F« pošti prejeman:
za
»elo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — „ «etrt , , 6 „ 50 , mesec , 2 „ 20,
X ipravništvu prejemaa:
»elo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — „ žetrt , , 5 , — „ nesec , 1 „ 70,
Z* pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
NaroSnlno in Inserat« sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovaca pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niskiti ulicah St. 2,1., 17.
I3hajav8akdan,izvzemii
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 168.
V Ljubljani, v četrtek, 24. julija 1902.
Letnik XXX.
Angleška pred kronanjem.
Dolgo je odlašal Edvard VII.! Hotel je kot triumfator, kot junaški zmagovavec Burov seBti na prestol. Meseci in meseci bo pretekali, in Edvard je čakal zmsge. Zdaj so se Buri udali in njihove puške romajo v angleška vojaška skladišča. Edvard stega roko po kroni! Bolezen ga je vrgla na posteljo, slavnosti so se se odpovedale, a Edvard je zopet zdrav in hoče imeti krono na glavi.
Zdi se torej, da je vse rešeno. A Anglija sama nosi v svojem srcu ie od časa, ko je odpadla od Rima, neko rano, katera se vsako stoletje večkrat bolestno razboli. To versko vprašanje se pojavlja tudi sedaj ob kronanju novega kralja.
Kralj mora priseči no le kot posvetni vladar, ampak priseči mora tudi kot anglikanski — papež. Saj ko je Henrik VIII. odtrgal Angleško od Rima, da je mogel zavreči svojo pravo soprogo Katarino in se poročiti z njeno dvorno damo Ano Boleyu, ni mogel tega izpeljati drugače, kakor da je odpovedal pokorščino rimskemu papežu, ki zagovarja nerazdružnost zakona, ter samega sebe proglasil za onega, ki more »v imenu božjem« raztrgati pred oltarjem sklenjeno dosmrtno zvezo. Od tega časa je An-gliju lezla vedno bolj v protestantizem, dasi je vsa državna cerkev vedno proti tomu protestirala, da bi bila luteranska. A odpad od Rima je nujno tiral angleško oficielno »cerkev« vedno bolj v oni razpad, ki je znak krivoverskega protestantizma.
V novejšem času se pojavlja v Angliji versko gibanje »ritualizma«, katero se približuje vedno bolj katolicizmu. To je nujna posledica zgodovinskih in dogmatičnih študij, katera privajajo vsakega objektivno misle čega Angleža do tega zaključka, da sta lc krivica in nasilstvo odtrgala angleško ljudstvo od katoliške vere ter mu usilila novo verstvo, katero so izdelali samopridni kralji in mogočnjaki.
Anglikanci zdaj premišljajo kraljevo prisego, v kateri stoji, da mora kralj braniti »the protestant relormed religion estabiished
by law — protestantovsko reformirano vero določeno po zakonu.«
Anglikani pa pravijo, da njihova cerkev ni protestantovska, ampak katoliška, sioer ne rimska, vendar pa katoliška. Angličanom je katoliško ime častno ime, in ves njihov trud gre v to, da bi dokazali, da so oni tudi katoliški, ne le rimski papež. To na-glašajo v zborih in na ljudskih shodih. Saj so še pred kratkim v oxfordskem Ntw eol lege v krasni kapelici vzidali spominsko ploščo Puseyu, kjer ga slave, da je bil »strenuus defensor catholicae ecc'.esiae — krepek branitelj katoliške cerkve«. Seveda, če se jim reče, kako to, da je njihova cerkev vendar samo državna, pridejo v za drego in se izgovarjajo, da so rimska, vzhodna in anglikanska cerkev enako upravičeni deli splošne svetovne katoliške cerkve.
Seveda so to nedoslednosti, a veselo znamenje je vendar, da so Anglikanci odločno branijo protestantizma, kateri se od dne do dne bolj cepi in ni še mnogo čez en teden, odkar je lord Hal<fax, predsednik društva »English Church Union« pozdravljal zarjo bodočega združenja Anglije z Rimom.
Znani so boji, ki so pretresali angleški parlament zaradi tega, da se iz prisege črtajo mesta, ki ao žaljiva za katoličane. Ri-tualibti in najboljši pristaši državne »etabii-rane cerkve« zdaj tudi niso zadovoljni s protestantovskim značajem prisege. Pač čudno, v kaka protislovja privede rarode odpad od resnice ! Papeža ni hotela Vnglija priznati za cerkvenega poglavarja, in zdaj je njen najvišji duhovni poglavar — krvavi, debeli, vseh zabav prenasičeni Edvard, kateremu politične stranke v parlamentu diktirajo, kako naj cerkvi načeluje!
Uspehi mažaronske stranke.
Iz Zagreba.
Skozi celih dvajset let trobi današnja mažaronska stranka po vlaJnih časopisih — svojega časopisa namreč ni imela do letos — o velikih uspehih svojega delovanja.
Spočetka jej je neuki svet veroval, češ, nekaj mora vendarle biti na stvari, če se dan na dan hvali današnji zistem, a če še ni vse tako, kakor oni zatrjujejo, bi moglo s časoma vendar le biti. Toda obetanju se more le bedak veseliti, pravi hrvatska po-slovica, pa tako se je zgodilo tudi v tem slučaju. Hrvatski narod že dlje časa skuša, da so vsa obetanja mažaronske stranke glede boljših gmotnih odnošajev le slepila, a da se je v resnici dognalo ravno nasprotno. V zadnjih petnajstih letih je Hrvatska nazadovala razmerno nasproti Avstriji in Ogrskej v gmotnem pogledu v tolikej meri, da tega nazadka ne morejo nič več tajiti sami privrženci mažaronske stranke, csaj so morali priznati v saboru, da se z dosedanjimi dohodki ne morejo nič več pokrivati stroški avtonomne uprave, ali z drugo besedo, da ima Hrvatska velik primanjkljej v svojem gospodarstvu; v poročilu regni-kclarne deputacije so morali sami mažaroni povedati Mažarom očito, da se na ta način ne sme nič več gospodariti na Hrvatskem, sicer pride kmalu velik polom. Tako so vodje mažaronBki javno priznali, da je Hrvatska nazadovala, a ne napredovala, da ni bilo uspehov nego neuspehov v obilju.
Temu najmerodavnejemu priznanju o neuspehu mažaronBke politike so se pridružile pa tudi izjave dosedanjih mažaronskih oprod, posebno šo mestnih zastopstev iz Oseka in Zemuna, da ne naštevamo drugih. Mestno zastopstvo Oseka, po veličini dru gega mesta za Zagrebom, se bori že več let za povoljne železniške zveze in železniške tarife, ker mesto silno nazaduje, četudi ima za trgovino najugodneji položaj, pa je poprej tudi bil Osek vrlo znamenit za trgovino. Toda do dandanes se ni prebivavcem tega mesta izpolnila niti najmanjša želja glede tega vprašanja, in vendar imajo dva mažaronska poslanca v hrvatskem saboru.
Še huje je pa z Zemunom. To mesto bi moralo po svojem položaju nasproti Be-lemgradu in na državnej meji postati pravi emporij za avstroogersko državo. In vendar ni tukaj o tem ne duha ne sluha. Mesto nazaduje od dne do dne. Vse prošnje in
predstavke na ogrsko in hrvatsko vlado so ostale neuslišane in najpravičnejše zahteve so odbili. Zdaj pa je mestno zastopstvo poslalo v tem pogledu predetavko na hrvatski sabor, da se vsaj le ta zavzame za mesto. Mi vrlo dvomimo, da dobi mesto od te strani kakšno pomoč, vendar pa je zanimivo, kako se v tej predatavki toži mestno zastopstvo na zajedniško vlado, kako zistematično zanemarja mesto Zemun na korist Ogrske. V Zemunu bi moral biti kontumac za živino iz Srbije, ali Mažari so ga prestavili tje v Budimpešto, pa se tako lahko prenašajo kužne živinske bolezni na Hrvatsko in Ogrsko, a vsled tega trpi posebno Hrvatska, ker se brani izvoz živine iz nje.
Zemun je hotel osnovati veliko klavnico za izvoz mesa, toda ogrska vlada ni dovolila, zato je pa Belgrad postavil tako klavnico ter ima od tega dobička na milijone. Iz Zemuna je zabranjen direktni prelaz v Belgrad, kakor jo nekdaj bilo, in vsled tega trgovina silno trpi, toda Mažari ne dovolijo svobodnega občenja s brbijo. Zemun je prosil že neštevilnokrat za brzovlak v Zagreb in nazaj, toda Mažari to prošnjo vedno odbijajo, ker se boje za svojo Budimpešto.
Tako naštevajo Zemunci po redu vse Bvoje težkoče, ali vse bode brez uspeha, ker pri vsem tem volijo v sabor mažarona. — Tako dohajajo tožbe od vseh strani o gmotnem propadanju naroda in o izselitvi nje-govej na razne strani. Vse te tožbe pa se razglašajo po opozicijonalnih časopisih, kajti mažaronski ali vladni o tem molče, ker nočejo očitno pripoznati neuspeha mažaronske politike. Ti časopisi molče tudi kakor zako-vani na vsak poziv opozicijonalnih listov glede kršenja nagodbe. Vladini časopisi ne omenjajo niti z besedico mažarizacije hrvatskih imen na poštah in železnicah, niti so se zavzeli za odpuščene hrvatske uslužbence pri železnicah; prepuščajo sploh vse mažarskej samovolji ter nimajo toliko ponosa in odločnosti, da bi ue temu nasilju ustavili, četudi jim je sicer nagodba vedno na jeziku.
Mi sploh ne poznamo stranke, ki bi tako zanemarjala gmotne in politične koristi svo-
LISTEK.
Spomini na sv. deželo.
tise Ivan Knific.
(Dalje.)
Slednjič nas je cerkvenik privedel na kraj, kjer se je vsedel na tla in rekel: »Kdor da tukaj-le bogat bakšiš, bo šel v nebesa«. Vrgel sem mu turško desetico. »Vi boste šli gorki tja gori«, Be mi je zahvaljeval. Vsi smo mu dali kak milodar, samo Mažar je bil trdosrčen. »Ali Vi nočete iti v nebesa?« ga je izpraševal cerkvenik; Mažar pa mu je trdovratno odgovoril: »Za Vaše neumnosti jaz nimam denarja«.
Ko nam je cerkvenik povedal še marsikaj zanimivega, kar se je pa meni zdelo zelo neumno, — tudi Ali, čeprav mohame-danec, se je smejal, — smo zapustili Omar jevo mošejo, prešli prostorno dvorišče in si ogledali mošejo El-Aksa. Bila je to nekdaj krščanska cerkev s sedmerimi ladjami in Se dandanašnji je zelo podobna cerkvi. V njej so nam pokazali dva stebra, ki stojita zelo blizu drug zraven drugega. »Kdor se splazi skozi ta dva stebra, bo šel gotovo v nebesa«, nas je zagotavljal cerkvenik. Spo-
gledali smo se. Vsi smo imeli upanje, da nam nebeško kraljestvo ne odide, — meni gotovo ne, — samo Mažarov rejeni trebušek je svojemu gospodarju branil vhod v nebesa.
Pod le to mošejo so veliki obokani prostori ; to so baje Salomonovi hlevi. V njih je redil, tako nam je razlagal cerkvenik, svojih 40.000 konj. »Tukaj da je prostora za 40.000 konj ?« se je oglasil neverni Mažar, »še 4000 jih ne spravite semkaj«. Cerkvenik je molčal in si mislil: Kmet je kmet!
Ko smo zopet prilezli na dan, smo splezali na mestno zidovje. Debelo je več kot dva metra, visoko pa tako, da se ti kar v glavi zvrti, če pogledaš navzdol, v dolino Jozafatovo. Lep je odtod tudi pogled na Oljsko goro, ki se razprostira pred nami.
V dolini Jozafatovi so bo vršila poslednja sodba. Turki, ki so vse krščanske resnice preobrnili po svoje, pravijo takole: Od Oljske gore do Omarjeve mošeje bo napeta vrv, tenka kot las. Po tej vrvi bodo morale duše umrlih iti z ene strani na drugo stran. Pravične bodo podpirali njih angeli varuhi, da bodo v trenutku prekoračili to vrv; hudobni pa bodo strmoglavili
v peklensko brezno, ki se bo odprlo pod njimi. In tudi te turSke verske resnice Mažar ni hotel verjeti!
Ogledali smo si še več drugih znamenitosti haram eš šerifa, potem pa smo Be poslovili od svojih spremljevavcev. Ali jim je v našem imenu stisnil v roko običajni bakšiš; vojak nam je salutiral, in odšli smo vsak na svojo stran.
XIII.
»Bakšii, havadža!« Ob potoku Kidronu.
Lepega popoldneva je bilo, ko sva se s tovarišem g. Antonom namenila, da ideva na Oljsko goro. Saj je razen cerkve Božjega Groba za vernega romarja največja znamenitost ravno Oljska gora, ki leži od Jeruzalema proti vzhodu, in od katerega jo loči precej globoka dolina Jozafatova.
Po zakrivljenih ulicah sva dospela v nekaterih minutah do vzhodnih ali »Štefanovih« vrat. Ustno izročilo namreč pripoveduje, da bo nedaleč od teh vrat Judje kamenjali diakona sv. Štefana; še sedaj kažejo skalo, ki nam naznanja kraj, kjer so je to zgodilo.
Pri mestnih vratih se cesta strmo za vije navzdol v dolino, po kateri teče potok Kidron. Kakor na mnogih krajih v sv. deželi, tako je še prav pesebno ob tej poti, ki vodi na Oljsko Goro, vsa polno beračev. Kakor pri nas na božjih potih, tako in še bolj nadležni so le-ti berači. Napol nagi otroci, razcapano ženske in pohabljeni moški kriče ob potu na vse pretege: »Maskin, havadža!« (Siromaki smo, gospod !) V rokah nosijo plehnate posode in ti jih mole na-ravnoBt pod nos; zraven pa vpijejo : »Bakšiš, havadža, bakšiš!« (Milodar, gospod, milodar !) Saj sem imel že marsikje priložnost, da sem okušal, kako nadležni so berači, zlasti še v Egiptu; tako nadležnih pa gotovo ne dobiš nikjer, kakor so v sv. deželi in prav posebno še ob Oljski gori. Od vseh strani ti vpijejo na ušesa; otroci skačejo krog tebe in te vlečejo za suknjo; ženske v raztrganih oblačilih lazijo celo pot za teboj, jokajo in stokajo v vseh mogočih načinih; refren jo pa vedno isti: Bakšiš, havadža! Še oelo otroci, ki jih matere nosijo v naročju, kriče v enomer: »Siš, šiš, šiš I«	(Daljo prib.)
jega naroda, kakor hrvatska mažaronska stranka; zato jo pa tudi čaka prej ali slej strašni polom, žal, da pri tem trpi tudi hrvatski narod.
pornih vprašanjih. Ko je to delo končano, bodeta min. predsednika v Išlu vladarju poročala. Tudi gled<5 nagodbe z Ogrsko je več upanja v vladnih krogih.
nemiri. — Angleški kralj Edvard so je včeraj že na krovu svoje la-dije nekoliko časa sprehajal. Iz Londona se pa poroča, da kralj še ni tako trden, da bi mogel prenesti napor slavnoBti pri kronanju, zato se bode slavnost kronanja zopet preložila. — »Živela kraljica!« so v nedeljo Parižani klicali vojvodinji orleanski, bivši nadvojvodinji Doroteji, ko se je peljala iz cerkve. Poklanjajo B9 ji razne deputacije.
Politika pri banketu — „in-teligenca" komaiidira!
S Primskovega, 23. julija.
V Cerkljah je učiteljska konferenca iz rekla poslancu Jakliču »nezaupnico«. Tako šumi zdaj po liberalnih listih. Bore Jaklič ! Bore katoliško-narodna stranka ! Zdaj je po obeh. Iludo je res, toda no za Jakliča in ne za katoliško-narodno stranko, marveč za učitelje in za učiteljice, katerih imena se bero pod neslanostmi, ki jih je priobčil ponedelj • kov »Slovenec", čemu treba celemu svetu kazati, da nimajo nobenega razuma za politiška vprašanja in nobenega takta? Cemu praviti celemu svetu : Mi in me smo v tovaršiji tistih čudnih zastopnikov učitelj skega stanu, ki so z vso silo agitirali po kočevskem glavarstvu proti Jakliču ob deželnozborskih volitvah ; mi in me bi agiti rale proti njemu, ko bi nastopil v kranjskem okraju.
Pamet, kje si ? Rajše so vprašajte : Kdo se pa briga za nas — ponižne sluge in slu-gice liberalne misli — tod v kranjskem in doli v kočevskem glavarstvu ? Ali si kaj pomagamo s tem, če svojo ničlo obkrožimo b čačkami kako nezaupnice nasproti možu, ki ga ljubi ogromna večina ljudstva njegovega volivnega okraja, ki ga spoštuje cela dežela, ki z bratskim zaupanjem vanj gleda veliko število slovenskih učiteljev in čegar nesebičnemu, poštenemu značaju Be mora klanjati tudi nasprotnik ?
Toda taka vprašanja so nemogoča, kjer ni razuma in takta. Takta, pravimo. Strogo strokovna konferenca, h kateri so dolžni priti vsi učitelji in učiteljice, se v navzočnosti vodja okr. glavarstva in okr. šol. nadzornika zlorablja za otroške politiške demonstracije, ki nimajo ž njo absolutno nobenega stika. Zakaj niso odposlali zaupnice Chamberlainu ali bratskega pozdrava dr. Krstiču ?
Umljiva je ta breztaktnost edino le, če se 'pozna njen vprizoritelj — učitelj G r m ek od Sv. Lenarta nad Loko. Ta mladenič premišljuje visoko na griču, v hosti, kjer stoji njegova šola, »Slov. Narod« in tisto betvo izobrazbe, kolikor so mu je dali trije letniki učiteljske pripravnice, izpopolnjuje z branjem tega brumnega lista in njegovih sodrugov. To mu očividno škoduje. Mladenič Grmek je namreč prišel do te nesrečne misli, da je on rojen za poliiiškega voditelja cele velike doline — neiaj podobnega, kakor bi kak pastir na Šmarni gori kandidiral za župana v Ljubljani. Svoje delovanje je osredotočil na pisateljskem polju. Dopisov — neumnih kot noč — je že obilo romalo od Sv. Lenarta v kranjski »otroški vrtec« in na ljubljansko »šintarsko njivo«. Pogum mu vkljub vsem porazom, ki jih je v politiškem oziru v vseh slučajih doživel, vedno raste, ker mu — kakor se čuje — zvesto stoji na Btrani njegov okrajni šolski nadzornik — gospod Žumer. bpraviti ga hoče menda v Želez-nike. Ta Grmek je sestavil igračico in jo med banketom v Cerkljah usiljeval v podpis. Bilo je pri tem dovolj zanimivih prizorov. Nekaj učiteljev in učiteljic je odločno odklonilo podpise vkljub vsem psovkam, ki so letele vanje. Drugod je pomagala beBeda »Slomškar«, »Slomškarica«; to jih je spravilo v strah; če pa ni bilo drugače mogoče, so pa neodločneže obklopili Grmekovi so-junaki in jim tiščali pero v roke in jih silili, dokler se niso udali. Ko se je vse izvršilo, jih je več obupno tarnalo: »Kaj bo, če se zvedo naša imena po čaBopisih?« Kdor je bil poleg, je videl, da so razen par petelinov to neumnoBt, ki je razdrla vso kolegial nost in spridila vso zabavo, vsi drugi v srcu obsojali Grmeka in njegov nastop, sramo-vaje se svoje neodločnosti, s katero so se udali učljivi predrznosti.
Javno pa vprašujemo zastopnika glavarstva Pirca in nadzornika Žumra: Ali menita vidva, da taki nastopi pospešujejo slogo med učiteljstvom in ugled do učiteljskega stanu? Ali nimata vidva dovolj takta, ali pa dovolj poguma, da bi ob priliki konference zabranila take neumnosti, potem ostanita rajši doma in prepustita konference Grmeku, sedež šolstva kranjskega okraja pa bodi odslej Dragobaček pod Mladim vrhom!
Dnevne novice.
V Ljubljani. 24. julija. Presvetli cesar se 31. avgusta pripelje v Trst, drugi dan se na ladiji »Mira-mar« odpelje k mornarskim vajam, ki bodo
trajale tri dni; dne 4. avgusta cjsar obišče Pulj in se zvečer povrne na Dunaj.
Izjava. Duhovščina moravškega dekanata, zbrana pri konferenci »soda-litatis« na Vačah dne 22. t. m. odločno ob-Boja grdi napad liberalnega poslanca Ivana Hribarja na delovanje slovenske duhovščine v spovednici ter se izjavlja solidarno s katoliško narodnimi poslanoi.
Dekan : B i z j a n.
Občni zbor »Katoliškega tiskovnega društva« se je vršil danes ob 10. uri dopoludne v knjižnici knezoškofijske palače. Predsednik msgr. Zupančič kon-statira sklepčnost ter naglaša, da je društvo tudi v zadnji upravni dobi krepko napredovalo ne le v dosedanjih svojih zavodih, ampak tudi s tem, da Bi je v Novem mestu ustanovilo novo naselbino. Pri tem ni vodil društva gmotni dobiček, ampak idealna važ-nost, katero ima tamošnja tiskarna z »Dolenjskimi Novicami«. Bilo je res potrebno, da je društvo prevzelo Krajčevo tiskarno, ker sicer bi jo bili dobili v roke liberalci. Predsednik se spominja mrtvih udov, zlasti pokojnega pokrovitelja kard. Missia in odbornikov dr. Fr. Lampeta in Roka Merčuna. Društvo ie pristopilo tudi avstrijski zvezi lastnikov tiskarn, katera se bo razširila v večjo fcvezo avstrijskih, nemških in švicarskih lastnikov tiskarn. Nato poroča tajnik vč. g. dr. L e s a r o društvenem poslovanju. Natančno poročilo priobčimo v celsti. Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni gg.: Janez Flis, dr. Janez Janežič, Andrej Kalan, Matija Kolar, Anton Kržič, dr. Ev g. Lampe, dr. Jož. Lesar, dr. F. Čekal, dr. Jan. Krek, Jan. Novak, Luka Smolnikar, Jan. Sušnik, dr. Aleš Ušeničnik in AntonZupančič. Ko po pravilih imenuje še presv. g. knezoškof kot pokrovitelj svojega zastopnika v odboru, se bo odbor konstituiral.
Klaverna »nezaupnica«. Poroča se nam: Učiteljstvo radovljiškega okraja je imelo svojo uradno konferencijo včeraj 23. jul. t. 1. na Bledu. Pri obedu je »pooblastilo« učiteljstvo neko gospodično, da je iz »prijaznosti" nosila okrog nezaupnico našemu vrlemu tovarišu g. dež. posl. Fran Jakliču. Povdarjalo se je, da učiteljstvo našega okraja seglaša z nezaupnico, ki mu jo je odposlalo učiteljstvo kranjskega okraja. Naš g. Jaklič si naj te »nezaupnice« nikar preveč k srcu ne jemlje, kajti predno je dobila gospica podpise, izgubila je precej beBedij, da je pridobila zlasti mlajše moči zase. Nekateri sploh niso vedeli, čemu se je treba podpisati. Tako je na pr. prašalo več gospic učiteljic: »Kaj pa to ?« In gospica, ki je nosila okrog polo, je morala tolmačiti nekako tako: »Vidite, učitelj Jaklič je sramotil z udeležbo obstruk-cije v naši dež. zbornici vse učiteljstvo; zato moramo posnemati učiteljstvo kranjskega okraja in g. Jakliču poslati nezaupnico.« In na to »pojasnilo" so sledili podpisi. — Sicer pa naj nikar ne misli naš vrli tovariš, da nima prijateljev v našem okraju; lepo število učiteljic in učiteljev ni šlo na limanice na laskave besede gospice „« polo", ampak je odločno protestiralo proti nezaupnici. Slišalo se je tudi: »Le dajte semkaj polo; ampak jaz bom zapisal: »Živio Jaklič, živeli naši poslanci, ki so se edini potegnili za pravico zatiranih slojev.« — Nekateri udje okrajne konferencije, ki niso marali slediti stopinjam kranjskega učiteljstva, so bili očitno žaljeni. Konstatiramo to dejstvo, smo užaljeni, da smo prisiljeni javno protestirati proti omenjeni nezaupnici in kličemo našemo tovarišu Jakliču »slava", da se je pridružil ob obstrukciji onim poslancem, ki so stali na strani našega naroda.
Prevz. knezoškof dr. Napotnik se mudi sedaj iz zdravstvenih ozirov v Guten-brunnu pri Hofgasteinu.
K protestnemu shodu narodno-napredne stranke. Glede na brzojavko, katero je poslal v družbi s potnikom tvrdke J. C. Mayer tudi potnik podpisane tvrdke na protestni shod narodno - napredne Btranke, prosimo uljudno, da blagovoli slavno uredništvo sprejeti sledeče pojasnilo: Podpisana tvrdka svojim potnikom nikakor ne dovoljuje, da bi se v imenu tvrdke udeleževali kakoršnih koli političnih demonstracij; nasprotno pa jim tudi ne more prepovedati, da to store v lastnem imenu in kot zaseb-
Iz deželnih zborov.
V koroškem dež. zboru je včeraj slovenski pcslanec Graienauer vprašal dež. predsednika, zakaj se še niso vršile nove občinske volitve v Rajžah, akoravno sta jih dež. vlada že 3 febr. 1901 in upravno sodišče dne U. fobr. 1902 razveljavila kot nezakonite. Na predlog posl. Emspielerja in tovarišov jo dež. zbor dovolil še 4000 kron poškodovancem vsled toče. — V češkem dež. zboru se je včeraj vršila proračunska razprava. Poročevalec dr. Foft obžaluje, da vlada premalo Btori za zboljšanje žalostnih dež. financ. Ko bi se dosegla češko nemška sprava, potem bi bilo mogoče urediti državne in deželne finance. Zato jo sprava nujno potrebna. Vsenemški posl. B r e h m naglaša, da naj se namesto direktnih davkov vpelje progresivni dohodninski davek. Dalje trdi, da Cehi odrivajo Nemce v uradih in da dež zbor nima pravice rešiti jezikovno vprašanje. Govornik izjavi v imenu svoje stranke, da bodo glasovali proti proračunu. Poslanec Biirnreither naglaša, da je poročilo preveč pesimistično, ker razmere niso še tako žalostne; treba je več poguma. — Štajerski dež. zbor je včeraj dovolil več podpor za šolo in po toči poškodovane. Dež. zbor je pooblastil dež. odbor, da nadaljuje pogajanja z državo glede podržavlje-nja železnice Celje-Velenje. Dež. zbor je odobril računski zaključek dež. zaklada za 1. 1900 ter pričel razpravo o proračunu za I. 1902. Razni govorniki so na-glašali, da bode vsled žalostnih dež. financ treba zvišati deželne priklade. Obžalovali so tudi, da pomanjkuje povsod živinozdravni-kov; vlada bi morala ustanoviti srednje šole za živinozdravnike. Konečno je bil proračun cdobren. Vsa potrebščina znaša 20,452 277 kron, pokritje pa 10,711.073 K. Primanjkljej v zneBku 9 740.604 K z naklado na pivo, z 10% užitnino, 45% priklado k direktnim davkom, s prispevkom drž. osebne dohoda-rine in z visečim posojilom 469.810 K. Glede volivne reforme je posl. Ilagenhofer v imenu katol. konservativne stranke pisal dež. glavarju grofu Attemsu, da njegova stranka zahteva razširjenje volivne pravice in v kmečkih občinah tajne in direktne volitve. Ob enem pa stranka zahteva, da se primerno pomnoži število kmečkih poslancev. Ker pa večina dež. zbora zadnji zahtevi noče ustreči, zato hoče stranka glasovati za predloženo »reformo« le tedaj, ako se tudi število mestnih poslancev sedaj ne pomnoži. — To je povsem opravičena zahteva, in radovedni smo, kaj stori liberalna večina.
Tro- in dvodržavna zveza.
Ko je knez Bismarck dosegel zvezo med Avstrijo, Italijo in Nemčijo, sklenili so Francozi zvezo z Rusi kot protitežje. Letos se je trodržavna zveza obnovila. Glede na to se poroča iz Rima: Vedno boli prodira prepričanje, da je mogoče tesneje zbližanje tro- in dvodržavne zveze. Vse te zvezne države naglašajo, da hočejo ohraniti mir. Zakaj bi bila torej tudi ožja zveza vseh peterih držav nemogoča? ^Italijanska vlada v prvi vrsti deluje na to. Dokaz temu je potovanje italijanskega kralja v Peterburg. Pa še nova dejstva bodo dokazala, da ni več toliko nasprotij med evropskimi državami. Ako se združijo vse evropske države, potem je rešeno tudi vprašanje gledč vojnih troškov. Sedaj, ko preti gospodarska nevarnost od Severne Amerike, je pač nujno potrebno, da evropske države v gospodarske namene porabijo več dohodkov, nego pa za 5 milijonov vojakov in več tisoč vojnih ladij. Potovanje italijanskega kralja na ruski dvor je torej velike važnosti, ker se pričenja nova doba za Evropo. Vederemo!
Avtonomne carinske tarife.
Včeraj zjutraj so se na Dunaju zbrali zastopniki avstrijske in ogerske vlade, da dovrš6 tretje branje avtonomnih carinskih tarif. Obravnavam, katerih se udeležuje tudi avstrijski konzul v Berolinu, baron Ferstel, predseduje sekcijski načelnik Stibral. Obravnave bodo končane do sredi avgusta. Upanje je, da se doseže sporazmumljenje v pre-
Demonstracije v Parizu.
Po Parizu vre. Nasilstvo vlade proti kongregacijskim šolam razburja vse pravične ljudi. Ljudstvo je nejevoljno, da se na tak način hoče v »prosti republiki« zatirati svoboda, li Pariza se poroča, da je včeraj razburjenje trajalo vos dan. V obližju cerkve Madeleine je prišlo do demonstracije. btevilo aretiranih znaša nad 300, vendar pa so jih le kakih 10 obdržali v zaporu. La danes je pričakovati novih pojavov, ker je napovedano neko zborovanje kongre-gacijam v prilog.
Sultanov strah.
Sultan se je začel bati svojih lastnih vojakov in je zaukazal, da se morajo pravi topovi, b katerimi so se vadili do sedaj topničarski kadeti, zamenjati z lesenimi modeli ! lstotako se morajo puške v vseh vojaških šolah zamenjati z lesenimi puškami. Na VBeh carigrajskih šolah pa se je odpravil zgodovinski pouk razun kronologije sultanov; pri onih pa, ki so umrli nasilne smrti, mora se način smrti zamolčati! In — vendar je ..zgodovina učiteljica narodov"! Sultanu pa je seveda na tem ležeče, da se njegovi narodi ničesar ne nauče. Nadalje je Bultan častnikom z dežele strogo prepovedal prihajati v — Carigrad.
Ako ima sultan že pred svojimi vojaki takov svet strah, potem seveda ni prav nič čudnega, da se še desetkrat bolj boji albanskega pretendenta Ivana Kastriote, kateri pride te dni baje v Albanijo. Sultan je vsled tega zaukazal, naj Kastrioto takoj primejo, čim stopi na turška tla in ga odvedejo v Carigrad, kjer ga — seveda, ako se jim posreči uloviti ga — skrajšajo za eno glavo. Med tem so že zaprli nekaj albanskih od-ličnjakov, pri katerih so našli Kastriotovo proklamacijo, in jih bodo tožili radi vele-izdaje.
Albansko vprašanje.
V Albaniji že od nekdaj vi 6. Turčija ni megla nikdar zatreti upornih duhov bojevitega in divjega prebivalstva v kršni Albaniji. Te dni so vstaši pod vodstvom beja Fahredina pri Leskovici ustavili pošto, katero so spremljali Albanci. Ker pa jim je Fahredin dopovedal, da hoče porabiti ves ukradeni denar za vstajo, bo Albanci dovolili tatvino. Fahredin je pisma sežgal, 1000 turških funtov denarja pa si je prilastil ter zbežal pred turškimi vojaki. Sultan je nato ponujal Fahredinu čast generala in darove, ako hoče Turčiji služiti. Fahredin je ponudbo odklonil, Tudi bej Mali se pri Korici vspešno ustavlja turškim napadom. Ta dva poveljnika imata v strahu vso južno Alba-banijo. Knez Aladro Kastriota je zedinil vstaške poveljnike, da ob ugodni priliki proglasijo Albanijo za samostojno deželo. Albanski osrednji odbor je povabil vse pododbore v Turčiji, Rumuniji, Dalmaciji, na Grškem in drugod, da odpošljejo zastopnike v Italijo, kjer hočejo določiti kandidata za albanski prestol. Knez Aladro Kastriota ima sicer precej upanja do prestola, a stvar ni še gotova.
Razmere na Kitajskem.
Neki diplomat, ki je več let bival v vzhodni Aziji, poroča : Zadnja evropska vojska proti Kitajcem je bil dober nauk. Mogočna kitajska cesarica je uvidela, da se evropskemu orožju njena armada ne more ustavljati. Sicer še tli med Kitajci sovraštvo proti tujcem, ali takih izgredov, kakor so bili 1. 1900. se ni bati. Tedaj je kitajska vlada sama podpirala ustajo in ljudstvo je bilo razburjeno zaradi slabe letine. Polagoma se tudi Kitajci poprimejo preosnov.
Iz brzojavk.
Saški kralj je obolel na pljučnici. — btejnboumrl. Kakor javljajo angleški listi, je bivši predsednik oranjske republike, Stejn, tako bolan, da ni upanja, da bi okreval. — Iz Pariza se poroča : Pri zatvorjenju kongregacijske šole v Avenue Paomentier je prišlo do nemirov. Ko je Copp<5 prišel, klicala je množioa: »Prostost! Svobodo!« Copp6 in grof Urbani de Mailet sta bila aretirana. Tudi po drugih ulicah so
niki, kajti mi prepuščamo vsakemu uslužbencu popolno svobodo svojega političnega mišljenja in prepričanja. Vsled tega tudi omenjene brzojavke ni pisati na rovai podpisane tvrdke, temveč je bila to zgolj privatna emanacija zasebnika gospoda Pirnata, čije ton zamore tvrdka le obžalovati. — V Ljubljani, dne 24. julija 1901 - A. & E. Skaberno.
Razstava cerkvenih oblačil, ka tera je priredila bratovščina presv. Rešnjega Telesa, se bo letos otvorila slovesno v proslavo jubileja svetega očeta. V ponedeljek 28. t. m. bo v nunski cerkvi ob osmi uri sveta maša, katero bode daroval presvetli knezoškof. Po sveti maši bode presvetli otvoril izložbo v svoji palači, in Bicer v veliki sobani. Odprta bo razstava do konca tedna. Prijatelji cerkvene umetnosti in udje bratovščine presvetega Rešnjega Telesa so uljudno povabljeni, da si jo ogledajo ter vidijo, kako bo se mali prispcvski porabili. — Po razstavi se bodo vsa oblačila brezplačno razdelila cerkvam ljubljanske škofije.
Ljudski shod v Ljubljani, katerega so napovedali že razni listi, je spravil že sedaj »leva z grivo« v nervoznost. To kaže, kak je liberalni lev. Zbodel ga je posebno članek v zadnjem »Slov. Listu«, s katerim se vabi ljudstvo v Ljubljano. Pravi, da se vedemo, kakor bi hoteli prisiliti vlado, da shod prepove. Ta je pa lepa ! Pred tako prepovedjo vlado že danes naravnost svarimo. Ljudstvo pride v Ljubljano. Najbolj nas zanima v »Narodu« pogum tistih ljudi, ki so se nedavno že pred par sto delavci skrili za bajonete. »Narod« piše: »Ljubljančani se teh ljudi prav nič ne bojimo in Če se ne bodo spodobno in ponižno obnašali (!), jih napodimo z mokrimi cunjami, da bodo bezlali po ljubljanskih ulicah kakor plahi zajci čez barje.« Dobro! Videli bomo, kdo bobezlal! Vi ljubljanski liberalci, ki imate toliko »poguma«, zakaj niste 6. jul. slicali javnega ljud. shoda, dasi ste preje to v »Narodu« obljubili in bobnali zanj po celi deželi. Ali ste se bali, da Vas ljubljanski delavci z mokrimi cunjami ne napode? »Lev z grivo« sedaj rjove, zadnjič je pa ponižen stal za — policaji. Da se takih levov nihče ne boji, to bode tudi pokazal naš ljudski shod. »Obnašanja" pa ljudstvu na tem shodu ne bodo predpisavali liberalci. To naj si tudi zapomni „lev z grivo". „Le?" se dalje v »Narodu" tako le repenči: „Že to, da se sklicuje tak klerikalen shod v liberalno Ljubljano, razkriva, kaj hočejo klerikalci, namreč: naj mi začnemo protestirati, ker je klerikalen shod v Ljubljani vendar očitna p r o v o kac i j a". — Ubogi „lev"! Na »protestnem" shodu je videl, kako malo Ljubljančanov izmej 37.000 prebivalcev se je odzvalo njegovemu vabilu. Položaj je tak: Tudi večina Ljubljančanov se udeleži našega ljudskega shoda. »Lev" bi tudi v Ljubljani ne imel že nobene politične grive, ako bi se dala vsem polnoletnim Ljubljančanom volivna pravica v obč. zastop. Zato svetujemo: „Lev skrij se", da ne bo tvoja blamaža z vsakim dnevom večja! Levova jeza pa bodi našim možem v bodrilo, da v ogromnem številu pridejo v Ljubljano na naš ljudski shod, kajti ni lepšega, kakor videti — leva za policaji.
»Narodov« manever z notranjskimi iupani. Strašno se napenjajo liberalci, da bi nas spravili v strah. V neznatnem »Parlamenta rju« so naslikali dr. Tavčarja kot »leva, ki grivo stresa«. Človek bi se res bal, ako bi naših liberalcev ne poznal. Nekak tak poskus, kakor s »Parla-menUtrjem«, so naredili sedaj z liberalnimi župani na Notranjskem, kjer edino imajo med županstvi še nekaj zaslombe. Včerajšnji »Narod« pravi, da so notranjski župani zbrani predvčerajšnjim v Posto-jini sklenili protest proti nastopu naših poslancev in pristavlja: »Sledi 32 podpisov«. Ta »Narodov« manever je kaj jalov. »Narod« misli, da je proteBt podpisalo 32 notranjskih županov. Ti podpisi so večinoma podpisi liberalnih obč. svetnikov. Pred vsem zahtevamo, da se objavijo imena teh 32, drugače »Narodu« ne verjamemo. Na Notranjskem pa je tudi nekaj liberalnih županov, ki imajo v obč. odboru katoliško-narodno večino. S takimi »pro-
testi« bodete le pomagali, da Be nadaljuje odločna akcija, pod katero bo zadnji čas pričeli padati raz županskih stolov notranj. liberalci. Na čegavi strani je ljudstvo, to kažejo volitve na Notranjskem.
G dr. Sernec — ozdravljen. Štajerskega dež. glavarja namestnik gosp. dr. Jožef Sernec so je zdrav povrnil iz Gradca v Celje.
Delavska stanovanja. Vlada predloži načrt zakona glede oprostitve delavskih stanovanj od davščin in doklad vsem deželnim zborom.
Povodenj v Gorici so imeli v ponedeljek. Koren je divjal in spravil pod vodo, kar je dosegel. Ognjegaeci so imeli mnogo opravila, da so pumpali vodo. Več stanovanj je bilo pod vodo, tudi na potu proti pokopališču. Tudi v okolici je voda napravila mnogo škode.
Prijet anarhist. Potovalec okolu sveta Brandani je na zahtevo laško vlade bil včeraj prijet v Trstu, ker je anarhist.
Nesreča na železnici. Pri Vuhredu je vlak povozil 60letno Marijo Č e r n, hi je ostala na mestu mrtva.
Shod v Konjicah bo prihodnjo nedeljo. Govorila bodeta gg. Anton Korošec in Ivan Rozman.
Pri nemški pevski slavnosti v Gradcu vojaška godba no bo sodelovala. Tudi vojaštvo se slavnosti ne udeleži, pač pa se je baje udeleži — ces. namestnik grof C 1 a r y.
Nova šola. Iz Artič na Štajerskem Be nam poroča : Dne 23. t. m. je bil ob lepem vremenu med pokanjem topičev poležan in blagoslovljen vogelni kamen za novo štiri-razredno ljudsko šolo. Zidarji in delavci pod nadzorništvom svojega delodajalca gosp. C. Scagnetti ja so na to pričeli z novo gradbo. Bog daj svoj blagoslov.
Zopet štrajk na vipavski železnici. Iz Ajdovščine Be piše, da je opustilo okoli sto domačih delavcev delo pri nakladanju gramoza na vagone iz hudournika Lokavšček za nasipanje proge iz Ajdovščine proti Gorici, ker j m podjetnik noče toliko plačati, kolikor zaslužijo.
Poročil se je včeraj v st Jurju ob južni železnici g. dr. Anton S c h w a b , zdravnik v Celju, z gdč. Tončiko Kavčič.
Premembe pri lazaristih. c. gosp. Frančišek K i t a k je imenovan supariorjem misijonske hiše sv. Jožefa pri Mariboru, dosedanji superijor č. g. Frančišek Javšovec je prestavljen za superijorja v Ljubljano.
Velik slepar v Trstu. Tržaška policija išče zdaj nekega sleparja, kateri se je predstavljal kot sgr. Loncner, agent furlanske banke v Gorici. Imel je ponarejene dokumente, s katerimi si je pridobival zaupanje. Ponujal je v imefcu banke kredit na hipoteke. Vsedlo se mu je več kreditov potrebnih Tržačanov. Eden je hotel 240.000 K, drugi 80.000 K, tretji 210.000 K itd. Loncner je zahteval po 60 h od 1000 K kot »takso«. Potem je prišel z nekim drugim, ki Be je imenoval inž. Barkoviča, češ, da je banka sprejela hipoteko in da gredo lahko vknjižit posojila. Ko so to izvršili, so obema izplačali prizadeti po 200, po 120 K itd. Oba agenta sta izginila, prizadeti so šli v Gorico po denar, tam so pa izvedeli, da je vse skupaj le — sleparstvo.
Volivna preosnova na Štajerskem. Predloga o volivni prnosnovi, katero so morali predvčerajšnjim odložiti z dnevnega reda, ker ni bilo navzočih potrebno število poslanoev, pride danes vnovič v razpravo.
»Narodni dom« v Trstu. Podrobni načrti za tržaški »Narodni dom« so že dovršeni. Arhitekt g. dr. Makso Fabiani, odlični naš rojak, ki je izdelal načrte, je do-šel danes z Dunaja v Trst.
Magistratna gospodujoča stranka v Trstu proti opozicijonalnim listom. »Edinost« poroča, da se je italijanska liberalna večina mestnega sveta tržaškega sešla na privatno posvetovanje in je sklenila, da bo od sedaj najprej tožila vse tiste liste, ki bodo na »obrekovalen« način pisali o mestni upravi. Izjemo hočejo delati le s takozva-nimi »libelli di professione«, t. j. tistimi, katerim da je »obrekovanje« jedini namen. Tu menijo bržkone list »Sole«.
Toče in nevihte. Iz šentlam-berške občine se nam poroča: Že dne 10. in 11. t. m. je toča po naši občini in
okolici napravila mnogo škode. V torek dne 22. t. m. okoli 5. ure popoludne pa je začela padati kakor orehi debela. V pol ure je vse zmlatila, kar je bilo še ostalo na polju in vrtovih. Poljski pridelki so uničeni popolnoma, sadno drevje je tako okleščeno, da nekaj let no bode rodilo. Uboga žival nima nobene zelene krme, ljudje nimajo živeža. — Iz domžalske okolice se nam dodatno poroča, da so bile zadnje dni ondi silne nevihte. V soboto zvečer je strela dva krat udarila, vendar brez večje nesreče. V ponedeljek pa je vihar divjal, povalil žito in podrl več kozolcev ; celo drevje je ruval s korenino. Tudi v torek je močno treskalo in deževalo. — Iz Moravč sa nam poroča : Dan na dan imamo nevihte in se tre-semo pred točo. Viharji, ki so napravili strah in škodo na sv. Gori ter podrli čez tristoletno lipo pred graščino na Brdu, so nam sicor prizanesli. Toda od tega ponedeljka daljo imamo vsako popoldne vihar z nalivi, strelo in točo. V ponedeljek zvečor okoli 10. ure treščilo je na Vrhpolju v Ma-hkotov kozolec, v nevarnosti je bila ob hudem viharju cela vas in le silnemu nalivu je pripisovati, da se požar ni razširil. Iz Moravč došlo gasilno društvo ni imelo opravila. V torek okoli 5. ure nastane zopet hud naliv; tudi toča se je usula, ki pa tu ni napravila škode. V obSini Velka Vas, posebno v spodnjem delu bližje Save pa je zopet skoraj popolnoma uničila. Povodenj pa, ki je nastopila po naših travnikih, nam je oblatila otavo. Vkljub temu pa vedo nekateri veliko o rodovitnih njivah in lepih travnikih naše doline ter o velikih dohodkih, katere ti donašajo. Ubrgi kmet pa bi vedel o tem govoriti drugače. Danes nam vsaj vreme obeta kaj boljšega. Ali je mar Falb res postal prerok, ko je napovedoval viharje za letošnje poletje ? — V občini Kresnice je toča napravila 30.000 kron škode.
O prometu poštnohranilničnem v mesecu juniju poroča uradna okrožnica, da se je 4.602 vložnikov v varčevalnem, 414 v čekovnem, 384 v nakazničnem (clearing) oddelku skupaj vložilo 1,905.982 krat za 502 179 584 K 46 h, od tega po naSih krajih pride na Štajarsko 96.792 krat za 14,508.491 K, na Koroško 29.744 krat za 4 446.462 K, na Kranjsko 24 494 krat za 4,499 041 K, na Primorje (Gorica-Gradiška Istra-Trst) 38 994 krat za 7,784 562 K, a po Dalmaciji 14 841 vlog za 2 332 633 K. V minolem mesecu so pa vrnili vsega skupaj 526 216 krat za 505,747.045 K 50 h, od tega po Štajarskem 15 635krat za 6 666.567 K, po Koroškem 4414 krat za 1,598.831 K, po Kranjskem 3913 krat za 2 212,283 K, po Primorji 8797 krat za 2,023.996 K, po Dalmaciji 2421 krat za 549.947 K. Od dne 12. jan., ko jo zavod začel poslovati, pa do konca junija letos se je po državi vložilo 204,404.143 krat v skupnem znesku za 51.170,970 849 K 01 h, vrnilo pa 55,442 413 krat za 50.800,263.168 kron 71 h, tako je v blagajnici preostalo čistih 370,707,680 K 30 h.
Kotiček za liberalce. »Naši liberalci« so spravili liberalce iz uma. Podobni so petelinu, ki se gleda v zrcalu. Jezen kljuje v v Bvojo lastno podobo. Tako se godi liberalcem, ko jim je »Obrambno društvo« pomolilo pred nos njihov dobro zadeti »kon-terfe«. »Narod« je začel pisati dolg odgovor na »Naše liberalce«. Prvo je, da jih imenuje »pamflet«. Pisec je pač pozabil, da kar je v knigi res pamfl etičnega, to so vse ponatisi iz »lista inteligence«. Nato se je spravil nad papeževo nezmotljivost. On je namreč prepričan, da je proklamiranje papeževe nezmotljivosti dalo povod »Našim liberalcem«. Do takih umnih trditev pride liberalec, če ne ve kaj odgovoriti! Namestu da bi izkušal izpodbiti krepke dokaze te izborne knjižice, pa toži, da je papeževa nezmotljivost Btrašna nevarnost za vse države. Ko je ta predmet obdelal z znano temeljitostjo, pa se spravi nad rajnega kardinala Missio, kot bi bil ta »Naše liberalce« spisal. Ko se je mimogrede pomudil še pri svetem Iguaciju Lojrolskem, pa pride do knjige same. Njegova kritika je tako klasična, da jo moramo tu ponatisniti: »O namenu tega spisa („Na-ših liberalcev") ni dvoma in da doseže spis Bvoj smoter vsaj v tistih nižavab, kjer vladala nevednost in tema, je tudi gotovo. Pripovedovana neumnost priprostega sloven-
skega ljudstva se more napre< očitati, je to, začela de
e pač še velikanska, in če ni stranki kaj po vsi pravici a ni opravemčasu a za prosveto na-
roda. Zamudila je silno veliko in to se
maščuje danes na njej kaj bridko. Ko bi bili pred 25 leti začeli vojno proti klerikalizmu, bi bili danes vsi ti Jegliči in Šusteršiči nemogoči in tudi Saleharjev, Koblarjev in Fer-jančičev bi bilo manj med duhovniki, kakor jih je danes. V brošuri »Liberalna vera« bo dokazuje, da pristaši napredne stranke no verujemo vsoga, kar cerkev, i n da je liberalizem podlost in sleparstvo, ki se more s prižnice in iz spovednicepreganjati. Mi nimamo prav nobenega vzroka, prikrivati svoje stališče proti katoliški cerkvi, in zato hočemo na »Liberalno vero« odgo-riti s tem, da kar sami brez ovinkov povemo, kako je naše mnenje. To pa moramo klerikalcem pred vsem reči: da smo o tem, kar verjamemo, v verskem oziru ravno tako prepričani, kakor bi morali biti klerikalci o tem, kar baje sami verjamejo. In vendar zahtevajo klerikalci, naj mi reBpektiramo njihove nauke, kakor se naj respektira vsako pošteno mnenje, sami pa proglašajo naše prepričanje za podlost in sleparstvo. Kje je največja podlost in največje sleparstvo, kar ga je svet kdaj videl, se pokaže tekom teh člankov.« — Torej glejte, kar so liberalci v 25 letih zamudili vkljub izbornemu šolskemu zakonu in neutrudnomu delovanju naprednega učiteljstva, to bodo zdaj vse popravili v nekaj člankih. Mi bomo tako prosti, da bomo svojim čitateljem priobčevali smetano liberalnega volčjega mleka. »Naše liberalce« pa priporočamo v temeljit premislek vsem naprednjakom in takim, ki hočejo napred-njaki postati, btanejo 40 vinarjev. Glej, liberalec! Za 40 vinarjev imaS toliko pameti v žepu, kakor vsi tvoji voditelji v glavi — in pa Se nekaj več!
Ljubljanske novice.
Zopet ponesrečen ljubljanski kolesar. Klancc od vasi Dobrepolje pri Brezjah do mostu je zopet zahteval svojo žrtev. Včeraj zvečer se je vozil po klancu Ljubljančan g. Albin J a k š e , bivši uslužbenec južne železnice. Pridrl je na most, v katerega se je s toliko s lo zaletel, da je zletel preko mostu v jarek in ee ubil. Zlomil si je nogo in dobil smrtne rane po glavi. Prenesli so ga v ondotno mrtvašnico. Njegovi sorodniki so se danes za njim odpeljali na kraj nesreče.
Na čast vsem Anicam se vrši iutri dne 25. t m. koncert v prijazni „Š v i čari ji". Opozarjamo na današnji inserat.
Ne skakajte z električnih vozov. Anton Trček se je vozil po elektriški železnici. Pred Dachsovo gostilno v Florijanskih ulicah mu udari v nos prijeten duh in nakrat se mu vzbudi želja po izborni pijači in kuhinji, ki se dobi pri Dachsu. Takoj je bil njegov sklep storjen. Skočil je z voza, a padel, kakor je dolg in širok po trotoarju. Poškodoval se je močno na roki. Pri Dachsu so ga obvezali. Trček vsled poškodba ne more delati.
Pes tat Pred kratkim je bila nekemu hlapcu na Dolenjski cesti ukradena ura in verižica iz njegove spalne sobe. Ukradel mu jo je — pes in zakopal v smeti.
Tat kumar. L. M. je bil danes zasačen, ko je prodajal na trgu kumare. Kradel jih je po vrteh.
Oder se je odtrgal Danes zjetraj Be je odtrgal pri deželnem dvorcu oder, na katerem bo bili pleskarji. Odpel se je samo na enem koncu in so pleskarji zlezli v sobo Bkozi okno. Druge nesreče ni.
Društvena godba ima danes zvečer ob 8. uri koncert pri »Lloydu«. Vstopnina je za društvenlke prosta, nečlani plačajo 15 kr. V s o b o t o priredi godba na vrtu A u -rove restavracije konoert na čast vsem Anam. Začetek ob 8. uri. Vstopnina, kakor zgoraj označeno.
K vojaškim vajam se v soboto odpelje tukajšnji bataljon domačega pešpolka št. 17 v Celovec.
Beg iz bolnice. Ušel je nocoj iz deželne bolnice prisiljenec Fonda.
Schumijev zagrebški poslovodja Winter
je popolnoma prost in se proti njemu ne bo v nobenem oziru kazensko postopalo.
Stavbinske vesti. Pred deželnim dvorcem polagajo asfaltni tlak. Dotična dela bodo gotova do srede avgusta. — V novo sodno poslopje sa preselijo pomožni uradi deželne sodnije koncem tekočega meseca. — Sedemdeset delavcev je prišlo pretekli teden v Ljubljano. — Pred jezuitskim samostanom so položili kamenit tlak. — Nove hiše slovenskega delavskega društva so pod streho. — V spodnjih prostorih dež. dvorca stanujejo že Btranke.
Vipavski Hrovatin je danes pred dežel, sodiščem pri vsklicni obravnavi proti gosp. Perhavcu zopet pogorel. Sedaj ima menda dovolj.
Tedentki izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od
13. do 19. jul. Novorojencev 23, mrtvoro-jencev 4, vmrlih 26; med njimi za vrstico (davico) 1, jetiko 3, vnetjem sopilnih organov 3, vsled samomora 1, za različnimi
boleznimi 15; med njimi 5 tujcev in zavodov 14; za irfekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer, za celovškim (dušljivim) kalijem 1.
Razne stvari.
— Najnovejše od raznih strani.
Stolpi se podirajo. Iz Turina se po roča, da je nevarnost, da so stolp mestne bolnice v Ivreji podre. Pričeli so ga radi tega podirati. — Potop parnika » P r i m u s «• Iz Hamburga se poroča, da so bili vsi poskusi vzdigniti ponesrečeni parnik .Primub" doslej brezvspešni. Neprestano prinašajo valovi mrtva trupla utopljencev k brepru. Število utopljencev mora biti več kot 109, ker je kapitan pri povratku vzel na krov de goste, ki niso bili člani pevskega kluba Čuje se, da se je kapitan parnika »Primus« včeraj sam usmrtil. Potrjena ta vest še ni. — Kolera na D u -n'a j u! Provincijal usmiljenih bratov na Dunaju je naznanil dunajski policiji, da je neki 56letni mož v dunajsk bolnici umrl na „cholera nostra s".iTakoj so se storile vse varnostne naredbo.
3faradiiio gospodarstvo.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani
ima v petek, dne 2 5. julija, ob '/i 6. uri popoldne v dvorani mest n e g a m a g i s t r a t a redno javno s e j o s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika zadnje seje.
2.	Naznanila predsedstva.
3.	Naznanila tajništva.
4.	Poročilo o prošnji občine Jesenice za dovolitev tedenskega semnja V8ak torek.
5 Poročilo zborničnih računskih pregledo-valcev.
6.	Poročilo o zborničnem računskem zaključku za I. 1901.
7.	Poročilo o pr. šnji občine Preserje za preložitev letnega semnja od 8. na 15. junija vsakega leta.
8.	Poročilo o prošnji občine Skccijan za pomnožitev letnih in živinskih semnjev.
9.	Poročilo o načrtu izvršilne odredbe k zakonu z dne 25. februvarija 1902, drž. zak. štev. 49 o premembi in dopolnitvi obrtnega reda.
10.	Poročilo o dovolitvi prispevka v podporo kranjskih udeležnikov tečaja za izobrazbo učiteljev risanja na obrtnih nadaljevalnih šolah, ki se ima vršiti ieta 1903 na državni obrtni šoli v Gradcu.
11.	Volitev zborničnega zastopnika v odbor obrtne nadaljevalne šole na Bledu.
12.	Poročilo o prošnji za podelitev koncesije za pokopavanje mrličev.
13.	Imenovanje zborničnega zastopnika v centralno komisijo za obrtno šolstvo.
14.	Poročilo o vlogi nekaterih trgovcev in obrtnikov selške doline.
Telefonska In brzojavna
poročila.
Dunaj, 24. jul. Danes zjutraj seje odpeljal ministerski predsednik Koerber k cesarju v Ischl k avdienci. Popoldne je potoval tja tudi Szell. Oba bosta cesarju poročala o nagodbenem vprašanju. Na Dunaju govore, da se reši nagodbeno vprašanje najbrže v smislu dosedanje skupnosti obeh državnih polovic.
Dunaj, 24. junija. Dunajski listi popisujejo včerajšnjo proračunsko debato v češkem deželnem zboru v tem smislu, da je na obeh straneh opaziti želja po pomirjenju.
Praga, 24. julija. Vsenemci izjavljajo, da se spravnih konferenc ne udeležijo prej, predno se ne uvede nemški državni jezik.
Draždani, 24. julija. V dvornih krogih se govori, da je bolehnost kraljeva vedno hujša. Bolan je na srcu in zdaj se je prehladil ter ima precejšnjo mrzlico. Zagotavlja se, da smrtne nevarnosti ni, a pri njegovi starosti so mogoče resne komplikacije.
Rim, 24. julija. Pogreb kardinala Ledochowskega bode jutri ob 10. uri. Truplo bode počivalo na pokopališču v Varanu, srce pošljejo v rojstni kraj Gorki.
Rerolin, 24. julija. Splošno se sodi, da nemški carinski tarif ne bo uveljavljen. Minister groftPosadowski je to že jasno izrekel.
Benetke, 24. julija. V židovskem delu mesta morajo podreti štiri hiše.
Bruselj, 24. julij«. V Utrehtii se snidejo burski poveljniki pod predsedstvom Krilgerja. Njegovi prijatelji nm svetujejo, naj se Buri združijo v odločno opozicijsko stranko, ki naj prvo priliko porabi, da se otresejo angleškega jarma.
Zofija, 24. julija. Bivši predsednik macedonskega odbora, Saratov, se je nenadoma vrnil sem in izjavlja, da je to v zvezi z bližnjimi dogodki v llace-doniji, na katere je popolnoma pripravljen.
Bolzan, 24. julija. Nemški shodi se izrekajo za nedeljivost Tirolske.
Pariz, 24. julija. Veliko razburjenje ljudstva zaradi silovitega zatvor-jenja šol narašča. „La Croix" poživlja pariško prebivalstvo, naj se prihodnjo nedeljo snide na trgu „Place de la Concorde" in naj gre odtod pred stanovanje preesednika republike v Elyseeju ter pred notranje ministerstvo protestirat.
Pariz, 24. julija. Včeraj zvečer so bile zopet demonstracije v prilog kon-gregacijskim šolam. Prišlo je tudi do neznatnih pretepov. Več oseb je bilo aretiranih. Listi poročajo, da je bil nek duhovnik nevarno zaboden. „Matin" javlja, da število kongregacij, ki so se uprle Oombesovi navedbi, baje ni veliko.
Pariz, 24. julija. Vlada namerava vojvodinjo orleansko iz političnih vzrokov iztirati iz dežele.
London, 24. julija. Kralj je toliko okreval, da bode v soboto predsedoval ministerskemu svetu. Ohar/iberlain je izjavil v zbornici, da se dr. Levds ne sme vrniti v Južno Afriko.
London, 24. julija. Določeno je, da pride angleški kralj 8. avgusla v London h kronanju. V torek na to bo revija mornarice.
Peterlmrg, 24. julija. V Oharbinu v vzhodni Aziji je od 3. do 14. julija zbolelo za kolero 234 in umrlo 81 Rusov, Kitajcev je zbolelo 523 in umrlo 303.
Lissabon, 24. julija. V portugalskih kolonijah Benguela in v severnih okrajih od Benguele je vstaja.
Aleksandrlja, 24. julija. V Jrfuši je za kolero zbolelo 210, umrlo 147 oseb.
Pretoria, 24. julija. Po skoro dveletnem odmoru je včeraj zopet izšel list „0ns Land".
Arad, 24. julija. Zidarji stavkajo. Policija je nekaj stavkujočih zaprla.
Meteorologidno porodilo.
ViSina nad morjem S06-2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm
Cm (!}»-
Stanj« barometra * mm.
T.npa-laiur.
po Caliiju
I
V Jlioil
tfu&O
111, I 3»'
23 9. »več. | 735-7 | 17-4" | alT s/ab. ] jasno"
0.| ?. ijutr. I 737 3 1 13 8 I sl. svzh. ^ j2. popol. J 735 8 | 24 9 | sr. jvzh.
16-6
megla jasno |
Srednja včerajšnja temperatura 17 3°, normale : 19'9C.
Dunajska borza
dnž 24. julija.
Skupni državni dolg v notah.....101 90
Skupni drtavni dolg v srebru.....101-70
Avstrijska zlata renta 4%......12155
ivstrijska kronska renta 4%.....99-76
Ogerska zlata renta 4%.......121-30
Ogerska kronska renta 4%......97-90
\vstro-ogorske bančne delnice, 600 g!d. .	1607---
ireditne delnice, 160 gld. ......	679 75
Londoi vista......................239671,
Nemški drž bankovci za 100 m. nem drf.velj.	117-02'/,
20 mark............23 40
iO frankov (napoleondor)......19-05
Italijanski bankovci. . . ■..........94 20
a kr. cekini...........11-26
Največji In najstarejši slovanski zavod za pridobivanje vode na Avstrijskem._
Ant. Kunz,
e. In kr. dvorni zalHgatelJ
V Hranicfch (Moravsko) izdeluje
vodovode
vri!	S

za mesta, vas«, pristave, zavode, gradove, toplice, bolnišnice itd
Ta tvrdka je izdelala kar more dokazati s pohvalnimi spričevali, vodovode že v 42 mestih, 510. občinah, na mnogih velikih posestvih in industrijelnih zavodih.
Samodelnt vodotežni stroji, — Najizvrstnejše vodne se-salke za kakoršnokoll daljavo. — Veterni motorji. — Samodelavna korita za napajanje živali.
Na željo izdelamo vsakovrstne projekte in proračune po lastnih državno-potrjenih inženirjih
Ceniki zastonj in franko.
849 (28—2)

i
Tužnim srcem javljamo žalostno vest, da je umrl ljubljeni soprog, oziroma oče, brat, tast in stari oče
Jakob Belee
po dolgotrajni bolezni, previden s sv. zakramenti za um rajoče, danes, dne 23. julija 1902 ob tričetrt na 12. uri, v 76. letu starosti.
Pogreb pojde v petek, drd 25. julija 1902 ob 8. uri dopoldne iz hiše žalosti v Šent Vidu št. 20 na župnijsko pokopališče.
Sv. maše zadušniee brale v župnijski cerkvi v Š;nt Vidu. Blagega pokojnika priporočamo z pobožno molitev.
Šent Vid nad Ljubljano, dno 23.julija 1902.
Helena Belec roj. Skalar, soproga. — Anton Belec, sin. — Josipina Belec roj. Za-vodnik, sinaha. — Marija Marolt roj. Belec, Franja Zavodnik roj. Belec, hčeri. — Mihael Belec, brat. — Barbara Belec, sestra. —■ Ivan Zavodnik, Lovrenc Marolt, zeta. — Karol, Antonina, Vida, Iva in Feliks Zavodnik, vnuki.
Venci se hvaležno odklanjajo.
879 (1-1)
BBtWtgjlCffCTTWffTOfflBnW>ff»tlfr»yi1ftlBliHD If
llfP PPflA s kletnim jamstvom raz-U1G lAJliV pošilja tovarna ur v Mostu
HANN8 KONRAD
trgovina z urami In zlatnino mosf (Briix) št. 234, Češko. Dobre rem. ure iz nikla gl.3-75 Prave srebrne rem. ure „ 5 80 Pristne srebrne verižice „ 120 Budilniki iz nikla . . „ 1-95 Moja tvrdka je odlikovana s s c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznaDskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno. 573 lOO—21
Posojilnični ali hranllnlčni
knjigovodja
išče službe v mestu ali na deželi.
Zmožen je slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi.	860 2—2
Spričevala na zahtevo. Plača po dogovoru. Pisma naj sc pošiljajo pod naslovom:
M. li. p. restante, Travnik, Kranjsko.

VABILO
na
koncert
prirejen
fc na čast vsem Anicam
kateri se vrši dre 25 4 u.
JfS" v & v icarij i
s sodelovanjem društvene godbe in pevskega družt.a ,,Ljubljana'\
V s pored:
Godba, petje, korisndoli korso in zažiganje umetalnega ognja.
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 20 kr.
K mnogobrojni udeležbi najuljudneje vabi 877"(2—v"~	F Novak, restavrater.
Sprejmem
učenca in učenko
v svojo trgovino z mešanim blagom.
Moj naslov po^' upravništvo ,,Slovenca".
874 (2-1)
\y odjem da
dobro obiskana 873 (2-i)
Sloveča pristna Bizeljska nabavna vina I
Gg. interesentom ponudim večjo množino lastnega pridelka 1.1901. in ob enem letošnjo trgatev, ob kateri je lahko kupec osebno navzoč ter odbira grozdje po svoji volji.
Prevzame se vino v nogradu Bizeljskem proti takojšnjem plačilu.
Kupujem tudi vinske sode stare, a dobro ohranjene od 15 do 60 HI.
Ponudbe na upravništvo »Slovenca" pod šifro „Mcngiška pivovarna".	856 3-3 zb
gostilna
na deželi, v kamniškem okraju. Več se
poizve pri upravništvu „Slovenca".
Kakor vse dc^ro najde po-snemavce, tako novejši čas skuša nesolidna konkurenca škodovati staroslavni rogaški vodi (ki je last dežele Štajerske). Povilarjamo toraj, da je pristna rogaška kisla voda samo ,,templov vroleo' in „Styrla vreleo". Paziti je torej vedno na napisni listek, ki nosi štajerski deželni grb (panter) v sredini pa na besede v zamašek vžgane: deželna rogaška voda.	786 (l-l)
V gostilni
„pri Zajcu"
na rimski cesti bo jutri, |v petek večerni koncert, kjer bode igral damski orkester.
Na mnogobrojni obiak vabi
875 (i-i) Avguštin Zajec, gostilničar.
878 (1-1)
Vabilo
redni občni zbor
posojilnice in hranilnice y Poljanah
registrov, zadruge z neomejeno zavezo
koji se bode vršil
v nedeljo, dne 3. avgusta 1902 ob 3. uri pop. v zadružnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nackorstva.
3.	Potrjenje računa za 1. 1901.
4.	Volitev nnčelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
V Poljanah, dne 20. julija 1902.
Načelstvo.
Ker na dne 6. julija sklicani redni občni zbor radi prepičle udeležbe od strani zadružnikov ni bii sklepčen, sklicuje se z zgorajšnjim vabilom drugi občn. k, koji pa bode sklepal brez ozira na število članov
•2SUT Nakup ln prodaja *£a vsakovrstnih državnih papirjev, aredk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borsi.
Menjarična delniška družba
„11 13 R C IT H"
I., Hlfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
|ptf Pojasnila	v vseh gospodarskih in flnanSnlh
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijikih vrednostnih papirjev in veitnl nasv&tl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnio.	134 79