleg tega še vsak dan več ali manj v jarem vprega, ne more se po nobeni ceni še drugega dobrega in zdat-nega dohodka glede vžitka zahtevati.
Kjer je obilo krme, tudi ni potreba poletni čas dan za dnevom goveje živine v vročini na pašnikih pariti in jo sitnim muham v mučenje prepuščati, ter tako veliko gnoja po potih brezkoristno raztrositi, ker se živini lahko doma polaga.
Potem naj bi se v tej dolini, kakor sploh v vsem Postojnskem okraji, slaba navada, mlada teleta in jag-njeta preo od vimena prodajati, za enkrat in za vselej odpravila — izvzeto edino je, kar ni za rejo sposobnega. Mlado drevje naj spodriva stnro, oaemoglo, a mlada živina pa tudi opešano starino! To je pravi naravni zakon, ne pa narobe, kar bi moral vsak živinorejec vedno pred jo Črni imeti.
Žalostno in tužno res je gledati, kako ljudje v tej dolini (ne manj na Pivki in v Vipavki dolini) skoraj brez vse izjeme mlada teleta in jagnjeta leto za letom sproti dotičnim „mesarjem-teletarjeni" prodajajo, kateri jih na stotine v Trst in Reko (iz Pivke in Vipave navadno v Trst) na prodaj vozijo! Res, da glavni povod temu je tukajšnje splošno nezaslišano uboštvo in revščina, kar se pa s tem ne odpravlja, temveč se le še čedalje bolje množi. Mlado se sproti proda, staro opeša, postane nerodovitno, se malo opita, kakemu mesarju dobri kup proda, ker nima prave veljave, a drugo krepko se pa več kupiti ne more, ker denarja ni; in tako prizadeti kmet je potem kot tak navadno za vselej niora-lično in fizično popolnoma umorjen, kateri se nikdar več na „zeleno travo" pospeti ne more , temveč pride slednjič še ob zemljišče, lastni dom in lastno ognjišč*-.
Zakaj vse je pa potem tak revež pripraven , mi tukaj ni treba praviti! — Zasluži vse pomilovanje in usmiljenje!
Toraj gospodje občinski predstojniki in drugi lju-doljubi Trnovsko Uremske doline, Pivke in Vipave, premislite vso to reč in stvar dobro in vsestransko, ganite se tudi v tem obziru za zboljšanje gmotnega stanja vsega prebivalstva, ter se v dosego blagega namena poslužujte vseh postavno dopuščenih sredstev! Budite, kakor tudi vi gospodje sokolegi, ljudstvo pri vsaki priliki na dejansko delo, ter mu pokažite pravo pot do vira srečnejše prihodnosti in zboljšanja tužnega sedanjega bednega položaja!
Zboljšanje in povzdiga sadje reje, vpeljava krajem primerne domače obrtnije in po-množitev živinoreje je trojica, katera edina je možna Trnovsko-Uremsko-Vipavske doline in Pivke prebivalcem boljšo, milejšo in srečnejšo prihodnost priboriti in zagotoviti.
Bog daj , da bi to moje besedovanje ne ostalo le glas vpijočega v puščavi!
M. Ran t, narodni učitelj.