SVETA
S^rasrnv
GLASILO SLOVENSKE
AocepUnc« for	«t «p®ci«l nU of po« L** provi<M ti
>A)E PODPORNE JEDNOTE
111., poadcflck, SO, marca (March 30), 1831. »etkM UOt, ket of Oet. ft. It 11. ntMitd o« Jeaa 14, lili
fssHf
8TEV.—NUMBER 75
^ijski kongres odobril Gandijov pakt z vlado
je dobil zaupnico po-ti* 1» je zagrozil delegatom, * inii samomor, če zavržejo ijcfovo akcijo
garachi, Indija, 28. marca. — nacionalistični konje včeraj dal popolno zaup-> Gandi ju za njegova pogaja-i angleškim podkraljem in jtev premirja. Kongres je il Gandijev pakt s pod-jem Irwinom in odobril nje-tkcijo ns celi črti. Se več. je Gandija pooblastil, ustops.nacionaliste kot njl-flavni zastopnik
na prihodki konferenci pri okrogli mizi r Londonu.
Prej je Gandi naredil drama-I apel na zborovanje, naj avriejo njegovega pakta z jo. V pridigarskem tonu ;kak evangelist in drieč v ro-Irreteno je dejal sledeče: Notranji glas mi opravi, da me ja ne potrebuje več, ako kon-ne odobri mojega dela. Mo-i delo bo potem končano in jaz v samoto, kjer umrem I stradanja."
Vai delegatje na kongresu z litelji vred predejo med zfco-njem. Vsak ima v rokam ia dela prejo iz bomba-Najhitrejši predilec 'je uda Gandi sam; njegovi pr-I kar švigajo sem in tj*. Na kongresu je med 6000 de-nekaj radikalcev, ki zeljo vlado delavcev in kme-po sovjetskem zgledu. Vose jim smejejo, lakota, Indija, 28. marca.— fCketli, predmestju Kalfcute, je lila kolera. V eni sami no* I je umrlo 19 oseb.
V kaznilnici m vedo, Mo ja ubil tri jetnike
Stražnik v joiietaki baetilji pri-znal, da so pustili imtreljene jetnike umreti na ceati kot
Obsoja obstoječi goepodaraki
Oikland, Cal. — Frank C.
dolgoletni predsed-Californljskega strokovnega nbinakegs sveta, je na letni ivendji žigosal obstoječi si-i ki dopuičs, da delavci strs-IM ne primanjkuje živil drugih dobrin.
"Dopuščamo, da živila gnijejo "kladiičih in da na milijone
Inih delavcev, njihovih in otrok strada," je dejal »nald. "Dopuščamo, da ljud-annajejo, medtem pa zapi-~ Premogovnike, ker je pre-
*	produkcija. Brezposelni nosijo rsztrgane čevlje
obleko, čevljarske in tekstil-tovarne pa počivajo, ker so Hucirale toliko blaga, da ga ®°reio spraviti v denar." konvencija je sprejela več zaključkov glede socialne ""»fcje, kakor tudi reaolu-« * Mooneyja in BiMng-■Mi iz zapora. -
^ja proti radikaicem fcnsinghsm, Ala. — Pet juž-Jrttv «e pripravlja na spre-ukonov, ki imajo namen . radikalno gibanje in raz-komunistično stranko za no- Poročila iz držav N. Alabama, Texas, O-in Tenneaaee govore, L? b,li Predloženi načrti, ki ■"»Jo drastične zakone pro-"jninalnemu skndlkaltonn. -T0"1 140 * izkazali v drža-w »o bili sprejeti, za naj-^inkovito sredstvo pri za-
*	^ikalizma in delavaklh
»ttscij.
* *>*m«ki zbornld je pred-
TnSiLP7poV€dujt nupečava-/*'kalnih tiskovin in dotoki £	^»om. £ « kršil® določbe, Id jih
Mtoga. Industrijski , "J? Powanl kot veli-"Ti delavstva, so
sile v agitaciji za To *»
uspelo, ker eo de-v tej državi , «» * ne morejo od-v hran.
Joliet, IIL — Legislaturni odsek, ki preiskuje razmere v tukajšnji državni kaznilnici, js zadnji petek zaslišal sedem strsžni-kov In pomožnega jetničarja v stari kaznilnici glede izgredov 22. februarja t. 1., ko eo bili trije jetniki ustreljeni med posku-žanim begom. Odsek je hotel izvedeti podrobnosti glede strelja nja, a ddbil je malo. Takrat so poročali, da so krogle iz strojni ce ubile tri jetnike.
Pri zaslišanju ps ni nihče vedel, kdo je streljal in nihče ni videl strojnice. Stražniki so izjavili drug za drugim, da niso bili zraven, ko jp "nekdo" stre-ljal. Edini stražnik A. Stelling je priznal, da je izpraznil svoj revolver v krdelo kaznjencev, ki so drveli sem in tja. Ce je bež on katerega ubil, ne ve, pobahal se pa je, da je dober strelec in vselej zadene. Stelling je dalje priznal, da je straža pustila tri jetnike ležati na cesti, ki vodi iz kaanilnice, petnajst minut potem, ko so jih podrle krogle. Nihče se ni zmenil za nje, dokler so se zvijali na tleh. Pobrali so jih žele potem,'ko je bilo videti, da so iztegnili pete.
Igoe, član preiskovalnega od-selca* je j*i»ali*aiiju namignil, da bodo stražniki mogoče obtoženi umora.
Obnovitev boja za
v	,
oprostitev Mooneyja
i..«i
Organizirani eo bili novi komiteji, ki so aktivni v akciji, da ae Žrtve razredne juetiee izpusti iz zapora
San Francieco, CeL — (FP) Boj za oprostite* Mooneyja in Billingsa se je obnovil z novo gorečnostjo. Frank P. Walzh, poznan odvetnik, liberalec in zagovornik delavskih pravic, je te dni dospel v San Francisco, kjer bo vodil kampanjo, da se obe žrtvi razredno justice izpustita iz ječe.
Walsh in člani njegovega komiteja bodo obiskali governer-ja Rolpha in mu priporočili, naj oprosti Mooneyjs. Ce se to zgodi, bo odprta pot, da se tudi Billingsa izpusti iz zapora. Bolph sicer že ni podal nobene izjave glede Mooney-BUlingaovegs slučaja, znano pa je, da jima je bolj naklonjen kot prejšnji governer Young.
Državni svet stavbinskih strokovnih unij je na svoji konvenciji, ki ss je vržila v Oak-landu, soglasno sprejel resolucijo, kjer urgira governerja, naj obe žrtvi brezpogojno oprosti. Medtem pa so bili organizirani trije novi odbori, ki bodo vodili agitacijo za oprostitev Mooney-ja in Billingsa. Eden od teh je Narodni cerkveni komitej, ki mu načeluje škof McConnell, predsednik Federalnega cerkvenega sveta. Drugi je Caltfornljskl komitej za socialno justico, ki mu načeluje Jackson H. Ralston. Člani toga komiteja so znane o-sebnosti. ki so že več let aktivni v kampanji sa oprostitev Moo-neyja in Bttfapfc '
.100.000
delavcev v
Ottawa. Ont. — Opoaidonalci v kanadskem parlament« so U dni domnevali število brezposelnih delavcev v Kanadi na »00 000, ko so ostro kritlzirsli pomožno akcijo vlade ža brezposelne kot fiaako.
Proti entbarga na
sovjetske izdelke
Komitej urgira prijateljske trgovinske od noša je a sovjetsko Rusijo
Chicago. — (FP) — Nagla-šajoč, da so sovjetaka naročila v Ameriki vzdrževala na tisoče delavcev v tovarnah in jih tako obvarovala pred brezpoaelnoatjo, je komitej z^ inozemske zadeve ČjkaŠkega mestnega kluba obsodil poskus nažprotnlkov Sovjetske unije, ki agitirajo, da vlada prepove uvoz sovjetskih izdelkov v Združene države.
Komitej je sprejel resolucijo, v kateri pravi, da je mednarodna trgovina med sovjetsko Rusijo in Združenimi državami stalno napredovala v zadnjih letih, posebno v prošlem letu, ko je uvoz ameriških produktov v Rujijo narastel, dočlm uvoz v vse druge evropske države zaznamuje padec. Ameriško ljudstvo je imelo veliko koristi od sovjetskih nsročil, zato je potrebno, da vlada neguje prijateljske trgovinske stike s so-vjeti.
Resolucija pobija reslrikcije zveznega zakladniškega depart-men ta, ki jih je gradil proti u-važanju sovjetskih izdelkov, kakor tudi predloge, ki so jih predložili senator (Jaie, kdngresniki Fish, Willismson In KendaU, in katere imajo namen pretrgati trgovinske stike z Rusijo.
Resolucija obsoja vsako zakonodajo, ki ima namen ovirati ali preprečiti uvoz sovjetskega blaga ali na katerikoli drugi način delati zapreke trgovinskim od-pošajem.mod državama. Taka zakonodaja, ne more služiti interesom ameriškega ljudstva.'
Dalje vsebuje resolucija sugestijo, nsj državni, trgovinski in zakladnlški departmenti, ki odklanjajo diplomatične stike s so-vjeti, najdejo pot, da ae v Rusijo požljejo trgovinski zastopniki, kateri naj proučujejo delavske razmere in način produkcije v gozdovih in premogovnikih, o katerih se trdi, da uposlujejo kaznjence in tlačane, da ss dože-ne, koliko je resnice ns obdolži-tvak. Nadalje naj študirajo trgovinske prilike, da ss pospsši trgovina med obema državama in najdejo nova tržišča za ameriške izdelke, kar bo končno koristilo smeriškemu in ruskemu ljudstvu in pripomoglo do več-jegS blagostanji. .
Delavci ae morajo organizirati, pravi Laski Boston, Mass. — Ameriškemu individualismu se bliža konec, prsvi H a rold J. Laski, bivši profesor ns Ha r v ar d univerzi in sedenji član profesorskegs štaba ns Londonski univerzi. Ameriški delsvec je prišel ns stopnjo, s katere se ne mors dvigniti z lastno močjo, je pristavil Dalje Je izjavil, da delavsko vlsdo v Angliji Čaka poraz in bo spet prišla na površje žele po dolgi dobi konservativns vlade, toda v tem času se bo morala izvršiti temeljita reorganizacija angleškega delavskega gibanja. Njegovo mnenje je, da ameriška socialistična strsnka ne more upeti na politično moč, dokler ne organizira delavsko gibanje iz vrsti tistih, ki jih ob-stoječe delavske unije nočejo orgsnizirsti. j
Zemkm organizacija proslavlja 27-letaieo New York. — Danes jo poteklo 27 let. odkar je bila ustanovljena Ženska strokovna unlj-«ka liga v državi New York.
V vseh teh letih se je liga borila za krajši delovnik, zvišanje mezd, dostojne delavske rasme-re In ss vzgojo Industrijskih delavk. Ustanovila je večje število večernih šol, kjer so se delavke seznanjale z raznimi gospodarskimi In ekonomskimi problemi ter t zgodovino delavskega gibanja v Združenih državah.
FARNttJEM SE
OBETAJO Ml-ZERMCASI
Vlada ne bo več kupovala pšenice s namenom, da dvigne
cene. Politiki v veliki zadregi
Waahington, D. C. — (FP)— Naznanilo fedapilnega farmskega odbora, da ne bo v tem letu kupoval pšenice in tako stabiliziral cen, je vrglo republikanske politike v veliko konfuzijo.' Senator Watson se je sicer izrekel za načrt iy*nNnja, da ae obdrži cene na aedknji višini vsaj v Združenih drživah, ker se ne more pričakovati, ds se pojavijo zahteve po aftnerižki pšenici na evropskih aH drugih tržiščih. Temu pa naaplrotuje senator Fc88, načelnik narodnega odbora republikanske stranke, ki trdi, da je Wataonova skema neizvedljiva. Gotovo je, da se ce-na pšenici ne t>9 fvlgnlla s umetnim napihovanjem In farmarji se bodo lahko šUli ža srečne, če
jo bodo mogli tov bušelj.
Poljedelski vi Montani je bo svetoval t obssjejo svojih
ti po 60 cen-
rtment v drža-nanil, da ne rjem, naj ne >lj s pšenico to pomlad. Farmarji nimajo denarja za nabavo; mašinerije, ki je potrebna za obdelavanje zemlje za druge vrste pridelkov. Kongres ne zboitije in brez ie-gislativne akcije; ki bi dovolila 'farmarjem kredit sa nabavo nove mašinerije, je nemogoše preprečiti krize. Gotovo Je, da bo pridelek pšenice V tem letu prav tako velik kot7l|ni in da bodo cene nižje.
Progresivni senatorji in kon-grešniki se ne zgansjo, akoprav vidijo ruiniranje poljedelske Industrije, kar bo še povečalo revščino med farmarji. Hoover je veliko pričakoval <od farmskega odbora, ki mu js bila dana naloga. da reši farmsko krizo. Nič taksga se ni zgodilo. Odbor je potrošil $500,000,000 za nakupovanje pšenice, katere sedaj ns mors spraviti v denar in še vedno leži v skladiščih. Nadejal ae je, da bo s tem dvignil ceno pšenici. Krivda zadene Hooverja. Z ustanovitvijo farmskega odbora js pokazal, da je nepraktičen e* konomskl inženir.
Noben strokovnjak v zveznem departmentu ne verjame, da se bo farmarjem izplačalo obdelovanje pšentčnlh polj. V Argentini. Avstraliji In v sovjetski Rusiji so produkcijski stroški veliko nižji kot v Ameriki, pšeni-ca pa bo ostala doma, kar Je vsaka konkurenca s Imenovanimi državami nemogoča.
IndttetrlJakih In polje-delMklk produktov padla
Toronto, Kanada. — Vrednost Industrijskih In poljedelskih produktov v Kanadi Js v prošlem letu padla za 20%, kot Je razvid-no iz poročila vladnega biroja za statistiko. Nskupovslna moč ss je znižala za skoro dve milijardi dolarjev.
Farmarji so najbolj prizadeti, kajti cene polj<-delakfm pridel-kom so se v prošlem letu znižale za 80%,
Brezposelnost v Kanadi je Še vedno velika. Zadnje poročilo domlnionskegs <lelavskega de-partmenta govori, da je število brezposelnih nsrsstlo na pol milijona In to kljub dejstvu, da je vlada upoelila 120,000 delavcev pri gradnjah javnih del.
Liadberg prasii ežs nove letale
New York. — Ohas. A. Und-berg je bil 27. t. m. dvajset minut v zraku t novim letalom, ki je pofobno puškini petroni. Novost pri tem modehi je, da se v sraku hitro saauče. Leti 230 milj na uro l.iadbrrghova žena Je bila z njim v zraku pri preskoš-nji.
f
Ameringer zahteva
Izrekel ae je proti ustanovitvi nove rudarske unije
Oklahoma City, Okla—(FP) Stališče Oscar Ameringerja, u-rednlka "American Minerja." z ozirom na boj, ki se je zanesel med organizirane rudarje radi "mirovnega pakta,N ki je bil sklenjen med Walker-Fishwlc-kovo grupo in John L. Lewlsom, je postalo bolj jasno, kar je razvidno iz Članka, ki ga je objavil v listu.
"Prva stvar, ki se moča pod-vzeti," pravi Ameringer, "je sklicanje konvencije dvsnajite-ga distrikta. Na to konvencijo naj pridejo delegati krajevnih unij, neglede h kateri atrujl pripadajo. Vaak delegat bi bil potem obvezan podvreči ss odlokom večine, bodisi da se U izreče za ali proti paktu, ki Je bil sklsnjen med uradniki dvanajstega distrikta in Lewiaovo unijo. Kdor bi se protlvll zaključ-kom večine, naj se ga kratkoma-lo izključi iz unije.
"Predvssm pa jas ne bi hotel pod vzeti poskusa za ustanovitev nove unije, ker so razmera v premogovni industriji ailno neugodne sa tako akcijo."
Njegova zadnja izjava so tol-mači, da ne soglaža s Howato-vim gibanjem, da se skličs konvencija članstva. Poalv za konvencijo Je bil že izdan In ee bo otvorila 16. aprila v St. Louisu.
IMJaodMJaoMoliMve
MhIm vlada m pilotuj«, d« J* v flnanžne etkate ®a*
*n	m a _	■ I■ .A■
oi groenje i genenuno ustro
Fall Rlver, Masa.—(FP) — United Textile Workers unija zavrača obdolži t vs, da Je ona odgovorna sa finančne neprili-ke, ker Je tagrozila z generalno stavko in so radi tega bankirji odklonili posojila mestni vladi.
Uradniki unije pravijo, da niso zagrozili i generalnim štraj-kom, zahtevajo pa, da American Woolen Mili Co. odpokliče re-dakcijo mezd in izboljša delovne razmere v svoji tovarni. Za finančne potežkočs, v katere Je mesto zabrsdlo, so odgovorni bankirji In pa delodajalci, ki izrabljajo sedanjo deprceljo za zniževanje mezd, pravijo uradniki unij«.
Dalje unijski voditelji izjav-Ijajo, da se bodo borili proti vsakemu poskusu dslodajaleev, še bodo hoteli zniževati žlvljenskl standard.
Nogavičarska industrija ae štora organizirati
, Philadslphla, Pa. — Emil Ris-ve, predsednik Ameriške federacije nogavičarskih delavcev, je izjavil, da ss bo morala ta industrija unijoniziratl, če ee hoče izogniti kaosu, ki jI preti.
Unijonlzlranje je potvrtmo, da ss industrija stabilizira in zavaruje pred konkurenco, Iti je v teku med unijsklml in nsunljskiml firmami in Je odgovorna za kao« tične^ptmera, je dejal Rieve. .NKieve Je podal to Izjavo pred komitejem, ki preiskuje stavko nogavičarjav v Philadelphljl. Odvetnik Arno P. MowlU. zastopajoč neunljsks nognvišarsks kompanljs, Je pa dejal, da bodo tovarnarji raje Izselili svojs tovarne v južne države kot privolili v unijonlzlranje svojih podjetij.
Refi
1ar flšmtii v hU/IIo
1 sei	w vsa^ e^^e
um
Chicago. — Rev. Philip Yar-row, znani mor si let, Js bil zadnji petek obsojen v plačilo $0000 odškodnine knjlgotrlcu Walter-ju Khaverju, katerega je dal pred meseci aretirati radi neke "nemoralne" knjige. Knjlgotrlec
Sovjetska produkcija olja zdaj prva za Ameriko
Rsslja is bo zaliala sveje pronnnoi)e zna
Njen detsget na rimakl konferenci je Izjavil, da aovjoti ni mejo agrarnih problemov
Rim, 28. marca. Komisar Leon Krltsman, delegat Sovjetske unije na agrarni konferenci
v	Rimi* je včeraj povedal delegatom 48 dešcl tole:
*MI vemo, da ste vi vol v kaši radi svojih žitnih problemov, toda mi v Rusiji nimamo teh problemov. Ml samo poalušamo, kaj
vi	pravite in predlagate, nismo pa obvcaanl, da bi se ocirall np važe predloge In načrte."
Krltsman jo dalje rekel, da bo sovjetska Rusija' nadaljevala g izvažanjem žita kot jo doslej, ne ozirajo se na drugo kot na avoje potrebe. Kapltaliatične dešele s6 v velikem šmiru radi previška pšenice, aato je bila sklicana ta konferenoa. Previšok žita prihaja od podhrane bednega ljud-atva. žita nI nikjer preveč. Bedna masa ga ne more kupovati,
Petletni načft ae je obneeel v nekaterih Industrijah, v drugih pa ne
Moakva, 28. marca. — Sovjetski voditelji pregledujejo uspehe In neuspehe petletnega načrte industrializacije, ki Jo zdaj dosegel polovioo evojega čaaa. Trajati Ima še dve loti In po).
Kakor jo razvidno it poročil, jo našrt sijajno uspsl v produkciji olja in dober uspeh sc kaže v produkciji avtov In traktorjev. To jo najboljša stran. Na drugem ckatremu pa jo celo slabo v industriji premoga In kovin.
Produkcija olja je v zadnjih dveh letih tako porastla, da jo Sovjctcka -unija danes druga na svetu v pridobivanju petroleja. Samo Združeno državo so še pred njo. Številke kažejo, da produk-olja olja danes znaša *S,000 ton dnevno; to pomeni, da bo produkcija v letu 10S1 dosegla 87 milijonov ton. V petletnem načrtu jo bilo predvidenih 57,000 ton dnevno in 824M.000 ton ob koncu leta 1903, ko bo petletni program aakljušen. Ta maksi-
ker nima denarja, aato je preveč mum Je pa že danea prekoračen žita na trgu, samo na trgu. Vljn B0Vjetl sdaj upajo, da našene-Rusijl no bodo znižali produkcijo; jo produkcijo nad 44 milijonov žita. Tam produclrajo pšenico po ton od koncu te dobe. načrtu, kolikor; potrebujejo za1 prehrano ovojega ljudatva In ta
izvua, da dobe denar za stroje. Ts program bodo nsdaljevali.
' 'irnmmmmmmmmmmmmm
Kaapaajs zagovora!-
.... W * " ,!. „ |„
Caaopiaje prinaša ogtaoo. v katerih openšaparjl pobijajo po.
skua sa organiziran js nsunlj-
nklh delavcev.
fhiladoiphla. Pa. - (FP) -Dr. E. Ar. PaknqulsU, tajnika federacijo cerkvenih organizacij v Philadelphljl, niso premotili oglasi, ki so jih priobčili open-šaparJI v tukajšnjih dnevnikih in se nanašajo na nogavlčareko industrijo, ker Je on osebno vodil preiskavo razmsr v nsunlj-skih tovarnah In so mu dobro znane.
."Zagovorniki so pričeli i o-glaševanjem v časopisih, da tako ubijejo gibanje ta organiziranje nogavičarjav v neunljskih tovarnah," pravi Palnujulat. V teh oglaalh Obsojajo pikstiranjs njihovih tovarsn in izražajo vs-llko sočutje napram brezposelnim delavcem. Ker je to hlnav-ščlna prve vrata In ima namen zaetruplti javno mnenje in na-hujskati ljudi proti stevkarjam, je potrebno pojasnilo, ki naj raz-gall to hlnavščlno.	»
Glavni namsn opsnšaparjev js, ubiti dslavsks unije ln voditi konkurenco proti podjetnikom, ki uposlujejo unljskc delavce. Nogavičarska unija je pred dvema letoma pristala na znižanje mezdo za osem odstotkov. Kaj «e js zgodilo? Openšaparjl so takoj znižali cene tekstilnim itdelkom in podaljšali delovne ure in tajco forslrali unl-Jonizirane tovarne, da so zahtevale nadaljnje znižanje metdne lestvice, ker Jih Je ogrožala kom-imM k ija neunljskih tovaren. To se Je ponavljalo s presledki skoti zadnji dve leti. 8 tem so sogovorniki odprte delavnice dokazali, da Jim je blagostanje delavcev deveta briga."
Produkcija avtov ln traktorjev tudi uopeva. Lotos bodo naredili 47,000 traktorjev, kar Je ena tretjina predvidene potrebe. Istošasno bodo letos 4uplll v A-moriki in drugje 80,000 traktorjev, Sovjetski eksperti pravijo, da Js Amerika potrebovala d vaj-sst Ist prodno Je dosegla višino prpdukcllr^aktorjev. katero Rusija dosdU, v šestih letih. Av-tov bodo letos izdelali »4,000. A-ko bo produkcija tako napredovala, bodo v letu UMM produci-rsll 200,000. avtov. • Slabo pa obeta produkcija premoga, železa in Jokla. Nmvrt ta-hteva, da rudniki in fužino v U-rallh produclrajo v prvih tron mesecih tega lota 90,000 ton še, leta In 77,000 ton J*kls, dobili pa bodo le 41,000 ton Jokla. Glav« ni vzrok Jo pomanjkanje rudsr-Jev. Zdi se, da nošo nihče delati v rudnikih ln premogovnikih. Samo te mneče je pustilo dolo 2880 komifomolcov (mladih ko-munlstov) in 8887 kmetov, ki eo ■riši! s kolektivnih kmetij, Vzrok, da rudarji bože It rovov, jo slaba hrana In v splošnem slabe žlvljenjake ratm*ra v rudarskih mestih..
J Izgredi v llerilna Berlin, 28. marca. <—> Na sino-čno zborovanje ženske fašietič-ne organizacije ss Js utihotepi* lo vsdje številko komunlstk, ki so kmslu loivsU silen kravat In pretep med Ženskami. Zborovanje Je bilo razbito. Aoprogi tborovalk, ki so čakali zunaj, so pomagali policiji narediti mir. — V Lun-je bil kasneje oproščen. Ako. denseheidu je bilo 00 oeeb ran j s-Yarrow ne plača omenjene vsote, nlh pri Izgredih med fešlstl ln mora Iti v tapor.	; komunisti.
Zahtevajo raai^eljo dNrikt-nega pravdnika
Htroudsburg, Pa. — Vtrujcnl radi. mlačnoiK;dlstriktncga pravdhlka, ki te očlvldno no za-nima za proaekucljo štirih ttev-kokazov, ki eo ubili mlado delavko Alberto Bachmanovo, no-gavlčarski delavci zahtevajo njegovo roslgnacljo In da te na njegovo mesto tmenujs Izredni prosskutor, ki bo bolj odločno nastopal proti morilcem delavke.
Al Hmlth bo župam*l kandidat
New York. — *Th# Kvenlng Post" poroča, da bo Al Smlth, bivši governer In -»»rudsediflškl kandidat pri zadnjih volitvah kandidiral ta župana v New Yor ku v letu 1DS2.
i \
Odprava nočnega dela v tekstilnih tovarnah
Chariotte, N. C^-Na priporočilo Cottoo Toztlle Institute Je 188 tekstilnih kompenlj v Juž-nlh državah odpravilo nočno delo za ženske in otroke v svojih tovsrnah.
Dijaki Iskljoieol radi pijanče-vaaja
Blqomington, Ind. —- Seetaajst dljak^na tukajšnji javni unl-verzi je bilo zadaje dni itključo-nih radi pijančevanja.
S
RKOS.TETZ
p ros veta
THE ENLIGHTENHENT
,r,4 cm*4i hm wm trna. OlM" m4 OInm flJ# »«r r«.
Glaso
P0WMg^EK* »O- MARCA
m	m. mm),
•4, te VMMlJf » «•■	****
n ilirr *MfwNHa* «*•*>
Glasovanje o smrtni kazni
anie
v Mi
chiganu
Zanimiv« beležk« is raznih krajev
Mestne volitve | S I večinoma vae žice potrgale MHaraukee Wk — V torek I oetali sme brez luči in rw
dne 7. aprila bomo v Um mestu | godbe. Večina prebivalstva
in
Ljudstvo d rta ve Michigan bo dne 6. aprila, to je prihodnji pondeljek, glaaovalo v referendumu, če se uvede v Mlchigsnu amrtna kasen ali ne. Državna zbornic* je predlogo smrtne kazni sprejela In gOverner Bruc ker jo je podpisal, toda volile! Ji morajo odobriti z večino predno mor« biti veljsvna.
V Mlchigsnu js precej zanimanja za to vatno vprašanje. Vstale so organizacija za in proti ln čaaopiajs js razdeljano med zagovarjanjem ln pobijanjem. Nasprotniki smrtne kasni imajo dobre argumente, kar ni nič čudnega; barbarstvo smrtne kasni se sploh ne ds zagovarjati drugače kot s lažmi in hinavstvom.
Glavni polnt je, da II smrtna kazen res smanjiuje število zločinov. To je vsa praktična stran vprašanja. Zagovorniki električnega stola pravijo, da je amrtna kasen "najmočnejša preventiva (preprečitev) umora". Na to abeurdno trditev je detroitski list "The Detrolt Times" odgovoril ft. marca sledeče:
"Volile! držsve Michigan bodo 6. aprila glasovali o predlogi smrtne kazni, katero je legislaturs sprejela s pogojem referenduma. Governe r Brucker Je predlogo podpisal In ur-giral ljudstvo, naj Jo odobri, kajti po njegovem mnenju je emrtna kazen naj modrujte preventiv* umora.
"Ako j« governer. prepričan, da J« smrtna kazen naj moč hej šs preventiva umora, tedaj lahko pojjumi, kako Je to, da ima država Geor-glja. ki ima smrtno koten, največje iteviio umorov med vssml državami Unije, medtem ko država Wlsoonain, ki nima emrtns kotni, ima najmonj umorov v Združenih državah!
"Ce more governer odgovoriti na to vprašanje In Če more Inteligentno pojasniti, zakaj morilni buaineas tako dobro cvete v državah smrtne kazni kot so Illinois, New York[ Penn-sylvania. Callfornla itd«, tedaj bo imelo njegovo priporočilo ljudatvu, naj vzpostavijo oflci-elne umore v Michiganu, večjo prtvlačnoet.
"Smrtna kasen Je bila Še dovolj dolgo predmet razmotrivanja v Michiganu in načela, katerih ss to tiče, so tako velikega pomena, da je čas, da i ms ljudatvo odločilno beaedo. In odlok ljudstva najbrž bo: Ne afctfajr
Smrtna kazen je ostanek is barbarskih časov, ki se dsndsnss navadno izvršuje nsd zločinci Iz slromsšnlh slojev. Slučaji eksekucije bogatinov ao v Ameriki selo redki. Bogati hudodelci najamejo najboljše advokate v deželi In ss navadno izmalsjo; v skrajnem slučsju pridejo v sspor ss neksj let Reveži, nima-1 Jo densrjs sa dobre advokate In publlciteto, ao obeojeni na amrtl Doatikrat se je te zgodilo, da J« bil U ali oni r«v«š obešen ali drugače usmrčen po — nedolžnem. Ako Je človek obsojen v ječo po nedolžnem, je še vedno mol-1 nost, da ae izkaže njegova nedolžnost in se mu poravna ksivica. Ce Je pa usmrčen. mu drša-l va morilka ne more več vrniti njegovega življenja.
Dol s smrtno kaznijo!
Slovenski volile! v Michiganu. glasujte proti smrtni kazni!
Znanost neprenehoma prodira v doelej neznane kote prirode In odkriva nova dejatva.
Compton, profesor fiziki* na člkaški uni verzi in N obit v nagradenec. je zadnje dni na znanil, da je izmeril prostor nuni elektroni v atomu. Razdalja znaša eno milijardlnko pat ca. Ta nepojmljivo majčkena raadalja pa je proporčno tako velika kot Je razdalja med a Ijo ln solncem. Atom Je solnčni sistem v malem. Elektroni so planetje. ki dne s brzino avetlobe <1*6.000 milj v sekundi) okoli proto-na aH sreditča v atomu. Elektroni ao, kolikor je doslej snsno, najmanjši delei »novi, ki ao v svojem btatvu električna energija, negativna elektrika, protoni i »a pozitivna elektrika. Po enotah velikosti j« Compton mi i*.,telil anov takole: elektron, atom, bakterija, mullca, člo-vek, gora, semlja. solnes, oaolnčje, galaktlčnl šop. galaksij s in znano vsemlrj.v Kaj pa J« "znano vaemirje '? Ali nI mords le stom v neskončno velikem v »emirja? Te*s ne bomo najbrž nikdar vedeli, la kaj sato. če vemo ali ne!
Filozofija stanja ftojca: Moja prijateljica Gisela Pajfa ml piše. da dobri časi »e vrnejo takrat, kadar bo lepo vrv-me ln ko bodo mladi ljudje v vladi. Kaj bodo dobri časi s nami, atarlml raivalinaml?
imeli volitve za šolski odbor in sodnike. Na glasovnici za šolski odbor bomo imeli deset kandidatov, od katerih bo pet izvoljeni ; na sodnijski HsU pa bo šeet kandidatov, od katerlk kodo trije izvoljeni.
Poročeno je že bilo v Prosveti lo rezultatu primarnih volitev, pri katerih ao dobili največ gla-aov aocialietični kandidatje za šolaki odbor in da so bili strsn-kini kandidatje za sodnike na | drugem mestu. Sec. stranka bo torej imela popolno listo kandidatov na obeh glasovnicah.
Strsnkini kandidatje za šol-»ki odbor so: Oeorge O. Streh-low, lds Kent, Bdwin W. Knap-pe, Jacob Jung in \Villiam IBuech. Za sodnike pa George Menslng, Arthur 8hutkin ln R. | J. Mudroch.
Za delavstvo in aUrši je velike važnosti šolski odbor, ki U ma kontrolo nad učnim alate-mom ln od katerega je veliko | odvisno, kaj in kako ae poučuje naše otroke. Kjer je šolski odbor v rokah kapitalistov, tam | Je tendenca in faktično tudi pod-učujejo otroke v delavstvu nenaklonjenem duhu, v najboljšem alučaju ae pa odevajo z "ne-I strankarskim" atrankaratvom. Kjer Je šolski odbor v rokah delavstva, sil pa Ims delavstvo močan vpliv v njem, tam je šolski sistem bolj liberalen' ln o-trokom razglabljajo davljenje tako kot je. Učitelji imajo več | svobode, ker se jim ni trSba bati pred šikanami privilegiranega razreda. V takem mestu—katerih je baš malo, ako eploh katero v tej dodeli—-šolaki qdbor tudi nI politična loga ln ni pod vržen raketiretvu profeaional nih politikov.
Izredne važnosti za delavatvo [je vprašanje, kdo je izvoljen sodnikom. Sodišča ao skoraj brez izjeme v rokah kapitalistov in raketlrjev ln sovražna delavesm. I Teh dokazov Je obilo sleherni | dan. Napram stavkarjem in radikalnejšim delavesm nastopajo sodniki kot bi bili največji kri. minalci. Izjem med sodniki je le rhalo. Ako bi delavstvo Imelo na sodiščih sebi simpatične osebe, jbi bilo drugače;• dslavst vo bi 1 malo svobodo do orgsnizacije, piketiranja ln zborovanja, česar nam danes krstijo na vseh koncih. ker aodnik je tisti, ki in-ter pretira zakone delavstvu v prid sli škodo. Ia danes je, lahko rečem, OS odatotkov Hodnikov na atrani privilegiranega razreda—kapitaliatov—ki so odvzeli delavstvu in navadnemu ljud |savu vas važne civilne pravice. ■ Važno je torej sa mllwauško delavstvo, da gremo dne 7. aprila na volišče In da glasujemo pravilno, sa socialistične kandidate, k! edini zastopajo interese delavskega razreda. Val prej navedeni kandidatje ao sposobni ln zveati delavakim principom. Tlati delavec, ki bo glaaoval za kandidate etarih atrank. bo ih le aam aebe udaril po zobeh, am pak bo udaril tudi avoje delavske tovariše. Tak Mavec nima | nobene pravice se pritoževati proti sedanjim razmeram in v resnici zaaluži še večji bič. Ka-pltallatl znajo ceniti vrednost In pomen solidarnosti, zato so | danea na krmilu in sato imamo | industrijsko depresijo. Ca« Je, da pokaže tudi delavatvo avojo solidarno* t. To priliko bomo v Mllvvaukeeju Imeli dn« 7. aprila. Glaaujmo za socialistične kan-d Ida t« od prvega do tadnjega!
l*oročr\ .ilrr
bila brez luči dva tedna, nekateri še več. nekateri manj, ker polomljenih Je bilo na stotine drogov.
I Zadnji teden se je vreme vendar drugače zmislilo. Začelo je anežiti tako, da ni mogel noben človek iz hiše, drugi dan tudi vlaki niso mogli več nikamor Majne niao mogle obratovati. Zatem ae je za dva dni pomirilo in nato že sedaj dva dni nobena majna ne obratuje in vlak nikamor ne gre ln ne pride, ker je pravočasnega in še tem momentu noai. to Je letošnje zime rekord.
Herman Drobesch.
Radarske razmere BsMaire, 0. — Prosim vas, da mi odmerite nekoliko iprostora v našem listu, da nekoliko opišem naše suženjstvo, dasl mora bit vssksmu znano, kako se nam ru darjem godi, in poeebno še ti stim, ki delajo onkraj Ohio reke v VVeat Vlrglniji. Plača je od 88c do 46c od tone, ali bolje rečeno od akra, ker moramo naložiti tone za ene? tono. Bossi postopajo prav ošabno z delavciin hočejo, da bf delali po 12 ur na dan, ali nikdo se ne drzne ugovsrjati, ker se boji za delo. Samo strmi jo in gledajo.
Imeli amo veliko zaupanje v A-lex Hovvata In reorganizirano (J. M. W., ampaJc zgodilo se je povsem drugače. Sramota, ker »o napravili kompromis z izdajal cem UMW of A, J. L. Letfl som. Nam rudarjem je znano, da se pod Lewisom ne bomo nikdar organizirali. Na primer Van Bit-ner je v W. Virginlji še leta, pa nI organiziral niti ene rudarzke postojank«. Neki rudar, ki je pri šel Iz Fairmonta, mi je pravil, da Van BItner igra vlogo kom panljakega šptona: boaaom naznani vsakega aktivnega premo-garja, ki a« zavzema za reorganiziran je rudarjev In posledice so, da je takoj odslovljen. Tako se je zgodilo s tem rudarjem.
Dokler bomo tako razdeljen kot smo sedaj ln vlekli na tri atrani, ni upanja, da al bomo izboljšali položaj ln naše življe-nje. Organizacije amo dosedaj i-mell tri: Lswisovo, Howatovo in National Miners unijo. Kolikor morem ju videti, j« imel Howat največ zaupanja med rudarji, ae^. daj pa izgleda, da ae bomo morali pridružiti N. M. uniji, ako ae hočemo organizirati, ali se pa morajo združfti vse tri frakcija v eno organizacijo in odatranitl Lewiaa, ki j« prodal na tlaoč« premogarjev kakor je Judež I-škarjot prodal Kriatuaa za 30 arcbrnlkov. Hvala vaem, ki ae borijo za pravice rudarj«v ln proti L. Lewiau.—T. YeTman.
mož ih sin ravnal a avojo 80 let j Blagor tlettm, kf živijo v staro nCterjo. da bi jo a	nebeški glorijl, v svet. hlnavšči-
> spravil v krtovo ni barbarske svobode!
deželo; Človek se mora rta jokat z Blagor tistim, ki živijo v pri čltanju takih reči, pa če }*\bot)em varstvu, ki ao deležni ie tako trdega srca.	trpUcu^a, lakote, vojake!
Sin, ki ravna tako zverinsko j. ^Sgor tistim, ki v evoji « svojo materjo, je slabši kot Lg£oetisUvijo onega, ki ga ni-rabelj, ki evoji žrtvi glavo odae- ^ nllwUr videli, čaatijo o^e, ki ka. Poročilo pove, da se je celo I ^ jlm „atvezili! duhovščina in druga taka goepo-	u ^ iivlj*,
d. shajala na domu klanske-	ledmli ^ m nje-1
Ka moža. katen je Imel svojo n	zadnjo minuto v
mater zaprto v	iivljenju, morda v nezaveati, ae!
'^J^Tn IfiZfi I spreobrnejo in zapustijo cerkvi
—cvenk!
Vsaka smrt je spočetka nt. --smrt
t«ga ja bil sposoben krščanski
5. Blagor tistim, ki živijo v
nebeški gloriji in s solzami gnojijo tujo zemljo, ki imajo tukaj peklo, na onem svetu pa večno
Trunkovci bodo zopet rekli, da se je krščanskemu možu pamet zmešala (šnr, Majk). Vsem krščanskim ljudem se možgani «kuhaio» kadar učlnijo kaj ne- t*** človeškega. Ako pa kak brezve- 6. Blagor globoko uverjenim rec kaj naredi, ori je pa od hu- v Boga Kriata, ki sami v neved-diča obseden zato, ker ne veruje, | nosti gszijo njegove nauke,
da je Bog prvega človeka iz ilovice atlačll ter na plot prislonil, da se je posušil (najbrž še sloni lin ga suši, revež!).
Naj omenim in se zahvalim družini Frank Zapudarjevl, ki ae je pred kratkim pri nas oglasila. Nismo se že videli kakih 26 let, ko še nista imela otrok. Torej še enkrat hvala za obisk po
pljuvajo in zaničujejo tistega, ki«je poštenjak in vodi pot v svobodo f-——t- -----
7. Blagor tistim veseljakom, ki uživajo nebesa na tem svetu, ker drugih ne bo noben užival ln nikdar!
S. Blagor ali gorje tistim, ki so spoznali, da jim je bil že ob rojstvu vcepljen "znak" laži, hi-
toliklh letih,' upajmo pa, da ni navetva in krivoverstva! bilo zadnjikrat.	Blagor tistemu, ki je spo-
H koncu naj še nekoliko ome- znal, da je bila najlepša njego-
~ A^i.kaUnUli Mutara.lrlh ra*7- I ... j.1,. »Ulan	v v nih u t v n
nim o tukajšnjih rudarskih razmerah, ki niso veliko boljš« od drugih. Toda kakor kaž«, bo š« Slabše za rudarje. Zadnje čase čitamo o zvestobi rudarekih u-radnlkov, ki so kot izdajalci obrnili hifcet Howatu, kar pa« nI
va doba zaklenjena v rofostvo dvatisočletnih kulturonoscaM Mož, človek družbe bodočnosti, je tisti, ki se'je otresel gnl-Uh in fantastičnih ver in nacionalizma; ki veruje v naravo prirode in v naravo zakona, ki ljubi
••••• -•- —----------r---•	ruuc lil V liCIl »vu	n* tjimmrm
čudno M takih ljudi, če jih ve- rejBnic0f govr«žl pa hinav^ino! ter čez noč potegne tja, kjer jim | To je mo4 pomladi in svobode.
več nsse, pa magari ako vsi rudarji od lakot« poginejo, samo da Izdšjalcl sedijo pH polni skledi.
Kaj bi neki mati Jones rekla, ake bi živela? Kot stara borite-Ijica za rudarske pravice je že lela som,
la, ki so na strani HowaU. Toda k^kor izgleda, s^ je zgodilo ravno nasprotno, kar Je sramota za vse tiste, ki so pripomogli, da
John is Kanade.
1-
Zahvala za priznanje Mlhraakee, Wle^-Stejem si v dolžnoet, da izrazim najiakre-nejfto zahvalo vaem tiatim, ki ao
zmago rudarakim "boj- tako navdušeno delovali pri naši 99 kot jih Je aama imenova-1 jugoslovanski radiouri dne 22/
marca.
Gotovo moramo upoštevati in biti naklonjeni našim »lov. časopisom, ki ao ta slučaj tako pri-
Novi "frudeH" oživljanja mrivik. - P(Jikuti oživljanja naj bi se vršili ha vaeh mrtv«*ih|
Smrt, to naa uči tanatologija, nova «9 nost o smrti, ni delo ene sam« sekunde Med življenjem in amrtjo, med zadnjim utripom^ dihom ter dokončnim začetkom trohnenja i-presledek, za katerega Človek ai več živ, a tudi še ne mrtev. To čudno stanje je formulipd profesor Bruns prav dobro v svojem znanem stavku: "Vaaka amrt j« spočetka navidfm. smrt."
0 Spor-o tem, aH pripada to stanje ie ti* Ijenju aH že smrti, je navaden spor za besede Naše mišljenje ae še ni prilagodilo imledfc« moderne znanosti in jim še ni skovalo primer, nih izrsaov, saj imenuje tudi znanost aama a. pr. operacijo telesa po zastanku utripa in diha "operacijo post mortem", posmrtno operacijo — tudi če telo a to operacijo znova oživi, kakor ae dogaja v najnovejšem času pri operacijah [nemškega učenjaka prof. Trend«l«nburga. Prof. Trendelenburg je namreč našel svoje metodo oživljanja pacientov^ M so "umrit zaradi zamašenja žil v pljučih. 8 hitro op*, racijo odatranjuj« iz žil« tuj« telo, ki je zaustavilo krvni obtok in dihanj«, ki j« t«daj povzro. čilo dva t«m«ljna znaka smrti. Pacient po navadi. oživi — toda aH j« bil res mrtev? To je vprašanje, na katero ne moremo odgovoriti brez nadaljnjega z besednim zakladom s ta rep mišljenja.
Sicer pa se moderna rešilna praksa le dal čaaa poslužuje avojega apoznanja o tem stanja. Po cele ure skuša ponesrečence, ki ne kaže j« nobenega znaka življ«nja, obuditi z umetnin dihanjem, s posebnimi stroji, z injekcijami operacijami "na mrliču". In Često, prav čestol ji namen uspe. Dr. Bieling poroča iz nek* hamburšk« bolnišnic« o primeru nekega vsem vid«zu mrtvega ponesrečenca, ki so p okušali cele ure z vaemi mogočimi aredstvi oživiti. Reševalno moštvo j« bilo že obupano nal uspehom in je hotelo odnehati, samo svojci po» nesrečenca niao hoteli odnehati, njihovim g* rečim prošnjam ae ni bilo mogoče uatavljatiJ In glej, po šeatih urah brezupnega reševalnega dela je šinila prva iakrica življenja v "mrt* telo", pljuča ao zadihala, arce, ki ni utripala šeat ur, ae j« zganilo! Ponesrečenec je bil rt> šen!	■
Z vso upravičenostjo zahteva tedaj dr. Bieling, naj bi se vršili poskuai oživljanja na vaeh "mrtvih" tako dolgo, dokl«r ne nastopijo najeigumejši znaki amrtl, in ti so mrtvaški pege in otrdelost telesa.
je prišlo do takega poloma ru- jazno naznanili našim rojakom ln darjeV ter jim poslabšalo š« ti- rojakinjam širom Amerike. Ce
New Waterf«rd. N. S..
i^e*—Okoli sredi februarja me-ca so tukajšnje angleške novi. ne "Sydney Post" pisale, da je letošnja slina v tej provinci — Nova Sootia — en pravi rekord, da ae As naj«tareJSt ljudje ne j spominjajo tako prijetne zime: fovsemšl dvakrat po dva dni je bilo malo mrzlo In malo viharjev. »nega skoro nič.
Kmalu nato pa se je tačel hud mraa. potem zopet toplo in de« 1»-veter. Posladka je bila. da j« vsa voda amrznlla kamor j« pač padla; po električnih, telefon Iftkih ln radkvžieah as je kmalu toliko ledu aabrslo. da so ss
Trunkovlna la drugo Woodward, Ia.—-Tristo medvedov, kmalu bi bila pozabila ns velikonočno spoved, katero po navadi najraje zaupam uredniku Proevete. Od zadnje epo-vsdi se ml je nabralo grehov na klaftre. malih ln velikih, dobrih in alablh—zadnjih največ. Bila sem namreč že pripravljena o božiču aa te vrate spoved, toda sem odložila sa vellkonoč. -
Da sem se spomnila na spoved, se Imam zahvaliti dopiaoi-ku D. S. iz Helper, Utah, kateri omenja g. Trunka, kako lomasti v svoji črni fhkl po brezvercih, M, da nimajo dokasov, ds nI Boge. Kje Ima pa g. Trunk a svojimi bratci dokaze, da v resnici eketstira nekje med meglami Bog. kakršnega nam oni slikajo? Res. naslikanih In lesenih ter zlod al ga vedi (k česa še, je več kot preveč. Največje vred. noeti ao pa bogcl v dbllkl $. katere posebno duhovščina naj bolj čaetl.
G. Trunk vedno trdi. da so brezverci največji grešniki in kot taki so sposobni vsakovrstnih nečloveških dejanj. Ker ml je znano, da Trunk selo rad šno-fa po brezverkl Prosveti, ga vprašam, ako j« čltal dogodek, priobčen dne 11. marca, ki as je baje dogodil onkraj luže v Raj-henburgu. Ako ga je spregledal, mu svetujem, naj ai isto številko i sposodi ter natakne svoja očala na nos. da bo dobro videl. Poro. čilo po v s, kako je neki krščanski
ste pršvice, katerih je itak bore malo Ae ostalo. :
Se nekaj hočem omeniti, da bo spoved popolna. Citali amo žs večkrat o slovenskih pevcih, namreč o Subeljnu in Banovcu, čež daae ju lahko sliši iz postaje WTMJ v Mihvaukee. Tako smo tudi mi Imeli priliko ju po-gklieti dne 19. marca zvečer.
Ker še nlkonec Hooverjeve proeperitete, se delavcem priporoča te vrste pevec vsaki dan skozi celo leto; morda bo tudi praznim želodcem odleglo, ka te-
bi kdo dvomil to. ei lahko pred-stsvi stvar a tem, da amo za čaaa programa prejeli čestitke iz Indianapoliea, Ind., Jolleta, Chi-caga, Waukegana, Ellyja, Minn., in itlH iz države Wiaconsin. Ravno sem obveščen od postaje WTMJ, to je en dan po programu, da imajo več sto pisem in brzojavov na rokah glede našega programa.
Svetoval bi tudi drugim naselbinam, da bi začeli kaj slič~j nega; to vam bo le v koriet. Kaj je poln želodec, če j« tužno sr-
Kurja očesa kot vremenski preroki I
rlh ni malo. Ljud j«, ki so toliko ee? Pomialimo, da v«eraj smo srečni, da hnsjo na razpolago | prišH, danea živimo, jutri pa
denar za pevce in komedije, za take je O. K. Toda ako premislimo, koliko je revščine med delavci na vaeh koncih In krajih, katerim kruli po želodcih od praznote, ali se takhn tudi naj priporoča zabave teh vrst 7 U-mevno je, da je neštevilno delavcev, Id premišljujejo, kako bodo izhajali, ako ne bodo imeli dela in ne jela skozi celo leto. Mislim, da tem se ne bo ljubilo
spet odidemo. Torej bodimo prijatelji drug s drugim, kje je to le mogoče, kjer pa ne, pa jaz mislim, da j« najbolj«, da rečemo: nsj te voda nosi! pa bo men. Saj te poti se bom jez držal.
Sedaj pa prosim tietega priljubljenega rojaka, Id je govoril malo po deeeti uri na telefon s mano v slovenščini, <in mi o-ptoati, ker nisem dobro rafzu-
ttmt
Dosti je ljudi, ki n« verjamejo niti bar* metru, niti vremenskim prognozam po časopisju, pač pa se glede na rasvoj vremena čim zanesejo na svoja kurja očesa, na trganje ii srbenj«.
In v«ndar kurjim očesom celo iz znanstv* nega stalftča ni mogoče oporekati neke upravi-čenoeti glede vremenske prognoze. Lahko ji, namreč smatramo za nekakšno higrometre, n kažejo vlažnost zraka, b česar se da sklepati na morebitne padavin«.
. Higrometri s« v obliki instrumentov i| kazalci tudi sicer doatikrat uporabljajo v ne-nih vremenakth hišicah. Na podoben načis * kažejo vlažnost zraka tudi kurja očesa, čepnj n« direktno, pač pa po ovinkih. Kot higrottk pična snov, ki ae zaradi vlage razteza, sicer w deluje roženina kurjih očes, marveč uanflj čevljev, v katerih tiče nog«. Kromovo usnjMJ na primer raztegne v vlažnem zraku u eekj
poslušat nobenih pevcev, pa ma- mel, kdo je bil in tudi ne vseh gari če pridejo Čez lušo še take | njegovih prijaznih bessd; bilo je
pevske zvezde. Mislim, da je bolj priporočljivo, ako ae da lačnim kruha, ne pa komedije ln letja., l
Ker ae bliža velikonočni praznik. si bo naša duhovščina zopet delala akrbl, kako bi čimveč o-krotrlih bogcev lažela od svojih ovčic. katerih pa je čedalje manj. želim, da bi dušni paatir-ji prej aH slej morali aami aebe poslušaš v ovojih velikih hlevih, ter se s svetniki kratkočasili.—Mar?
Pomlad v naravi la Aovske
tu zašel j ena pomlad. Vse, kar je pozimi «pal<>. pomlad zopet pokliče v naravo. Travniki bodo o-zeteneli. ptički zažvrgoldi. rožice vzcvetele; vsa, kar je ustvarila narava, vstane k novemu življenju. U človek, ki je Ml krščen In dodana mu je bila duša—le sa njega ni pomladi, vata-jenjal Le človek s dušo šivi v revščini, trpljenju, pomanjkanja. v gnili svobodi, katero ao mu prinaali učenci gospodovi! Le sa njega ae sme l»ti vstajenja!
Tukaj navedem devet blago-rov, v katerih daaea živimo:
preveč šuma. Sumim, da je bila dotična oseba iz Jolleta. Hvala vam!—I. M. Pa vtič.
lakvala
Waukegan, flU-Dnc 17. febr. sem si podala v bolnišnico, ker sem se morala podvreči težki 0-peraciji. V bolnišnici aem bila 17 dni. Bila sem močno prsss niiVna nsd tolikim obiskom s j strani prijateljev In nad toliko podarjenih cvetlic, s katerimi so j spremenili mojo sobo v cvetlični vrtec ln pozneje so mi celo dom okinčall.
V dolžnoet al štejem ae javno zahvaliti uradnikom SND, članstvu soc. kluba št 47 JSZ, SN čitalnice in članicam goap. odseka 8ND, kakor tudi posameznim prijateljem in sorodnikom Iz te in zunanjih nasefcln, ki ao as me spomnili, ml želeli hitrega okrevanja ln na katerikoli način izkanali simpatije. V nlci nisem pričakovala toliko naklonjenosti ob časa moj« _ nI. Bodite u ver jeni. da bom la to ceniti in vas ohranim v neizbrisnem spominu. Torsj še enkrat vaem skupaj najtoplejšs zahvala in ostajam sa delavsko stvar,
osemnajst odstotkov in ko ae srak spet s« prav za toHko apet skrči.
Cisto naravno je torej, da se v spremim* joči s«,vlažnosti zraka naša obutev raztegsj) in vtesnuje in pritiska na kurja očesa. IJ jih zrfraditega vselej močneje občutimo kalsr ob stsnovitnem vremenu.
Preroške sanje izumiteljev
Zgodovina velikih izumov nudi zanim£ dokaze za delovanje tako zvane padm***0* ševnosti. Izumitelj telefona Graham pripovedoval, da so ga mučile več noči »ledoma ene in iste sanje. Našel je ns ulki m savltek. ga odprl in sagledal v njem člov^ uho.' Pod vplivom teh aanj ss Je pos "*« *» oblike ušesa za prve telefonsko akulalo, w m ee je pozneje izkazala kot nepraktična.^ _
Mnogo pomebnejše aanje Je ko je dolga leta ugibal o enovi. ki b, ^la p merna za ti in ko električne evetiljke. Zarw» aama je bila še davno oblikovana. poznal "električna zvečo" ruakeg« i"1"1^ Jabločkova. A vas dosedanje oblike aa »j nepraktične in kratkotrajne.	J
Naposled j« sanjal Edison, da st K pil pamik. e katerim J« potoval po oceanu. VeHk val ga je vrgel M Mukoma al je z no*em naredU pot s** ''
ne^daln^l
ne ovijalke t
sredi z bambusom 9-----------
zagrmelo. Blisk je sašgal bsmbus. prijel Edison ožgano deblo, st je oglenelo nit Prihodnji dan se Je v riju pri delu spomnil tek sanj- N
. at L+
je postalo jaano. da posasnijo n*"* ae je peiakueov s bambusovo aitje mm^J no izdelal vlakna, ki ao daljšo dsfcen^-^i električni atrujl. šele sdaj je to****^ trajnejše žarnice, ia take ss Jt PrK električne raasvetljave.
pO^DBLJEK,
SO. MARCA
PROSVETA
Vesti iz Jugoslavije
mJf
Poročavatoki Mra Proavete v J
POTRES V MACE-
POMIKI
▼UD
l-ih mnogo mrtvih, rro-
rt^
L kit mrtvih na cetoai J^T ozemlja nsd 100.
^nelo poročilo.—Ured.) ^una, 9. more*. — Ze v M. marca ponoči je bilo i y Makedoniji, ki pripada Cm Jugoslaviji, deloma Gr-Tdeloma Borgarljl močan gunek, ki pa ni zahtevke škode ali žrtev. To-h potresni sunek se je pono-t noči od sobote na nedeljo v moči, Uko da jo več vasi Poniji, ki pripada naši porušenih do tal in da
ubitih. Polno vasi je, podati 0 *rtvah |n škodi po-
je potres porušil vse hi-"eni sami vasi je bilo ubitih l mnofo več pa ranjenih.
ftplftj železniških postaj je Promet je bil preklic ker so proge vse poškodo-
igrAski listi poročajo o po-B in nkvajajo število žrtev, hr je ta odstavek poročila ; in zaplenjen, bržkone radi Os irtev, ki je bilo mogoče irsno, ali pa niso hoteli, da levilo žrtev razburilo ljudi. I katastrofe vedno prikri-
ndiedstvo vlade je izdalo nnike, v katerem sporoča, t vlada sklenila, da bo aama rU ponesrečence in da zato s »prejemala daril od držav-pv ali iz inozemstva. (Ena-uto je napravil lani Musso-ko je potres uničil v Italiji mi. Prav tako je moško l ds Italiji ni treba nobe-podpor, češ, da bodo sami Kali ponesrečencem. Toda »bolj geste, a katerimi ai ajo države zagotoviti ugled
OKOiStVU).
i tem prvem usodnem potrea-wnku pa je sledilo ie več »v ln tudi danea javljajo, da i lisbejii sunki spat ponav-
rtrel so čutili tudi v Bolga-in Grčiji in je tudi tamkaj rodil veliko ikodo, vendar kjhuje prizadeti kraji v juž-Aiji. Porušen« ao vaai: Ka-nojevo, Udovo, Drugoca, »6e in Valandovo. južni kraji so tako ia para idsj je siromašne prehitel ie ta udarec. ■NJsna, 10. marca. — No-i poročila objavljajo več po-■"ti o potresni kataatrofi Ukanu. Ozemlje vse Makete trpelo pri potresu mno-' južni Srbiji je rea več va-»vnanih z zemljo. Moat na i med Skopljem in Grčijo je ""^n ter je zato promet * n. Človeških žrtev ja precej. Naši časopisi ^ o 30 mrtvih, dočim Usti - ki poročajo 1 v* o jjotresu kot naš tiak [jo o večjem številu irtev.
poročila pravijo: mrumici in okolici ja po-P^uAil mnogo hiš, druga <jd<A»l. vse nova zgradbe ao Prebivalstvo je v veliki hitelo v potreani no-» pro«to, ne reševalo izpod Z1,^0 n» Polje, kjer :,Jud* *e "daj ter ai ne •nazaj v hiša. Živina j« vgozdove. V vaai Ni-
Poročila iz vaeh vaai ao ie dokaj neurejena!, ne ve aeše za točne učinke potresa, neznano je ie popolno število mrtvih in ranjenih: Zakaj cveae med vaami in mesti ao slabe. Telefonske žice ao pretrgane ter ao mogli hitro napeljati poljski telefon.
Uradno poročilo (ki pa je po navadi ob takih priloinoatih vedno skopo s številkami) pravi, da je bilo krog 35 mrtvih, ranjenih pa krog 60. Okoli 1000 rodbin je brez atrehe. Porušenih hiš je okoli 2000.
Potrea je napravil mnogo škode tudi v Grčiji, kjer je porušenih prav tako mnogo vaai in baje več sto mrtvih. Ker je ugotovljeno, da je bil center potresa v južni Srbiji, je verjetno, da prikrivajo naši javnoati točne
tresa.
TEŽKA NESREČA SPLAVAR-JA V SAVINJI
Utonil Je Franc Stopar Iz Ročice ~ ob Peki
se
J« PoruAilo troje hiš, v
*dem, V Banjici 20
Valandovo pa nt o-1 ** >koro nobena hiša. * sesuta. Vse javne "**ko načelatvo, orož-' »^Uja, nova šola — vae .g*® in zravnano a tlemi. £tV| Je bilo mnogo člove-JtV. uljitih Je bilo 1« o-
ranjenih in 20 lafte J* 8k«ro val pa » dotem
^ve ja popokala
F* V A,roklh reuTvod-
napolnili a kalno vo-
LJ^ daleč naokoli ni dobi-
m u Pitje.
J4! 525* *
* -o porušene t* Ji VMi G*ište j« bilo kj*m omfc, ena Un**
^•ol ao morali vojaki
^b«vaJee. ki bivajo kar
Ljubljana, 9. marca.—V sredo zvečer je utonil v Savinji pri Rimskih toplicah lesni trgovec Franc Stopar iz Rečice ob Paki. Zbili so skupaj več aplavov, da jih po Savinji in Savi apravijo do Zagreba in še dalje. Gospodar trgovec Stopar aa je aam namenil, da bo potoval na enem aplavu. Tudi ae je zgovoril, da bo dotični splav vodil in krmaril nekdo drugi is njegove vaai. Vendar je kaaneje aam vodil aplav, kar je dovedlo do nesreče. Imeli ao že Celje ca seboj, vozili ao v pravih raadaljah ter dokaj hitro nadaljevali pot. Toda kljub potni popoldanski uri in kljub gotovosti, da ne pridejo do Zidanega mosta pred nočjo, s o vodili splave dalje. Od Rimskih toplic, dalje je pri Gračnici voda zelo deroča, dasi je tamkaj dokaj plitva. Gospodar Stopar ni opazil čeri, ki je molela iz vodo. Ni se jI umaknili aplav j« zapeljal na čer, ae v sredi zateknil in se prelomil na dvoje in razbil. Stopar je padel v vodo, krilil nekaj časa z rokami ter izginil v vodo. Valovi so ga odnesli. Ostali ao aplave brzo prepeljali k bregu, izstopili ter hoteli pomagati, pa niso mogli vdč. Stopar je izginil v valovih, njegovega aovoznika pa ao našli že na bregu, kamor je priplava). Več leaa ae je ustavilo ob bregu, a 351etnega gon apodarja Stoparja ni bilo nikjeri Obveatili ao ženo, a katero je bil poročen šele tri leta. Poleg žene zapušča še tri nepreskrblje-ne otroke.
Stoparjevega trupla kljub iskanju še niso našli in je verjetno, da ga je narastla voda odnesla dalje v Savo.
Se bolj tragično ja to, da ja tudi Stoparjevega očeta zadela enaka nearača in je prav tako utonil v Savinji.
DROBNE VESTI
Samomor brezposelnega. — V Kranju aa ja obesil brezposelni delavec, 89 letni Janko Pucelj, ki je atanoval pri svojem bratu pod Smarjetno goro. Bil je u-služben pri tovarni "Vulkan" za vrtarja, toda pred letom dni ao ga odpustili. To ga je zelo podrlo. Potem je okušal najti sluffoo kje drugje, pa j« ni dobil. Poetal je obupan, molčeč, ie s domačimi ja govoril to malo in to odgovarjal na vprašanja. Zapiral aa ja v drvarnico ln tamkaj atanoval. Zadnje dneve jo prišel obup do vrha. Dejal je domačim, naj ne kuhajo več zanj. Zato ao pazili nanj. Vendar je odšel v klet ne-opadton ter ae tamkaj obeafl na stopnica. Ko so ga kmalu na to našli in so ga skušali obuditi z umetnim dihanjem, je bilo fte prepozno. Brezpoaelnoat ga je prignala v amrt.
Pevka LavAstava ja imela v petek i. L m. ovoj koncert v fU-harmonični dvorani. k{ je bila nabito polna. Pevka Lovietova, ki ae je radi nenavadnih raamar V naši operi poelovfla ia pred leti od opernih desk, kjer jo val pogrešano, prireja veako leto avoj koncert. Letoe pa je nastopila s njo tudi njena mlada hčerka Majda. Obe sta prejeli mnogo roi in aplavza. Glas ga. Lovšeto-
ve ni niti najmanj izgubil v svoji lepoti, njena hčerka pa je dokazala, da bo vredna naslednica svoje matere. Obe sta bili sprejeti nadvse laskavo od publike in kritike. Zelo pogrešamo go. Lov. šettVo, da ne nastopa več v naši operi ali kot solistka na na|ih koncertih.
V potresnem ozemlju v Makedoniji a« potreani sunki še vedno ponavljajo. Od U. t. m. do zdaj ao naš teh ie 115 potresnih sunkov. Zato ljudje ie vadno prebivajo na prostem in se ne upajo v hiše. Zadnji jačji potresni sunki ao spet porušili nekaj hiš in v Piravi je bila neka deklica pri tem ubita. Zrušila ae ji je hiša na glavo in ubila. Vojaki ao razdelili med ljudi 4000 šotorov in več vojaških poljskih kuhinj, da kuhajo hrano prezeblim in prestrašenim prebivalcem. M^,
Samomor bolnega železničar ja.
—V noči od 13. na 14. marca ai je vzel življenje v Šiški ielezni-
Ameriški bandit kot gospodarska velesila v U. S« A«
Gaatav Kauder, nemški iurna-IkU, o oaadju ameriške raabej-niške organizacije
(Za Proeveto: M. K ) Ce izrečei Evropou besedo Ghi-cago, tedaj odgovorijo njegovi možgani takoj "raadrailjivo"1 besedo: Capone. In če ja ta K-vropec količkaj doma v časopisju, potem ae pri taj besedi domisli cele vrata spominov: 300 umorov letno, rekord; da je župan (Thonrpson) tako korumpiran, da je dovedel mesto na rob propada;
da je to meato skoro docela pod oblaatjo kralja zločincev Capone-ja, ki se je v šestih letih povzel od Al Scarfaceja do floridakega graičaka, in da ao časopisi prinašali njegovo aliko na prvih stra-
■VHV	neh (ko je omošil svojo sestro) v
čaf	^ 1»®«» 30 prav iati velfltaatl kakor svojca
let, sapuatil je ženo in pet otrok, starih od 1 do 9 let. — Železničar Lah je zbolel pred dnevi na hrlpi, a je kljub temu šel na delo, da bi kaj zaslužil. Bolezen aa je poalabiala in moral je v po-steljo. Več zdravnikov je hodilo k Lahu, da ga ozdravijo, in prav prejšnji večer mu je dal zdravnik injekcijo, da bi lahko zaapal. Lah je res zaspal in k počitku je legla tudi utrujena žena, ki že več noči in dni ni zasfpala niti za uro. Olkrog dveh ponoči se je abu-dila in opazila, da moža ni v sobi. Hotela je v kuhinjo gledat, a našla vrata zaklenjena, iz kuhinje pa je bilo ališati grgranje, hropenje. Skozi okno je klicala ljudi na pomoč in ko so vdrli v kuhjnjo, so našli na tleh v krvi Laha, ki ai je bil preresal vrat. Bil je ie mrtev.
__ 9
ne", eden tiatih raporterjev, ki ne napišejo nikoli niti vrstice, marveč imajo samo "iveae". — Ungle je poznal vae policijske uradnike po priimku, S tem ni aluiil mesečno niti KO dolarjev, bdi pa je vendarle največji dan-dy v hiši 'Tribune". Bil je stalni gost konjakih in pasjih dirk, baeeballa in boksanja. Ko so našli njegovo truplo, ao našli na njegovem usnjenem pasu dama nt no zaponko z moim«rumom: A. C. — Al Capono. Razkritja ao ae potem kar vratila. Lingle je bil edini iurnaliat, ki jo lahko vaak čas nenapovedan prišel obiskat Caponeja; (komaj leto dni pred njegovim umorom ai je a svojimi dohodki pri "udeleibi" kupil od Mklhiganskem jezeru veliko poletno hišo; toda denarja je potreboval kot Uatja, zakaj zmerom kadar je etavil, je
aliko Mussollaij«, ko je taSJtrinovm apeciaHteta je|pa je nj^moviVozVhmašei 1!*1^,IV1 ^^^iS-Vil žil svojo hčer. ' ' * ** Preskrbeti pivnicam in igral-	ki Te dane. jedro vsega ^	^
PRIMORSKE VESTI IN ZADEVE

Kanalci prepeljani v Risi. —» Pred meseci je bil v Kanalu pri Gorici ubit italijanski finančni stražnik Raaeli. Tedaj ao aretirali mnogo ljudi a Kanalskega. Vseh skupaj jih je policija nazadnje obdržala v zaporu 11. Zdaj ao aretlrahce prepeljali v Rim, kjer jih bo sodilo izredno sodišče za zaščito države. Aretiran-ci ao: Savlič, Donet, Lipicar, Rudolf Kogej, Avguštin Močilnik. Valentin Lipicar, LebpoM Lipicar, Leopold Langvel, Andrej Brezaček, Leopold Suligoj, Marko Močnik in Ivan Jug. Fašdati-čni liati trdijo, da so vsi priznali krivdo. Kakšno krivdo, tega ne poročajo. Zakaj če ao vsi priznali, da so tibili oni Raselija, potem ao priznanja gotovo napačna, izsiljena. Prav tako halo je napravil fsšizem, ko je bil ubit iz puftke nadučitetj Sotoaanti. Fašisti ao ae vrgli na Slovence, jih vlačili skupaj ter zapirali kar en groe. Toda kaaneje se je dognalo, da je Sotoeantija ubil njegov laatni brat t
fev, v kater pozivajo avoje duhovnike, naj molijo za versko avobodo Slovencev in Hrvatov v Primorju ln Iatri, je aeveda našla odmev v Italiji- P*!"*. U i« predlanskim napravil kontrakt z Mus solin i jem, da zdaj složno delata v Italiji, da se ljudje zatečejo v naročje cerkve in fsilz-ma, U papež torej bržkone nI vedel za to akdjo škofov, doktor niso italijanski listi zsgnsli hu-ra nad to poalanico. (Kaj misli mo o poalanlcl aami in o "verski svobodi" v Primorju, smo ie na-piaali). Mussolini utegne pri Vatikanu, to je, pri papežu Intervenirati, da nastopi proti poslanici jugoslovanskih škofov. Mus-soNnl in papež sta kar dcfrra prijatelja In je verjetno, da bo pa-pet skušal opravičevati jogosl. Mcofe pri Mnssoliniju, jugosl. škofom pa bo naredil pridigo.
Rraa je palaisasl. — V noči na nedeljo je pokrila mnoge primorske kraje Uko huds poledica kakršne ljudje še ne pomnijo. Najbolj prizadeto je sadno d rev ja, ki je vse ovito v ledeno akor Jo. Drevje ae od ta tale lomi, lomijo ae vrhovi in mnogo drevja je tako uničenega ali poškodova nega. Mnogo dreves je tudi popadalo na tla. Po drevju lepi 10 do 1« cm debela ledena skorja. Poeebno Je prizadeta pri Um p* stojnrfca okolica. Tamkaj bo vae sadno drevje poškodovano ia bo ikoda velika. Do tega je prišlo takole: Deievalo je, pri tem pa js pritisnil mraz ia kapljice oo
Ali pa ae apomni drugega kra lja zločincev, Irca 0'Baniona, ki ao ga pokopali po njegovem umoru v arebrni krati, da ao noaili in "peljali za krste deset tisočev vrtnic in da je šlo toliko ljudi za njegovim pogrebom, da je morala vaa čikaška policija zapreti promet in se postaviti v špallr.
Nasprotno pa je bil državni pravdnik Mo8weeney, baje najhujši sovražnik alkoholnih ban-ditov, ustreljen na odprti ceati is avta v avto, in da storilce niso kaznovali;
prav tako nekaznovano ao u-atrellli žurnalieta najmočnejšega ameriškega časopisa, "Chioa-go Tribune", Alfreda Lingleja, in to v centru mu mesta, v predoru podzemeljske železnice, ko je bil poln ljudi;
da je Ohlcago meato, katerega "smrtni kot" toži prav nasproti katedrale Svetega imena, da je spodnji del vrat tako na gosto preluknjan od re vol verski h krogel, da je pustil vkleaati vanje nakttkof ogorčen napis, ki pa so ga kmalu spet nove krogle vsega zbrisale ot. zal*risale;
torej mesto, ketapaga prava o-blast je torej nepremagljiva moč sločinstvs.
Oo pa potem temu Evropcu odgovorite, ds se nrav teti Chics-go razvija nenehoms v bodoče največje meato Amerike, ds bo v petdesetih letih prevzel prvi rank New Voriru, ki se ne more radUriti nikamor (a 'je v ostalem prav tako polno zločincev), da tiatih 8 ia pol milijonov Cika-žanov podnevi in ponoči bres vsakega strahu pred to rasbojnliko tovarišijo leta po meatu aem ter tja, da etamije samo tri bloke od "amrtnega kota" najbogatejša Cikašanka, MoCormick-Rockefel-lerjeva vnukinja, katere hiša varuje med drugim najslavnejša amaragde sveta, ae da bi kdaj koli aamo poskusili vlomiti v njeno hišo — —
da, potem skomigne Kvro-pec z rameni aad to docela napoj-mljlvo Ameriko. 1	(
11 tln »Man in liaaU ohvj hi
Najenostavnejša raalaga bi bi-la U, da nima Ohicago (pa tudi New York) prav nič vel "normalnih" umorov, vlomov, roparskih napadov itd., to aa pravi, nič več zločinov, storjenih nad meščanstvom, kakor Jih Imajo evropaka mesta, in da ao rekordne številke njegove kriminalne statistike naatale le radi sločtnov rasnih razbojniških band, ki al atdje v konkurenci nasproti. In da ae policija popolnoma praktič-no obnaAa, če ae za to skupino akoro prav nič ne briga, marveč ae omejuje samo ita varovanje meščanov.
Zgoraj Imenovani žrtvi Me-ftweeney in Lingle nista nikakl dokazi proti tej trditvi. Državni pravdnik Me*ween*jr jo bil sam člsn neke tovarišije, ki js trgovala a pivom: bil Je na "trgov skem potovanja" pri gostilničar Jih nekega predmestja, kjer je hotel izpodriniti dotedanje lifr rante piva, da bi ga jim potem sam dobavljal: In pri tem pregovarjanju ga je sedela krogla.
2 urna I Ut Ungto pa Je bfl po-lUlja^i rrfiort^r IcigoTrl^i
zmrsovato, kakor hitro so jm*! « na veje. Ta pojav se poaavUs še dva dni ia plasti ledu na vssh predmet0) se vsak dan d<it*Wj šs. Posledice tega bodo hude za vse kaMte.
nlcam koncesije, to se pravi, poskrbel je za protekoljo pri policiji, ki Je od nJega priporočene goetilne tolerirala; ln tik pred njegovo smrtjo ae je prepiral s nekim takim blrtom, ker mu nI maraJ izplačati 9000 dolarjev, ker mu je preaktbel dovoljenje. Lingle mu je pretil, da bo ovadil policiji, ki bo vdrla v njegove prostore — In Ltngla je zadela krogla. Obleial je.
ZtoČinatvo socialna funkcija
javnega življenji Amerike
Kakor ie je reanioa, da se Iz-Vril velika večina zločinov, umorov in ubojev med zločinci samimi, vendar to pojasnilo in opra* vičllo ne zadostujeta, te radi tega, ker ae tiho upanja, da aa bodo zločinci medsebojno aaml iztrebili, niti malo ni izpolnilo, de bolj pa zaradi tega, ker gre to pojasnilo popolnoma mimo problema: da ae ta "Crime ura ve" val iločinatva, is nesocialnega pojava nepreatano razvija v polnovredno aoclalno funkcijo ameriškega javnega življenja; da aa že precejšen del gospodarskega obratovanja izvršuje po nekem naravstvenem kodeksu, ki ga i* men u jemo ferimlnslnega. Amerika ja zatrla oz. zatirala razna gibanja množic, dobila pa Ja «atn "Crime wave".
Nazadnje pa — zakaj ao meščanstvo na brani 7
60 let zločinske organizacija -v newyorškem dem. kluku M ja začelo
Prvič: "Javni rad" ja otabli-ran v U. S. A. še ne celih 100 let. Pionirjem sapsds ni stal ob strani nlkak zskon ln nikak stražnik v njihovem boju za obstanek: le njihova lastna alla ln njihov revolver.
Drugič: vagoja k spoštovanju zakonov ae je tamkaj izvajala, nedosledno Že raditega, kar j« £vr<> pa še več deaetletij 19. stoletja pošiljala svoje malopridneže, raz-rvance ln »moralno labilne oaebe v Ameriko.
In Uko tudi ni rea, da bi bila drsnost razbojnikov nov pojav onstran oceana. Začel ja New Vork, ne Ohicago. Tedaj aeveia še ne v goapodarstvu, marveč v politiki. Pred 60. leti še je Tam-many Hali, vsemogočni "vlivam" newyorških demokratov iHKikupil pri vaaklh volitvah vae rovdlje in potfcemce, ki ao odganjali volilce sovražnih list s krepeljci In etreif od volilnih "skrinjic" sli ps so skrinjics p sovražnimi glasovnicami enostavno ukradli in Izropall ter razbili. In to etanje je trajalo akoro do vojne. Seveda Tammanp ko je podkupovala bandlte in jih izrabljala — «aaWurala svojim (ie tako drago plačanim) nabojnikom tudi pravno varnoat, Zaal-gurano Jim Js^bllo, ds ne bodo kaznovani za nobeno dejanje Tamman? Je prva organizirala metodo, da ao aretiranega ban-dita "odstopili" sodišču, kjer J« sedel ss mizo Temmsny«eodnik, ki je proglssll dokaailnl materijul In ladklje za nnodoutno ter )<> aratlraiM a izpustil ali pa al pri pustil strašnika sploh do frič«-vaaja. Tammany js Isnašla in organizirala to, s čimer dsnea vlada benditstvo v Cbtoagu: veliki ^hookup**, "zveae" m$d ban d H I, mestno uprsvo, Juatlco In policijo. In le ker Je newjrorškl s-parat atarajfti In bolj v Igran, fun kcionira bolj tiho, bres prosu škegs In diletanUkega streljan js "provincislaega mesta" Chl-
caga. Samo "to mlpre vidnost i" obstrelijo v Naw Yorku včasi kakega Rothstelna ali Jacka Dla-monda, toda med poglavarji sistema se ksj takega ne dogaja nikoli. Pravi newyorški Capone nikakor iri gospod Diamond, msr-več signor Cfro Terranovs, o katerem celo večina Newyorčanov še nikoli ni altšala — ker je veljak!
Paul KeUy elegantna bandit-aka karljera
Newyorške banditske karijere proaperirajo bolj elegantno, bres cirkuškega tamtama, kakega Caponeja. Pred leti Je ilvel v New Yorku majhen italijanski potepuh, takosvani "gunman", ki ja irske policiate njegovega diatrik-ta jezil najbolj a tem, da ae je Čedno Irako-katolUko imenoval Paul Kolly, dočim ae Ja pisal prav za prav Paolo Vaccarelli. Ki»lly Je poatal vodja bande, ki je svoje ljudi oddajala beanlcam in tajnim bordelom za varatvo. Za to jo prejefnal aeveda od gostilničarjev avoj delci — a tem
ameriškega sločlnatva in njegove oblaati.
Ko je prišla vojna in je poatal New Vork glavno nakladalno pristanišče munlcije za antanto, ao spoznali pristaniški delavci avoj Moiaj, da lahko z groinjo štrajkanja zvišajo avoje mesde Tedaj je Plaul Kelly raašlrll avoje banditako delovanje — pač a podporo vojne Induatrlje — na "strokovno poljs": plasiral je avoje pajdaše, gunmene kot na« kladake v pristanišče ln vsakega stavkokasa ao kaj ikmalu pretepli ln m nego jih je izginilo v morje, a kroglo ln bres nje. Kratko in malo, v enem letu je poatal Paul Kally vico-predaed-nlk strokovne organizacije nakladalnih delavcev newyorškega pristanišča, ki je obravnavala vaa tekoča vprašanja « industrijalci direktno in — Kelly ja pra-jemal od vsega tega top proflt, slasti še za njegovo ekrb, da nI prišlo do kakega štrajka.
Kasneje je opusti) ime Psul Kslly, ki ju (poleg treh brsago-tin od revoWersklh strelov) spominjal preveč na njegovo bow* ry-dobo ter ^i nadel neoporečno pošteno Ime F. Paolo Q. Vaooa-relli. Izdajal je zelo patrtotišni vojni liat '«trlc Sam" in ja pasta! ugleden član mnogih organizacij. Obogatel je in poatal se-o ugleden ttawyorški meščan* ki . e tožil nekega novinarja« kar e preodkrlto in preveč resnico-Jubno plaši o njegovem šivljen-u. Pravdo bi bil tudi dobil, da nI policija našla pri odkritju nOko tajne goetflne med telefonaklm! številkamirudl njegove ŠUvil-ke . . .
(Daljo prihodnjič.)
Padeš sUvbktskih aktlvnoatl
Washington, D. C. — Stavbln-ake aktivnosti so v mesecu februarju apet padle za 16%, kot ja razvidno is poročila biroja za delaveko statistiko svetnega de-lavakaga departmenta, ki je u-vedel zadevno študijo v 297 večjih ameriških meatlh.
Za kritik iii
V dobi svošaega filma
—	MoJ prijatelj aa j« poročil a filmsko Igralko.
—	Njegova zakonska sreča bo odvisna od tega, kakšno fllmOko Igralko je dobil ta ženo—nemo ali govorečo,
asa TMki bolesea
—	Slišal sem, da si bil težko bolan.
—	Da, b0 aem tako težko bolan, da aem dan za dnem Iskal v
novlnah pod "amrtno koso" svoje ima.
a a a * IMjeta
—	Ce hočete ozdraveli, se morate zelo strogo držati dljete— nekaj pereščkov aaiste In čaštoo pomsrsnčnega soka, to je vse, kar smete savtitl.
—	Za prav, gospod doktor, to-
da kdaj smem to savtitl, pred
Jedjo, ali po jedIT a a a
—	Tako, zdaj pa pojdite do-mov In si IJte.
—	Zelo rad. goapod doktor, pa M mor«-m.
—	Zakaj pa ae?
—	Ker Imamo moderno o-premljeno etaaevanje.


A VTOMOIJIL8KA ODPRAVA SKOZI AZIJO
V zadnjih letih je šlo več av-tomobilaklh odprav v vaeh ama-reh skoti afriško celino, a sedaj prihaja na vrato dosti večja in v marsikaterem pogledu nevar-nejša. Azija.
Kakor poročajo Iz Pariza, odide te dni prva transazljaka eka-pedjcija te vrate iz Belruta, da doseša preko Iraka, Perzija Tur-kesuna in puščave Gobi Peking, V to meato priape nekako v aep-tembru, nato bo nadaljevala po« tovsnje proti Saigonu v Francoski Indokinl, skozi Siam, Burmo, Indijo, Partijo in Arabijo pa ae bo vrnila v Beirut. Kkspedlclja ni rekordistlčnags značaja, temveč znanstvenega in kinematograf škafa, financirala pa jo bo večji del tvrdka Citroen, ki Je dala na razpolago tudi aedem
iencl ao Francozi, raten prof. Wllllamaa, ki aaatopa wa«dtinw-tonako Geografsko društvo. O« stali so večinoma tudi znanstveniki In tehniki. Posnsti filmi bodo deloma zvočni. Glavni tehnični vodja bo Maurice Penaud, ki aa Je proslavil že pri obeh Ci-troe novih eicapedkijah akotl Saharo v I. 1922-28 in 1924-26.
Iamed aedmorioe težkih avtomobilov bo rabil eden ta pravo« osobja, drugi za prevoz znanstvenih instrumentov, nadaljnja 2 za ktnematogrifski material, peti ta kuhinjo, šeatl sa bolnico, sedmi »a brezžično postajo, ki bo s svojo smogljlvostjo 20,000 kw v .-»talni zvezi t nsjvslnejši-mi evropeklmi ln amerliklml postajami.
60 DRUŽIN—900 OTROK
Neka tavarovalntoa na Waat-falakam ja objavila, da bo nagradila 60 naj blagoslovljene jših družin in Je
prijavo. Oglaailo aa ja 60 očetov ln mater, ki iaiajo vaafa skupaj 900 otrok Od teh ja 468 fantov ln 442 deklet Povprečno odpade torej na vsako druil-no po 16 otrok. Od teh 900 otrok jih je umrlo 97 (nskaj jih je Udi padlo na b«jliču) živijo ša
Zaključni podatki volijoi med 60 prijavljenimi družinami ao tri po 19 otrok, dva 112 otroki, U a 17, 16 a Hi, 17 a 16, i a 14 otroki. 86» otrok ja še pri kruhu, 444 Jih ja še na ramah staršev; 140 Ja omoianlh in oienje-nlh ter imajo ia 600 potomcev. Vsaka lilagon lovi Jena družina Ja prejela od savsrovalnlaa dar v obliki savarovalne police aa najmlajšega druilnaka člana, ki aa mu po 16 letih Izplača zavarovalnina 8600 Din • obrestmi. Prebivalstvo Westfslaka Je v večini katoliško.
NEKAJ, KAK MNOGO LJUDI Nt VK
Mnogo ljudi na ve, da arabski jezik na pozna kletvic; reveži škrtajo ytmo t zobmi; da se ja naučil sedemnajatl predsednik Združenih držav Andrew Jackson brsti In pissti šele v svojem 21. letu; da Je bil prvi valček zložen leta 1770, Bil je to valček "Ach, du lleber Augu-stln"; da se piše znana filmska zvezda Pola Negrl v resnici Polona Chalupoc; da rak naprej laze, nazaj pa plavaj da ao prazni čevlji doatl bolj topil kakor avetll In člatl; da Obiskuje v A-merikl ena petina prablvalatva vaak dan kino, In da delajo tisti, ki nič nimajo, vedno največji hrup.
BAKVAHTK CESTE
V okolici angleških moat Bel-faet, Hirmlngham ia Haatlnga bodo it promet nevarnostnih oai-rov zgradili barvaste eeate. Barva ss bodo Idbirato taka, da aa ijtjiio ii*iiisosMfto skladale t oko-I ton V tej smeri aa ie delajo po-akual s zeleno, živo ln iemnorde-ša in modro barvo. OlteH severnih predmestij I /ondons aa aa-pravili škrlatnordečo poi. Angleži pravijo, da aa tovratae ea-aU ne le slikovita, ampak da tudi silno olajšujejo orientacijo, ker je aa njih umetna svetloba trikrat močnejša od svetlobe črnih asfaltsklh sest.
koledar; knjižica obaega 124 strani, nekaj sob priporočljive-vega sa vsakega človeka. Na
ročite jih hitro, kar bodo kmalu pošli. Žepni koledar otona aamo 254 Pošljite nam naročilo In priložite 25c v pismo. Nralovite pismo aa Prooveto, 2667 8.
PR08VETA
KONEC SVETA
IB ljudi
V stari dobi pred razvitkom znanosti ee je vpiašanje o raz-sulu sveta opravljalo v bližajo poročilo o takem napovedo**-nju nesreče U L 763 pred Kr., ko je Amur Dan IH.. kralj AsU rijc opazoval popoln solnčni mrk v Nivivah aetaU nu**«*^ prej; nekdo je bil pogubljen in njegova kraljevina uničena. To po-mračenje je zabeleženo v niniv ekftt napisih in v 8. poglavju Amoeove knjige.
Naslednji nebeški znak je nastopil $40. leta pred Kr., ko so Makedonci pod Filipom, očetom Aleksandra Velikega, napadali Bizantium — sedanji Carigrad — in so jih ponoči Grki odkrili radi vsiike ognjene krogle, alič-ne mesecu. Iz bvaležoozti zo liiaantluzkl Grki odtlej kovali svoj denar z likom polmeseca, ki so gz Turki pqpneje osvojili zadiiavši ga vze do danee kot avej narodni simbol.
Navesti bi mogli še znatno število repatic, o katerih ae je verjelo, da ao prerokovale emrt velikih ljudi: Cesarjevo 44 pred Kr* Vsspazijanovo .79., Atilo-vo 461. Karla Velikega 814. in Harolda, angleškega kralja, 1066. Ta poslednji primer je dal Anglijo Noiznanom in pre-menil tok angleške zgodovine.
Tudi Beograd je nekdaj ote-la repata zvenda. - L. 1466. po osvojen)" Carigrada ko Turki obkolili Beograd, a zo ze strahovito upUSIli, videč, kako sablji podoben komet leze skozi polmesec, njihov simbol, lo so v grozi pobegnili, ne vračajo ae esnh 70 let.
Is naše ožje okolice bi omenili Izredni prlrodnl pojav 10. februarja 1616., Msolnca tri med tremi mavricami", kakor poje Aškerc (Znamenja na nebu, Stara pravda). Ta prikazen je po ljudskem pojmovanju napovedovala hude čase. L. 1612. zo tri solnca na Štajerskem kazala na bližnjo lakoto, medtem ko so štiri solnca 19. febr., 1920 do-poldne sevala preraclonallstlč-nhn glavam.
Početki mnogih vojn ao padali v leti laz z pojavom avezde re-n. pr. »o letna, ki ze je 1618, in Napoleonov pohod proti Rusiji 1811. Krimsko vojno (1864) med Rusijo, Anglijo in Francijo je spremil pojav planeta Marsa, bojnega boga, v oaveadju Leva, angleškim simbolom. Tz sodobnost Je tolikanj prevzela velikega dvor sksga pesnika Tsnnysona, da je svojemu sinu Iz tega leta dal ime Lev.
Komet je pa tudi zpremljal prfcetek zadnjega, evetovnega požara 1914. Konec mu Je napovedalo nsbežko znamenje: velika nova zvezda ee jo prikazala v ozvezdju Orla v juniju 1918. Ker je orel eimbol Nemčijo, se je to tolmačilo kot migljaj na n<en*ko zmago, vendar ta zvezda se Je Jela manjšati ter gl-niti: Nemčija je bila poražena.
Pa najai zgodovina pokazuje veliko število značilnih Istočss-nosti mod nebeškimi znamenji ter nezgodami na zemlji* moderna veda trdi, da ni med temi pojavi nobene zveze. Vzrok o-mrknjenja Je aedaj vsakomur znan in očlvldno je, da eklip*<< ne morejo napovedati utrne zemlji. O kometih pa vemo. da ao sicer velikanakl, vendat tako redki, da bi se mogel cel tak komet stlačiti v eno vrečo. Ali mogoče Je. da bi nas plini kakega kometa utegnili zaztropitl, ko bi šla zemlja skozi njegov rej), kakor bi ae bilo moglo pripetiti I. 1910. ob zadnjem pojavu Iialleyevega kometa. Glede novih zvead, podobnih oni, ki je nastopila ob koncu ev«t«,.i ,r(l I »okolja v I. 1918., take nasta jajo po eksplodiran ju zvead; in Če bi ta dogodek ugonobil celo poslednje kali življenja v svoji bližini, nam radi neananake razdalje ne bi mogel nič hudega. Zaradi ogromnega razmaha med nebesnimKUlMl je potemtakem zelo neverjetno, da bo konec sv*, ta povzročilo trčenje tiaše sem-I Ije ali našega aaolnčja a kako '' tveado.
!K» pred kratkim ae je vero. ' velo, da bi ae zamlja mogla ras-počiti češ, da je njeaa skorja
enollka pomarančni lupini «ores-|želj^M^ft v upanju merno a avojo notranjostjo. Naj- lahko kaj poizvedel pri kasnejše raziskavanja pa pri-lljudeh.
čajo, da je zemlja čvrsta do poli svoje globine, zato je nedoumljivo, da bi se kdaj razletela.
Biblija govori o zvezdah, ki bodo padale na zemljo. To je teko nemogoče, kakor bi bilo za milijonov elonov, da cepnejo na eno bolho. Prevelike so. Obstoji pa neko nebeško telo, ki bo morebiti povzročilo pogibel z padanjem na zemljo. To Je me Po težnosti kakor po trenju med plimo Ver oseko Je mesec nekak šna zavora za zemljo: Vrtenje zemlje ae atalno opočaanuje, luna se hkrati odriva vse dalje in dalje od zemlje, a tudi njeno okretanjč se kolikor toliko za-država. Nemars napoči čas, ko bosta dan In mesec enako dolga Dnevi in noči na zemlji bodo takrat 47 naših sedanjih dni in noči. Ker se bo zemlja vrtlla mnogo počasneje* ee bo ravnik pričel krčiti, povzrolujoč ne-znanake potrese. Ker pa ne bo več trenja v zvezi z plimo in oee-ko in ker bo mesec viael atalno na enem mestu izven zemlje, aaj ga ne bo več potiskalo dalje od zemlje, ze ji bo obenem začel bližati. To se bo vržflo okoli 1. 50,000,000,000.
Kadar ae prlčno ti dogodki, bodo ljudje že navajeni, misliti milijon let naprej, pripravljzti resno selitev na druge premič-niče. Izbiro bodo imeli med Marsom, Venero in Merkurjem. Vzakemu od teh planetov se more marsikaj očitati,-zato je težko naprej povedati, kateri bo izbran. Na Marau utegnejo biti prtbivzlci, ki ze bodo ljudem u-prli. Venera je zamotana v gosto meglo, ki nam krije njeno povržlno. Merkur je tako blizu solnca, da mora biti njegova toplina neprijetna. Po vsej priliki se bo izjalovilo prvih tizoč poskusov sa preselitev na drugo zvezdo obhodnlco. Toda na koncu bo vendar uzpel kak poskus in z signali se bo dalo poelatl obvestilo o pogojih sa življenje na doseženem planetu. Ker bo spričo pomsnjkaaja' kisika In bržkone tudi spričo velike toplote zemljznom nemogoča živeti na tem planetu, bo potreba odgojit ns zemlji pleme IjudJ, ki se bodo prllzgodlli takim življenzklm pogojem. Za to ze utegne potrošiti nekaj tisoč I*. Tudi na katero drugo zvezdo za bo morda priredilo Izseljevanje, vendar zzrzdl nevernosti takih poletov bo večina zemljznov oztala tam, kjsr so. Za naslednjih nekoliko milijonov let se bo luns stanovitno bližala zemlji; kadar pa ae približa na nekoliko tiaoč milj tedaj ae bo pričela razkrajati Na tisočs drobcev se bo žaga njalo v prostor ln počeli bodo letati okoli zemlje nalik milijardam delcev, ki tvorijo prstane okoli 8aturna. Človeštvo ze bo poakrllo pod zemljo, toda me-c bo naglo jel Utl razbeljeno lavo, ki bo napravila nekaj milj globoko pl*et na površju zem I Je. Ljudski rod bo tačas izumr (Živ. ln svet.)
ijin bratranec in pisatelj, je le-1 Karlovo_______ _
žel pod košatim hrastom a čn- puik in sambkrenov. SIcer niso sopieom v roki. Tom se je ne- biH nabit| _ kolikokrat ae mu ftli4no, po indijansko prikradel j« rekJo! _ a sm«laik bi lah-,litje in zavpil: "HukT Moonka ko dobii pri vrtnarjevem dečku e odložil dnevnik in dečka pri- in nameeto krogle porabil okrogel za roko: "'Vac je mirno obL^ kamenček. Po pr«tih «e je )i Hioku," je dejal, "Huronci oo prikradel Tom v Karlovo sobo, odgnali svoje črede v prerije." L, povzpel na izrezljan divan in A Tom je bil preveč zamišljen, pri6ci otipavati velikansko pi-da bi ae pričel igrati." "Ali ne 4u>Jo z bakrenimi kopiti, ko ae vesta kaj o gnevur je vprašal. ^ nenadno ra/leglo začudeno "Nikomur ne smete povedati, daltvlžganje. Stric Kari je dečka sem z vami o tem govoril. Jutri trdo zagrabil za pleča. Tom ee
FONpELJEK, 30. MARCA
kjer je viselo dosti »tvo o*oii gostov
"Odrinil sem dan poprej, da vidim dečka," je govoril Bering, "kje pa je?" — "Takoj ga bom pripeljal," je rekel stric Kari. "Sam sem prišel," je rekel Tom in se je stisnil med Kornelijo pa debelo kuharico pred očeta. Bering je vzdihnil, dvignil sina v zrak in mu poljubil razpraakana lica. Stric Kari je izbulil oči: "Kaj? Saj si bil vendar kaznovan in zaklenjen T — "Danes bo že po-mlloščen," je prekinil Bering ln
bo prišel oče ln z njim vred tudi je ZVrnIl na tla. si razbil koleno^e Toma peljal k mladi ženi
gnev. Teta mu bo seveda raz- L, iepajoč z povešano glavo dvig trobila, da sem prežgal luknjico „11, da gleda stričeve orjaške v zaatoru. Sicer je jako majhna, I ^vlje. "Povej ml, Tom, Je prl-a ne maram, da bi gnev zvedel." U) etrk, "ali ni to pod čaatjo Ah tako!" je vzkliknil sina znanega raziskovalca, da bi Moonka in je tako divje zarežal, |kradel tuje stvari? Ali al preda je planil začudeni Tom tri I mislil to stvar V — ^Seveda korake nazaj. "No, ta očetov sem," je kratko odvrnil Tom, gnev res grdo izgleda. Pravz '"potrebujem pištolo, ker se ne pošast je to, škili .ln ima štiri bom brez boja udal temu gnevu roke pa štiri noge. Ne bi ga rad ki ga bo oče pripeljal a aeboj. srečal r Tom ni razumel, kaj je Branil ae bom do zadnje kaplje na pošaatnem bitju in krvi." Stric je čudno zasopihal zamišljeno odkorakal vzdolž in se obrnil proti oknu, da si nadre voreda. Zagledal je napo- baše pipo. Ko je bil s tem go-sled sosedovo hčerko, osemletno tov, se je ozrl jn Je bil prav ta-sloko kodrasto Molly in je ste- ko vesel, fcakor malo poprej kel za njo, da ji potoži svoje ne-JMoonkz. "Zaklenil te bom in prilika. A dekletce je steklo ne dobiš zajtrka," je rekel stric, proč; nI več smela igrati s To- "Poslušaj, kako bo zaškrtai mora, odkadar sta skupaj obrne- ključ v ključsvnlcl. Prav tako tavala s kamenčki stekla v raat- škrtajo gnevu njegovi grozni injaku. Prav za prav Je Molly zobje. Le pazi!" Stric je odšel, sama izmislila to igro, a Tom a Tom je kmalu zagledal skozi kakor vedno, bil vaega kriv. iZaJ vrtno ograjo avtomobil, v kate-HtonJ je zdzj planil za njo na- rem je zedela poleg moža z čr-ravnost akozi grmovje, ki mule nimi brki mlada plavolaea go-razpraakalo ves obraz. Oztal je spa. Drugi avtomobil, ki je drsam, st obrisal poniževalne solze vel za prvim, Je bil natovorjen n odšel domov. "Stara služkinja s kovčegi in zaboji, je Že pogrminlla mizo za zajtrk. "Ali je mogoče, da je to oče?" Tom je zagledal velik Štefan z je pomislil deček in je skočil iz zlatim vinom pa ze spomnil, ka- okna naravnost ni streho rast-ko je slavni morski razbojnik linjzka. Pohodil je jasminov Flint v "Otoku zakladov" rad grm, ko se je spuščal na tis, a pil rum, ko je bil sam sredi oce-1 se ni mogel brigati sa nove grozna. Zlezel je torej na mizo, zi he. Kakor strela je okoli vse nslil kozarec in napil: "Na hiše pridrvel pred vežo; kjer se zdravje, kapitan! Prišel sem s je gnetlo vse navzoče prebival-parnikopi. da vas odpeljem z[ neoblj ude nega otoka." A čim je storil požirek, ee je že prikszala Kornelije, pijanca snela z mize na tla in mu molče, a vestno pri-ho 11 Is tri udarce po zadnji plati. Potem je pridrvela vsa besna stara služkinja. Zločinec se je komaj režil Iz njenih rok ln je| zopet pobegnil v goščavo na
vrt.	* r
Zdaj je bil izgubljen in ni vedel, zli ga bo hotel oče braniti pred gnevom? Spominjal ae je aamo, da Je Imel oče velike črne brke in toplo veliko roko, v kateri je Tomov obraz utonil. Ma-I tere sploh nI nikoli videl... . Lok In puščice bi seveda malo zaleg le zoper pošasten gnev. Tom je sklenil na tihem obUkatl stric
Tukaj je U mali bedaček, Kate. Bodite mu mati!" — "Igrala se bova skupaj!" je Tomu na uho zašepetal vesel, topel glas. Tom je pogledal ženski v velike plave oči in ves srečen je peljal novo mamo v jedilnico. Dobil je zajtrk : tako srečno se je vse izpre-menilo.
A vendar Tom ni zaupal stricu in teti. Dobro ju je poznal in mislil, da sta se najbrž ie zmenila z gnevom. Pri prvi priliki, co so odšli veNconcem zajtrka .v kadilno sobo, je planil Tom v Očetovo sobo. Na srečo je bila odprta fti ni mu bilo treba storiti še novega pregreftka. Obstal je na pragu In gledal ne-b roj ne kovčegeK zvite preproge pa kožuhovino po tleh. Na postelji je ležal prav revolver. Tom ga je takoj zagrabil, dazl nI nikoli streljal in je vedel samo iz knjig, da je treba za strel nekaj pritisniti. Z orožjem v rokah je pogumno stopil proti največje-
mu odprtemu zaboju in je notri zagledal gnev. Belo lesketajoče strašilo a štirimi rokami ga je gledalo a hudobnimi poševnimi očmi Tom je vzkliknil in pritisnil prst. Zaboj je menda zle-tel v zrak. Crepinjc ao ae vaule z žvižgom po atolih in tleh. Tom ae je spustil na tla, ker je streljal avtomatični revolver vedno naprej: kaj takega ni nikoli či-tal! Vrgel je naposled orožje stran in ihte od razburjenja stekel naproti prebledelemu očetu. "Ustrelilsem tvoj gnev!" Je za-klical vez navdušei} in pretresen. "Zdaj mi ničesar ne bo mogel! Povem ti sam vnaprej, da sem preluknjal zastor in napil capitanu Flintu, a gnevu se ne bi pustil pretepati. Teta Kor nelija naj pravi, kar hoče." R|tata je očitajoče zmajala z glavo. "Pomiri ae, Tom," je re-
ne«*
kel Bering in oddahnil ko dvignil v naročje. Saj \m ix>gi moj Tom, mali junak!"
(Krasnaja Novj, Motkv,
Domišljavost
—	Moj največji greh j« * mernoat. Sedim po cele ur«H ogledalom in ogledujem lepoto.
—	To nI nečimernoBt, dr« moja, temveč domižljavoit
VABLENI STE
POJASNILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM IN POŠILJATELJEM RAZNIH NAZNANIL.
Grineveckl:
OČETOV 81 EV
En dan preden ae Je povrnil Bering z dolgega potovanja, je imel' njegov aln, mali Tom Bering. hud apopad a teto Kornelijo in njenim aoprogom, stricem Karlom. Tom ae je igral s mavričnimi milnimi mehurčki v mrki knjižnici. Zagrešil Je poprej še bolj težke preatopke: naredil z sažigalnim steklom luknjico v rumen zastor ln se stepel s sosedovim dečkom, — s milni mehurčki ao poaebno razburili za suhoparen hišni red vneto teto Kornelijo. Odvzela Je nečaku ateklo In atric Kari j' svečano zaplenil skledico z milno pe-
lo kakorlnakoll naznanila In zahvale e zmrtl, tedaj voeisj pove} U y pismu, ali ftoUte imeti pfe šaa oglas ali ket navadno vsot Ako je prlobčaae kot veot, ee Izprati Iz oasbne zahvale In OMaalkov, ter ao tako
prlofofi
hešete imeti priobčeno cele vrste raznih Imen ta dragih rt vari, Ja pa to oglaa, za kateragn aa mera plačati, to velja aa dano In za ne*
flane. Nadalje velja krte tnd! za rnzne prireditve, Itd. Vselej Jo treba
ds as pridružite «SM Ismed sMs-tih naših »kopalk potovanj:
25. aprila—sa neprekotljivem francoskem brsopsrniku—ILE DE PRANCE. Znižan« sen« sa rotur-karU. Do Upbljane In nazaj samo 917«.
S0. aprila—na slavnem fr. brsopar-nfcu PA RIS. Znižana eens sa rs-
tur-karte. Sapio $176 do LJubljane
. in nazaj.
1. maja—na moderni motorni ladji Saturnia na trst. Tratjl rasred do Trata H0S, do Ljubljana $106 do Zagreba $107. Otroci od 1—6 let samo četrtino kart«. Priporočljiva i rta za potnika s veliko dru-lino, s obilno prtljage ali s avtomobilom. Potnik« aprojm« v Trsta zastopnik Is Ljubljane.
16. awja—»opet na prvaku ILLE DE FRANCE. Redno c«n«. Priglasite se čini prej.
te. nuja—na Trst, na drugi modornl motorni ladji—VULCAN1A. Volja isto kakor Saturnia na 1. maja. S. lupila—«« vrftl glavno potovanje 8Iovenc«v na VVaneoaki liniji ln slcr na ILE DE FRANCE. To potovanj« bo nekaj poeobn«ga. Pot-nbe bo spremljal rojak g. John Volok, «d«n od ravnaUl)«v Francoska linij«. N« odlaŠajt« s priglasitvijo.
NAZNANILO.
la
taJ
NAZNANILO la upravnlštva Mata PmoveU
Naznanja ae, da Je som aa sredino izdajo zvišana. V
Te
društva In druge
Najnižja m v
daje Ja fOc; v sredini moji po $1.00 m enkratno prlobOtev, Za
MvajT^^^priobčfta ko£o nal mera vate potrsšHL
Vzelej pišite toteo ta oh vem šara, ako žeBte Issetl dobra poslugo. števate.
Philip Godtan, upraviteU
MaotaKi pozob
Znamenje (Feb. 2«, m\) icni, da vam je naroCaim > teleks ta dan. Ponovite* Ji
vam lksta m S vlmo. Ako Usta ne preU Js mogoče vetsvljen, ker j* Plnčan. Ako je vsš list In ga ne prejmete, je bm vstavljen vsled napačnen alova, pišite nam dopisni«, navedite stari la novi "
Naši zastopniki se m štveni tajniki In drngl ki, pri katerih lahko plafetsj ročnlno.	-
Naročnina za celo leto js I in za pol leta pa $3.00. SNPJ doplačajo $180 a pol lota $2.40. Za mszto Chtozgs ta Ckm leto $7JO, pol Ista $171, n\ no $6 JO.	M
Za Evropo stane m p^fl $4.50, za vas leto pa 99.M.
Tednik stane aa Evrope $t Člani doplačajo samo SOc
ta«
pošljete aa naslov: | Upmvniltvo TROSVBI 2657 & Lawndale Ave.. Chia
nkt>
In
Hujh in
vništvu
da aa lahko točno ffgil fanafik aa pošiljanje Imena ta to gftavMsn tam v arhlra ta Jih upravnlštva ne dobL Torej Jo zelo važno, ds vnašaj pošljeta m pripravljenih listinah ve upravnlitvn Prosvota bej. Pri vsaki spremembi
novi naaAav. Upravnlfttvo aljod-no apelira, in drafttva^ tajnik! In tajnice to apoMavaJe«—Phttp dtaa. d nravi teli.
Žapii Koleto S. N. P. J.
aH hočete Imeti plašan eglaa al! eanm navadno čaaalkarako veat, tudi v takem alučaju ao H navadno vest, naredi etvar halj aa kratko ta aa pove Is valnejšl deL Co pa naročita, da aaj ho plašan eglaa, prtebčl vse, kar zahtevat* tako velja za vaa draga alla, če aa koga Išši
itd. la
la. JaalJa—na brsi MAURETANIJI
Potovanj« sa one, ki si hoiejo ogledati I.on(lon hi Pari«. iS. JaniJa—potovanj« na laeeljenlški kongres v Zagrebu na snani AQUI-TANU1. Potnike spremlja g. Eke-rovM od Cuaaid linije. 1. |«U|a—druge glavno potovanje Slovencev na Prancooki liniji. Pot-ntfcs spremlja snant ta tsredno is-kulenl voditelj g. A. Kollander
Za som ln drage informacije e teb. kdkor tudi t> dragih parniklh In Unijah ae obrnit« na t
LBO ZAKRAJSEK
take stvari aa
no. Kornelija Je Tomu doigo'dati da aaj ho lo mm^rn »■■■»inaiJa^ m L sm te i_ prerokovala, da bo poatal slocM- krat as j se Isti pHehšl ta da hs.|Rll«ItWI iMKllMlIll
nec In potepuh, kakor vai malopridni dečki. In je sklenila: "Boj ae očetovega gneva. Vse mu bom neusmiljeno povedala, čim bo prišel T 8trlc Kari je zaftugal s prstom In dodal: "Njegov gnev bo groeovit! Trda ti bo! predla!"
Ko sta odšla, se Je zvll Tom v { klopčlč v velikem naslanjaču in! si poskusil predočlti očetov "gnevH. Rad bi vprašal kaj to pomeni, a atric u in teti nt maral kazati, da ga je elrah. Odda bo drugih
Oskar Moonka. Korne-
saaj plačal. Te
radi tega, kar Ja ta akkpl
«30 _ fth Near Tork, N, T,
SI.OVEN8KA NARODNA PODPORNA JBDNOTA
me val. draMva, ki ta
^ ta__________ .
avoje
Prsaveta sa kerlati, ter potrebno agitacije Ali ata ht naročili Proavo- društev ta
vttelj.
tn nH Mlndinald Ktat avnjtna«
prijatelju aH oorodnlku v	^h^S/
domovino? Ti In odlni dar	gaaiaertja Ima ehlčajae avoje
trnjno vradnontl, ki m n	Torej agitatadčal dapšal
1 al demar lahka naiHnžs »aanaalla drag
mi om.r lanao	orgll||ttelj |„ mjjjj
f marm	ne ae psšdjajo
NAROČITE SI DNEVNIK UST PBOSVETA
f en Jeni krat Cseatra) 8. N. P. J.!
Pe sklepa a. redne kssvesdj« ae sedaj lakko naroči na Ust PrstrSi prišteje eden, dva aH tri ilase Is eae drnUaa la Is saegs asalm k Ust Proaveta stase aa vsa euke, sa daaa ali nsBaae 9UI lareialse. Kar pa člani ka plačajo pri aaeamesta $1.20 m t«* se Jim te prištele k naročnini Ml prištejeaie onega, dva aH tri te ene darilno k «sl naročninL Torej seda) al vsroka, reči. da Je list | drag sa Bane 8. N. P. J. Uri Prosvota Jo vaša laataiaa la tate skoro v vaa Id draiini nekdo, Id ki rad čital Ust vsak daa. TorsJ aedaj I priliko, tla m tadi VI naročite sa dnevnik FVoaveto. Cena Usta PrssnS Za IdraL držav« la Kanado $«00 Za Cleoro In Ckkago Je.....
1 tednik is................ 4JI 1 tednik ts.......M..'.....
ž tednika Is........»..««<. MO % a tednika la..............
8 tednike ln............... &iša g tednike In.............i
Ispshdli spodnji knpon, priložite petretas vsoto denarji ti 1 Order v pisma Is si nareHle Proovoto, list, ki je vaša laataiaa.
Pojasnilom-Vselej kakor kkro kateri teh članov preneha biti flsn I ali če se preseli proč od družin« in ko snhtevnl sam tvoj list tednik, h moral tisti Član la dotične družino, ki je take tkupno naročen« nt im sveto, to takoj nasnanitl upravntttru lista, ln obenem doplačati Ml
SPREJEMA,VSA
V TISKARSKO ONtT SPAMJOtA KLA
Tiska vabila sa veaalice in ahodn, visftafen, časnike, knjigo, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovašken
angleškem Jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJf JUDA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vaa pojasnila daje vodstvo tlakama. Cene zmerna, tmijafio dalo prt mU
Plšlto po lnlofusdjs na
S, N. P. J. PRINTERY
2857-59 So. I^avrndale Avenue
CHICAGO, ILL.
TAM SE DOBE NA ZELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA
raj