Poštnina plačana v gotovini. Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 88-55. Cek. račun: Ljubljana 6tev. t*.6t4. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih iti po praznikih GLAS NABODA ■mJjtifiJLSič' Naročnine na meeec ta 12 Din Za tujino 20 Dl«, UrednlSOOi Ljobljana, Nebotičnik', Ga Jera ntl. ea It 1. Telefon S8-S8, Rokopisov ne VraČamoL Št. 86. Ljubljaiia, četrtek 16. aprila 19$6 Leto II. Beseda je človeku dana zato, | Židana volja, ples in smrt — Mali Ifudfe in mali grehi — Slovenec, M da prikriva žnjo svoje misli. j ga je rešil sinček — Rešilni ventilator — Ofenziv« 1. 1811 — Hišo je hotel ZflŽgflti *— KriČen SkOZt rCŠetO — N« pomoč Dnevna pratika Četrtek, 10. aprila 1930. Katoličani: Kalist, mučenec. Pravoslavni: 3. aprila 1936. Nikita. Dežurne lekarne v Ljubljani Mr« Bakarčič, Sv. Jakoba trg; Mr. kamor, Miklošičeva cesta; Mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta. Vreme Jugoslavija. Razjasnitev v zapadnih ui severnih krajih, oblačno v ostalih delili države. V zadnjih 24 urah je deževalo v vsej državi. Ljubljana 3 C, Beograd 20 C. Napoved za danes: Oblačno v vsej kraljevini. Dež posebno v zapadnih delih države. Temperatura brez znat-uili sprememb. Sonce vzhaja ob 4.54, zahaja ob 18.18. Dunajska vremenska napoved: Milo Pretežno jasno vreme. Od časa do ča-sa se bo nekoliko pooblačilo. Kino Sloga: Dušica Rožamarija. Matica: Daj mi to noč. Union; Mala Katarina. Šiška: Bogovi so zabavajo. Ideal: S 72 kliče na pomoč. Gledališče DRAMA Začetek oh 20. url. sre<,la 15. aprila: Gosposki dom. Bed Sreda. Četrtek Ifi. aprila: Jtiare* in Mak-^ueilijan. Red A. Betele 17. aprila: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. uri. Sreda 15. aprila: Pesem ljubezni. Bed H. Četrtek 16. aprila; Zaprto. Betele 17, aprila: Katarina Iz.maj- Red Četrtek. Radio Ljubljana Četrtek, 16. aprila; oh 12; plošče; poročila; 13.15: plošče; 14: po-18: plošče; 18.40: Slovenščina Slovence, g. dr. Kolarič; 19: po-1 učiln; 19.30: Narodna ura: Jugoslo-^'nska misel in Sokolstvo; 20: Pre-!108 }7 Beograda: Simfonični koncert ''•'djevo garde; 22: poročila; 22.15: v, “kulni koncert gdč. Majde Lovšeto-?> spremita g. prof. IJpovšek, konec 0b »«. uri. Borza ^ Ljubljana, 16. aprila ^našnja povprečna vrednost , tujega denarja . llol, goldinar . "uuiška marka 1 kelga i Sv. frank J 'ngk funt i ^n- dolar frank 1 Kč. 1 ^ privatnem kliriugu i avitr. šiling I 0otoška marka 1 A»eri. funt Dinarjev 29.75 17.03 7.40 14.27 216.50 43.50 2.88 1.81 9.18 14.00 250.00 Padec Deslja—povod za nov diplomatski pritisk Asmara, 15. aprila, m. T. O. poroča: Z bojišča poročajo, da italijanske čete še niso zavzele Deslja, da pa je zelo verjetno, da bodo čete, ki zelo hitro prodirajo, v kratkem dospele do Desya. Možno je celo, da bo Desije okupirano v momentu, ko se bodo v Ženevi pričeli voditi razgovori za vzpostavitev miru v Vzhodni Afriki. Italijanske čete pri svojem prodiranju proti Desiju niso naletele nikjer na odpor. Tako so brez bojev zavzele kraj Mersu, a vsak moment se pričakuje vest, da so italijanske čete zavzele Magdalo. Kje se nahaja abesinski cesar in njegova vojska, to ni nikomur znano. Uradni krogi v Addis-Abebi ne dajejo nikakih pojasnil. Tudi italijanska aviacija ni mogla najti njegovega taborišča. Izgleda, da se njegovo bivališče skriva in drži v najveeji tajnosti, da ne bi italijanski avioni mogli bombardirati njegovih čet. Italijanske letalske baze se sedaj nahajajo v Gondarju, Sokoti in Qvoramu. Letala spremljajo italijanske čete, ki prodirajo po cesti, ki vodi k Desiju. Italijanske čete ob sudanski meji V sektorju Gondarja, so italijanske čete dosegle sudansko mejo pri Galabatu, tako da se na eni strani nahajajo italijanski, na drugi pa angleško-sudanski oddelki. Zavzetje Galabata je bilo povsem lahko. Prebivalstvo je že prej zapustilo mesto in odšlo proti jugu. Nekateri so še ostali, ko pa so zvedeli, da so Italijani zasedli Mukto et Har, so tudi ti pobegnili prot jugu. Čim so italijanske čete zasedle Galabat so italijanski oficirji takoj stopili v zvezo z angleško-sU-danskimi oblasti, da se informirajo in spoznajo položaj meje, da ne bi prišlo do incidentov. Mnogo prebivalcev Galabata je pobegnilo v egiptsko-angleški Sudan, kakor javljajo poročila iz Khartuma. Tudi general Graziani prodira Na ogadenski fronti se general Graziani pripravlja na odločilno prodiranje. Dosedaj še ni uradno potrjeno, da bi bili Italijani zasedli Sasabaneh. Avioni še nadalje bombardirajo vojsko rasa Naslba In pa ostanke vojske Vehib pase. Na bojišču pri Dolu ul bilo nikakih večjih dogodkov. Zdi se, da Italijani tu ne bodo več dalje prodirali. Važni posveti v Ženevi Ženeva, 15. aprilu. w. Danes so imeli predstavniki raznih držav zelo važne sestanke. Zelo važen je bil žlasti sestanek, k, sta ga imela Mađariaga in Avemol z abesinskim ministrom Vol de Marianom, profesorjem J6zeom in bivšim svetovalcem abesinskega cesarja Obersonom. Pariz, 15. aprila, r. Po nekih še nepotrjenih vesteh nameravajo nekateri abesinski velikaši izvršili prevrat v Abesinlji in se polastiti oblasti ter odstraniti cesarja. Ti velikaši M priznali italijansko nadoblast. Baje se v tej smeri že vodijo razgovori z Italijanskimi merodajnimi krogi. Chamberlain na Dunaju Dunaj, 15. aprila u. Doznava se, da bo v kratkem obiskal Dunaj angleški minister sir An s ten Cham- berlain. Njegov obisk bo povsem privatnega značaja. Obiskal bo nekega svojega osebnega prijatelja. Vendar so nekateri krogi mnenja, da bo stopil v razgovore z avstrijskimi državniki ter se informiral o politični in diplomat, ski situaciji v Avstriji, posebno kar s« tiče skritih manevrov Hit. lerja v Avstriji. Nesreče v USA Newyork, 15. aprila, k. Po uradni statistiki je umrlo radi raznih nesreč v letu 1935 v USA 99.000 ljudi, od teh 36.400 radi avtomobilskih nesreč. Dardanelsko vprašanje Ankara, 15. aprila, k. Pod pred, sedništvom predsednika republike Ataturka je bila danes sklicana seja ministrskega sveta. Pretresal se je zunanjepolitični položaj, posebno pa odgovori nekaterih vlad na turško noto v Ženevi radi dar. danelskega vprašanja. General Metaxas novi min. predsednik Grčije. Josip Dornik iz Tržiča, zaslužni načelnik tržlškega gasilskega dišiva, ki je obhajal te dni svojo _________osemdesetletnico._________ Pariz, 15. aprila, r. Po nekih vesteh se doznava, d« bodo odgovori držav glede na turško riot* v Ženevi radi dardanelskega vprašanja popolnoma zadovoljivi. Turški poslanik v Rimu je Imel včeraj daljšo konferenco s podtajnikom Suvlchem glede tega vprašanja. Angleška demarsa v Berlinu Angleška demarsa v Berlinu London, 15. aprila, n. Po nekih vesteh demarša v Berlinu ne bo izvršena pred prihodnjim tednom. Angleška vlada ho zahtevala ofl nemške vlade detajlne podatke o nekih namerah Rajha. Ob tej priliki bo Anglija tudi predložila predloge, na kak način bi se tažj« dosegel kompromis med Nemčijo in Francijo. Angleška vlada pa zelo želi, da reši abesinsko vprašanje še pred no prične razgovore z Berlinom. Mojstri nemške strategije Strateški p&megt Feressja za Nemčijo Dnevna kremSca — Redni okuni zbor Splošnega ženskega društva bo jutri ob Ki. uri v društvenih [)i ostorih. — Na semenj v Kamnik je šla v nedeljo Uršič Marija, doma iz Spodnjih Stranj. Pri smodnifcniei jo je nekdo po nesreči obstrelil v levo roko. UrSičeva se zdravi v ljubljanski bolnišnici. — Umrli so v Ljubljani ga. Ana Šircelj; v Trbovljah g. Franc Žak, urar; v Mariboru g. Stanko Golob, dijak; v Framu g. Peter Leben, posestnik. >L v m. p. Preostalim naše sožalje! — Poročil se je g. ing. Zoran Rant iz Lukavca v Bosni z gdč. Maro La-tič iz Bjeline. Poročal je ženinov stric p. dr. Gvido Rant. Čestitamo. — Profesorski Izpit je napravil z Odličnim uspehom g. Boris Merhar, suplent na 11. realni gimnaziji v Ljubljani Čestitamo. — Iz zdravniške službe. Dr. Viktor Černelč, uradniški pripravnik, zdravnik sekundarij ž.enske bolnišnice v Novem mestu, je premeščen v istem svojstvu v banovinsko bolnišnico v Mariboru. — Osebne vesti. Z odlokom poštnega ministra je prestavljen v istem svojstvu na pošto v Mursko Soboto g. Pavel Kurinčič, manipulant IX. pol. skupine na pošti v Ptuju. — Smrten skok na ulico. Včeraj smo poročali, da je skočila skozi okno v hiši kavarne Evrope osemnajstletna Rozika Bradtova. Njene poškodbe so bile že tedaj zelo resne, vendar je bilo upati, da bo nesrečnica le okrevala. Proti popoldnevu se ji je pa Stanje zelo poslabšalo. Zapadla je v agonijo in na večer umrla. — III. turni smučarski tečaj priredi SPI) od 18. do 26. aprila t. 1. Tečaj je namenjen v prvi vrsti začetnikom v visokogorskem smučanju. Radi sedanjih snežnih razmer je predvideno večdnevno bivanje v Staničevi koči in na Kredarici, kjer so najlepši smuški tereni ter izhodišče za številne izlete. S Kredarice bo nadaljevanje ture k Triglavskim jezerom ter ob ugodnih snežnih prilikah na Planino na Kraju in na Vogel. Udeleženci morajo imeti s' seboj zimsko perilo, maže, vazelino ter nekaj hrane. Nosači bodo na razpolago. Zbirališče v Mojstrani. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani. — Popravki: Neljubi tiskarski škrat nam je v včerajšnji številki precej zmedel članek »Ta naš grenki sladkor«. Čitatelje, ki se brez dvoma zelo zanimajo za to pereče vprašanje, prosimo, da članek berejo po sledečem vrstnem redu podnaslovov; Potrošnja sladkorja pada — Naš sladkor in ljudski blagor — Porazna statistika in ljudski interesi. — Kdo je kriv« — Sladkor luksuzni predmet? - Saharin in tihotapstvo. — Zveza za tujski promet v Sloveniji sporoča sledečo prometno vest. Odobrena je polovična vožnja po naših železnicah članom Jadranske Straže iz cele Jugoslavije, ki se bodo udeležili glavne skupščine Jadranske Straže, oblastnega odbora Skoplje, ki bo v Ohridu 10 aprila 1000. Popust velja od 10. do 22. aprila 1030. — Pristojbine za izdajo živinskih potnih listov, ogled itd. se bodo do 1. ata ja 1930 pobirale v dosedanji, na posameznem teritaoriju veljavni izmeri. S 1. majem .1936 pa se bodo te pristojbine izenačile v smislu sklepa mestnega sveta z dne 7. aprila 1936 in se bodo pobirale v novi izmeri, kar bode še posebej objavljeno. Pod tem naslovom je moskovska »Krasnaja Zvezda« priobčila izpod peresa Rudolfa Haussa zanimiv članek, ki nam odkriva ruske poglede na eno izmed najvažnejših mednarodnopolitičnih vprašanj Evrope. Podajamo ga v izvlečku tudi našim čitateljem. Nemška vojaška literatura je vedno poudarjala, da je leva obala Rena Nemčiji neobhodno potrebna, če si hočo ustvariti primerne pogoje za morebitni napad Francije. Kajti prevladovati v poienski coni pomeni isto časno prevladovati tudi nad Francijo vse tja do Marne. Ofenziva 1. 1814. Ze Ktausewitz poudarja v svoji knji gi: »Ofenziva 1. 1814. proti Franciji« strateški pomen Porenja, zlasti pa leve obale reke. Ko govori o položaju francoskih čet po bitki pri Leipzigu, pravi: »Francoska armada je bila poražena in ni mogla niti misliti na to, da bi branila niti Ren, niti Mežo, niti Vogeze, niti porensko gričevje«. In zakaj? Samo zato. ker je bila leva obala Rena v rokah zaveznikov, kakor v nemških rokah. Klausetvitzev načrt Kakšen je bil tedaj vojaški operacijski načrt proti Franciji? Klausewitz je bil mnenja, da bi sc moral pohod izvršiti v treh velikih kolonah: proti Luksemburgu, Metzu in Naneiju. če bi se pa nasprotniku posrečilo zasesti glavno pot iz Mctza v Pariz, potem bi se Nemci morali zbirati okoli Verduna in Chalona. Takozvana »Mnginotova linija« pa je vse te načrte pokvarila. (Francozi so se. kakor znano, po vojni prav v tej coni sitno utrdili. Njih utrdbe veljajo za najsilnejše, kar jih pozna svet). Vendar ostaja s strateškega vidika pomen Porenja nespremenjen. Moltke za levo obalo La poglejmo, kaj je v tem pogledu zapisal feldmaršal Moltke v svoji knjigi: »Franeosko-pntska vojna«: »Naša glavna naloga je bila. da poiščemo glavne sovražne sile in da jih napademo kakor hitro jih ujamemo. Šef generalnega štaba (bil je to sam Moltke) je izdelal načrt, ki ga je odobril sam kralj in ki je predvideval vojaško zasedbo sovražne prcstolice«. In Moltke je za koncentracijo svojih glavnih sil izbral baš — levo obalo Rena. porensko provinco in Pala-tinat. V svoji knjigi sam poudarja, da je na ta način zasedel zelo močne po- ložaje, saj so tako nemške sito držale v šahu ves tok Rena in so bile v stanu, da ustavijo vsako francosko prodiranje. Po stopinjah mojstrov strategije Ta Molfkov načrt je za današnjo nemške stratege še vedno v veljavi. Imel je seveda tudi nasprotnike, toda v glavnem je Moltkova izkušnja Nemcem pokazala, da je imel Moltke prav. Von SchHeffen je n. pr. 1. 1905 zapisal: »Napasti bo treba levo francosko krilo in ga vreči proti Juri in Švici. Francoska armada mora biti na ta način usmrčena. Ta operacija pa bo zahtevala ustvaritev zelo močnega desnega krila, ki bo prisililo sovražnika, da se umakne.« V znamenju realizacije tega načrta so nemške čete I. 1914. vdrle v Belgijo, in sicer iz renske strani, kakor je bil to predvideval Klausewitz, in odločilna bitka se je vršila nedaleč od Pariza. Zgodovina nam torej zadostno dokazuje strateški pomen po-renske cone. Spremenjene razmere Seveda niso danes razmere v tem predelu niti od daleč več take kakor so bile še tik pred svetovno vojno. Francoska in Belgijska meja sta sedaj prav dobro utrjeni. Brez utrdb je še vedno samo holandska meja in nemške čete bi sedaj samo s te strani lahko vdrle v Francijo in Belgijo. Morda bi jim bila za silo odprta še Švica, ki je prav tako le neznatno utrjena. Eppov načrt Ni izključeno, da nemški generali n e pripravljajo po vzgledu načrtov raznih Moltkejev. Klaitsewitzov in Schlieffenov nov načrt za vdor v Francijo — skozi Švico in Holandsko. Znan je n pr. takozvani Eppov načrt, ki je izdelan prav v navedenem smislu. Tako lahka brez strahu rečemo, da so Moltke, K!ausewitz in von Schlief-fen še vedno mojstri nemške vojaške umetnosti. Nihče ni boljše od njih spoznal dejanskega strateškega pomena Porenja za Nemčijo. Tudi najnovejši dogodki potrjujejo, da ostaja vloga. Porenja v evropskem političnem in vojaškem dogajanju še vedno velikega pomena. Vrste in cena flosov Prvo nalogo za pripravo flosa opravijo še v zimskem času »holeerji«, ki podirajo drevje In ga razžagajo na 4 meterske hlode. Take hlode spravljajo po drčah ali lojteh do prvih žag v Ljubno ali celo do Mozirja. Ko sO hlodi razžagani v deske, zvežejo iz teh Rose. Običajen Ros je dolg 12.5 m ter mora imeti na vodi dva moža ali dva »deda«, kakor jim pravijo. Skrajšan Ros, ki ima pa samo enega moža, se imenuje »kuzla« ati psica, če sklopijo dva običajna Rosa skupaj, se to imenuje savski Ros. Če pa zvežejo po osem ali še več flosov, ki so last onega samega gospodarja, se pa tak imenuje »mitrovčki Ros«. Les kupujejo in prodajajo v zg. Savinjski dolini le »na Rose« in stane en običajen Ros 3200—3500 Din. Žaganje desk za običajen Ros stane 100 Din. Zvezane pa so deske v flosu z žico ^to delo opravi en mož. v enem dnevu in stane 40 Din. Včasih, pred 30 leti, je bil Ros zvezan s trlo, kar je pa bilo silno nerodno in takih trt tudi niso mogli pozneje prodati. Krščen skozi rešeto Noben fant se ne pripravlja k dekletu v vas s takim veseljem in nervoznostjo. kakor tedaj, ko gre prvič na Ros. Največja mora pa je, če dolgo ni dežja in je voda nizka. Takrat se flosarjt v tihem medsebojnem godrnjanju vlačijo doma po vasi kot megle. Nobenega veselja ni. čim se pa pojavi deževje, je vse prerojeno in s glasnim govorenjem si flosarji »pljunejo v roke«. Vsakdo ima že davno prej izbranega tovariša, s katerim bosta Ros skupaj vozila. Čim je torej dovolj velika Savinja, spuste nanjo Rose — in vožnja se prične. Ne sme so pa pozabiti, da se založijo na flosu z zvitkom žice, vrvjo, zabojem s prikuho, 8—15 hlebi, sodom vina in z odejo. Tako jc na rezanem flosu. Ko tako opremljeni flosarji zdrče po vseh jezovih in skozi zadnjega na Polzeli, se nekoliko umirijo, ko plovejo doli pod grobeljskim mostom in dalje mi« mo Št. Pa v el sk n in Žalske periferije v Golje. Tu pa se polovica flosarjev vrne domov. Vsakdo od teli dobi po 80 Din. Oni, ki peljejo do Zagreba, dobe po 250 Din, do Sremsko Mil revice .po 500—600 Din in do Beograda im 800 Din. Najdaljši cilj naših flosarjev jo Vel. Gradište. V slogi je moč Na Savi in pozneje na Donavi, so flosi že silno veliki, saj je združeno po 30 pri nas običajnih flosov. Kdor je prvič na takem velikanu, ki se imenuje mitrovčki Ros, mora biti po vseh predpisih tudi krščen. Krstni obred se izvrši tako, da mora krščene c na-flosu poklekniti, skozi rešeto mu vlijejo na glavo vode (včasih so mu vlili Štefan vina!) in gospodar, ki jo navadno tudi boter, mu izroči par kovačev (še ni dolgo, ko mu je dal po dva jurja!), Vožnja od Ljubnega do Vel. Gradišta traja ob normalnih pri' likali 0 do 8 tednov.. Vračajo se * vlakom, nekateri tudi peš. Morda štirikrat na leto pride vrsta na vsakega d nižinskega očeta, da l*1" hko pelje Ros in mu je to edini zaslužek za vse leto. Ni mnogo, vendar je vsaj »a sol, vžigalice, tobak in naj' pol robnejše. Da so vsi flosarji zdravi in krepki, se jo prepričal tudi učitelj g. Zemljič sam, ko je 20 dni vozil f'os in vžival flosarsko hrano, pa si je P1’-polnoma ozdravil želodec.____ — Iz vojne akademije. Za slušale-' Ija višje šolo vojne akademije je ” sprejet podporočnik vojne ladje razreda g. Fran Rauš. Krst skozi rešeto Komaj po štirikrat na leto pride vsak družinski oče do zaslužka Ovije, 15. aprila Kadar pluje |x> lepi Savinji mimo Celja zaporedoma po deset, dvajset in še več flosov ali splavov in se beli. žagani les blišči v pomladnem ali poletnem soncu, pač malokdo ve, kako tesno je povezano življenje prebivalcev tam gori v flosarski deželi, kjer so Mozirje, Ljubno, Luče, Nazarje — in še dalje preko Solčave, s pehanjem in Itorbo za ta preljubi kruhek. . . Že 200 let Prvi početki flosarstva izhajajo iz 17., deloma tudi iz 18. stoletja, vendar pa je zgodovina, obča kot cerkvena, v tem oziru silno pomanjkljiva. Sprva so splavljali po vodi le hlodovce, kar je še danes običaj po Bosni, kjer je flosarstvo že silno staro, dočim je pa naše staro le okrog 200 let. — (Tako je povedal učitelj g. Zemljič, ki je predaval o flesarstvu v Celju). Odkod je flosarstvo prišlo v našo zgornjo Savinjsko dolino, je težko reči, četudi ima nekaj romunskih izrazov kakor kergo, varda, ubav itd., na drugi strani pa zopet nekaj italijanskih, največ pa seveda svojih, domačih. Obletnica katastrofe „ Titantca “ Pripovedovanje Ivana Jalševca Iz Topolovca, ki se je rešil Ameriški pisatelj Morgan Ro« bertson je napisal 14 let pred ka« tastroto »Titanica«, ki se je pri« Pctila 15. aprila 1. 1912., fantasti« čen roman, o katastrofi parnika »Titan«, ki se jc na prvi svoji vožnji zadel v ogromno ledeno (K»ro in sc potopil, čeprav so bi« b graditelji »Titana« prepričani, da se parniku n c more pripetiti nesreča na morju. 14 let po pri« občitvi tega romana, ki sc ime« nuje »Futihtv«, se je dogodila katastrofa »Titanica« približno na tak način, kakor ga je popisa« Pisatelj v tem romanu Zaradi tega so po katastrofi »Titanica« 'menovali v Ameriki Robertsona »pisatelja — preroka«. Zaradi 20 minut... Skoraj četrt stoletja jc potek« to, odkar sc je pripetila katastro« la »Titanica«, ki je bila ena izmed največ j ih in najstrašnejših nesreč na morju Dobro se ljudje sc spominjajo tc katastrofe in junaškega zadržanja kapetana »Titanica« Smitha, pa tudi stra« hopetnega in zločinskega direk« tor j a in solastnika družbe »AVhi« te Star Line« Brus ca Ismaya, k-je »Titanic« zgradila la direk tor j c bil namreč kriv velike k a tastrofe »Titanica«. ker jc zaradi 20 minut, postavil na kocko živ« ljenje 1500 ljudi. Kapetan Tita« niča jc opazil ledeno goro in so j' jc hotel ogniti Direktor Izmay je pa zapovedal, da morajo vozi« t' natančno po načrtu, ker bi si« c°r izgubili 20 minut na času V novi svet za kruhom Zanimivo je pripovedovanje Aana Jalševca iz Topolovca pri msku, ki se jc pri tej katastrofi rcšii. Potoval je v Ameriko in bil 'ned onimi maloštevilnimi mo« ^k'mi, ki so sc tedaj rešili. Revščina mc jc nagnala, jc Pripovedoval Ivan Jalševac, da sem sc odločil za potovanje v Novi svet, kjer se mi je obetal dober zaslužek. Dopotoval sem z rojakom Stankovičem v Cher« hurg, kjer sva s vkrcala na »Ti« tanic«, ki je bil ravno priprav« Ijen za poskusno vožnjo čez Ocean. Katastrola Že ob vkrcanju sem imel zle slutnje, toda tovariši so mi rek« H, da imam strah pred morjem. Dne 14 aprila 1912 smo odpluli na odprto morju Našli smo še rojaka Draženoviča, s katerim sva bila s Stankovičem v skupni kabini Pogovarjali smo se o vsem mogočem Trudni smo leg« li k počitku N c vem več, kako dolgo sem spal. Nenadoma sredi noči pa m c je prebudil grozoten tresk Imeli smo občutek, da je potres. Mislili smo, da smo trč« "iti v drug parnik. Slišali smo rezka povelja kapetana Smitha in vedeli, da sc jc nekaj hudega pri potilo Na parniku jc nastala strašna panika. Potniku so vsi rinili na krov vsi smo vedeli, da nam je življenje v nevarnosti, toda nihče ni prav za prav ve* * del kaj sc jc zgodilo Roke so segale samo še po rešilnih pašo* vih in čolnih Človek ni bil več človek. Vse nas je obvladala na« gon po samoobrani Grozotni prepiri Vse izhode na krov so zasedli mornarji z naperjenimi samo* kresi. Na krov do rešilnih čolnov so pustili samo ženske in otroke. Videl sem pretresljive prizore. Otroci in žene so se oklenili oče* tov in mož, toda pri izhodu so mornarji prisili s samokresi mo* že, da so ostali v medkrovju. Videl sem, kako je neki mož ustrelil otroka in ženo ter še se* bc, ker se pri izhodu ni mogel ločiti od svoje družine. Pomislil sem na mater in oče* ta, ki sta pričakovala od mene, da jih bom rešil bede. Dobil sem neverjetno energijo. Hotel sem sc za vsako ceno preriti na krov. Moj tovariš Stankovič je bil mi* ren in sc je čudovito obvlado« val. Ponudil mi je cigareto in re* kel: »Vzemi cigareto, saj je zad« n ja ...« Rešilni ventilator Videl sem tudi potnike, ki so mirno stali ob strani in opazova« li ostale, ki so obupno klicali na pomoč Boga in ljudi. Mislim da ti ljudje niso bili več čisto pri se« bi. Tudi jaz sem skoraj izgubil zavest Vendar mi je neka sila narekovala vse kretnje, ki so bile potrebne, da sc rešim. Stan* kovica sem še opazil s cigareto v ustih kako je izginil med be* šnečimi potniki. Ponorela masa me je porinila pred ventilator ki je vodil do krova Z muko sem se privlekel skozi ventilatorsko cev na krov, Slišal sem strele. Mor* na rji ■> pognali kroglo v glavo vseh, ki se niso podredili uka« zom. Kapela »Titanica« je nepre« stano igrala smrtni marš »Bliže 1 cbi t> Gospod«. Bil sem prav blizu rešilnega čolna Toda krog« lo bi dobil v glavo, če bi skočil v čoln. Nisem mnogo pomišljal. Skočil sem v morje Plaval sem ves izčrpan proti rešilnemu čol« nu, ki sc je že oddaljeval od po« tapljajočcga se »Titanica«. Mor« nar v čolnu sc me je menda ustni lil in m c napol mrtvega izvlekel iz morja v čoln Kmalu sem bil zopet pri zavesti. Potisnili so mi vesla v roke in mehanično sem začel veslati. Mornar me je na* ganja!, češ da moramo čim preje kolikor mogoče stran od parni« ka. Zaveslali smo na odprto morje. Ko smo bili že daleč od Tita« niča, smo čuli strašen tresk. Ti« tanic se je dvignil in nato izginil v globino. Videli smo nekaj re« šilnih čolnov, ki so bili v blžL ni in katere je vrtinec pogoltnil. Veslala sva z mornarjem kar na« prej. V čolnu je bilo še pet žen« skih in trije otroci. Slovenec, ki ga je rešit sinček Ko sc je zdanilo, smo opazili parnik »Carpathio«. Iskal je bro« dolomcc. Opazil je tudi naš čoln in rešeni smo bili. Na palubi sem srečal nekega Slovenca, ki sc je tudi rešil. Rešil ga je prav za prav njegov sinček, ki ga je no« sil v naročju. Mornar ga je pu« stil s sinčkom v rešilni čoln. Še« le na parniku »Carpathia« smo izvedeli kaj se je zgodilo s Tita« nicom. Zadel je v ledeno goro in ni bilo več rešitve. S Slovencem, ki se je tudi re« šil, sem prišel preko Čikaga v Kahlersburg. Dela seveda v Arne« riki nisem dobil. Pretila mi je bc« da hujša kakor v domovini, in zato sem sc vrnil v domovino. Zdaj obdelujem svojo majhno kmetijo v Topolovcu pri Sisku. Imam tri otroke in ženo. Najsta« rejši študira pravo v Zagrebu. Nerad se spomnim na strahote, ki sem jih preživel ob katastrofi Titanica. To so doživljaji, ki jih človek ne more pozabiti in sc ob njih vedno in vedno zgrozi. Iz« briše jih iz spomina edinole smrt. .. Ubej sna Vranskem Celje, 15. aprila llaš na Vel. soboto je bilo. l J'e Tot«. Ko sta se Jim in Bill vrnila na »Teror« in mu vse povedala, je zdaj Jack zahteval od Wooda, naj mu izroči tista dva mornarja, ki sta držala Elo, da jo v danem trenotku v rže ta v morje. Wcod je oklevali, toda mornarji so sc tej zahtevi odločno uprli, in odhiti Jackovo zahtevo. Medtem pa sta tista dva mor-liairja pograbila za puške in ustrelila na Jacka, a sta ga zgrešila. Le ena krogla mu je zbila z glave klobuk, druga pa mn je preluknjala plašč. Tj nepremišljeni streli so z.daj zapečatili usodo »Nimse« im njene posadke. »leroir« se je nekoliko odmaknil od ladje, potem pa se je morija divje zapeni!k) in »Teror« je z .vso silo treščil ob »Nimfo« in jo preliti kujal. iNa »Nimfi«, M se je pričela naglo potapljati, je nastala strahovita zmeda. Joda zdaj ni bilo več ‘časa spuščati rešilnih čolnov, in moirnarji so poskalkali v morje, da si s plavanjem rešijo vsaj golo življenje. Bilo pa je žc prepozno! nenado-ina se je razllegel po zraku strahovit pok. Razneslo je parni kotel na -Nimfi«, ki se je zdaj Iiipo-RTvi pogreznila v morje in vse potegnila za seboj v globino. Od posadke na »Nimfi« ni ostal iliče živ, s seboj so odnesli tudi knivnost o »Terorju« . . . , zasledovanje se NADALJUJE. . »ler. r« se je zopet vrnil v svoje pristanišče pod skrivnostno Uiso ' ick in BT sta se sedaj po- I 90 go v a rja la o »Nimfi« in Terezi, ker na vožnji, n j bilo časa govoriti o tem. »Ti torej misliš, Bill, da je Tereza zopet v Londonu?« »Da, gospodar. Kje pa bi mogla biti talko sigurna, kot bas tu? Trdno sem prepričan, da je tu, v Lov ..... i ukor rečeno«. Jack se je zamislil. v- »'Nekaj si mi že pravil! o »Nimfi«, Bill. Alj je to res, kar si povedal?« »Brez dvoma, gospodar. Razen Mardvja je bil na jahti tudi iord Duncaii. On in baron sta bila zaprta. Lorda Duncana pa je osvobodila tista Španjolka, Manu-ela de Santos«. »ITm. — Ali se je Dan že vrnil?« »še ne, gospodar. Rekel sem mu, naj ostane toliko časa, dokler nc izve vsega, e, ne dvomim, da mu bo uspelo, saj je zelo brihten fant, kakor rečeno«. »Da, da, v takih rečeh je nepre-koslljiv«. Bil! je pokimal. »Potem je pa najbolje, da še nekaj časa počakamo«, je nadaljeval Jack. »Mogoče se nam posreči, da prej vjamemo Manuelo, kakor pa Terezo. Od nje bomo potem marsikaj izvedeli. — Ture;, čim pride Dan, ga pripelji sem«. »Kakor rečeno, gospodar«, je strumno odgovori' Bili in odšel. Jack je premišljeval. Ko je bil izvedel od barona Handvja,, da je bil tudi lord D unča n na jahti, je sklenil, da bo mogoče po tej poti zvedel za novo Terezino skrivalšče. Z žalostjo se je spomnil na Miaggv, ki je bila med tem — umrla. Med potjo v London je bila Maiggv slučajno slišala, da so v jeli barona Mardvja in da je zdaj na »Teronju«. Misel in želja iro maščevanju ji nista dali miru in skrivaj se je ponoči splazila v baronovo celico in ga v postelji, najbrž v nenadnem napadu blaznosti zadavita -svileno vrvico. Naslednje jutro so jo našli <■ njegovem truplu, zapadlo v strašno mrzlico, iz katere se ni več prebudila . . . Jack je zamahnil z ruko in pregnali te otožne misfl Zdaj je zopet' osredotočil svojo pozornost na (Vbe Spamjolllki. Ploski 1 je bil Dana, da poišče brda Duncana in Manuelo, in Dan mu je bili sporočili, da jle našel lorda na nekom njegovem posestvu v VValesu. . O vsem tem je zdaj premišljeval^ Jack in koval najrazličnejše načrte, kako bi. dobil v pest Terezo iin osvobodil svojo ljubljeno Elo. Bil je tako zamišljen, da je preslišali trkanje na vratih, in šele ko sta stopila v sobo Bill jn Dan, se je zdramili. »Ah, ti sj to, Don?« je veselo vzklikni. »Zelo hitro s.f se vrnil. No, ali s; našel Manuelo? Kaj si zvedel?« »Da, našel sem jo, na lordovem posestvu! Toda jutri je ne bo več tam. Odšla bo s svojim možem. I lordom Duncanom, na poiročr.o potovanje na Riviero!« »Kaj praviš, Dan? Alj je to mogoče?« »Lahko se zanesete, da je tako, gospodar. No, sicer pa tudi ca ni dosti boljši cd nje. Zdi se mi, da tudi pri lordu ni vse v redu. Prej je bil čez glavo v dolgovih, zdaj pa je postali bogat naslednik barona Mardvja.« Jack se je zasmejal. »Lahko si prepričani, Dan, da batu kaj kmalu razrešil to uganko. Lord sam mi bo moral vse povedati.« »Kaj? 0,n?« se je začudil Dan. »Da. Tj in Bill me bosta spremljala. Razen tega, pa še troje mojih najboljših pomagačev s »Terorja«. Še nocoj odpotujemo, z vlakom seveda. — Priprava kar je treba, Boli. jaz bom pa še malo pokramljali z Danom«. »No. Dan«, je nadaljeval Jack, ko je BIH odšel, »kaj pa si še zvedel?- »Nekaj podrobnosti o tej dediščini«, je odgovoril Dan. »Takrat, ko je baron moral na robijo, je označil lorda D unčama za svojega naslednika.« Iz domačih gajev IGNACIJ HOLZAPFĐI.: Življenje Bratje, častne vence spleta Tukaj nam odmerja čas! Srečo vrhu sreč obeta, Pa do groba stiska nas! : » 'Trnja pod noge nameče. Ped življenja ogreni, Rožice lepo cveieče Na polzečo pot sadi. Danes slast srce napaja, Jutri jok pelini spet; Ogenj pati, strela igrajo, Proč je slavnih domov sled! Skrb, nadloge v novo žgejo, Ranijo bridko srce, Ej tok skeleče oblijćjo Lica vpadenim solze. Ko bi trenil piš potihne, Solnce razvedri oko, Izpod strupa bolečine Kal veselja poženo. * Ignacij Holzapfel, (179!)—1808) je bil iz Tržiča na Gorenjskem. Posvetil se je duhovskomu stanu ter je bil dolgo časa kaplan v Megšu. Izdal jo dve zbirki svojih pesmi, sodeloval jo pa tudi pri I. in II. bukvlcah »Čebelice«. Po svoji smrti je zapustil vso svojo premoženje gluhonemim, zato tudi nosi ulica v Ljubljani v bližini gluhonemnico njegovo ime. Astrološka napoved za 16. april. Danes spet nekoliko krltiičen dan. Bodite v vsem previdni- Pretilo spori in sovražnosti. V splošnem muhast dan, ki prinaša v rodbinsko življenje razne nevšečnosti. Z februarskimi in junijskimi ljudmi bo danes težavno občevanje, ker bodo kazali slabe lastnostih trmo-svojeglavnost in prepirljivost, v verskem pogledu pa nestrpljivost. — Za poslovne zadeve pa dan ni slab- Razne novice * Pariško kazensko sodišče je obsodilo bivšega avstroo-grskega letalskega stotnika Edvarda Bcrn-hitberja radi vohunstva v korist Nemčije na 5 let ječe, 2000 frankov globe in zasego vsega zaplenjenega premoženja. Bernliiiber je bil od leta 1933- član naoionalno-sooialisti-čne stranke, govori več jezikov in si je prisktboval s volie informacije zlasti v novinarskih in diplomatskih krogih. Dva senzacionalna samomora sta se dogodila na Dunaju: V svoji pisarni se je obesil prokurist bančne firme Caraco & Co dr. Emili Schna-pek; is-totako se je obesil v svoji pisarni znani dunajski advokat dr. Julij Reder- Kakor poročajo iz Mehike, e vlada dala aretirati bivšega predsednika republike Calesa, njegovega sina in tn njegove sodelavce in jih v letalu odgnati preko meje. Baje se bo bivši predsednik naselil v Guatamnti. Na cerkev sirijske krščanske občine v Damasku ;e bil izvršen napad, ki pa se ni posrečil. Neznani storilci so cerkev na več krajih polili z bencinom in jo zažgali- Vendar so gasilci požar hitro zadušili, preden je mogel napraviti večio škodo. Policijska preiskava je dognala, da stojijo za tem atentatom neke politične skupine, katerim ne gre v račun mohamedansko-krščan-ska složnost v Siriji. Znani irski tenor John Me Cor-mack objavlja v časopisih, da se namerava prihodnje leto po posinr vrinem koncertu v Londonu umakniti iz dosedanjega poklica in sc tudi odreči ameriškemu državljanstvu, ki ga je po dolgoletnem bivanju v Zedinjenih državah bil primoran sprejeti, — ker pričakuje, da bo imenovan za ministra umetnosti irske svobodne države. V Romuniji so hazardne igre prepovedane Romunski parlament je soglasno odobril zakonski predlog, s katerim so zabranjene vse kartaške in mehanične igre za denar, torej vse hazardne igre. Pri glasovanju je prišlo do ogorčenega spopada med vlado in poslanci. Ministrstvo dela in narodnoga zdravja jv uravnovesilo svoj budžet le potom taks na tako igre, ki jih sedaj zakon prepoveduje. Ministrstvo jo delno pristalo na zakon, ki bi prepovedal samo nekatere igre, kot n. pr. »braslliano«, »toti«, »87« in »tren-te et quarante«. Toda parlament je izglasoval popolno prepoved hazardnih iger, izvzemši — državno loterije in konjske dirke. Anekdota Neki angleški ča-sopis je razpisal anketo o dobrih in koristnih 'knjigah. Zastavil je svojim čitateljem vprašanje: Katera knjiga vam, je v življenju največ koristila? Na to vprašanje je neka zakonska žena odgovorila: Ku- harska knjiga, ki mi jo je podarila moja mati. in pa čekovna ktiji-ga moža. »Petsto dinarjev zahtevate za soho? Vaš oglas v časopisu pa se je glasih Sohe za »00 Din in 800 Din se oddajo?« »No, da, gospod, dvesto in tristo R »etsto.« Živi neznani vojak Že 19 let brez govora brez spomina V bolrm v Rodezu (Francija) «nayo moža starega kakih 40 let, *i ie izgubil spomin. Devetnajst let že kž.i tam, nem, z izgubljeno «ušo, ločen od sveta ki ga obdala, — ta živi neznani vojak Fran-Clie, kakor ga vsi imenujejo. Našli so ga leta 1917. — v dneh uaisitrahovitejših bitk na zapadni ironti — na pariškem kolodvoru luire de Lyon, kjer je plah in Sh pdi I okoAi. Vprašan, kdo je, ni dul odgovora; a kar je še Iiutiše, 'lz8ubil je tudi spomin. Na njegovi Dovaljani uniformi ni bilo nobenega 2njika, ki hi povedal, kateri četi Dtpada ta mož, v žepih ni mel no-»enega dokumenta, nobenega izka-zua, niti najmanjše stvarce, iz ka-j61"0 bi sc dalo razbrati, kdo je. ka-"o mu je ime, s katerega frontnega Odseka je prišel, nihče ga n; po-f-ual, on sam pa je molčal in ni unel spomina. Vsako tudi nati-manj-.) sled so zasledovali a vsaka se ^ Porazgubilla kakor kamenček v ix>sku... Tako je iz moža, najdenega na '-jare du Lyon, postal »živi neznani vojak Francije«, kj ga po nešte-tlu slikah, priobčenih v listih po-2pa vsa Francija hi se še danes ?|vo zanj zanima- . Oblasti so od prvega dne stori-e vse. da bi razrešile zagonetko *®ka človeka. Na tisoče njegovih 'S|k je Mo razdeljenih zlasti med ^dbine, kj so žalovale za kakim Pogrešanim vojakom; časopisi so pojavljali pozive, v katerih so bile navedene vse, tudi najmanjše po-probnosti ki bi utegnite privesti na Dravo sled. Prišlo je res tudi mnogo odziva, . vsako upanje se je naposled iz* 'ovilo. Na stotine, na tisoče oče-.v. mater, žen, zaročenk in dru- k''li svojcev je obiskalo ^neznanega iga , 7 P ,'^ialii pa razočarani in še bolj po- ii vojuk3* v njegovem zaveti* l u- Prišli so v veselem upanju, od" tntS. lnanj k<) 200 žensk je v njem 'eio spoznati srnjega pogreša-soproga ali sina; pri natančni Dri,ISkav'’ 80 j° v vsakem takem Dr;,,neru izvedle oblastraiie, pa se je Sl, Cni izkazalo, da je bila to zgolj ^ gestjja, samoprevara. Iz ogrom-•et Fatliva- ki se ga je v teku $e "abralo pri oblastnijah, pa sta „i, Polagoma pričela odražati dva jj. °8oČa primera«, ki imata na se-uekaj verjetnosti. C* enem primeru gre za nekega HoF' a Monjonn, ki z vso odloč-~~ kljub vsem dvomom in rekia^ • zom — v tem neznancu Uieri5ra svojega sina; drugi pri* Da » ji1 'n,a ruriveč verjetnosti, Mav ,eva oeko gospo Rene Le pj3’ ki trdi, da je neznani vojak u soprog. ha ri^PP lre May je prinesla moč-he .okazila, toda absolutno le še da u/1'*0’ Zdaj pa se je ponudilo, l|Da 'i Poskusila nekaj, o čemel DoiiLaa F1 mcrda nesrečniku hi-PrM Vrn''k> spomin in govor. Dogrei !to *e živela s svojimi zdaj hek soProgom srečno v 'e odlm101 v Vincennesu. Od tam Več nTv n.? tront0' s katere se ni (Do Zdaj naj bi se ta hišica Jsnein predlogu) spet posta- NAJNOVEJŠA POROČILA mmmmmmmmmammmmmmmmmummmmmummmm ■b* Kaj zahteva Mussolini? London, 15. aprila, n. Doznava se, da je italijanski ambasador v Londonu Grandi dobil direktne instrukcije od ministrskega predsednika Mussolinija, po katerih mora zahtevati pri britanski vladi, da britanska vlada takoj izda ukaz, da se morajo vse britanske pomorske sile, ki so bile poslane kot ojačenja v Sredozemsko morje, vrniti v svoje baze v Angliji. Mussolini navaja, da je to predhodnica zahteve za -azgovorc o miru. Nota abesinske vlade v Londonu London, 15. aprila, n. Abesinska vlada je poslala britanski vladi noto, v kateri se zahvaljuje za velike napore britanske vlade, ki jih je storila za zaščito abesinske neodvisnosti. V tej noti tudi povdarja, da britanska vlada ni kriva, da rezultati niso pozitivni. Noto je izročil abesinski predstavnik v Ženevi Vol de Marjam. Ali še pomnite veienapeti film Frankenstein ? KINO SLOGA Prinaša od jutri naprej nadaljevanje tega filma pod naslovom: Frankensteinova V glavni vlogi BORIS KARLOFF HCVBStS Napeto! Samo za ljudi z močnimi živci! Jutri premiera! „Atentat44 na vlak v Žalcu Konec velike senzacije, radi katere se je zbralo mnogo ljudi Žalec, 15. aprila. Ko se je v soboto zvečer savinjski vlak ustavil na postaji v Žalcu, je izstopilo mnogo ljudi, da je bil peron male postajice prepoln. Po kratkem postanku je prometni uradnik dal znak in vlak je krenil naprej. Komaj se je oddaljil nekaj metrov, se je zabliskalo in v deževno noč je se je zabliskalo In v deževno noč je odjeknil strel. Ljudje na postaji so se razburjeni spogledali. Železničarji so pričeli tekati sem ter tja, ker se v prvem hipu ni nihče zavedal, od kod ta strel. Prometni uradnik, ki je ta dan vrSil na postaji dežurno službo, se je menda prvi zavedel »važnosti« tega dogodka in ni pokazal nobenega nepotrebnega razburjenja, kakor občinstvo na postaji. Toda v tistem hipu je v vlaku nekdo potegnil za varnostno končnico in vlak sc je ustavil. S klici so takoj pričeli iskati orožnika, ki bi moral biti, kakor vedno ob prihodu in odhodu vlaka, na postaji ali pa v vozni garnituri. Z dežnim plaščem pod roko je na klic neke preplašene gospodične, ki je venomer viila v isto stanje kot »e bila leta 1914. Tja bodo pripeljali neznanega vojaka, ona pa ga bo sprejela na domačem pragu. Kaj bo potem, to je zdaj vprašanje. Morda bo ta hiša novega življenja za človeka, kS 19 let ni ničesar več vedel o sebi in o življenju. — morda pa bo grob upanja za ljubečo ženo, ki ne more pozabiti — in drugega ko spet novo razočaranje za vse, ki iskreno želijo, da bi »živi neznani vojak« Francije resnično spet postal živeč človek- ponavljala »Kje je Miško?«, pritekel orožnik tega ali podobnega imena in takoj Zijčel izvrševati svojo uradno dolžnost. Vlak je seveda stal in čakal, a ljudje so iskali krivca nočnega strela s savinjskega vlaka na žalski postaji. Ko so nekateri domačini orožniku pokazali vagon, iz katerega je odjeknil strel, se je Miško vanj takoj povzpel in po kratki preiskava imel v rokah pravice „atentatorja", ki jc razburil vso postajo, Snel ga je iz vagona in krepko držal -za rokav. Ljudje so roko pravice in atentatorja takoj obstopili in si ogledali kalilca mirnih velikonočnih praznikov. Bil je to mlad fant, petnajstih let, kratkohlač, z malim, v pomečkan ovojni papir zavitim predmetom v rokah. Neki radovednež, lakih je povsod na deželi dosti in seveda tudi v Žalcu, se je sklonil in napeto prisluhnil. Iz fantovega zavitka ni bilo slišati nobenega tik-takanja. Peklenski stroj se je nemara pokvali? Ljudje so stikali glave in skrivnostno šepetali. Morda so tega mladeniča poslali iz kakega kraja onstran meje, da zanese v mirni žalski kotiček strah in grozo? Morda je imel kako krvoločnejšo nalogo, a se mu je v umazani papir skriti peklenski stroj pokvaril? Ali pa je morda celo hotel razdejati cel vagon in tirnico? Z grozo so pričakovali, kaj se lx> zdajci zgodilo. Dogodek je trajal Je nekaj sekund in »atentator« še ni prišel k sebi od silnega strahu pred orožnikom Miškom. Morda prav v hipu, ko so Žalčani ugotavljali narodnost tega »komita«, je fant bridko zajokal in prosil, naj ga puste domov. Toda vlak je tisti hip krenil, a orožnik Miško je fanta še vedno čvrsto držal zn rokav, kakor se pač strogemu očesu postave spodobi. „Pustite me k mami!" so bile edine besede objokanega atentatorja, ki se je v deževni noči tresel otl mraza. Ne prav prijazno ga je orožnik povabil na postajo in tam so ga menda spravili onstran ključavnice, dokler preiskava ne bo ugotovila dejanskega fantovega namena. Zavitek v roki je bil • sumliiv in četudi ni bilo iz njega slišati skrivnostnega tik-takanja, ki naj bi' razodelo za umazanim ovojnim papirjem na določeno uro tempirani peklenski stroj. Na postaji je bilo vedno več domačinov, ki so prihajali od blizu in daleč, da poizvedo o atentatorju kako in kaj. Če bi mu kdorkoli segel v žep, bi tam gotovo našel morda tu-oat ali dva. pasjih bombic Zadeva je bila namreč preprosta: atentator jc bil ubog kmečki fant, ki se v Celju uči obrti, ka-Ii, in se je peljal k starišem na počitnice. Da bi se postavil pred svojimi vrstniki, je v Celju kupil nekaj pasjih bombic. In tako se je razblinila žalska senzacija v pasje bombice. 36 milijonskih i»iest Po roaijnciveoših statistikah je na zemlji 36 mest, ki imajo nad en milijon prebivalcev. Rekord nosi, kakor vedno, New-Yioirk s 7,747.000 prebivalcev; skupaj s predmestji pa šteje četo 10,906.000 prebivalcev. Na drugem mestu je že nekaj let Tokio, ki šteje 6.3 miMjiona prebivalcev, med temi -e 3.3 milijona moških. Potem še le pride Loa-do.n s 4.230.000 prebivalcev. (Vendar šteje Veliki London z vsemi predmestji skupaj 8,401.000 in je tedaj po številu prebivalstva drugo največje mesto na sveu). Na četrtem mesti sledi Berlin s 4.187.000 prebivalcev, nato pride Moskva s 3.6 milijona in Chicago s 3.5 millijona. Zatem šele je Pariz z 2,891.000 prebivalcev. Sledijo: japonsko mesto Osa-ka ’ 2,723.000, potem za nekaterimi še večjimi Dunaj z 1,847.000, Hamburg z 1,182.000 prebivalcev. Po razsežnosti površine pa nau-kriljuijie Rim daleč vse mi’ijonška mesta sveta, kajti njegov pomeriti obsega 2058 kv. kilometrov z 1.165.000 ljudi. Prostorno veliki milijonski mesti sta tudi Rio dc Janeiro: 1,730.000 i’judi na 1164 ikv. kilometrov in filmsko mesto Los Angeles: 1.446.000 ljudi na 1124 kv. kilometrov._________ Švicarske vozne cene za tujce znižane skozi celo leto. — švicarska prometna podjetja in uprava poštno-avtobusnega prometa dajejo sedaj sko zi celo leto inozemskim gostom, ki se zadržujejo v Švici najmanj 6 dni. popust na voznih cenah in sicer: 30?< posameznim potnikom in 15% družbam in družinam. Popust velja za vožnjo od meje do odrejenega mesta v notranjosti in za vrnitev do meje, za šest in večdnevna krožna potovanja ter za tranzitna potovanja z najmanj 6-dnevnim bivanjem v Švici. Pravico na ta popust imajo samo oni potniki, ki dokažejo, da bivajo stalno v inozemstvu. „Glas" je zanimiv Za praznike brez domačije Naša Zatiav.u Kresnice, 15. aprila, prijam« vas Kresnice v so znane še prav posebej zaradi orjaške Birsolve tijpne-tili-ce, ki se dviga uh železniški IM'iugi in vzbuja zanimanje potujočega občinstva. V apnenico do-važajio z ž-ično železnico apnenec iz Zapodij, majhnega hribovskega naselja, ki jc na visoki razgledni točki, na meji Zasavja od Moravske doline. Zapodje tvori kakili šest kmetiških hiš. Gospodinj« so imel te dni dovolj opravka z različnimi pripravami za praznike. Pri Vaj so vili se je sredi dela izmuznil iz kuhinje 4 in pol letni Tonček. Materi ;e na skrivaj poibasaU škatljioo vžigalic in je smuknil pod kozolec soseda Sira zarja Fmainceta po domače Lavrinca. Fantiček je prižgal žveplen ko in jo jc vtaknil v slamnato, do tal segajočo streho. Plamen sc je Ilibro razvnel in se je bliskovito razširil po vsej šupi; preskočil je tudii na ostala Stražarjeva poslopja. V trenutku j© rdeči petelin vžgal tudi hišo, hlev in ostala go-s pod a rs k a po silo pj a. Gori, gori!... Na pomoč! Obupni klici groze so priklicati vse prebivalce iz Zapodij, ogromni žar pa je napolnil tudi vso zasavsko sotesko. Gasilisike čete iz Kresnic, Ribč in Hotiča so trobile takoj alarm. Hod vodstvom župnega funkcionarja g. Dolinarja, ki je uslužen 'kot pravni referent pri kmetijskem oddelka kr. banske uprave v Ljubljani, dan uje pa v Kresnicah, so se gasilske čete takoj napotile po strmem in slabem potu v hribovsko vasico in prinesle obupanim prebivalcem vsaj delno rešitev. Ve-Mno Stražarjeve domačije je že tttičU ogenj, plameni pa so zajemali tudi že sosednje domačije. _e združenemu naporu se je po-•.rečilo, da so se oteli pred požarom najbolj ogroženo domačno joisestnika Janeza Pavliha. 2e iv.akrat je bila v plamenu pa so to oteli požrtvovalni gasilci. Res taslužijo vso polivalo za svojo jožrtvovalnost. Stražar je siromak . . . šele po končanem požaru so »rejsodili, kako težko je zadela nesreča marljivega gospodarja. Kar si je pridobil s težavo tekom dolgih let, vse mu je uničil požar. Stražarju je pogorela hiša, svi-lijalk, hlev, šupa in ostala gospo-Spodarslka pošlopja. Seveda tudi .ves živež, svinjsko meso, krompir, pšenica, ajda, več voz, gospodarsko orodje kakor siamo-IHezn-ica, preša za sadje, mlin za Sadje, brane, plugi, vozovi, vee 'sodiov in kadi, ena od teli je držala 1000 litrov. Požar pa je uničil itudi pohištvo, živino, kokoši in Colo brejo švicarsko kozo, ki jo je liuneia v njegovem hlevu soseda '.Kokaljeva. Nesrečni gospodar ie oškodovan za 100.000 Din, kolikor so cenili vso škodo. Zavarovan pa je le za 15.000 Din pri neki ljubljanski zavarovalnici. Zato je udarec še prav posebno občutljiv. Saj je hotel pred letom ini nesrečni gospodar povišati zavarovalnino. Pa so zavarovalni prispevki previsoki in kmetje zinorejo komaj za najpotrebnejše. Nesrečni Tonček, kaj delaš?! Požar, ki je ogrožal obstoj celega malega naselja je uničevalno vplivail na vse prebivalce hribovskega naselja. O vzroku požara so se izustile najrazličnejše domneve. Nekdo je videl že .popoldne vjireinega pohajkovalca, najbrže brezposelnika, ki se je klatil po vasi 'n prosil m/.lcdarov. Osiromašeni kmetje seveda niso zmogli nikakega daru, zato je hudi mož grozil!, da bedo že dobili za svete trdo srce plačilo. Nekateri so brli trdno overjeni, da je požigalec prav tisti vinjeni po-haijkač. Uvedena je bila oblastve- na periskava in neka soseda jc izjavila, kaj je začula im Videla tik pred požairom, ko je nesrečna Vaj so v a go spodi tuja klicala svojega, še boki nesrečnega in nepremišljenega maloletnega fantička, k] se zašel z vžigalicami pod Stražarjev kozolec. Preiskava je zabeležila to izpoved in je bil zaslišan tudi mali nesrečnik. Ta pripoveduje v krčevitem joku. da on n; zažgal, pač pa pripo-vednce kakor v bolnem prividu najrazličnejše druge vzroke. Fn-krat trdi, da je takrat le opazoval dva neznana dečka, ki sta kurila pod Stražarjevim kozolcem dračje. Ko pa je pričelo goreti, sta neznanca zbežala proti Moravčam. 'Drugič pa spet trdi živčno razrahljani otroček, da je za žgal pri Stražarjevih mekj bradati berač, kj ga je on dobro videl. Takoj potem, ko se je vnela streha v Stražarjevi šupi, se je bradati berač zgubil neznano kam. . Tako izpovedbe polpeto leto starega fantiča. Z nesrečnima družinama Vajsovo in Stražarjevo pa sočustvujejo vsi. Beg z operacijske mize Čakovec, 15. aprila. Ves Čakovec govori že mekftij dni o nenavadnem dogodku, ki se je dogodil v mestni bolnišnici. Divja muzikanta Vaška muzikanta iz Totovca Marko Vugrinec im Ibrahim Čuvan sta prišla pred dnevi na sejm v Čakovec. Muzicirala sta in zaslužila nekaj denarja ter se nato vrnila v domačo vas, kjer sta pa kar nadaljevala s pijančevanjem. V neki gostilni sta se pa naposled še stepkiu Ibrahim je z nožem hudo ranil Marka pod rebra. Mamko se je branil, pograbil sekiro in z njo udarni! Ibrahima po vratu. Oba sta se zgrudila v mlaki krvi. Naložili so ju na voz in ju odpeljali nezavestna v Čakovec. Med potjo sta se osvestila im Marlko je skoči! z voza Ln pobegnil. Ibrahima so pa pripeljali v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili., da ima smrtno nevarno rano na vratu in da ga je treba takoj operirati. Z operacijske mize v vinotoč Ibrahima so res takoj položili na operacijsko mizo. Tedaj pa je pišel k sebi. Ko jc zagledal okoli sebe zdravnike in operacijske no že, se je zgrozil. Strah pred operacijo mu je dal toliko moči, da se [ie dvignil in se pognal skozi vrata oponacijslke sobe na hodnik in odtod na dvorišče. Posrečilo se min je, da je pobegnil iz bolnišnice, Zatekel se jc v neki vinotoč, kjer je zahtevali pijače. Oblečen je bil samo v spodnje hlače. Ogrnjen pa je bil z bo’i teldm plaščem. K mazački Pod večer se je Ibrahim sam napotil s smrtno rano na vratu domov v Totovec, kjer je prosil pomoči pri vaški maizački, kajti prepričan je, da ga bo ozdravila brez operacije. Brez dvoma je Ibrakim človek z nenavadno telesno konstitucijo. Navaden člo- vek, bi sl bega z operacijske mize u e mogel privoščiti brez nevarnosti zia živlljenje. -- Izdaja živinskih potnih listov in mesogledni posli. Predsednik mestne obelne je s svojo odločbo 1/3 No. 23311/36, z dne 10. aprila 1936 odredil, da bodo poeenši s 15. aprilom 1036 izdajali živinske potne liste sledeči: veterinarski 'referat mestnega poglavarstva v Ljubljani na mestni klavnici za ves teritorij Ljubljane pred inkorporacijo in za priključene dele občine Ltobrunje (Stepanja vas), Pavlič Perdiuad. Tržaška cesta-29 z.a Vič, Novak Franc, Zaloška cesta 63 za Moste, Hvastja Kanci ja n v Zgornji Šiški za Zgornjo Šiško in Koseze in Oven Anton, Dravlje 76 za Dravlje, Žapuže in priključene dele občine Je-žica. Mesoglcdne posle pa bodo v nanovo inkorporiranem ozemlju opravljali: Škerlj Ivan, Vič 66 na Viču, Novak Franc, Hvastja Knucijan in Uveli Anton na zgoraj navedenem lv-riforiju ter Čerin Alojzij v Štopanji — Odškodninska akcija za< grebških trgovcev. Kakor poroča beograjska »Politika«, so zagreli« ški trgovci, ki so ob priliki zad« njih demonstracij v Zagrebu utr« peli kako škodo, začeli akcijo za povračilo povzročene škode. V ta namen se mislijo obrniti na drža« vo, banovino in občino, ker ško« de iz svojih sredstev ne morejo popraviti. % KM če ena siamskih dvojčic le malo pokoketira, že takoj druga potegne ogledalce iz žepa, da vidi v to, kav se godi za njenim hrbtom. Take so ženske, ki si ue mo. rejo nikdar odkrito pogledati it. oči v oči. MALI OGLASI HRANILNE KNJIŽICE prodata nit kupit o najbolje potom moje oblaat veno dovoljene [umne. — D on ar takoj. Priložite znamke. RUDOLF ZORE, Ljubljana Oleđalttkfl. ulica 1*2. Telefon 8M0« Gospodarska podjetja kot: trgovine, industrije, hotele, restavracije, kavarne, bufete, trafike, prodajalne, mlekarne in vsa druga obrtna podjetja prodajamo in posredujemo nakup hitro, vestno in uspešno. Informacije pošiljamo proti predplačilu Din 5.— v poštnih znamkah: Poslovnica Pavle-kovič — Zagreb — Iliča 144. Zelo ugodno kupujemo zlato in srebro pri Ig. Jan, — grajski urar — Maribor. X PREMOG »Stanovsko« (4900 kal.) 100 kg. Din 36.— postavljeno na dom LOJZE RESMAIS trg. kuriva Borštnikov trg 2. Tel. 33-53 ntsigomosr, ] starih tnmUuUfi I tOBAVI It NEŽKOOIKVO , 2 V PARIZU Z majviDim ODLIKOVANJEM NAGRAJENIMI 1 PILULAMI ZA MOŠKE Vt-Hn-Se [ sokom, oin 64,-100 kom Oln 217.-00BIJ0 SE l/APOTEKAH. k Spovtelfent ■ cU^kretno pv&Uja: APOTEKA eiAčiči ! Jelačičev,™« ug .48-55 e številko, katero □okličite pri naro-čevanju svojih oglasov v ff Qlasi* naroda* Birmanske ure od Din 40 naprej nudi Grajski urar Ig. Jan, Maribor. Amaterji! •azvila - kopira -eci svečava • strokovno in skrbno Foto Japelj, Maribor, Gosposka 28, gunanja naročila poštno obratno. S prvim majem oddamo eno_štjTi3obiio__komfortno stanovanje in eno dvo-8obno_samsko stanovanjc s kopalnico. Poizve se v upravi palače »GRAFIKE«. IV. nadstr, Izdajatelj: Josip Fr. Knaflič. — Urednik: Ivan Albreht. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlsknrnarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.