Glas zaveznikov Leto 11 « St. 450 orm&cijjsk« dlneonik A. I. S. Cena 5 lir TRST, četrtek 5. decembra 1946 UREDNIŠTVO; Via S. Pellico 8 • Telefon št. 93854 in 94443 OGLASI: Cena za milimeter viaine (širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvažkl L. 56 (osmrtnice L- 100), objave L. 20. finančni in pravni oglasi L. 45, V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek m vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S.P.I.. Societa per la PubbUcita in Italia, Trst ul. Divio Pellico st. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 5; zaostale L. 10. Rokopisov ne vračamo. MOLOTOV JE PRISTAL NA AMERIŠKI PREDLOG O RAZOROŽITVI Trst: v 6 mesecih 10-20 mil dolarjev izdatkov. Guverner ne bo imel popolne oblasti nad četami Trije sovjetski dodatki ra Hartleya Shiwcrossa je Molotov označil kot ((kontradiktoren*. Dejal Je: «P0 eni stran; govor britanskega zastopnika vzbuja vtis, da je naklonjen splatne.ru zmsnjašanju oborožitve. Po drugi Strani pa njegovo izvajanje kaže globoko nezadovoljstvo, da so to vprašanje spro-; žili in ga obravnavajo na glavni skupščini.* , Molotov je poudaril, da mora glavna skupščina izraziti svoje Staniče o tein važnem vprašanju. Izjavil je: ((Glavna skupščina bi izvršila veliko dejanje s formalno izjavo, ja je nastopil čas za splošno ^manjšanje oborožitve. Naloga glavne skupščine je, da Izrazi svoje stališče o prepovedi atomskega orožja, ker strašenje z atomskim:! orožji povzroča velik alarm po svetu. Glavna skupščina bi morala prizna, ti njunost ustanovitve zanesljivega mednarodnega nadzorstva nad izvr. Sevanjem sklepa o splošnem znižanju oborožitve in sklepa za prepoved atom.klh orožij.* Molotov je izjavil, da Sovjetska zveza podpira ameriške predloge glede razorožitve, a z določenimi Pridržki. «Zdi se nam — Je dejal — da ameriški osnutek zasluži posebno pozornost. Vendar pa ne moremo biti zadovoljni z osnutkom v sedanji obliki. Po našem mnenju je dremalo jasen in nekoliko enostranski. Predložili bomo naše popravke k temu osnutku, ki bodo odražali naše želje. Želimo namreč, da glavna skupščina soglasno sprejme sklep o razorožitvi. Ne bomo vztrajali na našem osnutku, ki smo ga Predložili, ter e mo pripravljeni spreleti ameriški osnutek kot podlago za nadaljnje razpravljanje. Upamo, da bo ta korak omogočil dosego soglasnosti in bo glavna skupščina lahko storila prvi korak v tej važni nalogi.* Molotov je predložil tri dodatke. Prvi se tiče nač na, kako bodo sprejeli sklep za znižanje oborožitve: sovjet:ko odposlanstvo misli da moda sklep sprejeti Varnostni svet. Chugi dodatek: ((Glavna skupščina daj priporoči odboru za atomsko s‘lo, naj hitro izvrši svojo nalogo.* tretji dodatek: ((Varnostni svet naj pospeši preučitev osnutka za sporazum o atomskih orožjih.* Molotov je za kratko obmolknil, preden je prešel na uporabo veta Pri nadzorstvu In pregledu. Izjavil Je: «Nujno je, da razpršimo očivid-no nerazumevanje, ki je nastalo v teku razpravljanja. Sovjetska vlada le naklonjena temu, da Varnostni Svet sprejme sklep glede splošnega tanjšanja oborožitve in glede prepovedi atomskih orožij. Sprejetje testa sklep:i vključuje razne težave. Samo soglasje v Varnostnem svetu lahko zajamči sprejem sklepa z.i zmanjšanje oborožitve.* Molotov je Zaključil: ((Ameriški osnutek in sovjetske dodatke imam za temelj, na podlagi katerega naj glavna skupščina sprejme svoj gitjcp.o J5a Molotovom je povzel besedo britanski zastopnik s:r Hartiey Shawcross: »Vesti 8em cb mislii da Je Molotov v svojem zelo važnem Poročilu naznanil važne koncesije v nasprotju s prvotnim bolj rezkim ®°vje:8kim stališčem. To nam bo otn°gočilo, da bomo v pododboru dos«gU sporazum v skupni stvari. n kakega dvoma o stališču Združenega kraljestva. Jasno mo-da biti Molotovu in ostalemu svetu, je velika želja odposlanstva’ ddužcnega kraljestva, da hitro ®t°pj v delovanje učinkovit načrt Za razorožitev. Strinjamo se z Molotovom. da je treba nujno pospe-. i vPrašanje splošnega zmanjšanja oborožitve. plav tako se Strinjamo, da je treba odpraviti atomska orožja skupno z drugimi orožji za množično uničevanje. Zelo 8m° veseli, da se Sovjetska zveza v naspl.Dtju a avojim prvotnim sU_ iscem zdaj strinja, da je bistvenega pomena trden in učinkovit ustroi mednarodnega nadzorstva. »Toda ta nck0nUo mila - nekdo »i dejal, celo plehka _ načela ne Kredo dovolj daleč. Ko bomo preu-'U to vprašanje v pododboru mo-damo Sve*u predložiti konkreten daert, k: «e bo vzbudil ijudatvom vpta upanja in navdušenja za nr,_ ltaJ. kar se bi končno' izkazalo za naPačno zamisel.* LAKE SUCCESSy 5. decembra — .Molotov je na zasedanju političnega in varnostnega odbora ZN izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena sprejeti ameriški načrt za razorožitev, a s sovjetskimi dodatki. Sovjetski zastopnik je dejal: «Nobenega MrJoga ni za trditev, da bo kaka velesila z uporabo pravice veta ovirala pregled in nadzorstvo.« Molotov je pristal na to, da mora biti odprava atomskega orožja v zvezi z odpravo drugih orožij za množično uničevanje. Izjavil jc, da med Združenimi narodi prevladuje mnenje, da je treba zmanjšati oborožitev. Govor britanskega zastopnika si- ^ “ ,, Sir Hartlcy je poudaril, da morajo predlogi za razorožitev temeljiti na štirih glavn h načelih: 1) Atomsko sekcijo osnutka razorožitve mora‘še nadalje obravua vati odbor za atomsko silo, dokler ne bo sestavil svojih predlogov. Glavna skupščina se ne sme vmeša, vati v delo tega odbora. 2) Ne smemo sprejeti nobenega delnega sistema za razorožitev, da ne bomo prišli v položaj, ko bi bila n. pr. izdelava atomskih bomb prepovedana, izdelava drugih orožij za množično uničevanje — n. pr. raketnih izstrelkov — pa ne. Komisija za atomsko silo naj dovrši svoje sedanje delo in .izdela načrt za pravilnik o atomski sili. Ko bo ta načrt sprejet, mora stopiti v veljavo istočasno, kakor podoben načrt glede drugih orožij za množično uničevanje. Vsi moramo delati za to, da bo odpravljena uporaba atomske sile sa vojne namene, a istočasno, da bodo ajene široke možnosti uporabljene za mirnodobske namene v korist nas vseh. 3) Razorožitvenj ustroj mora poskrbeti za takojšnjo in učinkovito nadzorstvo in pregled. Naravno bo treba dati popolne informacije o oborožitvi ter istočasno ustanoviti organizacijo za nadzorstvo in ove-rovljenje vesta. > 4) Delovanje nadzorstvenega in inšpekcijskega organa ter razširitev njegovega poslovanja na novo iznajdena orožja ne sme biti podvržena uporabi veta. «Mi imamo to — je izjavil britanski zastopnik — za stvar življenjskega pomena. Obstajat' mora mednarodna organizacija, ki se bo bavila z novimi orožji. Drznem se trditi, da se bodo po prepovedi atomske bombe znanstveniki posvetili odkritju Je strasnejših stvari. Obstojati mora mednarodni organ, ki ne to podvržen pravici veta, tako da bo lahko takoj preučil tak položaj.* Sir Hartley je izjavil, da mu je Mo-lotovljevo poročilo dalo »resničen razlog za upanje*. Ameriški zastopnik senator Tom Connally je pozdravil sovjetski korak in dejal: «Mi sicer nismo pripravljeni sprejeti Molotovljevih popravkov, toda jih bomo pozorno preučili. Združene države — je nadaljeval Connally _ vztrajajo na tem, da se ne sme oslabiti ali zvodeneti jurisdikcija, ugled in avtoriteta komisije za atomsko silo.* Kanadski zastopnik L. S. Lau-rent je izjavil: «Svet bo hvaležen sovjetskemu zunanjemu ministru za veliko upanje, ki ga je vzbudil njegov govor.* Moloiov je pripomnil, da nima nobenega ugovora proti osnovnim načelom, ki jih je navedel sir Hart. ley Shavvcross. Izjavil je, da je pripravljen sprejeti ameriški predlog kot temelj za razpravljanje z upanjem, da bodo sprejeli sovjetski popravek. Sir Hartley je odgovoril: «Ce lah. ko gremo v tem duhu naprej, bomo izvršili delo, ki bo velikega pomena za človeštvo in bo obnov.lo zaupanje med nami.* Odbor Je imenoval sledeči pododbor za sestavo skupnega osnutka za razorožitev: Velika Britanija Združene države, Francija, Nizo-zemeka, Kanada, Indija, Češkoslovaška. Sovjetska zveza, Panama, Kitajska, Norveška, Poljska, Mehika, Egipt, Brazil, Avstralija, Ko. lpmbija, Belgija, Sirija, Ukrajina in Argentina. Včerajšnja seja zunanjih mini. sirov ja prinesla razočaranje, ker se niso sporazubeli o nobenem važnem vprašanju. Ministri so se zedinili glede razmeroma manj važne točke, da namreč v primeru nesporazuma pri tolmačenju mirovnih pogodb odločajo veleposlaniki štirih velesil v Rimu, če pa se tudi ti ne bi mogli zediniti, naj odloči arbitražna ko-misija, katero bodo sestavljali trije člani. Nato so razpravljali o fi. nančni pasivnosti svobodnega tržaškega ozemlja v prvih šestih mesecih obstanka; britanski strokovnjak je izjavil,. da bodo izdatki znašali od deset do dvajset milijonov dolarjev, vštevši 100.000 dolarjev za guvernerjeve izdatke. Vsi zunanji ministri so bili zaprepaščeni zaradi tako visoke postavke in so se sporazumeli, da je potrebno več časa za preučevanje, kako bodo Združeni narodi mogli plačati to vsoto. Vprašanje so popustili gospodarskim strokovnjakom- Ministri so se tudi zedinili, da bo imel tržaški guverner pravico zaprositi zavezniške sile za uporabo čet; vendar pn bo poveljujoči častnik imel pravico, da poroča svoji vladi o vseh navodilih, ki jih bo prejel od guvernerja. Britanska, ameriška in jugoslovanska vlada bodo torej imele pravico, da odrečejo pokorščino guvernerjevim odredbam, pod pogojem, da o celi stvari poročajo Varnostnemu svetu Združenih narodov. Dolgo razpravljanje o vprašanju reparacij je povzročilo, da je napredovanje pri razgovorih zastalo. O-stalo je nerešeno vprašanje, v kakšnem razmerju naj Italija in Bolgarska plačata reparacije Jugoslaviji in Grčiji. Ernes Bevin je predložil, naj Grčija dob: 105. milijonov dolarjev od Italije in 45 milijonov dolarjev od Bolgarske, medtem ko naj Jugoslaviji plača Italija 125 m-lljorncv dolarjev, Bolgarska 25 m 11 Jonov dolarjev. Sovjetski zunanji minister je dejal, da je pripravljen sprejeti ta predlog, če bo Alban ja dobila od ItalijelO milijonov dolarjev. Ostali ministri na to niso mogli pristat: in je vprašanje ostalo nerešeno. Nato so razpravljali o vprašanju kompenzacije, katero naj bi člani Združenih narodov prejeli za škodo na imovini. Bcvin je Izjavil, da so zadnji podatki izkazovali 66% odškodnino, Molotov je dejal, da so v zadnjem razgovoru omenili 50% odškodnino, nakar je francoski zastopnik Couve de Murvellle izjavil, da ne more sprejeti manj kakor 75% odškodnine. Nemeslniki zunanih ministrov so izjavili, da so zašli v «circulus vi-tiosus* in vprašanje je ostalo nerešeno. Rimska vlada jc italijanski dele. gaclji v Ncw Yorku dala navodila za primer, ča bi Svet zunanjih mi. nistrov potrdil vest, ki Jo ja razširil tisk, po kateri ■ naj bi sklenil! priključiti pet tisoč jugoslovanskih vojakov zavezniškim silam, k. naj bi ostale zaradi varnosti svobodnega tržaškega ozemlja, dokler ne bi drugače odločil guverner. V krogih palače Chigi (t. j. rimsko zunanje ministrstvo) so izjavili, da je italijanska vlada zahtevala pojasnila v tem pogledu. PALESTINSKA KONFERENCA ODLOŽENA London, 3. decembra. V dobro obveščenih londonskih krogih mislijo, da so uradno ;kle-nili odložiti konferenco za Palestino, ki bi se morala znova sestati v Londonu 16. decembra. Menijo, da prihodnja seja konference ne bo mogla biti pred drugo polovico januarja. > - MARŠAL MONTGOMERY MANIFESTACIJA NA CIPRU Famagosta, 3. decembra. Pet tisoč članov panciprike delovne federacije ter skrajno levičarske stranke «Aket», ki so orlšli iz vseh yrajev otoka, se jc zbralo v Nikosiji na množično manifestacijo v podporo ciprski delegaciji, ki bo 6. decembra odpotovala iz Aten, v LoLndon z halogo, da bo zagovarjala združitev Cipra z Grčijo, Na glavnem mestnem trgu so se zbrali sprevodi z grškimi zastavami in se je manifestacija končala s petjem grške narodne himne. Narodna stranka in še dve drugj desničarski stranki nista sodelovali pri manifestaciji, ker so n\ začetku tedna .zjaviie, da je man festacija hotela pridobiti ciprsko podporo grškim levičarskim elementom. Maršal Moulpniery včeraj prispel v Trst TRST, 5. decembra — Maršal vikont Montgomery Alamein-ski, načelnik imperialnega glavnega stana ter prvi med britanskimi vojaki v aktivni službi, je prispel včeraj popoldne iz Grčije na področje «A» Julijske krajine. Maršal Montgomery je na inšpekcijskem potovanju britanskih čet, ki so nastanjene v tujini. Obiskal je že edinice britanske vojske v raznih drugih krajih Evrope in Afrike. ZAPISKI Po pristanku na letališču v Vidmu je maršal odšel v Devinski grad in nato Je dvakrat govoril pred velikim zborom častnikov in vojakov, ki so nastajen; v Trs:u. Letalo maršala jc pristalo v Vidmu kmalu popoldne. Ob prihodu so ga pozdravili general sir John Har-ding, poveljn-k britanskih čet v Italiji: general Jehn Lee, namestnik vrhovnega zavezniškega poveljnika ; vicemaršal letalstva RAFa Darvall; general Airie, načelnik glavnega stana AFHQ; stotnik sku. pine RAFa Tatc, poveljnik v.dem-skega letališča; brigandni general Bastln, GIIQ, CMF, ter drugi častniki, Mcntgomery, ki jc nosil pod plaščem britanske vrste vojno uniformo .n svojo znamenito črno čepico, je pregredal brezhibno uvrščeno častno stražo, ki so jo tvorili možje četrtega in šestega «Royal Tank Regiment* (Kraljevskega tamkov-skega polka). Prisrčno se je razgo. varjal s številnimi vojaki zlasti s tistimi, ki so se borili pod njegovim poveljstvom med zmagovitimi operacijami 8. armade v puščavi ter z vičjim narednikom F. D. Darkerjem, ki je pripovedoval maršalu, kako si je zaslužil hrabrostno odlikovanje v Italiji. Maršal Montgomery se je zadržal približno 15 minut na letališču, nakar se je edpeljel v črnem avtomobilu «Da;mIer» v spremstvu croior-n'h vozil in jeepov vojaške policije v Devin. Ko se je peljal skozi Tržič, je pozdravljala avtomobil majhna skupina civilistov, ki je uganila, kdo je osebnost v avtomobilu, kljub temu, da niso najavili prihoda. Med govor., ki jih je imel popoldne pred skupinami častnikov in vojakov, ki so nastanjeni v Trstu, je nov; načelnik imperialnega glavnega stana govoril o vprašanja vojske v povojnem, čara ter o prehodu iz vojnega v mirni čas. Volitve v Iranu „Strcinka, ki tezi za tem, da bi bila edini demokratski sektor, ter označuje vse druge za sovražnike svobode, je diktatorska stranka" LONDON, 5. decembra. — Britansko zunanje ministrstvo ]e prejelo zatrdilo, da je perzijski ministrski predsednik Gha-vam Sultaneh sklenil, da se volitve v avtonomni pokrajini Azerbejdžana ne morejo vršiti, dokler ne bodo poslali tja perzijskih čet, da bi nadzorovale pololaj, kjer bodo volitve. Predhodne priprave za vblitve za 15. perzijski parlament (Majlis) se bodo po programu pričele 7. decembra, glasovanje va bo približno 16. ali 17. decembra. Čete osrednje vlade so trenotno vzdolž meje Azerbejdiana. toda o-blusti področja so jim prepovedale vstop v Azerbejdžan, ker predvidevajo, da bi s Azerbejdžanci mogli uPreti s silo. v votivnem proglasu, ki ga je Ghavam Sultaneh naslovil na perzijski narod, je kot poroča teheranska radijska postaja — perzijski ministrski predsednik izjavil, da bo *kar zadeva Azerbejdtan, tja pravočasno prispel oddelek čet v zaščit, ne namene». Kot porora imenovana radijska postaja, je ministrski predsednik zatrdil, da je uobsioj različnih strank v ustavnem reiimu koristna zadeva, toda kakršna koli politična skupina, ki teli za tem, da bi bila edini «demokratskij> sektor, ter označuje vse druge kot sovražnike svobode, ne more biti drugega kot diktatorska sirankiv. Volitve v Perziji bodo v skladu z vnaprej določenimi pripravami. Pri. čele se bodo — kot je izjavil per. zijski ministrski predsednik — v vseh delih Perzije dne 7. decembra, istvzemši v Azerbejdianu. Čete perzijsko vlade so prekoračile mejo avtonomne pokrajine Azerbejdiana v severni Perziji. Sedanja vlada pokrajine in sicer osrednji odbor «dc-mokratske strarke Azerbejdža, na», je izdal po radijski postaji v Tabrizu proglas, s katerim izjavljajo, /a-lih 20 orožnikov, od katerih je bila večina ranjenih, je uSlo. V ta predel so poslali ojačenja. eAtenska agencija» je izdala sledečo izjavo grškega podtajnika za tisk Baltazzija Mavrocordata: «Trdilev bolgarskega zunanjega ministra, da so v zadnjih 4 tednih letala nepoznane narodnosti, prihajajoč iz Grčije, letela nfjd bolgarskim ozemljem, je neresnična in predstavlja smeSen poizkus zmanjšanja vt!sa, ki so ga vzhudile ob. toibe, izrečene proti bolgarskemu delovanju vzdoli mejnega področja z Grčijo.» GrSki ministrski predsednik Konstantin Tsaldaris je z letalom odpotoval v Nevo York, kjer namerava predloHti grško pritožbo Zdrulentm narodom. Tsaldarisa je v Paiizu tri dni zadiialo slabo vreme. Porobajo, da je bil Tsaldaris zaradi «obsc2nih mehaničnih okvar* zadržan na letališču Shannon na Irskem od enajste ure dopoldne in je moral prenočiti v Shannonu. Grčija je od Varnostnega sveta ZN uradno zahtevala, naj preuči vprašanje kršitve njene meje po oboroženih tolpah in je izrecno obdolžila Bolgarijo, Jugoslavijo in Albanijo, da nudijo kršiteljem pomoč. Predložili so 1,0 strani obsegajočo s/.omenico, ki vsebujo podatke o teh kršitvah ter bo grški veleposlanik Vassili Dendramis zahteval od Varnostnega sveta, naj preuči vprašanje na podlagi člena 81, Listine ZN tn naj imenuje poizvedovalno komisijo. Tliorez ni bil izvoljen za predsednika PARIZ, 5. decembra. — Kandidaturo Mauricea Tlioreza za predsedstvo nove francoske vlade je včeraj narodna zbornica zavrnila. Thorcz je glavni tajnik francoske komunistične stranke.• Za njegovo izvolitev bi bilo potrebnih najmanj 1110 glasov, toda dobil jih je le 259. Tlioreza, ki Poraz Tlioreza, ki je bil edini kandidat pri včerajšnjem glasovanju, je pustil sestavo francoske vlade točno tako, kakor je bila na dan po splošnih volitvah 10. novembra: 619 poslancev brez pred-sedništva in brez vlade. Uradne številke glasovanja izvolitev francoskega mi. ulstrskega predsednika so naslednje: od skupno 579 glasov jih je bilo 318 proti Thorezu in 259 za. Dva glasova sta bila za Andreju Letroquerja, socialističnega poslanca in bivšega notranjega ministra, ki pa ni bil uradni kandidat. Obrtaja še neka možnost, da se bo položaj v zvezi s Thorezovim porazom spremenil, ker bo danes drugo glasovanje za kandidaturo za predsedništvo. Zbornici je prepuščeno nadaljevati glasovanje, dokler ne bo kandidat dobil večine 310 glasov, ki jih zahteva ustava. Opazovalcem se zdi malo verjetno, da bi nastala sprememba pri sklepu, Francoska socialistična stranka je sporočila, da bo sodelovala v vsaki francoski koalicijski vladi, v kateri bodo komunisti in ki se bo skladala v načelih programa socialistične ptranke. Ta sklep so sprejeli z majhno večino na predlog tajnika stranke Guj/a Molleta, ki je na koncu zasedanja narodnega sveta predložil resolucijo o politiki, ki naj jo vodi stranka. Za pitdlog je glasovalo 221,0 d‘legrtov se je glasovanja vzdržalo. Ti delegati se niso hoteli odločiti niti za eno niti za drugo stranko. proti 21J5, 55 delegatov pa se je vzdržalo glasovanja. Posebni Reuterjev dopčsnik Ha-rold King piše: «v Paiizu menijo, da so bili v glavnem taktični oziri razlog za sklep narodnega odbora socialistične stranke, ki so ga sprejeli s 8121 proti 81,5 glasovom ki so nasvetovali socialističnim poslancem, da so pri včerajšnjih volitvah francoskega ministrskega predsednika v narodni skupščini glasovali za komunističnega voditelja Mauricea Thoreza. Večina delegatov socialistične stranke se boji, da bi jih njihovi volivci obtožili, da so zapustili socialistični nauk ter glasovali za ereakcijo* proti delavskemu razredu, če ne bi glasovali za komunista. *Na to se je nanašala izjava bivšega socialističnega ministrskega predsednika Feliksa Gouina, kt je rekel delegatom: zNaši pristaši r.e bi razumeli, zakaj ne glasujemo za Thoreza, ki zdaj predstavlja najmočnejšo stranko, ko pa smo junija glasovali za, Georgesa Bi-daulta, ki je takrat predstavljal najmočnejšo stranko.* Socialistični voditelji protikomunistične manjšine, kakor na primer bivši finančni minister Andrč Philip, so baje pripravljeni rajši izstopiti j* stranke, kakor pa glasovat za komunistčnega ministrskega predsednika. Zborovanje narodnega odbora socialistične stranke je pokazalo, da je ta stranka razdvojena. Za izvoljen komunističnega kandldcta je giascvalo Stžl delegatov, proti pa 8J5 delegatov, toda 11,58 delegatov se je glasovanja vzdržalo. MADŽARSKA Težko vprašanje je velika razlika med cenami industrijskih jn poljedelskih proizvodov. Vlada je dovolila kmetom, da dvignejo cene svojih proizvodov samo na dvakratno predvojno v sino. Nekateri industrijski proizvodi pa so zrasti: Jesikrat. To je v veliki meri posledica činiteljev, ki so izven vladnega nadzorstva, vendar povzroča veliko nezadovoljstvo r.ied kmeti, kar lahko postane politično nevarna stvar. Vlada hoče znižati proizvodne stroške v industriji, da bi s tem zmanjšala cer.o industrijskim proizvodom. Industrija je veliko trpela zaradi tega, ker so Sovj:t. odvažali stroje. Vse naprave, ki »j jih odpeljal; v Sovjetsko zvezot so za Madžare izgubljene. Vendar i pajo, da se jim bo posrečilo dobi nazaj vsaj nekaj naprav, ki so j odpeljali Nemci. Tako so n. pr. s vse naprave tvrdke »Manfrc VVeiss*. ki je izdelovala poljedelsl stroje, v zahodn. Avstriji; madža ski železniški vozovi pa ao raztreseni po vsej Nemčiji. Fred letom dn; so Madžari živf v prepričanju, da je njihova država poražena. Verjetno j-h je bilo malo, ki so u-pali, da bo z mirovno pogodbo dobila vsaj trianonske meje (t. j. kakršne so prisodili Madžarski po prvi svetovni vojni v Triancnu in v Versaillesu). Teda od začetka letošnjega leta so se pojavljali v madžarskem tisku in javnih govorih bolj optimistični glasovi. Mejnik sta postavila Frane Nagy ;n Matija Rakcs-, ko sta bila v aprilu mesecu v Moskvi. Ko sta se vrnila, so Madžari začeli na splošno misliti, da bo Sovjetska zveza pod-p.rala vsaj del madžadskih zahtev prot; Romuniji. Ko pa se njihovi upi v Parizu niso uresničili, je nastopilo splošno razočaranje. Nova ureditev mao'žarsk.h meja bo slabša, kakor je bila v Trianonu, kajti predloženi izgon 200.000 Ma džarov iz Slovaške, ki ga je zagovarjal sovjetski delegat Višinski, bo težko breme za osiromašeno madžarsko gospodarstvo. Sppmini na preteklost so temne 3?nca nad Madžarska. Neomejeno sovrtštVO z*^ezn:kav je leta 1913 povzročilo, da Je propadla demokratska vlada grofa Karoly:ja. Dvajset let Je na pol diktatorski režim regenta Horthyja izrabljal gesla o »Trianonskih krivicah* ter s tem odvračal ljudi od notranjih vprašanj ter j.h uril v sovraštvu do sosednjih držav. Beseda »demokracija* je spet v zvezi z narodnim ponižanjem, ki ga je Madžarska doživela z zmago zaveznikov. Nauk o tem daje konservativni ter pogumni kardinal M;ndszenty, k; je popularni primat Madžarske. Stranke levice, ki se jih mnogi Madžari bojijo kot agresivne po-lit.čne formacije, menijo, da so v obrambi. Socialistični voditelji se spominjajo leta 1919 na Madžarskem in leta 1932 v Nemčiji. Zato trd.jo, da, morajo sodelovati s komunisti, da režijo enotnost levice. Malo j« verjetnosti, da bi se lahko oživelo nacistično gibanje «Pu-ščičastji križev*. Toda ekstremni nacionalizem, antisemitizem, kmet-j sko sovraštvo do mest in politični ' katolicizem se lahko združijo s splošn.m nezaupanjem do komunistov in Sovjetske zveze. S tem se lahko pojavi klerikalno-fašistično gibanje, ki bi bilo podobno tistemu, ki ga je vodil v Avstriji pokojni Dollfuss. Usoda avstrijske socialno demokratske stranke med leti 1920 in 1934 je vidno opozorilo stranki malih posestnikov v današnji Madžarski. Različno kot v Romuniji in južnih slovanskih državah, je mogoče reči, da poizkušajo na Madžarskem navzlic težavam in napakam zgraditi demokracijo, ki bi bila sposobna vzdrževati prijateljske zveze s Sovjetsko zvezo in anglosaškimi silami. Ce bodo Madžari v tem u-speli, bo vsaj deloma zaviselo od Zahoda. (Koneč) EGIPTOVSKA POLICIJA ISCE POVZROČITELJE ATENTATOV Kairo, 5. decembra Egiptovska vlada je razaič-ala nagrado 3.000 šterlingov za tistega k: bi prinesel vesti o osebah, ki so po-zroč-ile nedavne bombne atentate na policijske postaje v Kairu. Pokazalo se je, da so bombe naredili doma. Preiskali so rede) »Muslimanskega bratstva*, ki je prot: britanska organizacija eg ptovskih nacionalistov. vendar pa pri preiskavi niso odkrili ničesar sumljivega, Vlada namerava spet odpreti šole in univerzo v soboto. Sole do zaprli 27. novembra, potem ko so dijaki tri dni delali izgrede. Starši dijakov morajo podpisati izjave, da bodo plačali vso škodo, ki sc, jo dijaki povzročil'. Vsak d jak b-> imel osebno izkaznico s si ko, da bi tako preprečili agitatorjem vstop na univerza USTROJ ANGLEŠKEGA SODSTVA Dostojno ravnanje z obdolženci, skrbna izbira sodnikov in visoka raven odvetniškega stanu so temelji pravne ureditve Mnogi čltatelj; so prav gotovo opazili, kako sta britanski tisk ln radio poročala o dogodkih, ki so se odigravali pred nUrnbcr. ekim sodiščem; ta porodila so bila popolnoma drugačna, kot pa so bila tista, ki so jih prinašali organi drugih dežel — na primer sovjetski in francoski. Britanski tisk o obtožencih ni nikdar pisal kot o »vojnih zločincih* In to kljub dejstvu, da je britansko Javno mnenje mislilo na te ljudi z občutkom groše in gnusa. Kadar pa je kak list le izrazil v kaki ve. sti te občutke, so v uredništvo začela kar deževati pisma, ki so urednike obtoževala, da so prekršili eno izmed najsvetejših izrodil britanskega sodstva. Takšno izročilo se opira na dejstvo, da nobenega obtoženca ne smejo imenovati krivca tako dolgo, dokler tega sodišče ne ugo. tovi s sodbo. V Veliki Britaniji lahko tiste, ki širijo vesti o tem, kako bo kak obtoženec obsojen, obsodijo na zapor, in sicer zaradi obtožbe, da so »užalil; sodišče*. Posledica tega je, da vsi časniki v poročilih o kakem velikem in važnem sodnem postopku vedno govore le o »obtožencih* in nikoli o »morilcih*. Po angleškem kazenskem pravu mora namreč sodišče dokazati obtoienoevo kriv* do, ne pa obtoženec svoje nedolžnosti. V tem Je neka posebnost angleškega kazenskega prava, ki ga razlikuje od prava mnogih drugih dežel. Ena izmed glavnih nalog angleškega pravosodja je v tem, da ščiti obtoženca pred močjo države. To pomeni, da v rednih razmerah policija ne sme aretirati nobene osebe, ne da bi jo dim prej postavila pred redno sodišče. Zaporno povelje, ki je znano pod Imenom »habeas corpus*, pomeni pravico pripornika do zahteve, da ga takoj postavijo pred sodišč« «ad fac.endum, ad subiciendum «t ad recipiendum*, kar naj bi pomenilo, da mu to omogoči sto. riti, podvreči se ali sprejeti vsako stvar, Ici bi Jo sodišče določilo kot pravično. Kdor se n« pokorava izreku sodišča, se prav tako okri-vi, da j« »razžalil sodišče*. Omenjena ustanova »habeas corpus* je prvotno pomenila zaščito preprostega državljana pred vsemogočnim vladarjem, pozneje pa zakonito sredstvo proti nezakonitemu kratenju osebne svobode in priporu. Vsakdo, ki so ga neupravičeno priprli, sme zahtevati odškodnino zaradi »neupravičene utesnitve osebne svobode*. To tožbo smejo državljani naperiti proti vsakomur, ki j« zagrešil nezakonito kratenje svobode, torej tudi na primer proti policijskim organom. Ravno zaradi tega ae mora vsak stražnik dobro zavedati upravičenosti •vojega dejanja, preden bo kako osebo odpeljal v zapor. Neodvisnost sodnikov Vendar pa ta zaščita ne bi mogla biti učinkovita, če ne bi bil sodnik prost vsakega pritiska a strani države; zaradi tega je popolna neodvisnost sodnika, ki so si Jo priborili po dolgotrajnih bojih, druga značilnost angleškega prava. Res je, da so to načelo sprejele skoraj vse zakonodaje Civiliziranih držav. V zvezi a tem pa j« treba omeniti važno dejstvo, da je nacionalsocializem v Nemčiji odpravil neodvisnost sodnikov, s čimer je uničil eno izmed temeljnih zahtev vsake ustavne države. Toda način po katerem so v Veliki Britaniji uvedli neodvisnost sodnikov, je bil prepričljiv in realon ter Je tako značilen za angleški pravni ustroj. Zelo pomembno je dejstvo, da noben sodnik ne začne svoje kariere kot državni nameščenec. Vse sodnike Izbirajo izmed odvetnikov in preden more kak odvetnik postati sodnik, mora imeti vsaj .deset let odvetniške prakse. Naravno Je, da izberejo za sodnike le tiste odvetnike, ki so si zaradi znanja, ugleda in poštenja pridobili velik sloves. Vendar v sodniškem poklicu ni moči napraviti kariere, ker že samo Ime- novanje za sodnika pomeni konec kariere; kajti za vsakogar pomeni imenovanje za sodnika že polno zadovoljitev osobn.h stremljenj. Sodniki Imajo namreč enak položaj in enake plače kot ministri. Zaradi tega sodnik ne more zapasti skušnjavi, da bi si skušal izboljšati gmotni položaj s tem, da b; se lotil politike. Vsak prestopek države kaznujejo sodišča prav tako strogo kot prestopke posamezn.h državljanov. Neodvisnost in dsstojanetvo sodnikov pride do posebnega izraza v sve- čanih oblačilih, ki so ostala ista žo več stoletij, in v spoštljivem vedenju vseh tistih, ki prisostvujejo sodnemu postopku. Dostojanstvo sodnikovega položaja ja zrastlo iz starodavne tradicije moralne neoporečnosti sodniškega poklica. V Veliki Britaniji je dvoje vrst odvetnikov: so-licitor in barrister. Pred nižjimi sodišči smeta nastopati obadva, toda pred višjimi sme zagovarjati le barrister, ki pa se pred vsakim sodnim dejanjem posvetuje s soli-citorjcm. Stranke se navadno o- Leta 1753 so v Londonu ustanovili knjižnico britskega muzeja. Knjižnica ima »daj preko pet milijonov knjig in »oradi tega spada med 4 največje na svetu. Slika predstavlja knjižnično čitalnico. bračajo le na solicltorja in tudi takrat, kadar bo smel zagovarjati le barrister, priprav; pravdo le solicitor. Teoretično barrister ne dela za denar, toda prejema kljub temu nekakšen honorar, ki pa ga ne more iztožiti. Praktično določita nagrado skupno barrlsterjev tajnik in solicitor. Barristerjevo poglavitno delo je obravnavanje prava. Ugled, k; ga uživajo angleški odvetniki, ima svoj izvor v dejstvu, da ravno odvetniki vzgajajo novi pravniški naraščaj. Barrlsterje izobražujejo pod nadzorstvom Združenja barristerjev, ki je znano pod imenom »Inns of Court»; to Združenje ima tudi nalogo, da pregleda in dovoli vpis mladih pravnikov v seznam odvetnikov. SoKcitorji se izobražujejo pod vodstvom Združenja pravnikov; ta organ urejuje in nadzoruje njihov stan. V Veliki Britaniji ni treba obiskovati univerze, kdor hoče postati odvetnik. Poleg tega pa dejstvo, da je kdo diplomiral na pravni fakulteti, še ne zadostuje za opravljanje pravniškega poklica. Angleško pravo ni zapisano (kodificlrano) pač pa je veliko število pravil o različnih pravnih položajih; toda njihova razlaga in vsa notranja zgradba angleškega prava temelji na starih pravnih načelih, ki jih Je moči zaslediti samo v odločbah sodišč. Ravno to spoštovanje do starih izročil, navad in običajev, starih in nespremenljivih pravnih načel ter svečanih oblačil in lasulj je tisto, kar toliko prispeva k ugledu in dostojanstvu angleškega pravnega ustroja. Sibirsko Porurje Neverjetno hitri razvoj prostrane pokrajine na industrijskem in poljedelskem poprisKu Zahodna in osrednja Sibirija je bila v Uku vojne največji arzenal Sovjetske zveze in najhitreje raz-vijajobe se gospodarsko področje na svetu. Na zemljevidu kaj lahko najdemo ogromni kvadrat, katerega vsaka stranica je dolga okoli 4.800 km. Sibirska zahodna moja je reka Ob (plovna v dolžini 3.860 km), njena vzhodna pa reka Lena, ki je v spodnjem delu (približno 1.600 km v dolžini) okoli 16 km Hroka. Arktični krog se razprostira vzdolž severa in gorate meje med ZSSR »n Mongolijo na jugu. Tu najdemo sibirsko Porurje — Kuznecko kotlino s petimi središči: Stallnsk (jeklo, kemikalije in industrija prevoznih sredstev), Kc-merovo (premog in strojna industrija), Prokopjevsk (nerjaveče kovine), Leninsk-Kuznecki (jeklo, va. Ijame) in A mero - Suiensk (premog in strojna industrija). V letih 1941 do 1945 so ta mesta prispevala k potrojitvi proizvodnje sibirske industrije, ki je bila pred vojno že desetkrat večja kot leta 1913. slanca, kar » ozirom na votivni red pomeni, da znaša prebivalstvo v tej pokrajini pol milijona ali več. V caristitnih basih je bil Tomsk univerzitetno mesto, sedež škofa in policijsko središče za zahodno Sibirijo: danes so Vzgojno (ln cerkveno) aktivnost izpopolnili s izdelovanjem letalskih motorjev in tekstilij ter s strojamami, žagami in konzerviranjem hrane. Britanska trgovina »Srednji Vzhod“ Eden izmed znakov napredka (400.000 prebivalcev, danes pa jih ima vtč kot 1,500.000) je bil ukaz, da postane ločena pokrajina — Ke-merovo — « sedmimi poslanci v Vrhovnem sovjetu. Toda pokrajina, iz katere je izšla —* Novosibirsk, sibirski zSrednji Vzhod» je skoraj ravno tako pomembna, kar se tiče industrijskega razvoja. Njena industrijska proizvodnja se je med vojno podesetorila; njeno glaimo mesto Novosibirsk, ki je imelo na predvečer prve petletke pred BO leti 114.000 prebivalcev, je letos doseglo po! milijona. Znano je ludl zaradi tega, ker je leta 1944 otvorilo naj-vtčjo opero v Sovjetski zvezi in ker je leta 1946 postalo sedež nove znanosti, ki trna mnogo preiskoval, nih institutov in kolegijev. Iz Novosibirska pa se je v teku vojnih let odločila še neka druga pokrajina: Tomsk. V Vrhovni so-ujet sta pri februarskih volitvah 1946 iz te pokrajine prišla dva po- Sovjetska Švica Altaj, ki ga je pred revolucijo nadzoroval Tomsk, ki pa je zdaj posebno področje, so kot sovjetsko Švico eodkrili» v prvih letih sovjetske oblasti; podnebje se giblje med zmernim in toplim; pokrajino obdajajo nazobčane gore, katerih vrhovi so pokriti s snegom; ima mnogo velikih sanjajočih gozdov in jezer. V ruskem predelu in v avtonomini pokrajini Ojrots — domovini Turgizov — je zraetlo več zdravilišč. Danes vozijo Ojroti traktorje in vodijo koletivne kmetije, Altaj pa je pokrajina strojne industrije in rudarstva. V teku vojne so posebno zasloveli altajski tanki. Za novo petletko (od 1946 do 19501 so predvideli tudi razve) altajske tekstilne in solne industrije; glavno mesto Barnaul naj bi postalo središče ladjrdelstva, čeprav je do najbližje slane vode skoraj 8.900 km. To je morda presenetljivo, toda reka Ob je tu široka okoli 400 do 500 m in je vso pot do izliva v morje plovpa. Druga ladjedelnica globoko v srcu Sibirije (na še mogočnejši reki Jenisej) je v Krasno-jarsku. Arktično poljedelstvo Na drugem konou lerosnojarske-ga področja (ki je polno industrijskega lesa, premoga, zlata in nafte ter bogato na travnikih) se raz-prostim najpresenctljivejia pridobitev Sibirije. Tam najdeš Igarko, razgibano rečno pristanišče arktičnega kroga, kamor so v mirnem času britanske ladje dovažale stro- Za rešitev stanovanjske stiske Je ter zbirale krzno in Us. Zgrajeno je na prostoru, kjer je leta 1938 v sredi ogromnih gozdov živelo 46 ruskih lovcev na kožuhovino. Danes Je to središče evttočega arktičnega , poljedelstva,, jutri pa velikega premogovnega področja. Nadaljnjih 840 km proti severnemu tečaju leži topilniško mesto No-rilsk, katerega prebivalstvo šteje S0.000 oseb. Tu topijo nikelj in baker, ki leži v bližini. Tudi tam so področja — Tajmir in Evenki — kjer so plemena v carističnih časih umirala zaradi bolezni, podhranjenja ln pijače, ki pa so se zdaj zaradi sovjetske zdravstvene službe ponovno dvignila. Imajo nove šole; s pomočjo *svojih zadrug zamenjujejo kožuhovino in ribe, mnogi ljudje pa delajo v državnih žagah, ladjedelnicah 1 n tvornlcah za papir. Četrta petletka, ki jo je Vrhovni sovjet odobril letos v marcu, posveča zahodni in osrednji Sibiriji precejšnjo pozornost. Zgraditi mislijo vet železarn in jeklarn, odpreti nove železne rudnike, tako da bi letne pridobivali v zahodni Sibiriji več kot 8 milijona ton železne rude. V Kuzneckem bodo odprli nadaljnjih 30 jam, ki bodo dajale 18 tisoč ton premoga, približno 60 pa jih bodo ponovno pregledali. Povečati hočejo tudi proizvodnjo aluminija. Zgradili bodo tvornioe za rudarsko opremo ter druge strojne tvornioe. Od Stalinska do velikih uralskih železarn v Magnitogorsku (nekaj manj kot 8.000 km) bodo zgradili glavno progo; elektrificirali bodo okoli 8.500 km dolgo progo od Kuzneckega proti zahodu. V Omsku in Barnaulu bodo zgradili ladjedelnioe. Razvili bodo glavne letalske zveze • Arktiko, poleg tega pa tudi lokalne zveze. V Novosibirsku in Altaju bodo zgradili tekstilne tvornioe. Med poljedelskimi izboljšanji je v programu poživitev količinskega izdelovanja sibirskega '"surovega masla, obsežna izsuševanja v Barabinski stepi, živinoreja in gojitev dolgodlakih ovao. Posebno pozornost bodo ' posvetili tudi mlekarstvu, kot 30 predvideli v načrtu za novo petletko, piše britanski dnevnik cManche-ster guardian*. Britanska Izvozna trgovina še nadalje narašča ter je dosegla že znaten napredek v primeri s stanjem pred vojno. Iz podatkov trgovinskega ministrstva izhaja, da Je vrednost izvoza v juliju dosegla 91,889.844 Juntov Šterlingov (pri-bližno 83 milijard Ur) v primeri s 64,983.545 funtov šterlingov (58 in pol milijard lir) v juniju in 85,197.830 funtov šterlingov (ali 76 milijard Ur) v maju. Izvoz je po količini v juliju prekoračil za 20% povprečni mesečni izvoz v letu 1038. Nekoliko pa je nazadoval uvoz, ki je padel od 102,458.140 funtov šterlingov (preko 92 milijard Ur) v juniju na 101,068.000 funtov šterlingov (91 milijard lir) v mesecu juliju. Iz tega izhaja, da se je pasiynost britanske trgovinske bilance znatno znižala in sicer od 33 milijonov na 4 milijone funtov šterllngcv. Ta razlika je predvsem posledica zmanjšanja uvoza, ki je v prvem poletju letošnjega leta dosegel komaj 44 odstotkov uvoza v odgovarjajočem obdobju leta 1938. Pomanjkanje uveza nekaterih surovin, posebno jekla, je onemogočilo britanski industriji desego tistega napredka, ki bi omogočil doseči postavljeni namen — zvišanje izvoza za 75 odstotkov v primeri z Izvozom Uta 1938. Izi/oz kovin in strojev Kljub zmanjšani količini razpoložljivega jekla je Velika Britanija Izvozila Izdelkov Iz železa In jekla v skupni vrednosti 8,155.139 funtov šterlingov. Prav tako je narastel izvoz strojev ln vozil ter po vrednosti dosegel eno četrtino skupnega izvoza- Tudi lz*-oz manufakture je prekoračil za 4 milijone funtov šterUngov ali za pet in pol odstotkov Izvoz meseca maja. Zanimivo je, da je izvoz živil, pijač in tobaka narastel za 36 odstotkov. Med proizvodi britanske industrije, ki so dosegli velik porast v primeri s povprečno mesečno količino v letu 1938, moramo posebno omeniti poljedelske stroje (300 odstotkov), žerjave in dvigala (200%), lokomotive (200%), in ladijske eka. plozivne motorje (300%). Izvoz avtomobilov je dosegel 7667 voz, to je dvojno količino. v primeri s povprečjem leta 1938. Izvoz radijskih aparatov je dosegel 35.500, to je petkrat toliko kot pred vojno. Stalno narašča Izvoz sveč za motorje, ki so Jih izvozili skoraj 2,750.000 v vrednosti 188.000 funtov šterlingov v primeri z 1,030.000 kosi v odgovarjajočem razdobju leta 1938. Razen sprejemnih radijskih aparatov pošilja Velika Britanija v tujino tudi oddajno , postaje. Tako Je radijsko omrežje v Južni Afriki nedavno nabavilo 5 oddajnih postaj.-Znaten je tudi izvoz jedilne ga pribora in srebrnine. Izvoz keramičnih izdelkov ln stekla je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta dosegel 532,300.000 funtov šterlingov. Priljubljen predsednik, izvrsten socialni delavec in velik rodoljub Mackenzie 3 Težka industrija V tvornicah ameriške družbe zOeneral Electrics* v New Yorku so dogotovtli zadnjega izmed treh velikih elektrogeneratorjev, ki jih je naročila Sovjetska zveza v Združenih državah za obnovljeno električno centralo na Dnjepru. Prvega izmed teh elektrogi neratorjev so izgotovili v mesecu maju. Vsak izmed njih tehta 1121) ton in so zaradi tega ti generatorji največji na svetu. Na pariški mirovni konferenci sta se ob raznih prilikah pojavili imeni dveh mož, ki prej Izven meja britanskega Comniomvcaltha n sta bila preveč znana. To »ta bila kanadski ministrski predsednik Wil-Uam Lyon Mackenzie King ter av. stralsk; zunanji minister Herbert Evatt. Med obilico dokazovanj, pikrih pripomb, sporov,in dolgoveznih razpravljanj, ki so predstavljala tolikšno oviro pri konferenčnem delu, je delovanje teh dveh mož označevala izredna resnost, konstruktivnost in koristnost. Ministri posameznih dominionov britanskega imperija ne prejemajo navodil od londonske vlade, ampak so popolnoma neodvisni kot zastopniki vsake druge države. Upravi-čeni so voditi drugačno politiko kot londonska vlada, če to želijo. Toda zelo redko se zgodi, da bi si Velika Eritanija in njeni dominioni nasprotovali v stvareh velike važnosti. Pred seboj imajo iste ideale, kot se Jo to že tolikokrat pokazalo na mirovni konferenci, četudi skrbno čuvajo svojo neodvisnost Jn svobodo misli in dejanj. Mackenzie King je izredno velik prijatelj Velike Britanije in zvest pristaš svoje domovine — Kanade. Vse življenje je posvetil delu za izboljšanje kanadske duhovne, kulturne in materielne ravni. Zdaj Je že starejši mož; dosegel je 72 let in je deloval za svojo domovino v času dveh velikih vojn in v težkih let‘h miru. Studii in prva dela Rodil se je leta 1874 v Ontariu v Kanadi; pozneje je obiskoval od. lično vseučilišče v Torontu, kjer je promoviral na filozofski in pravni fakulteti. Iz Toronta Je odšel na šikaško univerzo. Kot velika večina preobljudenih Industrijskih mest, J<* tudi Cikago trpel v tistem času zaradi slabih stanovanjskih razmer. Mackenzie King se je posvetil preučevanju za. nemar jenih predmestij; it vel in de. loval je v socalnih ustanovah v osrčju najubožnejših mestnih pre. delov. Ko se je vrnil v Kanado, je začel takoj preučevati vprašanje naraščajočih delavskih predelov v industrijskih mestih domovine In je na podlagi svodih raziskovanj prisilil vlado, da je izdala nekaj novih ukrepov, katerih namen je bil ni v korist delavcev. Najvažnejši izmed njih je bil zakon o urejevanju mezdnih sporov, katerega namen je bil izločitev stavk in izprtij delavcev v industrijah, ki so važne za občo blaginjo. Mackenzie King je leta 1908 stopil iz državne službe, ln se je od tedaj naprej stalno udeleževal političnega življenja. Naravno Je, da je začel v zvez; z izkušnjami v ministrstvu za delo. Naslednje delo, katero je prevzel, je bilo ravnatelj, stvo Rockefellerjeve ustanove za tehnična raziskovanja. Prvikrat je postal kanadsk; ministrski predsednik leta 1921. Cctu. di ni nikoli Izgubil izpred oči med. narodnih zadev, je neumorno in z vel.ko iznajdljivostjo stremel za napredkom Kanade, njenega šolstva, zdravstva in splošnega načina živ. Ijenja. Fogostoma so ga slišali reči; »Kakor smo ohran.ti narodno slogo, tako bomo ohranili tudi narodno mod.* Zamisel narodne enotnosti mu je bila vedno pred očmi. Dejstvo, da so nekateri Kanadčani govoril; angleško In imeli posebno zgodovino ter da so drugi govorili francosko in imeli popolnoma drugačno preteklost, se mu ni zdelo razlog za spore. Zdaj so bili vsi Ka. nadčani ter je v veliki meri zasluga njegovega vpliva, da angleško in francoske govoreči Kanadčani se danes žive skupaj, ne kot nasprotniki, ampak kot prijatelji. Ob Izbruhu svetovne vojne leto 1939 je bil King ministrski predsednik. Tedaj so njegovi pogledi na mednarodne razmere postali do. stopni tudi ostalemu svetu. Bil je pebornik zakona o vzajemni pomo čl, ki je določeval, da bodo vsi narodi, ki se borijo z zavezniki, prejeli vso pomoč, ki jo je mogla nuditi Kanada, brez ozira na to, ali Jo bodo mogli plačati ali ne. Ze v letu 1942 je prerokoval nekaj, kar se je izkazalo žal za popolnoma resnično. «Ko bomo zmagali* — je rekel — «bo stala pred nami ogrom. na naloga odstraniti ogromno gmot. no uničenje, ki ga je povzročila vojna. Nastalo bo silno povpraševanje po vseh vrstah blaga in uslug, katerim ae moramo v vedno večji meri odrekati. Pred nam; bo velika naloga preskrbeti hrano gladujočina narodom v starem svetu. Ko bo vojna končana, bomo morali predvsem skušati izrabit; naravna in gmotna bogastva naše dežele za ohranitev človeškega rodu za ustvarjanje zdravja in sreče vseh ljudi. Naše bogastvo v zemlji, vodi, gozdovih in rudnikih smo prejeli od Stvarnika za ohranitev ln ne za uničevanje življenja*. Ogromni prispevki, kj jih je dala Kan uda v vojnem času, so dokazali resnost besed min sirskega predsednika. Zakaj Mackenzie King Je predvsem resen mož, ki z enako zavestjo velike odgovornosti dela v službi vsega sveta, kot je delal v službi svoje domovine. z rfew Yorka. ('a je svetovno znana umetnica, ki je z odkritjem popolnoma novega plesnega sloga revolucionarno preobrnila plesno umetnost, tamošnjlm znancem poslala iz Ltpskega datirano pismo. Mary \V Igman poroča, da Je moral leta 1942 zapustiti presden in s tem tudi svojo selo in dom, ker je pri vladajočem re' žtmu padla v nemilost. »Zdaj stanujem mej razvalinami*, pravi v pismu, »in osnovala sem majhno s< lo, kjer poučujem od jutra do večera. Je sicer trdo življenje, kar sivim, brez. denarja seveda, i.er je moj kapital zmrzni. Alt pa kljub temu ni čudovito, da je človek sploh mogel ostati pri življenju?...* — V stockholmskih umetniških krogih so vedeli, da Wigmanovi v tretjem Reichu niso črtali le skromnega državnega prispevka, katerega ji je bila odobrila VVelmarska vlada, marveč da J« bl,a njena šola pod posebnim nadzorstvom, ter da je bila prav tako umetnica rama stalno pod strogim policijskim nadzorstvom- d o l! a n 0 v r t • t 1 'Koristna gosenica,, Najnovejši traktor, ki je zaradi ogromne sile silno prikladen za najrmBimejša poljedelska dela. Uprc.vljanje it* sorazmerno preprosto in lahko. Poslanstvo umetniških «Velika umetniška dala pripadajo vsem tistim, ki jih ljubijo; niso last samo tistih, ki jih posedujejo, ampak vseh živečih ljudi» Ze mnogo let ao Američani mnenja, da muzeji ne smejo biti samo hladno skladišče umetniških zakladov, ampak morajo služiti narodu kot kulturni pripomoček ter izvrševati to delo na popoln ln nazoren način. Ravnateljstva muzejev so svesta 8t vzgojne ln socialne naloge, ki Jim je naložena, storila vse, kar so mogla za uresničenje te zamisli, tako glede ureditve zbirk, kakor tudi Klade izboljšanja in povečanja postranskega vzgojnega delovanja z lajšanjem naporov pri raziskovanih in z organiziranjem učinkovitega načina gmotnega vzdrževanja. Koliko je bilo storjenega na tem Polju med vojnimi leti kljub pomanjkanju izučenega osebja in neizo-Ktbnem obratu ljudske pozornosti k industrijskim in vojaškim načrtom, Jasno kaže velik napredek, ki so ga dosegli pri izpolnjevanju te t*ko globoke demokratske zamisli, Leta 1941 je hotel predsednik Roosevelt v govoru, ki ga je imel Pri otvoritvi Narodnega umetnostnega muzeja v Washingtonu, izra, »iti to, kar čutijo Američani glede Umetniških zbirk, z naslednjimi besedami: »Velika umetniška dela,., Pripadajo vsem tistim, ki jih ljubijo; niso last samo tistih, ki jih Posedujejo, temveč vseh živečih ljubi«. Zasebni saloni in hiše, kjer so Ph z ljubeznijo čuvali v preteklosti, “o zdaj postali preveč tesni. Ameri-*ki narod ve, da umetnost ni zaklad, ki pripada preteklosti, ali kaj, kar je pripeljano iz drugih dežel, •hipak čuti, da je del življenja vseh tistih, ki Sive, ustvarjajo, delujejo ta grade.* Reorganizacija muzejev V Združenih državah in Kanadi J* okoli 700 muzejev. Njihova go- V muzeju povzroča gigantsko okostje Živali iz prazgodovinske dobe — dinosaurus — veliko pozornost obiskovalcev. kovostl izbranih del, ker je težnja pri nabavah pomembnejših del modernih avtorjev prevladala nad nakupi povprečnih umetnikov. O tej stvari je podal svoje mnenje «Wal-ker Art Center*, ki je izjavil: »Mnenja smo, da ustanovitev ameriške zbirke moderne umetnosti ne predstavlja samo načina pomoči sodobnim umetnikom, ampak tudi pametno naložbo za muzej. Manjši muzej ima možnost manjšega nakupa «starih mojstrov* in to samo zaradi njihove sorazmerno visoke cene; muzej bi sc mogel bolje uveljaviti v daljšem času. Z omejenim preračunom pa bo omogočena zadosti obsežna zbirka moderne umetnosti, ki bo postala pomembna šele v razdobju nekaj let, Tveganje pri raznih napakah v izbiri, ki bodo vidne šele po nekaj desetletjih, so izenačili z vrednostjo del mladih umetnikov, ki jih bodo Ker nameravajo izdati muzeji leta 1946 vsaj tretjino svojih dohodkov za nove nakupe in kor je izbira domačih narodnih umetniških del - ogromna, je verjetno, da bodo mogli s to težnjo, ki se je pokazala teh zadnjih letih, nadaljevati. SMITHSONOV ZAVOD .. *■ stre*. »Podarska organizacija zdaj pre-. ........ . ... ., , . v tistem obdobju imeli ze za »moj- »tsja radikalne, a se ne popolne | _l__ J spremembe, ki bi lahko služile kot temelj bodočih, obširnejših vzgojnih načrtov, ki jih izvajajo muzeji V središčih, kjer se nahajajo. »Art News Magazine* je vodil dolgo razpravo, katere uspehi so °Plsani v prvih številkah letnikov 1945 in 1946; iz teh je razvidno, da so najvažnejši gospodarski čdniteljl Muzejev darila zasebnikov, ki očitno rajši dajejo volila in prispevke v denarju, kot pa da bi darovali fazne predmete. V Cikagu so na Primer zabeležili znesek 13 milijp-' tov dolarjev, ki ga je darovalo 230 Sodobnikov, večina daril je bila nižin od 25 tisoč dolarjev. Druga vrsta dohodkov, katerim Pripadajo skladi mest, pokrajin in države, kaže največjo nagnjenost k Porastu. Večji del ameriških zasebnih zbirk so že dobili muzeji, ali Jih bodo dobili v najbližji prihodnosti. Po popisu revije »Art News» nabave, ki jih je napravilo v letu 1945 21 največjih ameriških muzejev, niso nič presenetljivega v prl-Meri z veledell mojstrov preteklosti. Z ene strani še niso bile vzpostavljene redne zveze ter ni bilo lahko nakupovati v tujini; po dru-«i strani pa je bil svetovni trg zelo l»čpan. Med najvrednejše umetnine Prišteva »Art News» Velasquezov 'Rotret španske kraljice Miriane*, Vrednost del, ki jih nameravajo kupiti, bo predstavljala činitelj največje važnosti za preteklost; na-lcga umetnika pa, ki živi v demokratski družbi, bo zadoblla zanj bolj določeno in donosnejšo vrednost. Kakor smo poudarili že v začetku, je eden izmed smotrov, ki jih uresničujejo, in skrbijo zanje voditelji posameznih muzejev, vzgojna funkcija, ki jo morajo te zbirke vršiti med javnostjo. Zasnovali so načrte za konference, razgovore, umetniške tečaje, umetniške trgovine ln laboratorije, poučne filme, koncerte, risarske krožke, razstave za otroke, razstave pohištva in pevsod so imeli ogromen uspeh. Vse to služi privabljanju vedno večjega števila obiskovalcev in jim nudi vse, kar si zaželijo. Newyorškl Metropolitan Museum ima najebširnejšo zbirko predmetov, ki jih morejo posojati: gre za vec kot 180 tisoč fotografskih plošč, fotografij, originalnih in* reproduciranih de! in za druge predmete od starih kolovratov do kitajskih vrčev. Vse te zbirke si Izposojajo razne bolnišnice, šole, cerkve in študijski krožki in jih kažejo ljudem, ki ne morejo obiskati muzeja in učencem, ki zaradi tega, ker stanujejo v precej oddaljenih krajih, nimajo priložnosti za obisk umetniške galerije. Za vzgojo ctrok pa ne skrbijo samo veliki muzeji kot je Metropolitan , ampak tudi manjše organizacije, kot je Umetnostni institut v Zancsvillcu v Ohiu. V kraju s samo 40.000 prebivalci je urejen muzej v hiši, ki jo je daroval v ta namen nekdo izmed meščanov: v najvišjem nad- stropju Instituta je muzej za mladino z dvoranami, kjer morejo prirejati male poučne razstave in risarske tečaje. V istem muzeju deluje tudi majhno gledališče, ki upo-rtblja krajevne umetniške vire in tuji umetniški filmi, ki jih ne morejo predvajati v trgovskih središčih, najdejo tu primerno občinstvo. Računajo, da ppseti muzej na leto najmanj 15 tisoč obiskovalcev. Med načrti novih gradenj in ureditev, ki so jih zamislili ameriški muzeji, je najvažnejši načrt Metro-poUtana, ki predvideva gradnjo »organske skupine petih ločenih muzejev*; skupni stroški bodo znesli deset milijonov dolarjev. Vsi drugi instituti imajo pri izvrševanju bodočega načrta za najvažneje^ delo tisto, ki jim bo pomagalo popolnoma rešiti nalogo, ki so sl jo zamislili »v sedanjem ............................. liill ......... Pogled na krasno palačo v WasMngtonu, kjer ima zavod te sto let osrednje urade in razstavne dvorane ter laboratorije. GRADOVA UMETNIKOV Češkoslovaškim knj-ževnikom je .za odmor grad v Pudmericah, ki država darovala za odpočitek dva leži 40 km severovzhodno od Bra-krasna gradova. Češki književniki tislav«; torej imajo tudi ti dobro imajo svoj grad v Dobrišu (45 km zvezo s slovaškim glavnim mestom, zahodno od Prage), slovaški pa Ta grad je nov:jši in je bil nekdaj IN KEMIJA MEDICINA im'ion ju vseh živečih in ustvarja-i 4 ljudstev.* Na kongresu za razvoj kemije in fiziologije v Princetonu so preučili skupino kemičnih sestavin, katere bodo lahko uporabili za uničevanje rastlin, ki povzročajo seneno mrzlico. Kongres so sklicali v proslavo dvestoletnice u-stanovitve vseuč-lišča v Princetonu. Kemične snovi, ki jih poznajo pod imenom «auxine», spadajo v skupno naravnih sintetičnih snovi, katere so v zadnjih letih uporabljali za pospeševanje rastlinske rasti. Zdaj so ugotovili, da majhne količine te snovi sicer pospešujejo rast, medtem ko uporaba velikih količ.n te snovi rast zmanjša, ali celo popolnoma uniči. Zaradi tega bo moči te kemične snovi učinkovito uporabljati za iztrebljanje škodljivih in strupenih zelišč. Do zdaj so «auxine» poznali kot rastlinske hormone, katere rastlina sama proizvaja za svoj razvoj. Pred kratkim je znanstvenikom uspelo sintetično napraviti več takšnih snovi, ki imajo isti uči- IVasfanek in ra/vojna jiot STOLETNICA VAŽNE USTANOVE Te dni je Smithsonov zavod v tVashingtonu slavji stoletnico ustanovitve. Zavod nosi ime znamenite, ga angleškega znanstvenika Jamesa Smithsona, ki sicer ni nikoli videl Amerik«, a ji je vendar leta 1835 v oporoki zapustil veliko pre. moženje v zlatih Stirlingih; po za-menjavi so zanje fekupili 500.000 ameriških dolarjev. Volilo je zapustil v ta namen, da v Ameriki ustanov« poseben zavod, ki naj bi pospeševal znanost in kulturne stike med narodi. Sprejem velikega volila ga je nabavil muzej «William Rockhill Nelson* v Kansas CSty In Chardinov »Bel) prt*, ki ga je kupil Umetniški institut v Cikagu. Med glavnimi mojstrovinami 19. ki današnjega stoletja so najznačil. faejše Renuirov »Pastirček*, ki je »daj last »Providence Museuma* v Rhode Islandu, Manetov »Les Cour-»eR D’Auteil», m ga je kupilo meto Cincinnati in Picassova »La ki jo ima muzej v Cle-Vplandu. Morda so tudi zaradi skrčenja evropskega umetniškega trga nabave ameriških del narasle kot se nikoli. Ta težnja, ki se kaže pri Muzejih, 1-4 ne razpolagajo z velikimi denarnimi sredstvi, je brez dvoma dovedla do izboljšanja ka- Amcriško zunanje ministrstvo je posebnim zakenem sprejelo to dediščino ter poslalo v Veliko Britanijo odposlanca, ki s« ja nekaj časa pozneje vrnil v Združene drža. ve s 105 zabojčki zlatih šterlingov, ki so jih v Filadelfiji zamenjali za 508.318 dolarjev. Trajalo je več let, predfn se je kongres odločil ln sprejel zakon, s katerim eo ustanovili Smithsonov zavod. Dolga razpravljanja je pripisati predvsem različni razlagi darovalčevega namena. Ker je bila tedanja znanstvena raven Združenih držav še precej nizka, je prišlo da najrazličnejših in silno nasprotujočih si predlogov o uporabi zapuščine. Nikateri so predlagali ustanovitev narodne univerze, drugi velikega astronomskega obser- Osrednjo zbirko pa še vedno predstavlja mineraloška zbirka usta-novnika Jamesa Smithsona, Vendar so jo izpopolnili z dragocenimi prispevki in zbirkami, ki danos nudijo popoln vpogled na področje prirodoslovja. umetnosti ter industrije. Med drugim razpolaga zavod s popolno zbirko, ki ponazoruje razvoj ameriškega pomorstva. Na področju znanstvenega raziskovanja je zavod oskrbel denarna sredstva ter vodil številne raziskovalne odprave po vseh kontinentih. Prispevek k zmagi nek. Ker jih je moči proizvajati v velikih količinah in z majhnimi stroški, pričakujejo, da bodo pr hodnje leto izvedli velike poizkuse za uničevanje škodljivih rastlin — zlasti tistih, ki povzročajo seneno mrzlico. Verjetno je, da bodo ta kemična sredstva imela tudi drugo lastnost, ki bo še večjega pomena! a jiih ne bo mcgoče tako krmlu-praktično uporabljati. Te snovi bodo omogočile popolnoma nov način zdravljenja bolezni, ki jih povzročajo bakterije. Ker so vse bakterije mikroskopske klice in nova snov ni strupena, jo bo moči uporabljati za uničevanje teh bak-teričnih klic, proti katerim tre-notno ni nobenega uspešnega za-ščinesa sredstva. V teku so tudi raziskovanja za ugotovit-;v primesi nekaterih vitaminov, katere so ugotovili pri poizkusih z ž.valrm. Ena izmed teh primesi ima lastnost, da reagira na o.rplost udov in jo je najti največ v trsovem soku in v njegovem strženu. Morski prašički, katere so krmili s posebno hrano, ki ni imela te primesi, so postali trdi v sklepih; to izvira od apnene usedline. Zdaj preučujejo možnost, ali imajo te snovi kako zvezo s sklepnim revmatiz-mon pri ljudeh. Po drugi strani pa raziskujejo neki tajinstveni činitelj, ki preprečuje akutno slabokrvnost in se nahaja v jetrih. Medtem ko so ugotovili, da folična kisi.na, ki so jo pred kratkim sintetizirali iz skupnosti vitamina «B», enako blagodejno vpl.va na akutno slabokrvnost kot jetrni izvleček, se vendar dognali, da ta kislina ni istovetna z j:trnim izvlečkom. sevtrno od Bratislave, in sicer v Pudmericah. Grad v Dobrišu predstavlja znamenito arhitektonsko zgradbo in leži v krasnih gozdovih Brdo. Grad je bil last plemiške rodbine Colo-redo-Mansfeld; med vojno so Nemci ta grad zaplinili ter so v njem stanovali protektorji von Neurath, Daluege in dr. Prick, kakor tudi številni nemški ministri, ki so prihajali na obisk v Prago. Grad ima cdlične zveze s Prago in je zato zelo primeren za prirejanj: reprezentativnih sprejemov za vplivne tuje umetnike, Letos je bilo na gradu zelo živahne življenje, ker je večina čeških književnikov tukaj preživela svoj dopust. Upravnik gradu je znani mladi češki književnik Jan D.-da. Društvo čeških književn'kov prireja v tem gradu vsako soboto različne kulturni prireditve, koncerte in avtorske veče. re. Prireditve so zelo dobro obiska-n-:, ker ji njihova umetniška raven zelo visoka. Slovaški književniki pa »o dobili last madžarskega barona Palflja. Grad leži v krasni dolini in je precej velik ter im* prekrasen park in veliko knjižnico z mnogimi dragocenimi delt iz slovaške zgodovine. Za upravnika gra^iu so določili književnika Jama Smreka. UROaiHAMKTMl PREKOMORHIKI Londonska družba Brown, ki je zgradila dva ogromna prekomor-nika «Queen EPzabeth* in »Que«n Mary», je začela graditi novo potniško ladjo. Podrobnosti še niso znane; vedo samo to, da bo ta ladja videti prej ogromna luksuzna jahta, kot pa kak prekomorski potniški parnik. Ladja bo izredno aerodinamična ln bo imela kot kaka jadrnica dolg ln priostren pramec, krn p« bo takšen kot pri lovskem letalu. Od drugih ladij, ki so jih zgradili po starih gradbenih načelih, se bo razlikovala tudi po tem, da bo imela aamo en jambor in namesto običajnih dveh ali treh samo en dimnik. 1J ABERKI Ker so se v zahodnih driavah sestavljive hiie zelo dobro uveljavile, je bilo naravno — zlasti v Ve liki Britaniji,ykjer je domače vrtnarjenje tako močno razširjeno — da je treba za takSne hiSe ustvarite tudi vrtove. Rešitve tega vprašanja so se lotile članice prostovoljnih ttnskih oddelkov, ki so te med vojno napravile državi toliko uslug na najrazličnejših področjih narodnega življenja. Pred nekako desetimi meseci se je vodstvo teh oddelkov obrnilo na javnost s proinjo, naj daruje dovolj sadik, semen in gomoljev, kar bedo vse uporabili za ustvaritev vrtov ob sestavljivih hišah; res j* v kratkem času nad 50,000 sestav Ijivih MS dobilo svoje vrtičke, ki so polni cvetlic, zimzelena, omele, zelenjave, krompirja in solate, ki predstavlja v Času raolontranja živil tako vatno gospodinjsko postavko. Te vrtove ie ogledala posebna komisija, ki je najlepše ure-jene vrtove lepo nagradila. Vodstvo omenjenih oddelkov bo v prihodnjih mesecih uredilo Se 10.000 nadaljnjih vrtičev za poživitev okolja sestavljivih liiS, ki jih je največ v londonskih predmestjih, katera je sovražnikovo bombardiranje najhuje prizadelo. • • • Ameriški zdravnik dr. Abraham, Freireich je iznaiel novo sredstvo proti zastrupitvam, ki jih povzroči prekomerno uživanje uspavalnih sredstev. Dr. Freheich je v ta namen uporabil raztopino antifitiaminovega sulfata, katerega so dali v promet ped imenom «benzedrin». To sredstvo je s popolnim uspehom uporabil v 19 primerih samomora. Uspel je v vseh primerih razen v enem, ko ni imel na razpolago zadostne količine novtga zdravila. Antifitia-minov sulfat povzroči v telesu vrsto učinkov, ki so popolnoma v nasprotju z učinkovanjem uspavalnih sredstev. Uspavalna sredstva vsebujejo navadno snovi, ki zmanjšajo delovanje srca tn dihalnih organov ter zniiajo pritisk krvi. Antifitia-minov sulfat pa nasprotno ojaČuje delovanje teh organov ter ztvZuje nevarnost nezavesti in pljučnice, ki često sledi zmanjSanju delovanja dihalnih organov. DP. Freireich je izjavil, da te ni mogel ugotoviti tiste količine an-lifttiaminovčga sulfata, ki fo more telo brez nemirnosti prenesti. V Smlthsonovem, zavodu je razstavljeno tudi letalo, s katerim Charles Lindbergh leta 1927 prvič preletel Atlantski ocean. odobril zakon o ustanovitvi Smith-sonovega zavoda. Ustanovna listina je predvidela upravni ustroj, določbe o sedežu, ustanovitvi muzija, umetniške galerije, kemičnega laboratorija in velike knjižnice. Poleg tega so tudi določili, da bodo v novi zavod prinesli vse znanstvene, prirodopisne in zgodovinske zbirka, ki so bile last vlade Združenih držav. Pokazalo se jo, da je bilo besedilo ustanovne listine zelo jasno in valorija in podobno. Toda kongres široko ter ni nikoli oviralo ali utes-Je te predloge drug:ga za drugim njevalo zavodovega razvoja. Po zavrnil. statutu ima največjo oblast pred- Končno je 29. kongres leta 18461 sednlk ln njegov kabinet. Častni predsednik pa je vsakokratni predsednik Združenih držav, člani ka. binsta pa so podpredsednik države, predsednik Vrhovnega sodišča in trije člani senata. Po stoletnem delovanju je omenjeni zavod danes znan vsem znanstvenikom av:ta kot najvišji in največji ameriški znanstveni zavod; vsako leta ga obišče na tisoče svetovnih znanstvenikov, umetnikov in velikih mož, ki gledajo nanj kot na osrednjo ustanovo svetovne znanosti. Z raziskovalnimi deli je osebje tega zavoda pripomoglo do odkritja številnih koristnih iznajdb. Med zadnjo vojno je zavod oskrboval vojsko z neprecenljivimi geološkimi, vremencslovniinl in zemljepisnimi podatki. Med drugim je na primer natačno preučil najbolj razširjene bolezni, ki ogražajo določene pokrajine, njihov nastanrk in možnost obrambe pred njimi. Poleg tega je zavod dal vrhovnemu poveljstvu na razpolago izvrstne znanstvenike in strokovnjake, ki so se pri reševanju najtežjih vprašanj, iti so bila za ugodno napredovanje vojaških operacij bistvene važnosti, izvrstno izkazali in nudil. poveljstvu nasvete in podatke neprecenljive vrednosti'. Skratka — Smithsonov* ustanova lahko s ponosom gleda na ogromno delo, ki ga je opravila v prvih sto letih svojega obstoja, z istim ponosom pa lahko gleda tudi na bodočnost, k' jo ima s svojimi izkušnjami še pred seboj. UMETNO JEZERO X 1*®^ a ’ Iz dneva v dan narašča število orjaških dolinskih pregrad. Na sliki je videti najnovejšo pregrado v Združenih državah; zajezena voda bo gnala veliko hidrocentralo; poleg tega bodo ogromne količine vode uporabili tudi za namakanje polja. IZPREHOD V BELO KRAJINO TANR7 TRnilSJ A (183°-1905) jo slovenski pisatelj, ki se je v svojem ustvarjanju ***”*■ *■'*■•-'" A tesno naslonil na ljudsko izrodilo, narodne pesmi in pravljica. Na- rodno blago je začel ski no zbirati že v gimnazijskih letih. Prvič je nastopil v slovenskem slovstvu z Narodnimi pripovedkami iz Bistriške doline. Ker Je Trdina zelo dobro poznal ljudsko dušo in bil tako Muo povezan z ljudstvom, Je pravljicam vdahnil čar pradavnine; ni namreč objavljal pravljic, kol J*h je siišal, ampak jih j® P° svoje pr.krojil. S Pripovedko od Glasan-Boga je hotel Trdina nap.sati narodno epopejo Slovencev. Nanizal j0 ve£ narodnih pripovedk o kralju Matjažu, Pegamu in Lambergerju, avbarju, porabil vraže o škratih, čarovnicah itd. S Pripovedko od zlate hruške je napisal ostro sat -io na slovenske leposlovne in politične razmere. Najboljše Trdinovo mladostno delo pa je novela Arov m maM 2a to delo je žajol pisatelj snov v narodnih pripovedkah. Jedro novele je ljubezen med ui s o e ico in krščanskim Junakom, pride v turško ječo, odkoder ga dekle reši za ceno svoje glave. Razen leposlovnega dela je Trdina pisal tudi literarno kritične razprave. Važen je njegov Pre. res slovenskih pesnikov od Pohlina do Levstika. Ko je bil v osmi šoli, je napisal tudi Zgodovino slovenskega naroda. > Važnost Ttdinovega dela za slovensko slovstvo je predvsem v njegovem velikem smislu za na. r no lago, ki bi bilo marsikje izginilo, če bi ga Trdina tako skrbno ne nabiral, zapisoval in objavljal. Posebno znane 30 njegove Pravljice in pripovedke iz Gorjancev in Iz Bele Krajine. Ravno torni, kjer nam poroča vestni kamen, da smo s* oddaljili Poldrugo miljo od Novega mesla, io raztečina med K-ho >n Kolpo. Na tem vrhu me je dobilo nekoč velika ploha. Proge, „e))l Vati, kako si (letala dva različna vurka: po kratkem nabiranju »e je obrnil eden na dolenjsko slran proti Podgorju, drugi pa se je udrl na vzhod in si kopal pot proti Beli Krajini. Hodili bOmo odslej lahko zmeraj navzdol. Cas je, da st zapalimo smotko; dokler ne pridemo do Lule, jo bomo močno pokadili, če bomo korakali počasno, kakor se spodobi pravim sprehajalcem. Četrt ure nam zapirajo pogled Se gorjanske kopice, potem zazremo nenadoma zaželeno zemljo, našo milo Belo Krajino, tn za njo bistro Kolpo tn c,. Kapitan ladje »Queen Elizabeth» je odgovoril, da so precej oddaljeni od prostore, kjer so pred nedavnim, eksplodirale mine in vrgle v zrak ribiški čoln ter da ne bo povečal hitrosti. Kako je sv. Miklavž prišel v Ameriko Na predvečer božiča gredo otroci v Neul York Cit g ju s prižganimi svečami v procesiji do groba elementa Clarkea Moora. Ne romajo samo zato, ker je dr. Moore b!-l dobrotnik in telažnik siromakov, tudi ne zato, ker je spisal opsežni židovski leksikon. Romajo zaradi nekaj vrstio pesmice;, ki jih je dr. Moore napisal v božičnem razpoloženju 1822 leta, vrstice, ki so prinesle a-meriSkim otrokom sv. Miklavža. Čudovite vrstice, ki jih zna vsak ameriški otrok na pamet, niso bile nikoli natisnjene in niso avtorju prinesle niti centa. Spočetka nihče niti ni vedel, da so njegove. Tega snežnega dne pred božičem leta 1822 je dr. Moore nakupoval darila za svoje stromake, ko je proti mraku srečal starega znanca, Nizozemca Jana Dugckincka. Jan je bil čokate postave, rožnatih lio, živih očesc in nosil je dolgo belo brado, iz katere se je vedno kadila pipa. Jan je dr. Moora očaral s svojimi pripovedkami o krščanskem sv. Miklavžu, Škofu, ki je patron vseh [pridnih nizozemskih otrok. Moore Dvjoje. živjdjmj. o4i&e.hta. Ousthico. Albert Ouslrio je imel visoko mesto v enem izmed največjih industrijskih podjetij v Franciji — njegov podpis v «Francoski banki» je veljal leta 1930 milijone — dokler ni banica propadla in so odkrili, da znaSajo nepokrite obveznosti Ou-stricovega podjetja 11,000.000 funtov Stcrlingov. Oustrica so zaprli. Po enem letu so ga izpustili. Bil je brez doma in opazil, da ga njegova «polomljena» finančna pre-ttklost zasleduje. Izginil je na deželo; leta 1939 se je spet pojav!l in zaman nudil svoje delo ministrstvom. Pred kratkim pa se je Albert Oustrlo prikazal na invalidski paradi, kjer Je sprejel dvoje najvišjih francoskih odlikovanj — vojaSko medaljo in vojni križ s palmani. Ti dve odlikovanji sta pozdrav Francije možu, ki je osnoval odporniško mrežo, s pomočjo katere je dobavljal podatke Veliki Brita-niji, pripravil vse potrebno za pristanek zavezniških padalcev in odkril ter poročal o odmetnih točkah V 1 pri Precy-sur-Olse ter pripravil vse za njihovo razrušenje. Te dni pa je bivSi bančnik Oustric ponovno nastopil svojo službo v Parizu — oproščen svojih »finančnih nezmožnosti» po posebnem vladnem ukazu. « ZADNJI TRENOTKI ADOLFA HITLERJA Eden izmed članov tožilskega zbora Roberta Jacksona pri sodi-iču za vojne zločince je ugotovil, da je bil Hitler v zadnjih dneh, preden so Sovjeti preplavili njegovo zaklonišče, popolnoma »duševno razstrojenn. Skoraj do zadnjega je upal, da se bo lahko rešil. Njegove nervozne in krčevite roke so metale v zrak papir in premikale na umazanem stenskem zemljevidu zastavice, ki so predstavljali njegovo vojsko, ki ni več obstojala. To zgodbo je pripovedovala ameriškemu obvetniku znana nemška pilotka Hanna Reisch. je bil ves zatopljen v pripovedovanje starega moža. PosluSal je storijo o čudežnih močeh sv. Miklavža, o njegovi ljubezni do otrok, o darilih, s katerimi na svoj god obdarja pridne otročiče. Noč je padla na zemljo, ko Se je Moore vračal proti domu. Mrzel in oster veter je pihal z reke Hudson ter mu medel snežinke v oči. Stari Nizozemca mu je s svojimi pripovedkami tako razvnel domišljijo, da se mu je zdelo, da vidi na temnem nebu majhne sani, ki so preobložene z igračami in slaščica-mi in katere vleče osem severnih jelenov. Voznik, čokat, rdečeličen star možakar, je vihtel dolg bič in priganial svoje živali da bi Sle hitreje. Moore ga je takoj spoznal, nihče drugi ni mogel biti kot sv. Miklavž. Veter mu je zanesel nekaj snega v oči in čudovita slika je izginila. Moore je tekel proti domu, v glavi so se mu podile misli o Božiču, svojih otrocih in Janovih pripovedkah o sv. Miklavžu. Tekel je naravnost v svojo sobo in napisal pesmico, ki je amerikA otroci nikoli ne bodo pozabili. V pesmici je seveda stari Jan postal živa slika sv. Miklavža. Zvečer je bilo v dr. Moorovi hiši veliko veselje, ko je pesmico prebral svoji družini. Nato je vtaknil list med druge spise v miznico. Toda otroci so se pesmice spominjali še dolgo Časa po božiču in poleti, ko je družino obiskal neki znanec, je moral dr. Moore poslati listič in pesmico prebrati. Gost je bil tako navdušen, da si je pesmico prepisal in objavil v časnikih. Decembra 1823 je sv, Miklavž — ki je bil do tedaj le malo znan v Ameriki — postal praznik vseh otrok. Verzi so bili priobčeni v časnikih brez podpisa in pod naslovom «Obisk sv. Miklavža*. Enostavna pesmica je tako očarala otroško domišljijo, kakor tudi odrastle, da se je sprožil plaz prošenj raznih časnikov, če jo smejo priobčiti. Od tedaj očarjuje in razvnema dom:Slijo otrok, ko jim v tihih zimskih večerih mati ali oče bereta povestico o sv. Miklavžu. Organizacija za pomoč Kitajski, ki so jo poznali že pred vojno, bo v Združenih državah meseca januarja začela s propagando za zbiranje denarja, s katerim naj bi pomagali izvesti programe za prosveto, zdravstvo, skrb za otroke in iz-vežbanje delavcev na Kitajskem. Naglo zavezniško sodišče Sest lažjih obsodb ZARADI NEDOVOLJENEGA VSTOPA NA PODROČJE «A» Pred naglim zavezniškim sodiščem je bila včeraj razprava proti Alighieriju Glanpaoliju, Marcel-lu Rondaniju, Adrianu Palad.nu, Feliksu Fortunatu, CalogSru Mi-naru in Rudolfu Fornlcola, k; so prišli iz raznih krajev Italije in so bil; obtoženi, da so vstopili na področje «A»*brez dovoljenja zavezniških oblasti. Vsi obtoženci oo se branili, češ da niso vedeli za zadev, ne odredbe in so stopili na področje Jul.jske krajine zaradi iskanja dela, ker so bili brezposeln; ln niso megli najti dela tam, od koder so prišli. Sodišče je upoštevalo zagovor in jih obsodilo na najmanjšo kazen, to je, da ne smejo zapu3t ti sodne dvorane do konca ra-jj.-ave in da morajo zapustiti Julijsko krajino v teku 24 ur. PREHRANA Mio za pralijet Izredni obrok 200 gr mila za pranje so zaceli razdeljevati vsem potrošnikom v Gorici. Cena mila: 170 Ur za kg; konec razdeljevanja 10. t. m. TERORISTIČNI ATENTATI Včeraj ponoči okreg ene ure so eksplodirale skoraj ob istem času tri eksplozivne naprave pred tremi mestnimi trgovinami. Neznane; so položili eksploziv pred trgovino s steklenino in keramiko Goren v ulici Carducci, pred delikatesno trgovino Sever v isti ulici ln pred gostilno Paulin v ulici XX Septembra, Eksplozije niso zahtevale nobene žrtve, znatna pa je škoda zunaj in znotraj lokalov. V teku je preiskava. večjo mrežo ob vhodu v zaliv tako, da ribe ne bodo mogle pobegniti, ko bodo pričeli z lovom. Nato bedo križarili ribiči po vsem zalivu, dokler ne bodo vseh rib zajeli v mreže. Po Podatkih, ki jih je dal stotnik Weil, prodajajo ribe na dražbi Še preden položijo a reže na podlagi povprei-n&ga letnega lova. Stotnik Weil je izjavil, da bodo ribe prodali na trgu po «zelo ugodnih cenah«. Nadalje je poudar.l, da ne bodo prodajali rib izven področja «A», dokler ne bodo popolnoma zadostili krajevnim potrebam. ,,Don Carlos" v gledaiišču Verdi Jutri ob 20. uri bodo v. gledališču Verdi otvorili zimsko operno sezono z Verdijevo opero «Don Carlos*, in sicer za red A. Prodaja nekaj preostalih sedežev se je pričela danes. Izkopavanje trupel pn S.ari gon V Stan gon, v bližini ceste, ki pelje k Sv. Marku so včeraj zjutraj zaceli izkopavati prva izmed petih trupel, ki so jči tam nasil prejšnji teden. Slabo vreme in deloma razmočena zemlja sta ovirala delo, kljub temu pa so izkopali dve trupli, in sicer truplo neke ženske, k je bila oblečena v vojaško obleke ter je imela na sebi pas za naboje in torbo. Drugo je b.lo truplo mladega moškega, ki je bil ravno tako oblečen v vojaško obleko, poleg sebe pa je imel 13 okvirjev nabojev za vojaška puško. Obe trupli so prepeljali v mrtvašnico goričkega pokopališča, kjer sta na razpolago sodnim oblastem za morebitno ident fikacijo. Ostala trupla bodo izkopali v prihodnjih dneh. Prebivalci Stare gore trdijo, da gre za ostanke petih borcev za svobodo, ki so jih Nemci ubili septembra leta 1943. Za žensko pravijo, da je neka Ljubljančanka, ki je tudi padla v boju preti Nemcem. Avtonnbil povozil pešca Neki neznani avtomobil je v torek okrog 20. ure na križišču v.lice Ri-stori in Tržaške ceste povozil 38 W m j« po celodnevnem bivanju v mestu vračal v Ajsovico, kjer stanuje. Medtem ko' je avtomobil, ki ga je povozil, oddirjal naprej, je Basso v ztlo kritičnem stanju neki zavezniški avtomobil prepeljal v gotiško bolnišnico. Bassa je pri nesreči dobil hude notranje in zunanje poškodbe na raznih 'delih telesa Se:a občinskega sveta Na včerajšnji seji občinskega sveta sta bili glavni točki razpravljanja sprememba prav.lnika o trgoVini z zelenjavo na debelo in omejitve u-porabe električnega toka. Na seji so odobrili tudi nakazilo 50.000 lir ravnateljstvu muzeja na naravoslovje. Dolgo so razpravljali o spremembi pravilnika za trgovino z zelenjavo na debelo in ga odobrili z izjemo enega člena, katerega bo preučila komisija -n bodo o njem razpravljali na prihodnji seji. Pri slučajnostih so razpravljali o potrebni obnovi gac-fizičnega instituta, ki je bil uničen med bombardiranji in o pritožbah glede ustanove ECA. Svetnik dr. Catalan pravi, da je zvedel, da je ponekod prodajna cena za drva poskočila na 800 ali celo 820 lir za stet, medtem ko bi' morala biti 750 lir. Načeli so tudi razpravljanje o omejitvah uporabe električnega toka. S predlogom Inž. Visintina za gradnjo termo-električne centrale ao sejo zaklju-cit:'. Občinski svet poziva vse meščane naj svoja pisma naslovljena nanj podpišejo, ce hočejo, da jih bodo upoštavall. JUL KRAJINA EKSPLOZIJA BOMBE POD PODVOZOM Neznanci so prejšnjo noč vrgli ročno bombo pod železniškim podvozom v ulici Aquileia. Bomba ni povzročila nobene škode. V trenutku, ko je bomba eksplodirala, je šel tam mimo neki agent civilne policije, ki pa je ostal nepoškodovan. i—sac js-o so a s ce Cotfou oproščen, ker ni zagrešil dejanja Trst, 5. decembra Priziv, k; ga je predložil bivši ravnatelj humorističnega lista «E1 Merlo* Giordano Coffou preti oprostitvi zaradi pomanjkanja dokazov zaradi sodelovanja, je kasačijsko sodišče sprejelo in ga oprostilo, ker nč zagrešil dejanja. Coffou ja je 2. aprila 1946 izredno porotno sodišče obsodilo na dve leti in 6 mesecev zapora, nato pa ga je kasacij-sko sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Drug; priziv, katerega je predložil javni' tožilec odvetnik Piccoli proti oprostitvi bivšega prefekta Bruna Ccceanija, «ker njegovo dejanje ni predstavljalo zločina*, so predali v preiskavo javnemu tožilcu dr. Paoluoclju. Tretji prizčv, ki ga je predložila obramba proti obsodbi Vincenza Chlarenze na 30 let zapora zaradi sodelovanja je kasacijsko sodšče zavrnilo. ALEXANDER ARNO 13. WANG-HO Poslužujem se načina tajne izročitve, veste? Ljudje ničesar ne slutijo ali sumijo: pridejo domov, dajo roke v žep ali torbico.... in glej letak, kot da je padel z neba. — Prekrasno — je navdušeno vzkliknit Nuber. — Imate tudi za-me Se kak letak? Kiister je žalostno odkimal. — Na žalost. Prav zdajle sem oddal zadnjega. Ali vam lahko pomagam s čim drugim gospod nadzornik? — Mislim, da ne — je Nuber rahlo odkimal. — Rabil bi nekoga, k! Je bil predvčerajšnjim med šesto ln osmo zvečer v; »Fantastični ladji*. Ste bili morda vi tam? Kiister je dolgo premišljeval, preden je odgovoril. — Navadno se ne spominjam, kaj te mi dva dni pi jj zgodi: tako sem pozabljiv, da si ne morete misliti. Ker pa gre za vas, gospod nadzornik, vam rečem, da sem bil. Vem tudi to, kaj hočete vedeti od mene. Zagotovim vas lahko, da on ne pripada k drhali in niti to, da bi bil eden izmed vidnejših osebnosti, ki nam jih je tako težko spoznati. Bil je maskiran, to sem takoj videl in reči moram, da mojstrsko. Po mojem mnenju je zadevo izvršil sam, brez sodelavcev. Nadzornik ga je z vidnim zanimanjem poslušal in ga ni prekinjal. Ko pa je Kiister končal, je vprašal: — Kako pa se je Olbrig vedel na-pmn njemu? Je bil rezerviran? — Ah, no. Bila sta kot dva dijaka na počitnicah, ki ga polomita in se nato nad tem zabavata. — Poglejte no.... — Najprej sem si mislil, da je nadzorniku pomagal prijeti kako veliko živino in da svečano praznujeta ta veliki dogodek. Toda zdaj je dovolj, gospod nadzornik, več vam nimam povedati. v — Samo še nekaj, Kiister. Dejali ste, da je bil možak maskiran; dobro, ali bi ga po fotografiji prepoznali? — Kaj mislite? — je vzkliknil Kiister. — Dovoljujem si vam priznati, da je s to stvarjo takole; danes ste biti dobri z menoj... saj veste, kaj hočem reči... Za proti-uslugo sem vam govoril in pri tem n sem pomislil na vrednost, ki bi jo vi s tem megli imeti. Nadzornik, v božjem imenu vas prosim, da o zadevi nikomur nič ne poveste, ker če, je zame konec, razumete? Mnogi policisti so z n j'mi... — Vem — je prikimal Nuber. — Hotel je še nekaj pripomniti, pa si je premislil, ko je videl Kusterja popolnoma spremenjenega: ustnice so mu trepetale ;n oči so mu prestrašeno begale okoli. — Morate ml pomagati, nadzornik — je zaprosil. — Aretirajte me, spravite me v zapor... Nekdo naju opazuje. — Od policije? — je vprašal Nuber. — Ne, ne more biti od policije, pa se je tudi ne bojim: največ, kar more storiti je to, da me pač are-tira. Eden izmed •Neizprosnih* je.... Ne obrnite se: to bi bila moja propast.... Pomagajte mi torej! ?.e nekaj sumi... vpijte, razjezite se!... Nuber sts je nannehn'1. t — Ne govorite neumnosti. Nikoli ne kričim in tudi ne razjezim se tako naglo, to dobro veste in vedo tudi vsi drugi zločinci. Ce bi storil kot pravite vi, bi postal še bolj sumljiv. Nadaljujte torej in govorite. kakor ste do zdaj. — Govoriva kaj drugega: približuje se nama — je Kiister zmedeno zašepetal in nato glasno nadaljeval: — Res ne razumem, kaj hočete od mene. Se nikdar v življenju nisem bil v «Fantastični ladji* in nit; ne vem, kje je. Drugič se boljše izraz'te. Uradnik ga skoraj ni poslušal. Vso pažnjo je posvetil neznancu, ki je prav v jistem trenotku Jel mimo njiju. Ni pa mogel videti drugega kot samo postavo kot tako. Bil je oblečen s skrbno eleganco in sam krznen plašč je predstavljal bajno vrgdnost. Po nekaj korakih je pcm'gn'1 mož avtolzvoščku, naj se približa. Nuber se v naglici ni dosti zmenil za ubogega Kusterja, ki je bil od strahu ves trd, ampak je avtomobil zasledoval z nekim drugim tekstom, ki mu ga je takoj uspelo najeti. Vožnja je bila kratka. Gospod v krznu je izstopil pred borzo in šel v poslopje; policist mu je kmalu za tem sledil. — Poznate gospoda v krznu, — je vprašal vratarja. — Seveda ga poznam — je ta odgovoril,,— To je bogati tvorn čar Isheim. Nuber je zmeden obstal tako, da je skoraj pozabil dati vratarju napitnino. Pol ure pozneje je nadzornik 3e-' del v privatni sprejemnici bančnega ravnatelja Jakobsohna. — S čim vam lahko postrežem gospod? — je vprašal ravnatelj. — Prosim vas, da takej in pod najboljšimi možnimi pogoji prodate vse moje dolnicev«Ishc!m» d. d. Bankir se je začudil. — Ce dovolite, da vam povem svoje mnenje — je pripomnil — bi vira prodaje ne svetoval. Delnice družbe «Isheim» so prav danes dosegle najnižji tečaj. So najvarnejše delnice, kar jih je na borzi. Danes so dosegle 108, prepričan pa sem, da bodo v nekaj dneh dosegle stari tečaj 122 In se nato tam ustavile. — VI ste o tem prepričani, toda jaz ne — je hladno odgovoril Nuber. — Gospod — je protestiral bankir — vi tega ne morete soditi: vse govori za to, da ne prodate. Lani ste upošteval moj svet In sts kupili, če se ne motim, Ialuvmovih delnic za prav čedno vsoto 500.000. Takrat so bile po 97. — Tako rekoč je prijel svinčnik in pričel računati. Nadaljeval je: — Ce jih prodate danes, se tako odpoveste gotovim 12,000 tisočem. — To me ne zanima, —je mirno in premišljeno pribil Nuber. — Zahvaljujem sc vam za dober svet, teda nisem pripravljen premisliti se in odstopit; od naloge, ki sem Vam jo dal. Ravnctelj je skomignil z ramo. — Mislim, da vam gre trda za denar. Drugače si ne morem misliti. kaj bi vas vodilo, da hočete tako v naglici zavreči dobro stoječe delnice. — Mogoče se motite — je dejal Nuber in vstal, — Mogoče pa je tudi, da rabim tistih 108.000 v gotovini. — Kakor hočete — je odvrnil bankir in ponudil nadzorniku v podpis tiskan obrazec. Komaj je Nuber zaprl za seboj vrata, je dal bankir poklicati svojega prokurista. — Poglejte — je vzkliknil in pomešani! z bleščečimi očmi. Prokurist si je nataknil monokel, pogledal listino in začudeno vzkliknil. (Nadaljevanje prihodnjič) Predor Trst-Padriče prevrtan S preprosto svečanostjo so včeraj ra praznil: Sv. Barbare razstrelili zadnjo steno, ki je še ločila oba rova bodočega predora avtoceste, ki bo vezala Trst s Padričami. Skupno z delavstvom in vodstvom zakupne tvrdke «Farsura» sta prisostvovala svečanosti major E. H. R chardson in major J. R. Squire z odseka za javna dela Zavezniške vojaške uprave. Oba častnika sta se zelo pohvalno izrazila o delu, ki so ga izvršili delavci) in tehniki. Predor bo dolg približno pol kilometra. PREHRANA Kazdeljevanje masti, ja Ja v prahu in praha za juho. Danes so začet razdeljevati potrošn.kom na-' slednje vrste in količine živil: mast: 100 gr za vsakega potrošnika v mestu in občinah pokraj nel cena 70 lir za kg; jajca v prahu: 100 gr za vsakega potrošnika v mestu in občinah po-'i krajine; cena 250 lir za kg; prah za juho: 250 gr samo za potrošnike v mestu; cana 03 Ur za kg. Konec razdeljevanja navedenih živil bo 31. t. m. Tes.en.ne in r;ž za bolnike. Z današnjim dnem so začeli razdeljevati potrošnikom, k; imajo dodatne nakaznice za bolnike, obroke belh testenin in riža, in s ccr samo v pooblaščenih trgovinah. Cene; te-, stenine 26 lir za kg; riž 65 lir zai, kg; kcnec razdeljevanja 31. t. m. Riž za potrošnike v občinah pokrajine (glavno mesto izključene). Danes so začeli razdeljevati oorok 500 gr riža za vsakega potrošnika v občinah tega področja, razen v Slavnem mestu. Cena: 65 lir za kg; koneo razdeljevanja 31. t. m. ARETIRANCI V ZVEZI Z ODKRITJEM OROŽJA PRI AKCIJSKI STRANKI Obveščevalni urad za Julijsko kraj.no je izdal naslednje poročilo: «V zvezj z odkritjexi orožja in Streliva dne 28. novembra na sedežu odseke akoijske stranke v ulici Zudecche 1 so aretirali 5 oseb. Imena teh so: Pretili, Angelueci Ptetro, Antinoii Giuseppe, Rovelll Guido in Leorti Ercole. Leoni je bil predsednik odseka, Rovelli pa tajnik,)) POGREB UMORJENEGA LOREDANA Včeraj oj 16. uri so v Miljah pokopali dninarja Giovannija Lore-dana, ki je v nedeljo zvečer padel pod streli enega ali več neznancev. Pogreba sc je udeležila velika množica pogrebcev. Žalosten krvav; dogodek, ki je zapustil globok vti« med miljskim prebivalstvom, je še vedno zavit v neprodirno skr,vnest in policija, kš je takoj začela s preiskavo, ne more podati drugih podrobnosti, kot jih js že objavila. S preiskavo nadaljujejo nepreJ kinjeno. _ RADIO 263,2 m TRST 1 . 11*0 ko ] Četrtek, 5. decembra ,17.30 Corradijev kvintet; 18 ženska ura; 18.30 ciganske melodije! UMs predavanje o aktualnostih; )D Chopinova glasila; la.ao fiteslm gls.4" ba: 20 ital. vesti; 20.15 Čajkovski •Borneo in Jul ja», uvertura; 20.35 orkester pod vodstvom Nicellijfl; 21.F pet minut aktualnosti; 21.1® ritmosimfontčni orkester pod vodstvom Pippa Barzizze; 21.50 •Televizijski poizkus*, enodejanka, napisal Enrico Duvernois; 22.25 glasb® dveh src; 23 ital. vesti; 23.15 nočni zabavišče; 24 zaključek. Em tono težka mina V PRISTANIŠČU Več- kot tono težko mino, metalec ognja in tri naboje za minomet kalibra 45 mm so našli včeraj na treh različnih krajih v Trstu in okolici. Mino so našli delavci tvrdke I. C. A., ki so nameravali delati po pomolu št. * v prosti luki. Ležala Je v nekem jarku pod pomolom. O odkritju je vodstvo tvrdke obvestilo čistilce min, ki bodo naboj odstanili v prihodnjih dnph. Menijo, da so ga tja namestili Nemci, da b; pred obhodom razstrelili del obrežja. Metalec ognja so našli na cesti med Opčinami in Rspenta-brom cestarji, odstranili pa s° Sn čistilci min. RADIO TRST 279 m - 1079 kc četrtek, 5. decembra 17.30 plesna glasba; 18 ženska ura; 18.30 ciganske melodije; 18.4® primorski pisatelji - predavanje! 19 Chopin: Sonata v B molu; 19.30 sodobne osebnosti: Leon Blum! 16.45 vaški kvintet; 20 vesti; 20.15 sv. Miklavž na Slovenskem; 20.30 operetna glasba; 21 pevski koncert sopranistke Ksenije Cindro; 21.15 svving orkester, prenos iz Vidma! 21.45 klavirska glasba, prenos 12 Vidma; 22 sinfonična glasba; 23 zadnje ital. vesti; 23.15 zadnje slov. vesti; 23.30 plesna glasba; 24 zaključek. Petek, 6. decembra 7 otvoritev, koledar; 7.10 jutranja glasba, p.cnos iz Vidma; 7.3Q slov. vrsti; 7.45 ital- vesti; 8 pestra jutranja glasba; 11--9 pestra glasba! 12 predavanje: Iz življenja v Vel. Britaniji; 12.15 kubanski orkester, prenos z Vidma; 12.45 slov. vesti! 1.3 ital- vest.; 13.15 pestra glasba! 13.45 slavni solisti; 14 predavanje* Novi svet; 14.10 čitanje sporeda. Glavni urednik: PRIMOS! B. BRDNIK Izdaja A. 1. S. «Koroska kronika» tednik britanske obveščevalne službe v Celovcu, je naprodaj v Trstu, Gorici, Tržiču, Kanalu, Bovcu, Kobaridu, Sežani in na Opčinah. Poleg kronističnega gradiva iz Koroške, objavlja »Koroška kronika« vsak teden vrsto leposlovnih in drugih zanimivih člankov, na kar še posebej opozarjamo vse primorske Slovence. Okoli boži&a bodo prišle v prodajo tuch na področju «A» Julijske krajine sledeče publikacije v slovenščini, ki jih bo izdala oz. ponatisnila Britanska obveščevalna služba v Celovcu: (1) «Mladi Korota-nn, posebna božična izdaja otroških zgodb iz Koroške, s slikami, na 32 straneh. (2) «Križ na pori«, ponatis novele slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. (3) «Rotija», povest Karla Mauserja. (4) «V kraljestvu lutkn, zgodba za otroke.. (5) Koledar za leto 1947, 20x30 cm, tiskan na tršem papirju. (6) Koledar-letopis za leto 1947, 64 strani, 16x24 cm, z besedilom in slikami. Te publikacije bo mogoče dohiti v Trstu, Gorici, Tržiču, Kanalu, Bovcu, Kobaridu, Sežani in na Opčinah.