ИагдшпкспБо^с
Uprava Klagenfurt, Poetfach 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za đonaSalce) / Odjavo naročbe _tega lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec
Stev. 39^__Krainburg, 20. maja 1942.	Leto 2.
Jx	vtnivši se diplomati pawaiajo
Očilidci raihrinkajo Rooseiella
Volno zločlnstvo Roosevelta potrjeno - Najbolj prostašlio postopanje z v Amerikj Interniranimi Nemci
Lizbona, 19. maja. S pamikom »Drottningholm« se je vrnilo iz Amerike 605 Nemcev, med njimi diplomati in časnikarji iz USA in drugih ameriških držav. Že pred meseci je nemško časopisje na podlagi neovrgljivih dokazov odkrilo Rooeeveltovo krivdo za vojno, njegovo politiko blufa napram ameriškemu ljudstvu, njegove poskuse strahovanja napram Južni Ameriki, predvsem pa njegove dolgo pripravljene vojne načrte. Svet se je v splošnem o krivdi Roosevelta kot vojnega verižnika št. 1 že za^tno prepričal. Vse, kar je nemško časopisje doslej o izsiljevalni politiki Bele hiše poročalo, je po poročilih očividcev, sedaj iz Amerike vmivših se diplomatov in časnikarjev, popolnoma potrjeno, hkrati pa so podvzetja blufa severnoameriškega prezidenta podvržena i stvarni i uničujoči kritiki.
Dokazilnl material se nanaša na načrte Roosevelta, da ustaovi svetovno gospostvo judovstva, prikazuje kako se je preži-dent več let načrtno vmešaval v prednje-Bzljske in evropske razmere v namenu, da Izzove vojno, prikazuje delovanje poslanikov Roosevelta v Angliji, Franciji, Poljski Jn Sovjetski Uniji, skratka dejstvo da je Roosevelt glavni krivec te vojne, se z odkritji diplomatov jasno potrjuje.
Prilikom navzočnosti nemških doplomatov Iz Severne in Srednje Amerike v Lizboni je bil v prostorih časopisnega oddelka poslaništva v Lizboni sprejem, h kateremu so bili povabljeni v Lizboni nahajajoči se nemški časnikarji in časopisni atašeji ter časopisni zastopniki zavezniških držav. Dosedanji odpravnik poslov v Washingtonu, poslanik dr. Hans Thomsen je na vprašanje časopisnih zastopnikov izjavil, da je zanj izven vsakega dvoma, da Roosevelt stremi za svetovnim gospostvom.
»Rooaevelt se ne zadovolji samo z Mon-roedoktrinc in severnoameriškim vodstvom v ameriškem prostoru, temveč se je že več let načrtno vmešaval v prednjeazijske rti evropejske razmere, vodil politiko uničenja proti Nemčiji. Vsakdo, kdor dokumente o izbruhu vojne natančno študira, ve, da so poslaniki Roosevelta v Angliji, Franciji, Poljski in Sovjetski Uniji vse podvzeli, da BO vlade in ljudstva pripravili zoper sporazum z Nemčijo in kako se je Rooseveltu končno posrečilo, da je Poljsko, Francijo in Anglijo nagnal v vojno zoper Nemčijo. Roo-Beveltova politika je glavni krivec te vojne.
Na vprašanje nekega korespondenta, v koliko bodo Amerikanci mogli svojim prijateljem obljubljeno pomoč dati, je odgovoril Thomsen, da se je dosedaj pokazalo, da je bilo skoro vse bluf, kar so Amerikanci naznanjevali o vojaških dajatvah, o blagovnih in orožnih pošiljkah. Splošni položaj bo vsled grandioznih japonskih osvojitev ameriških dobavnih ozemelj za kavčuk, cin in wolfram ter obsežnih ozemelj za pridobivanje olja za USA vedno težavnejši.
Amerika mora voditi vojno na dveh frontah, ki je nikdar ni pričakovala in je tudi voditi ne more.
Dosedanji zastopnik DNE v Washingtonu Cramer je opisal po prihodu v Lizbono trpljenje ameriških Nemcev sledeče:
Od početka ameriško-japonske vojne se
je začela za Nemce v Ameriki doba velikega trpljenja.
У noči od 8. na 9. december 1941 je zvezna tajna policija v celi Severni Ameriki po-zaprla tisoče Nemcev, Italijanov, Ogrov, Romunov itd., dočim so bili Japonci takoj po napadu na Pearl Harbour zatvorjeni. V načinu zapiranja se je pokazalo najmalen-kostnejše sovraštvo, pri čemer je kot v oči padajoči zgled prednjačil New York. Po za-tvoritvi po policiji so bili privedeni v glavni stan FBI, da so jih po kratkem zaslišanju za album zločincev fotografirali. Prstni od-
tis je moral to sliko Se spopolniti. Kot pro-stažki zločinci so bili intemiranci nato odvedeni v zapornih vozovih na izseljeniški otok Ellis Island v Ne v Yorku, kjer jih je sprejelo vojaštvo z nasajenimi bajoneti.
Stanovanjski prostori, nepregledne dvorane, v katerih je bilo preko 300 ljudi v najnavadnejših razmerah natlačenih, se najboljše s tem karakterizira, da se je prejšnji USA poslanik v Rimu Philipps z rokami tolkel po glavi, ko je nekoč obiskal Ellis Island, da bi se prepričal, kakšno je postopanje v ameriški demokraciji.
Da sliko nečloveškega ravnanja samo v grobo nakažemo, ki bi ce s tisoč malimi poročili lahko izpopolnila, bodi povedano, da Nemcem niso prizanesli, da jih ne bi črnci stražili. V drugih intemacijskih taboriščih so Nemce celo s črnci skupaj zaprli. Posebno tipičen slučaj je bil v New Orleansu, kjer so nemško ženo brezobzirno zaprli v zapor, kjer so bile pocestne vlačuge in morilke otrok. Sploh si lahko Roosevelt častita, da je kot prvi žene in otroke interniral.
Težak poraz britanskega zračnega orožja
^oifi veliki nspelti naših podmornic
Zmagoslavna bitka oklopnlakov v prostoru pri Charkowu
Vrhovđo poveljstvo oborožene sile je dne 18. maja objavilo:
Na polotoku Kertschu gredo ostanki poraženega sovražnika kljub obupni proti-obrambi svojemu uničenju nasproti.
V	prostoru okoli Charkowa so do-vedli naši protinapadi do bitke oklopnja-kov, v kateri je bilo 56 sovražnih oklop-njakov odstreljenih, nadaljnjih 54 sovjetskih oklopnjakov je bilo po zračnih napadih onesposobljenih za boj.
V	odseku Ilmenskega jezera so skupine bojnih letal izvedle uničujoče udarce proti stanoval iščem sovražnikovih čet in kolonam novih pošiljk. V Lapplandu smo v napadu zopet pridobili na terenu. V zaledju so ogrske čete v večdnevnih bojih razbile neko iz boljševiških tolp obstoječo sovražno skupino sil Na morju pri Murmansku je zračno orožje doseglo bombne polne zadetke na pet velikih prevoznih ladjah.
Nad M a 11 o je bilo zbitih na tla pet britanskih letal.
Kakor je bilo javljeno v posebnem poročilu so nemške podmornice na vzhodni severno ameriški obali, v Karibskem morju in na izlivu Mississippija potopile 17 sovražnih trgovskih ladij s skupno 105.000 brt. bve nadaljnji ladji sta bili težko poškodovani po torpednih zadetkih.
Na angleški južni obali so lahka bojna letala z dobrim uspehom bombardirala pristaniška ozemlja Folkustone in Hastlings.
Pred inozemsko obalo so iskalci min in
240 sovjetskih oklopnjakoi nničenih
Vrhovno poveljstvo oborožene sile je. dne 17. maja objavilo:
Severovzhodno od mesta Kertscha smo stisnili na najožji prostor ostanke poraženega sovražnika na vzhodnem koncu polotoka. Sovjetske sile, ki so bežale preko morske ožine pri Kertschu so po zračnih napadih utrpele visoke izgube. Na Taman-skaji so nastali veliki požari in močne eksplozije. Nemški lovci so pri tem v zračnih bojih brez lastnih izgub setr61ili 28 sovražnih letal. V prostoru pri Charkowu so izpodleteli ponovni lovjetski napadi ob visokih krraTfli	izgubah. Stavilo v teh l*#jfh deslej uničenih »klopnjukev se je povišalo na 240. Na ostalih odsekih jrahodne fronte je topniško in izvidniško
delovanje. V prostoru okrog Moskve ter vzhodno od Illmenskega jezera, je zračno orožje trajno razdejalo va'-ie sovražnikove železniške zveze.
Pri bojih na vzhodu je neki vod 2 stot-nije 132. pionirskega bataljona pri enem samem napadu pobral 1800 oklopnih min.
V Lapplandu in na murmanski frpn-ti so uspešno potekala lastna napadalna podvzetja.
Na otoku Malti so bila letališča bombardirana podnevi in ponoči.
Pri nekem poletu podnevi proti južni angleški obali 80, lahka bojna letala v luki Plymouth z bombnimi polnimi zadetki potopila neke večjo vojno vozilo in poleg tega poškodovala nek topniški čoln in neko tovorno ladja
predstražni čolni v boju z britanskimi br-zimi čolni s topniškim ognjem potopili nek sovražni čoln. Na obrežju Rokavskega preliva so nemški lovci brez lastnih izgub sestrelili 15 britanskih letal. V severnem delu Severnega morja so močne britanske zračne bojne sile brez uspeha napadle kri-žarko »Prinz Eugen«, bile so odbite s težkimi izgubami. Križarka in njena spremna vozila so sestrelila sedem, lovci in proti-letalko topništvo 23 izmed napadajočih bombnikov, tako da je sovražnik pri tem pokušenem napadu izgubil nad polovico svoje skupine. Trije britanski bombniki so bili sestreljeni nad nemškim zalivom, pet jih je bilo sestreljenih na? zapadnim delom Vzhodnega morja. S tem je britansko zračno orožje tekom včerajšnjega dne in v minuli noči pri svojih poskušcnih napadih na nemške morske bojne sile in na zasedena ozemlja ter pri poletih proti nemškemu obrežju izgubilo skupaj 52 letal. Pri teh bojih smo izgubili le tri lastna letala, njih posadke smo pa rešili.
Pri uspehih nemških podmornic pred Ameriko se je posebno odlikoval čoln kor-vetnega kapitana Schachta.
Oberwachtmeiste* einer Sturmgeachiitz-abteilung M ii 11 e r je 17. maja sestrelil 11 sovražnih oklopnjakov.
900 mrtvih po povračevaliilh napadih
Churchill žrtvuje civilno prebivaltvo za sovjete
Stockholm, 19. maja. Odgovor na angleške teroristične napade proti nemškim kulturnim centrom je prizadejal tudi angleškemu prebivalstvu težke rane, za katere je odgovorno edino le Churchillovo vojno vodstvo. V Londonu oficielno objavljajo, da je bilo v aprilu po zračnih napadih ubitih 938 oseb in 998 težko poškodovanih. Pritožbe zaradi teh žrtev so tem nepoštenejše, čim so predhodno javno izjavili, da se mora računati tudi z izgubo lastnega prebivalstva, da so zamogli nadaljevati te za pomir-jenje sovjetov izvršene napade.
Gauleiter Roever umrl
Bremen, 13. maja. Gauleiter Weser-Emsa in Reichsstatthalter za Oldenburg in Bremen Karl Roever je v petek popoldne na posledicah vnetja pluč v starosti 54 let umrl.
FUhrer je za umrlim Gauleiterjem odredil pogreb na državne gtročke.
Meje vojne
Spisal Oberst baron Max Pitreich
V trenutkih vojaških odločitev vladajoi zgolj zakoni teže in žive sile. Te je treba pravilno oceniti. V to svrho je pa tudi potrebno, da se spravi vojni položaj na ona precizno formulo, ki edino daje količkaj sigurno podlago za nadaljnje sklepe. Ce taka delajo danes Amerikanci in Britanci, uva-žuje položaj na Pacifiku in nanj meječih po# krajinah, pač ne bodo dvomili o tem, da ja vzhodna Azija za nje za vedno izgubljena. Le priznati tega ne morejo. Iz tega porajajoča se dilema dalje obeležje ondotnim vojnim naporom, kaže pa tudi meje, v katerih se trenutno vršijo.
Amerikanski general Mac Arthur, ki sq mu poverili vrhovno poveljstvo v Avstraliji, je šele pred kratkim objavil sodobnikom, da se je položaj v vzhodni Aziji že ustalil, da je japonsko prodiranje končnoveljavna ustavljeno in da je v neposredni bližini možnost, Japonce popolnoma pobiti na tla. Ne bi bilo nezanimivo zvedeti, kako se naj to sploh zgodi. USA niso skrivale strategije, ki so jo nameravale podvzeti proti Japonski. Njihova politika oporišč v Pacifiškem, oceanu, ki je spravila Havaj v zvezo s Filipini in poskušala narediti most med konti-neti, je pokazala, kako zelo je bilo vojaškim krogom Zedinjenih držav na tem, da bi po najkrajši zvezi, težišču vojne, napravili sunek proti Tennovi sili. Isto smer so pokazali tudi pred kratkim podvzeti sunki nosilcev letal, ki so pluli pod spremstvom.
Taka podvzetja bi naj pač rabila le propagandi, da bi pa mogla učinkovati propa-gandistično, so hoteli slepiti sunek v sovražnikovo osrčje. Nasprotniki pa se ne dajo prevarati. Prav dobro vedo, da se mornarica USA v strnjeni obliki ne more približati njihovim otokom.
Kajti kakor je -bilo še le pred kratkim obrazloženo od strokovnjaške strani, morejo bojna brodovja, ki bi naj se eventuelno borila, računati le z akcijskim radijem okrog 500 morskih milj, in Amerikanci v smeri proti Japonski nimajo nobenih vmesnih oporišč več. Vrhtega je severna Amerika tudi prisiljena razcepiti svoje pomorske bojne sile, pri čimer so odločilnega pomena operacije nemških podmornic na ameriški vzhodni obali. Pa no le število ladij, ampak tudi njih konstrukcija je odločilna za bojno stanje. In ravno v tem so se pokazali Japonci mojstie, ko so bili dolgo časa vezani po vsiljenih jim mornariških konvencijah. Končno je tudi pomembna kot važen faktor bojna vrednost posadk. Toda pri Pearl Harbouru bojne sile Zedinjenih držav niso bile kos tršim in boljše izvežbanira Japoncem. O taki drznosti, kakršen je direkten sunek proti japonskim otokom, si niti genera' Mac Arthur ni upal razmišljati. Omenil je zgolj načrt sunka od Avstralije sem, da se pridobijo zopet Filipini, torej počez čez indijsko otočje, ki je sedaj že docela zasedeno po Japoncih. Kako nevarno je za mornarice in prevoze priti do pokrajin ali mimo pokrajin, na kateri se nahajajo že vsa letalska oporišča v rokah sovražnika, je pokazal norveški primer in kaže sedaj zopet Srednje morje, kjer r.e Britancem, dasi-ravno imajo Malto v posesti, vedno bolj odrezuje prečna zveza med Gibraltarjem in Tobrukom ter Aleksandrijo.
Na črti Hongkong-Luzon so imeli sovražniki sil trojnega pakta bazo, ki bi jim bila omogočala operacije v vzhodni Aziji. To so že davno zgubili. Po vodi je šlo tudi upanje, da se bodo mogli ustaviti v Birmi in na Javi. Sedaj imajo baze za operacije le še v Indiji, v Avstraliji in Novi Zelandiji. Tukaj je pa popolno izključena kakšna enotnost. Kajti ta ozemlja so za naše nasprotnike vsako zase skoro vitalnega pomena, in najsi bi bila še tako močna želja, da bi jih združili v skupno akcijo za enotno obrambo, vendar stavi vsako zase trdo in neizprosno svo-j* lastne lahtev*. To je prišlo tudi do izraza v porazdelitvi poveljstev: Wavell v Indiji, Mac Arthur v Avstraliji in amerikanski podadn\iral v Novi Zelandiji. >3ila
je vedno naša želja, da ostanemo z Avstralijo skupaj, vendar to iz strateških razlogov ni mogoče«, tako je pred kratkim omenil novozelandski minister Frazer.
Pa tudi pri presoji nevarnosti, ki preti posameznim delom, se vidijo povsod zaskrbljeni duhovi. Avstralski general Brett je бе pred kratkim poudaril, da se more začasno misliti le ,na obrambo in da je za njo potrebno bistveno ojačeno zračno orožje. Pred kratkim v Aleksandrijo premeščeni avstralski minister Casey je z največjim poudarkom svaril pred tem, da bi se podcenjevalo Japonce, in general Wavell, je celo v okviru govora, ki bi naj opogumil Indijo, govoril o tem, da bodo Japonci že v najkrajšem času pioskušali, izkrcati se v Indiji. Gotovo so se ga zelo trajno-dojmili pomorski in zračni boji pred Ceylonom in tudi stalni umiki Britancev in čungkinških čet v Birmi so nemara učinkovali nanj kot memento.
Na naši celini priganja Stalin vedno ostreje k ameriški in britanski pomoči ter zahteva slovito »drugo fronto«. Toda Amerika je morala začasno poslati svoje čete celo v Indijo. Pomorska vojna izpodjeda neprestano tonažo naših sovražnikov, ki so sedaj tudi že odrezani d vsega vzhodno azijskega petroleja. Roosevelt in Churchill sta menda že spoznala, da ni tako lahko uveljaviti vrhovnega načela vse strategije, da se čimnajbolj združijo sile v eni smeri ali proti istemu cilju, pri čimer sta oba mislila v prvi vrsti na Evropo. Na enak način učinkuje vojna v Evropi na dogodke v vzhodni Aziji, kjer so sedaj zavezancem postavljene že zelo ozke meje njihove svobode gibanja,
USA " križarka т Severnem inor|u potopljena
145 sovjetskih oklopnlakov pri Gharkowu odstrel]enili -65 sovjetskih letal razdejanih
Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 15. maja objavilo;
Na Krimu stojijo nemško-romunske zasledovalne kolone, ko so zlomile sovražni odpor na hribih pred Kertschem, neposredno pred tem mestom.
Boji v odseku Charkowa se nadaljujejo. V teku teh bojev je bilo doslej sestreljenih 145 sovražnih oklopnjakov. Močne skupine bojnih letal in strmoglavcev so razbile sovjetska zbirališča oklopnjakov, topniške postojanke in kolone novih pošiljk.
Na fronti *ob Wolchowu so skupine vojske in Waff en v večdnevnih bojih obkolile in uničile neko sovražno skupino. Pri tem so izgubili sovjeti 1000 ujetnikov, več kot 3500 mrtvih, šest oklopnjakov, 119 metalcev granat, 202 strojnic in številen drug vojni material.
Nemške in romunske čete kakor tudi skupine policije so v pretečenih dneh na ozemlju v zaledju fronte napadle in uničile več močno oboroženih boljSeviških tolp.
Neka na obali Ledenega morja izkrcana . sovjetska mornariška# brigada je bila po večdnevnih trdih bojih kljub močnim snežnim viharjem razbita in prisiljena umakniti se preko morja. Naspotnik je zapustil nad 2000 mirtvih in veliko število lahkega in težkega orožja.
Zavzeli smo meslo in pristanišče Kerlsch
Brezuspešni sovražnikovi napadi visoko na severu In pri Ctiarkowu - Visoke
sovjetske Izgube
Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 16. maja objavilo:
Ko je bil premagan žilavi odpor sovražnika, so nemške čete včeraj vdrle v K e r t s C h. Mesto in pristanišče sta v naših rokah. V prostoru pri Charkowu je sovražnik ponovil voje napade, ki smo jih v trdem boju odbili. Lastni protinapadi so bili uspešni. Sovražnik je doslej izgubil 180 oklopnjakov, V Lapplandu so nemške in finske čete v težavnih gozdnih bojih zavrnile sovražnika in uničile neko skupino sil, ki so jim bile zveze odrezane. Na mur-manski fronti so se nemške čete v času od 26. aprila do 17. maja ubranile številnih napadov močnejših sovražnikovih sil in preprečile poskuse oprijema. Pri tem je sovražnik poleg številnih ujetnikov Izgubil nad 8000 mrtvih in številen vojni material. Pod doj-mom teh težkih izgub je opustil nadaljevanje svojih napadov in se je vrnil na svoje položaje, iz katerih je izšel. V Kola-zalivu je zračno orožje uničilo neko sovražno prevozno ladjo z 8000 brt. Neka nadaljnja trgovska ladja je bila poškodovana po bombnem zadetku.
V Sredozeinskem morju so nemške podmornice potopile iz neke skupine lovcev za podmornice neko britansko straž-no ladjo in neko spremno vozilo. Bombardiranje letališč na Malti je bilo nadaljevano.
Pred nizozemsko obalo so predstražni čolni pri britanskem napadu na nek nemški konvoj sestrelili pet izmed osmih napada-joČih bombnikov. Poleg tega so bili sestreljeni v Rokavskem prelivu na nizozemski obali nek britanski bombnik in neko lovsko
letalo po iskalcih min, dva bombnika pa po mornariškem topništvu. Pri teh bojih je bil en lastni iskalec min težko poškodovan.
Nad nemškim zalivom in na danski za-padni obali so bile v pretekli noči ugotovljene slabejše sile britanskega zračnega orožja. Nočni lovci in protiletalsko topništvo sta zbila na tla tri, iskalci min pa dva britanska bombnika.
Hauptmann Lent si je v noči na 16. maja priboril svojo 30. zmago pri nočnem lovu,
Angieško-bolševiške laži
Zveneča zaušnica za lažno propagando Berlin, 19, maja. Tudi pri zadnjem udarcu, katerega je nemška vojska na polotoku Kertschu boljševikom prizadejala, so v Moskvi, podpirani iz Londona in New Yor-ka, uporabili staroznani sistem laži, da svetu čim dalje mečejo pesek v oči. Najsi je' sovjetsko vojno poročilo, ali loadonska po-ročevalna služba^ali ar ^riški radio, vsi so laž za lažjo razširili In se pri tem blami-rali, da so končno le s kako jalovo izjavo morali priznati, da so se boljševiki >v oči-gled sovražnikove premoči morali umakniti V nove položaje«.
Na vzhodni fronti smo včeraj uničili 65 sovražnih letal.
Na Malti smo z bombami težkega kalibra uspešno napadli letališka oporišča in druge vojaške cilje. Nemški in italijanski lovci so sestrelili nad otokom osem britanskih lovskih letal.
V boju proti nekemu oddelku amerikan-skega brodovja je nemško zračno orožje včeraj med Severnim rtičem in Spitzbergen potopilo neko križarko razreda »Pensacola« z 9100 tonami in nek rušilec. Nadalje sta bila uničena nek lomilec leda s 3000 brt in neka trgovska ladja z 2000 brt. Neka tovorna ladja z 10.000 brt je bila težko zadeta, da je gorela od ladijskega nosu do zadnjeva konca ladje.
Razven tega so v včerajšnjih večernih urah uničila nizko leteča lahka nemška bojna letala ne glede na balonske zapore in močan protiletalski ogenj v nekem pristanišču angleške južne obali štiri trgovke ladje s skupaj 7500 brt.
244. topovski jurišni oddelek je pri bojih na vzhodu dne 14. maja uničil 36 oklopnjakov. Od teh oklopnjakov je Oberfeldwebel Banse sam odstrelil 13.
Pri včerajšnjih zračnih bojih na vzhodni fronti sta si priborila Leutnant Graf svojo 98. do 104., Leutnant Dickfeld svojo 82. do 90. zračno zmago.
*
K uspehom nemškega zračnega orožja v Severnem Ledenem morju poroča vrhovno poveljstvo oborožene sile sledeče podrobnosti:
Napadov, ki so se izvršili v več valih, so se udeležila nemška bojna letala tipa Ju 88 in He 111. Letala Ju 88 so našla v večernih urah severnoameriški oddelek brodovja, dasi vreme ni bilo ugodno in je zlasti s snežno ploho in z oblaki kratilo razgled, in so brez odloga napadle ta oddelek brodovja, ki se je branil s silnim protiletalskim topniškim ognjem. Pri. tem je bila križarka USA razreda Pensacola takoj po prvih vrženih bombah zadeta tik za dimnikom.
Pri odletu so posadke Ju 88 opazovale, kako so bile pod veliko silo detonacije bomb zagnane v zrak krovne zgradbe Eno uro po tem prvem napadu so letala He 111 že našla križarko, ko je gorela. Ponoven takojšnji napad je uničil že težko poškodovano vojno ladjo. Po zopetnih zadetkih se je potopila goreča križarka USA, okrog katere 80 se med tem zbrali nišilci, da ji nudijo prvo pomoč. Preživeče severnoameriške kri-žarke je medtem v vsej naglici prevzel nek rušilec. Nek rušilec je bil tudi dobil uničujoče bombne zadetke od Ju 88, vtem ko je bil nek drugi zadet v polno na zadnjem delu ladje. Ostali rušilci so po potopitvi križar-ke zbežali od mesta potopitve z visoko hitrostjo v smeri proti zapadu.
]¥emška premoč dokazana
Inozemstvo pod vtisom zmage v bltld pri Kertschu
Svariio pred nevarnostmi, kadar se najdejo baloni
Berlin, 19. maja. Nasprotnik uporablja v zivdnjem času v razne namene kakor n. pr, da odvrže letake, prosto leteče okroglaste balone dveh do treh metrov. Ti so napolnjeni z vodikom in zgore s sikajočim plame-noni mnogih metrov.
Prebivalci se svarijo pred tem, da bi se dotikali spuščenih balonov, ker je s tem združena nevarnost, da zgore. Kdor zagleda ali najde tak balon je dolžan, takoj obvestiti najbližji policijski urad, ki bo ukrenil, kar je potrebno.
Ako so taki baloni opremljeni z vrvjo ali žico za držanje, jih je z njo privezati na kakšno drevo, plot, vozilo aJi kaj sličnega. Pri tem pa se balon ne sme potegniti popolnoma navzdol, niti se ga ne sme dotikati. Do dospetka policije je preprečiti vsako približevanje k balonu.
Berlin, 19. maja. Presenetljiva zmaga nemških in romunskih čet v prodorni bitki pri Kertschu v inozemstvu nenehoma odmeva. Časopis poroča v senzacionalni obliki in v obsežnih komentarjih o velikem uspehu in prinaša cele stolpce posameznosti o zmagoslavnih bojih, deloma še posebej z mnogimi slikami to podčrtava.
Italija: Nemška zmaga popolnoma preplavlja italijansko časopisje. Poleg nemškega posebnega poročila in poročil v slikami v večih stolpcih o posameznih prvih petih dneh boja se razpisujejo časopisi o neizmernem vtisu na svetovno javnost in v sovražnem taboru vladajoče Iznenadenje. »Nemški napad se maščuje nad lažmi Moskve in Londona, glasi naslov časopisa »Po-polo di Roma«, ki v svojem komentarju ugotavlja, da se ti strategi upravičeno boje. Čeprav z bitko pri Kertschu nemška ofenziva še ni pričela, je vendarle sovražniku pokazala probojno moč osiščnih armad.
Japonska: Uspešni prodor nemških in romunskih čet na polotoku Kertschu izveden v petih dneh, tako ugotavlja »Tokio Niči-Niči« v svojem komentarju nemškega vojnega poročila, je amo dokaz, kako dobro so se v Nemčiji pripravili. Z vso mirnostjo sme nemški narod pričakovati nadaljnji razvoj vojnih dogodkov aa vzhodnem bojišču. Tudi na Japonskem bodo nadaljnje prodiranje nemških gaviKnikoy p*
prtih oči zasledovali. Časopis podaja z vsem ostalim japonskim jutranjim časopisjem nemško vojno poročilo na prvi strani v veliki obliki in podčrtava velike uspehe te prve velike uničevalne b'tke v novem letu na vzhodni fronti še z nadaljnjimi poročili.
Romunija : Zmaga zavezniških čet na polotoku Kertschu polni romunsko časopisje, ki jo tudi obširno komentira. »Ta bitka«, piše »Universal«, »ponovno dokazuje nad-moč napadalnih metod, vojnega materiala in borbene morale nemških in romunskih čet.
>Universul« podčrtava uspehe zavezniških čet z opisovanjem sovražnikovega obrambnega sistema, o katerem so sovjeti bili prepričani, da vzdrži najhujši napad. »Timbul« poudarja, da so bili sovjeti začetkom napada na Kertsch v premoči, vsled nemških napadalnih metod so pa bitko že v prvih urp.h izgubili. Premoč nemške zračne sile in presenetljivi napad so bili odločilne važnosti.
Portugal: Posebno poročilo o prodorni bitki na polotoku Kertschu se je v Lizboni bliskovito zvedelo in se je povsod živo komentiralo. Splošno se kaže na zadnji Churchillov govor, v katerem je izjavil, da ni znakov kakih večjih operacij. Ko je že v teku, kar na posebno prijetno za informa-cdjake yjtre angleškega zunanjega piijxifltra,
ГТ С А10
Fiihrer je podelil Oberleutna-ntu Maxu Helmutu Ostermannu, Staffelkapitftnu v nekem oddelku lovskega brodovja, kot 10. častniku nemške oborožene sile, hrastov list z meči k viteškemu križcu železnega križa.
Fiihrer je podelil Leutnantu Hermannu G . a f u, Stasfelkapitanu v nekem oddelku lovskega brodovja kot 93. vojaku nemške oborožene sile, hrastov list k viteškemu križcu železnega križa.
V	okviru slovesnih radiooddaj velikonem-škega radija o priliki materinskega dne sta govorila v nedeljo Reichsminister des Inne-ren dr. F r i C k ia Reichsfrauenflihrerin gospa Scholtz-Kling.
Reichsminister za zasedena vzhodna ozemlja Reichsleiter Alfred Rosenberg se nahaja na svojem prvem službenem pregledu v Reichskommissariatu Ostland.
V	nedeljo je ceia Finska bila v znamenju počastitve junakov. Po božjih službah so bili položeni venci na nemških in finskih junaških spomenikih.
Cesarski glavni stan je v soboto objavil skupni uspeh trgovske vojne japonskega podmomiškega orožja od pričetka vojne v, vzhodni Aziji do vključno 10. maja. Skupno je bilo potopljenih 35 ladij s prostornino s 444.000 brt.
Kakor javlja japonski glavni stan, so japonske bojne skupine na burmeško indijski meji težko porazile okrog 20.000 britanskih vojakov pri K a I e v 1.12.000 britanskih vojakov je padlo in 2000 avtomobilov, 113 tankov, nad 400 topov in 700 pušk so Japonci uplenili.
Na Ekvadoni je bil hud potres, O obsegju katastrofe manjkajo še točnejši podatki. Pa prvih radijskih poročilih iz Quita sta sledila drug drugemu dva zemeljska sunka, ki sta trajala 2 minuti. Velik del pred kratkim po severno ameriških četah zasedenega pristaniškega mesta Guajaquil je bil razdejan, več sto oseb je bilo ubitih ali ranjenih.
Preskrbovalne težkoče povzročajo v Veliki Britaniji vedno večje utesnitve. Tako so morali aedaj, kakor poroča »Daily
Sketch«, ustaviti delo v mnogih tovarnah suknja. Od 30.000 tovarn in delavnic, v katerih so izdelovali sukno, bo v bodoče ostalo v obratu le še 1500.
Mali slovar NSDAP
= Schutzstaffel der NSDAP.
ReichsfUhrer : Heinrich Himraler.
Schutzstaffel (varnostni odredi) so samostojna formacija v Nationalsozialistischa Deutsche Arbeiterpartei (narodno socialistične nemške delavske stranke); vodi jih ReichsfUhrer Himmler. Prvotna in glavna naloga je, skrbeti za varnost Fiihrerja Adolfa Hitlerja. Po Fiihrerjevi odredbi SQ ' bile naloge razširjene v tem pravcu, da morajo varovati Reich v notranjosti. V svrho izpolnitve teh nalog so ustvarili istovrstno, strnjeno in po svetovnem nadzoru enako bojno četo, katere borci sc izbrani iz najboljših arijskih ljudi. — Spoznanje vrednosti kr/i in zemlje je mero-dajno glede izbire za Schutzstaffel, Vsak pripadnik mora biti globoko prevzet od pomena in bistva narodno socialističnega svetovnega nazora. Vzgajajo ga vzorno glede svetovnega nazora in telesno, tako da ga lahko posamič in v zboru uspešno uvrstijo v odločen boj za narodno socialistični po-kret. Le po krvi najboljši Nemci so sposobni za to uporabo v boju. Zato je potrebno, da se v vrstah Schuzstaffeln vrši stalna izbira, najprej na debelo potem pa zmeraj finejše. — Zvestoba, čast, pokornost in hrabrost, so odločilne za ravnanje moža Njegovo orožje nosi po Fiihrerju podeljeni napis: »Moja čast je zvestoba!« Hrabrost velja za moža odreda kot najvišja moška čednost v boju za njegov svetovni nazor. Odkrito in brez prizanašanja se bojuje z nevarnimi sovražniki države: židi, prostozidarji, politizujočo duhovščino in boljševizmom. Kdor se, kakor mož bori za najvišje ideale, mora biti zmožen Izvršiti izredne storitve na duhu in telesu. Ni torej nobenega Športa, ki bi ga Schutzstaffel ne gojil. Kjer koli Staffelmann nastopa, si je vedno v svesti, da mora pokazati do zadnjega svoje najboljše za čast svojega Schutzstaffela.	—ing.
Verlag und Dnjck: NS.-Gauverlagr und Druckerel KSrnten GmbH , Klagenfurt - Verlagsleiter: Dr. Bmil Heitjan. — HauptschrifUeiter: Frlediich Horatmann« ____ aurartt W Ajwelgenllstf ИђиЈ
IzgradUev socialnega zavarovanfa v zasedenih ozemljih
Preteklo je ravno leto dni, odkar je po razpadu jugoslovanske države po nalogu načelnika civilne uprave ustanovljena socialno zavarovalna blagajna za zasedena ozemlja Karaten in Krain v Krainburgu gačela poslovati.
Vodeča misel vseh odredb, ki so in bodo Se izšle od početka nemškega zavarovanja po načelniku civilne uprave, je in ostane, da se zavarovancem in njhovim svojcem, kot tudi rentnikom in njihovim preostalim zagotovi kar najvišje zahtevke tako v pogledu obsega kot tudi izmere.
Da se pri tem najsolidnejšega, na največjo smotrenost in najmanjše upravne stroške usmerjenega načela ne sme zapustiti, je samopoeebi umevno.
Ostalo je slej ko prej pri zavarovalnem prispevku, ki je izračunan in se plačuje po določenem odstotku brutto-zaslužka zavarovanca. Ta skupni zavarovalni prispevek se v notranjem preračunu socialno zavarovalne blagajne po gotovem ključu porazdeli na bolniško, nezgodno, invalidsko in starostno zavarovanje delavcev, odnosno pokojninsko (rentno) zavarovanje nastav-Ijencev. Zajedno se izloči iz socialno zavarovalnega prispevka tudi pripevek za naloge delavske zaposlitve in delavske brezposelnosti ter se 3 pristojnim uradom obračuna.
Splošni ugodni gospodarski razvoj v zasedenih ozemljih kot tudi z načrtnim u-pravnim delom dosežene zdrave razmere v poslovanju socialnega zavarovanja sedaj omogočajo, posebno na polju bolniškega zavarovanja, zelo občutno zboljšanje v dajatvah. Tudi pritegnitev tisočev članov prostovoljnega gasilstva k nezgodnemu zavarovanju in določitev ugodnejših določil za odmero nezgodnih rent za ta krog oseb je važen. Pomembno je slednjič zvišanje temeljnega zneska in zboljšano stopnjevanje zneskov v pokojninskem (rentnem) zavarovanju za nastavljence.
I.
1. Razširitev dajatev po obsega in izmeri v bolniškem zavarovanju
Po dvanajstem razglasu vodje socialno zavarovalne blagajne z dne 15. aprila 1942 se v socialnem zavarovanju razdele načeloma dajatve v dolžnostne dajatve in večje dajatve. Zahtevek do dolžnostne dajatve nastane s članstvom. Zahtevek na večje dajatve imajo člani, ki so v poslednjih dvanajstih mesecih pred nastopom zavarovalnega primera bili najmanj šest mesecev pri kakem javnopravnem nosilcu zavarovanja v zasedenih ozemljih ali v območju Deut-sches Reich zavarovani zoper bolezen.
2. Razširitev kroga družinskih svojcev.
K dosedanjemu krogu svojcev, za katere je imel zavarovanec zahtevek do družinske bolniške pomoči (žena, mož, do oskrbe upravičeni otroci do izpolnejnega 18. leta, če za izobrazitev in pripravo za njih poklic obiskujejo šolo do izpolnjenega 24. leta, če 80 stalno pridobitno nezmožni, neomejeno glede na starost) pridejo sedaj še starši zavarovanca, nadalje hči ali sestra, ki najmanj osem mesecev nepretrgoma živi
v gospodinjski skupnosti z zavarovancem in najmanj to dobo vodi gospodinjstvo, in sicer pri moških zavarovancih, če ni v skupnem gospodinjstvu živeče delazmožne žene, pri ženskih zavarovancih pa, dokler one opravljajo mezdno delo.
3. Dajatve zavarovancem
Bolniška oskrba se daje dokler obstoja članstvo časovno neomejeno. Če prestane članstvo tekom dobivanja bolniške oskrbe, ugasne zahtevek do nje najpozneje po 26. tednih po prenehanju članstva (do-sedaj v 13 tednih).
Preskrba zavarovancem s potrebnimi zdravili in zdravstvenimi ali siceršnimi pri-
a
pristojbine za bolniški list kakor za nared-beni list
Z otroci obdarjeni zavarovanci so oni zavarovanci, ki imajo ali so imeli najmanj Štiri, vdove najmanj tri lastne zakonske ali pozakonjene otroke.
Ce z boleznijo združena delanezmožnost traja dalje kot 10 dni, se za zdravila, ki 80 po preteku tega časa tekom delanespo-sobnosti še potrebna, ne plača pristojbine za naredbeni list.
Bolniščina se odslej daje kot večja dajatev do skupno 52 tednov. Pod gotovimi okolnostmi in sicer, če je po mnenju zaupnega zdravnika pričakovati, da zavar. ■ vanec tekom 13 tednov postane zopet sposoben za delo, se zamore dajati bolniščino tudi preko dobe 13 odn. 52 tednov do vzpostavitve delasposobnosti, tako da praktično kak izpad ne pride v poštev.
Novi so tudi kot večje dajatve predvideni
№


4 ? <
'.....<
• "t


Skrbna nega konja kot tovariša
(PK-Aufnahme: Kriegsberichter Koli, HH., M.)
pottiočki (pomočna sredstva) se vrši sedaj popolnoma brezplačno, če tudi gre za tako zvana večja zdravila. Odpadla je tudi omejitev z ozirom na višino stroškov.
Kot večja dajatev k stroškom neobhodno potrebnega nadomestka zoba se daje 80% prispevek — zavarovanec trpi torej samo 20% stroškov (doeedaj 50%). Naprava nadomestnega zoba — umetnega zobovja, zobnih vencev, zatičnih zob — je večja dajatev.
Stroške popravila za nadomestek zoba trpi sedaj blagajna docela. K stroškom za zobne vence in zatične zobe prispeva sedaj tudi blagajna pod gotovimi pogoji (doeedaj ni bilo predvideno).
Glede pristojbine za bolniški list in pristojbine, ki se plača pri odjemu zdravil in zdravilnih pripomočkov (pristojbina za naredbeni list) so vpeljane oprostilne določbe, tako da te pristojbine gotove osebe ne plačajo, in sicer zavarovani brezposelni, dalja osebe, ki bolujejo za nalezljivo spolno boleznijo ali nalezljivo boleznijo, ki jo je prijaviti, kot tudi rentniki; dalje so prosti pod gotovimi pogoji nemški in Nemcem prijazni z otroci obdarovani zavarovanci ravno tako
pribitki k bolniščini za zavarovance z družino. Ti pribitki znašajo za vsakega svojca od 43. dne delahesposobnoeti 10% bolniščine.
Skupni znesek pribitkov ne sme presegati 25% odmerilne podlage, torej polovice bolniščine.
Ce je sprejet zavarovanec v oskrbo v zavodu, ki je dotlej svojce popolnoma ali pretežno vzdrževal, mu pripada prispevek za domačo oskrbo v višini polovične bolniščine od 4. dne delanesposobnosti kot dolžnostna dajatev. Kot večja dajatev se plačuje prispevek za domačo oskrbo v višini 60 % bolniščine. Zavarovancem z več kot enim svojcem pripada k prispevku za domačo oskrbo pribitek v višini 5% odmerilne podlage za drugega in vsakega nadaljnjega svojca.
Tudi v porodni pomoči stopijo nove določbe v veljavo. Tu so vprav pomembna zboljšanja predvidena. Kot porodna pomoč se daje enkratni znesek 20 RM za vsakega otroka in tedenski prispevek v višini 1% bolniščine za 6 tednov pred predvidenim porodom in v višini bolniščine za 6 akle-
njenih tednov po dejanskem porodu, če se porodnica v tem času poklicnega dela vzdrži. Ce porodnica po porodu dela proti plačilu ,dobi vseeno porodnino, toda samo y višini polovične bolniščine.
Ženska zavarovanka s tedensko mezdo 28 RM bo prejemala sedaj 210 RM porodne podpore mesto doslej 168 RM in 126 RM podpore doječim materam (dojnine), mesto doslej 42 RM. Poleg tega dobi mesto doslej 10 RM sedaj 20 RM kot enkratni prispeyek k porodnim stroškom. Potrebna zdravniška ali babiška pomoč se bo dajala umevno še nadalje brezplačno.
Dalje se bo plačalo tudi d o j n i n o. Ta znaša polovično bolniščino, toda največ 1.50 RM dnevno tekom 12 tednov po porodu, če sama doji. Doslej je znašal prispevek k porodnim stroškom 10 RM, porodna podpora pa višino bolniščine in dojnina enotno 50 Rpf. dnevno.
Pri mrtvaščini se bo plačalo kot večja dajatev šestdesetkratna bolniščina, Dolžnostna dajatev znaša 40-kratno bolniščino.
Mrtvaščina zamore torej v najboljšem slučaju znašati 300 RM mesto dosedanjih 200 RM.
4. Dajatve za družinske svojce
Kot zboljšanje nastopi tukaj brezplačna podelitev zobozdravniške in zobotehnične pomoči (doslej 50% stroškov po blagajniški tarifi) kot tudi zvišanje prevzema stroškov pri potrebnih zdravilih in zdravstvenih pripomočkih (pomočnih sredstvih) do 80% (doslej 70%).
Kot večje dajatve k stroškom nepogrešljivega nadomestka zoba se bo plačalo 50% (doslej 25% blag. tarife). Ravno tako plača blagajna kot večjo dajatev k stroškom za zobne vence in zatične zobe, če so podani določeni pogoji 80% onih postavk, ki se dajo zavarovancem.
Posebno važno zboljšanje dajatev pa nastopi za zavarovance pri oskrbi v zavodu. Blagajna je pripravljena prispevati k stroškom oskrbe v zavodu v splošnem pristoj-binskem razredu kake bolnišnice, zdravilišča ali oskrbovališča za enega svojca 80% do najdalje 26 tednov (doeedaj 50% za naj-dalje 15 tednov).
Tudi podpore družini ob porodu so obširno izboljšane. Tu se bo dalo: enkratni prispevek 10 RM za vsakega otroka; po-rodnina v višini polovične bolniščine, največ 1 RM dnevno skozi 4 tedne pred in 6 tednov po porodu in dojnina v enaki višini skozi 12 tednov po porodu, če mati sama doji (doslej porodnina v višini 50 Rpf. dnevno in dojnina v višini 25 Rpf. dnevno).
Zena delavca s tedensko mezdo 30 RM bo torej v bodoče prejemala 70 RM porodnina mesto dosedanjih 35 RM in dojnine skozi 12 tednov dojenja 84 RM mesto dosedanjih 21 RM.
Mrtvaščina družini znaša sedaj za moža 60%, za otroka v prvem življenjskem tednu ali če je mrtev rojen 20%, za otroka do 6 let 30% in za siceršne svojce 50% članske mrtvaščine, najmanj pa v vsakem slučaju 20 RM. Dosedanja ureditev ja predvidevala 30% članske mrtvaščine kot mrtvaščino za družino, za otroka v 1. življenjskem letu 15% ,najmanj pa 10 RM. Dajatve znašajo torej približno še enkrat več kot doeedaj.
(Dalje prihodnjič.)
„Vse kar je bilo doslej je zatemnjeno"
Nevarnost od strani podmornic ]e ogromna - Crnogledna premišljevanla v USA
Ženeva, 19. maja. »Potopitve ladij, ki se zgodijo po napadih podmornic, so številčno veliko previsoke. Teden za tednom objavlja ameriško mornariško ministrstvo po tuca-tih nove zgube ladij«, take ugotovitve na-pravlja v neki razpravi ameriški tednik »Times«. Ze v mesecu februarju in tudi v marcu so bile številke potopitev »dovolj grozne«, toda april je s svojimi ladijskimi potopitvami naravnost zatemnil vse, kar se je zgodilo doslej. Edino sestava zastraženih konvojev lahko ustavi ogromne zgube ladij. Tačas pa tak postopek na ameriški atlantski obali ni mogoč, ker vojna mornarica USA ne razpolaga z zadostnim številom spremnih vozil. Preobremenjena je že izredno s konvoji, ki odhajajo v Avstralijo, Island in Srednji Vzhod in se ne more zavzeti tudi še ameriške obrežne plovbe. Tudi v ameriškem časopisu »New Weeku« je čr-noglednoet izražena na enak način. Ta list piše med drugim: »Naj službena mesta objavljajo te ali one številke potopitev, nepriznano dejstvo je vsekakor, da je podmor-вШса nevMRoet »SMIA obKg. a*.
sti je veliko večja kot v svetovni vojni. 1914 do 1918 in tudi Se vedno nimamo nobenih učinkovitih "obrambnih sredstev zoper nje.«
Prva bitka v Indl)!
Stockholm, 19. maja. Japonske čete, ki 80 že na dveh mestih prestopile indijrfio mejo, so se v dolini Manipa zapletle v boj z indijskimi četami, vprvič na Indijskih tleh. V smeri proti Tschittagong prodirajoče japonske čete so od mesta le Se kakih 20 km oddaljene. Civilno prebivalstvo je Tschittagong že zapustilo.
Po uradnih vesteh iz Manokwari imajo že tri tedne Japonci vse važne točke v se-verozapadni Novi Gvineji v svoji posesti. Japonski mornarji pa so ee 1. aprila najprej izkrcali v Faksak in so se izkrcali ob belem dnevu In brez posebnega odpora na enajstih nadaljnjih mestih vključno Babo, Sotonl, Motnokwari, Moml, Nobire in Hol-landia. Pri tem nieo imeli izgub. Ko so prišli Japonci v glavno meeto, so nirozem-
(Ла Meeti Oasm AeWe.


, > * '

ж

Kertsch V nemških rokah V posebnem poroSila je vrhovno poveljstvo oborožene sile objavilo, da so nemške Jn romunske čete po žilavem odporu zavzele vaŽno pristaniško mesto Kfirtscb.
. WWbk«g
Krainburg dobi športni stadion
Krclsleiter Kuss Je zasadil vprvič lopato - v načrtu je tufl! gledališče na prostem - Organiziranje prostovoljnega dela
v nedeljo, 17. maja 1942 so se znašli na prostoru za novim kopališčem zastopniki stranke, države in vojaštva ter druge formacije, na katerem prostoru bo zgrajen novi športni prostor Krainburga. Nepregledna množica ljudstva se, je že v jutranjih urah valila proti slavnostnemu prostoru, da bo priča tega, za Krainburg važnega dogodka. Posebno mnogoštevilno je bila zbrana športna mladina.
Formacije so se postavile v velikem pra-vokotniku. Fanfare HJ so naznanile prihod Kreisleiterja. Ortsgruppenfiihrer K o c h je Kreisleiterju K u s s u poročal, nakar so razobesili zastavo. Hitlerjunge učiteljišča iz Krainburga je izrekel pri tem izrek. Za tem je po odpetju pemi »Auf hebt unsere Fah-nen« govoril župan doktor M a r k g r a f. Pozdravil je častne goste in se spominjal komaj pred letom dni otvorjenega športnega kopališča. »Danes stojimo še pred veliko lepšo in večjo nalogo« je nadaljeval doktor Markgraf. Tukaj na tem prostoru v zvezi s športnim kopališčem bo zgrajeno tekmova-lišče, kjer se bodo tudi največje tekme lahko vršile. Zraven bo zgrajena telovadb nico, drugi manjši prostor za trening, dve igrišči za tenis in tribuna za enltrat za 2000 gledalcev.
Obrobljen od gozdov in gigantskega gorovja Karavank bo na tem lepem prostoru za šport ljubečo mladino Oberkraina zgrajen v vsakem pogledu idealen športni pro-
stor. Služil bo tako telovadbi in ljudskemu zdravju, kot tudi strankinim prireditvam in kulturnemu delu. Gledališča na prostem, ki se bo istočasno gradilo v dolini, ki meji na športni prostor, odpira kulturnemu delu Oberkraina nenavadne razvojne možnosti. Posebno se zahvaljujem stranki, ki je vedno pomagala odstraniti težave, ki so se proti temu velikemu načrtu pojavljale. Pripravljena je tudi, sedaj ko primanjkuje delovnih moči, pomagati in organizirati velikopotezno prostovoljno delo za izvedbo tega načrta.«
Po teh besedah je izročil župan uradno prostor Ortsgruppenleiterju Kochu in mu obenem izročil načrte za ta športni prostor.
Za tem je govoril Kreisleiter Kuss. »Delati, pomeni prinesti red v materijo, je boj, je življenje sploh. Kakor se vojak ne bojuje za plačilo, tako tudi delavec ne dela
samo za zaslužek, kakor ne more denar poplačati vojaka, tako tudi ne denar to delo, ki ga hočemo tukaj vrš':i. Kakor vojak ne vidi morda svojega zadoščenja v plačilu, temveč v izpolnjeni vojaški dolžnosti in s tem v svoji vojaški časti, tako tudi to voj-ništvo dela nima svojega zadoš nja v denarju, ampak v ponosu in časti, da je delavec za svobodo ljudstva. Delo je najbolj viteška športna tekma, ki jo poznam. Delo je življenjski boj ljudstva in s tem dobi političen smisel! Z delom veže človek svojo usodo z ono naroda. Kakor vojak na fronti, tako tudi delavec doma bije življenjski boj ljudstva. To je najvišja smisel dela. Zato smo delavska stranka in vsak stvaritelj je ponosen, da je delavec!«
Nato je ob zvoku fanfar in izreku za delo naraščajnika Hitlerjugenda zasadil Kreisleiter vprvič lopato. Ortsgruppenleiter Koch je končal svečanost s počastitvijo Fiihrerja. Formacije so pod vodstvom godbe krenile potem skozi mesto na Adolf -Hitler-trg, kjer so defilirale pred Kreislei-terjem z njegovim štabom, Ortsgruppenlei-terjem in zastopniki države in vojske.
IVSKOV izgraiena \ ohrožin Krainburg
Gauamtsleiter pri šolanju Amtswalterjev
Po pripravljalhih delih Kreisamtsleiterja Pg, MSsslacherja je bila v razmeroma kratkem času v krainburškem okrožju dana organizatorična podlaga za izgraditev nacionalsocialistične Kriegsofperversorgung (KSKOV narodno socialistične oskrbe vojnih žrtev). Ravno krogi bivših frontnih borcev, ki jih je pač smatrati za predstav-
Dc$cl deklic iz Mamina |e prineslo nemške pesmi
Prvo lavno pctle v Obcrkrainu - Udeležilo se ga ]e 3000 pevcev
z zvezkom not v roki in mnogimi pesmimi in zanosom v srcu je prišlo deset Ju-gendgruppenmadel svežega duha in navdušenja v Oberkrain, da uče v krajevnih slcu-pinah okrožja Krainburg v javnem petju ljudske tovariše pesmi gibanja in domovine in da obenem s tem prinesejo pozdrave iz Altgaua. S kolesom in peš sta prišli po 2 deklici v njima odl-ejeni delovni kraj, kjer je najprej gostoljubnost, pozneje pa kot je po velikosti krajevnih skupin naneslo, v tesno nabitih dvoranah čakalo 300 do 400 mož, žena in mladine nenavadni, pestri umetnici.
Tako je bilo v Wocheiner-Peistritz, Mit-terdorf, Katharina, Bresiach, Kaier, Wo-chein-Vellach, Bresnitz, Lengenfeld, Kropp. In deset mladih deklic, ki sicer ne poznajo drugega kot pridno delo v uradu in pisarni in v njih prostem času resno delo za sploš-nost, jo čez 3000 ljudem iz Oberkraina prineslo svežega poguma, sonca in veselja, da ga ponesejo dalje. Na podlagi not je bil tekst kmalu naučen in že potem, ko sta dve deklici naprej peli, se je pokazal, čeprav še
malo pritajen, pa vendar lepo zveneč poizkus, ki se je pri drugem petju vsled mu-zikalnosti pevcev in pevk iz Oberkraina zlil čisto in lepo na troglasen in celo štiriglasen polno doneč zbor. Ljudske pesmi in pesmi iz Karntna, pesmi o pomladi in gibanja so se menjavale s k&noni, ter napravlja Ober-krainerjem veselje, da jih slišijo in pojejo. V večjih krajevnih skupinah, kjer je bilo posebno veliko mladine, so v pestri uri peli tudi otroške pesmi in predvajali otroSke igre za mladino. Ponekod so prispevali k tem uram tudi ljudje z 1 judskimi\ plesi in pesmimi, kar vse so jih naučili neutrudljivi učitelji in učiteljce.
Kjer koli je bilo javno petje, se je končalo s hvaležnostjo udeležencev, stiskalo se je roke in želelo od strani starih kot mladih na sikorajšnje svidenje na taki pevski prireditvi. Deset mladih deklic se je vrnilo v Altgau in v poklicno delo z zadovoljstvom, da so v deželi nemške zgodovine zopet oživele nemško pesem v veselje in srečo tam živečih ljudi.
nike izgraj'ujočlh sil v Oberkrainu, so zelo dovzetni za cilje in smotre NSKOV.
To je zadostno dokazal tovariški večer, •ki se je pred kratkim vršil v veliki dvorani »Pri stari pošti« v Krainburgu. Tu so se izmenjavali spomini na skupna frontna doživetja in nastala so nova poznanstva. Saj so bUi ravno Kamt-ierji in kranjski polki poslani na r&jrazličnejše fronte prve svetovne vojne. Tega tovariškega večera so se udeležili tudi Gauamtsleiter Pg. S e m m e 1-r o C k, z Gauka^senleiterjem M e i n x o m in Betreuerjem Spriijgerjem pa tudi Kreisleiter Kuss, ki je velik podpornik prizadevanj NSKOV.
Sledečega dne so se zbrali Kamerad-schaftsfUhrerji, Kassenwalterji m drugi Amtswalterji iz 29 krajev, da obiščejo prvi učni tečaj v hotelu »Pri stari pošti«. Kreisleiter je poudaril, da se ravno bivši frontni borci lahko opirajo na zaupanje široke javnosti, da je pa zato njihova naloga, napeti vse sile za pridobitev mladine. Obljubil je Amtawalterjem najdalekosežnejšo podporo pri izvrševanju njihovega odgovornega delovanja. V istem umislu je govoril tudi Landrat Pg. dr. S k a 1 k a, ki je tudi prišel k zborovanju in ki je zagotavljal, da bodo v najkrajšem časi izdane odredbe na župane, da morajo podpirati vojne žrtve v vseh smereh, kolikor le morejo.
Nato je Gausachbearbeiter flir Betreuung podučil Amtswalterje v vprašanju negovanja, oskrbe in skrbi za člane, Gaukassen-leiter pa z vodstvom blagajne in razvidnosti članov. Gauamtsleiter Semmelrock je predaval o organizaciji in nabiranju ter dal navodila glede politične usmeritve. Po končanem poduku so bila v sporazumu s pri-
znanimi Kameradschaftsfiihrerji točno ome-jičena področja za Kameradschaften in oddelke. Veliko zanimanje je za ustanovitev častnih in strelnih oddeV.;ov.
Dne 31. maja bo Gaudienststelle otvorila veliko vrsto zborovanj v krainburškem okrožju. Frontni borci v Oberkrainu se bodo z enotno političr" usmeritvijo, strumno disciplino in dejavnim sodelovanjem v vsakem oziru obnesli na fronti v domovini.
Vesli iz okrožja Slein
Domschale. (Razno.) Pretočeno nedeljo se je prvikrat vršil tuKaj gozdni tek. Star-tali so Politische Leiter, Gruppen HJ in več Betriebsgemeinschaften. To tukaj še neznano prireditev je posebno navdušeno pozdravila mladina. — Naše otroške vrtnarice so pred kratkim zopet povabile matere na večerno zabavo staršev, ki eo kakor vedno bile za obiskovalce vesel doživljaj. — Pred kratkim se je končal tukaj drugi krigovod-ski tečaj za rokodelce. Obiskovalci so z živahno udeležbo pokazali voljo do nemškega čuta za red. Tečaje bo po binkoštih nadaljeval vodja ljudske šole.
St. Martin unter dem GroBgallenberg. (400 novih članov KVB.) Pred kratkim so v naši Ortsgruppe med 400 nove člane na slovesen način razdelili prve članske izkaznice in znake KVB. Ortsgruppenleiter Pg. Josef Binder je na zelo dojm-Ijiv način prikazal važnost sprejema v članstvo, kakor tudi ž njo zvezano dolžnost do našega Fiihrerja.
Jauchen. (Boj hrošču!) Letos je zopet leto hroščev in teh živali je mnogo v logih pri FeLstritzu. Šolska mladina si s posebno vnemo prizadeva, da bi nabrala in uničila kar mnogo teh škodljivcev.
Jauchen, (Solskamladinanabira star material.) Marljiva je šolska deca tudi pri nabiranju starega materiala. V nekaj dneh so izročili starinarju 334 kg. starega blagđ (papirja, cunj, kosti, gumija).
Jauchen,. (Večerna zabava za starše.) Pred kratkim se je vršil v otroškem vrtcu zabaven večer za starše. Teta Resi je s svojimi pomočnicami z improvizirano igro poskrbela za dragoceno vese-lost "pri mladih in starih. Tudi dobra ju-žina ni izostala.
Zborovanje vzgojiteljev olirožja v Krainburgu
Te dni so zborovali vzgojitelji in vzgojiteljice okrožja Krainburg. Kreisleiter in Landrat sta se zahvalila vzgojiteljem za njih dosedanje sodelovanje poleg pr'-Učnega dela pri stranki in upravi ozemlja, jih pozvala k nadaljnjemu sodelovanju in dala smernice in naloge za bodoče delovanje. Nekaj predavanj je podalo zboroval-cem dragoceno podlago za njih delovanie.
C
Dipl. Optuker
f. Jiwonf
H ( Л « e n vrt.
»Л
BantUkoniranr iS
Herbert Steinmanai
Uad tkiu^ku^icla ^
I	ih Mto*H tmiekja
IJsoda artisiov med živlleaiem in smrtio
In če potem stoji na drugem trapezu ter v najvišji meri razburjene množice ljudi okrog nje vriskajo in ploskajo in se ji le nedoločno prikazujejo postave od spodaj kakor valovi kipečega temnega morja — takrat začuti v sebi največje zadoščenje.
SMRTNI PADEC Zopet enkrat je cirkus napolnjen do zadnjega prostora. Zopet dela lepa Liane. Vsak je na svojem mestu, asistent z revolverjem v sedmi loži, delavec Michaud na vzdolžni vrvi drugega, občinstvu še nevidnega trapeza, in artistični ravnatelj ter dirkalni režiser na vhodu jahališča.
La belle Liane je pri delu tako mirna, vama in elegantna kakor vsak večer.
Zadovoljen preglejuje ravnatelj okroglino prostora za gledalce.
»Razprodana hiša —« mrmra. »Temu se nič ne čudim, pri tem programu,« šepeče dirkalni režiser nazaj. »Nikoli še nismo imeli toliko stalnih goetov kakor tokrat. Tu je n. pr. neka Američanka Mrs, Thompson,« režiser pokaže s kazalcem' v smeri neke lože, »ta je za vso dobo tega programa najela ložo —«
Tu poči strel.
Dirkalni režiser se znenađa zgrozL »To je bilo vendar veliko prezgodaj —« ^akriči ves razburjen.
Tu se je pa tudi že zgodilo.
Vitka postava zračne akrobatinje leti skozi prazni prostor, toda ni tukaj nobenega drugega trapeza, na katerem bi se mogla ujeti. Michaud ga še ni bil popolnoma spustil.
Krik iz več sto človeških grl.
Zamolklo udari telo lepe Liane na tla jahališča —!
KDO JE BIL MORILEC?
Pusta in zapuščena je okrogla stavba cirkusa. Njegove bleščeče svetlobne reklame so ugasle. V prostoru za gledalce se opaža nenavadno čudno počenjanje, kriminalni uradniki, cirkuški delavci in artisti preiskujejo tam sistematično vrste stolov drugo za drugo, da bi našli kakšno sled, kako se je zgodilo to strašno dejanje.
V	garderobi zračne akrobatinje leži pokrito na prsih z zadnjim šopom rdečih rož to, kar je od lepe smele artistke še ostalo.
V	nekem drugem prostoru mogočne stavbe cirkusa se je sestala komisija za preiskavo luqora. S črno podplutimi očmi sto'ji asistent mrtve artistke pred uradniki.
Vedno znova iznašajo njegove drgetajoče ustnice iste besede:
»Jaz ne morem nič za to — jaz ne morem nič za to —«
Pomirjevalno mu položi komisar Leblanc roko na ramo..
»Ne, vi ne morete nič za to, vas ne zadene nobena krivda — le pomirite se — neoporečno smo dognali, da je bila razpočna pa-trona še v vašem samokresu. Strel, ki je bU oddan prezgodaj, tako, da ga je madame Liane smatrala za signal in spustila trapez,
preden je bil pripravljen drugi — ta usoden strel je moral ustreliti kdo drugi.«
Asistent srepo glede, uradnika.
»Toda zakaj neki, zakaj neki, kdo je mogel imeti namen umoriti Liane, ki je bila vedno sama zase, ki je poznala le svoje delo in — ki je bila tako dobra.«
DA BI IMELA SVOJO SENZACIJO...
Tu nekdo potrka in nek kriminalni uradnik vstopi.
V roki drži nek samokres.
»Gospod komisar, to sem našel v osmi loži orožje je amerikanski fabrikat — šele pred kratkim je nekdo iz njega ustrelil.«
Previdno preiskuje komisar samokres.
»Točno je — to je moralp biti ono orožje, iz katerega je danes zvečer nekdo ustrelil. Ali je znano, kdo je sedel v loži —?«
To so lahko ugotovili. Ložo je za trajanja tega programa najela Američanka mrs. Thompsonova.
Tujko so naglo izsledili.
Kmalu jo zaslišujejo pred komisijo za preiskovanje i mrmra,
Stiriintridesetletnica hladnokrvno prizna svoje dejanje.
»Da, jaz sem ustrelila —«
Uradniki se začudijo in so ogorčeni zaradi te duševne mirnosti.
»In kaj pa vas je vendar napotilo, da ste podvzeli to dejanje, ki je povzročilo smrt človeka —«
Mrs. Thompsonova pokaže smehljajoč se svoje bele zobe.
»Nič posebnega si nisem mislila pri tem. Samo na mal poskus, na malo senzacijo. Hotela sem enkrat videti, kaj se bo zgodilo,
če ne ustreli asistent, ampak kdo drugi, mislila pa pri tem nisem na nič hudega, ti artisti se vendar s svojimi triki vedo izmotati iz vsake situacije —«
Pri tej izpovedbi je mrs. Thompsonova ostala. Vsa poizvedovanja in nadaljnja zaslišanja niso spravila nobenega drugega motiva na dan.
Po senzaciji pohlepno ženo so predali njenim sodnikom. Kazen, na katero so jo obsodili, je prestala in bila zopet izpuščena. Ampak za lepo Liane, drzno zračno akroba-tinjo, so bili za vedno ugasli sončni žarki in za vedno so ugasli tudi žarometi jahališča —
IV.
TRETJI JE BIL UMORJEN...
USODA BRATOV BARBUSlO Popoldanska predstava v nekem velikem cirkusu je končana. Počasi upada hrum . odhajajoče množice gledalcev. Luči v jahali-škem hodniku so ugasle razen nekaj brlečih zasilnih svetilk. V jahališču je nekaj cirkuških delavcev v overalni obleki uredilo že vse za novo predstavo, na katero ni treba dolgo več čakati. Pred blagajniškimi kioski stojijo že zopet nove strnjene vrste ljudi.
Toda za kratko dobo imajo cirkuški ljudje majhen odmor.
Kantina je natrpana pustolovskih postav. Mnogi artisti so ostali naličeni in za predstavo oblečeni, ker morajo itak kmalu zopet nastopitL Med nje se gnetejo prižigalci y modrih lanenih oblekah, konjušniki v pestrih uniformah z bleščečimi gumbi, balerine s lahko obleko za vežbo ali v kostumu, v katerem so bile nastopile pri prvi predstavL (Dalje ^ihodnjič.^
Ganleiler dr. Rainer w Lillai
Oberkrain spada za vedno k Rehhu - Velika manileslacija in otvoritev otroškega vrtca
v najjužnejšem delu Gaua stoji trg Littai, ki je komaj nekaj kilometrov oddaljen od italijanske meje. V nedeljo je imelo Littai svoj veliki dan. Ze par dni poprej je bilo v trgu vse živo, in vse je šlo za tem, da Gauleiterja, ki je prvič uradno obiskal okrožje Stein in Littai dostojno sprejmejo. Trg je bil s smrečjem svečano okrašen, povsod so z oken plapolale zastavice s kljukastim križem, raz hiše so pa visele zastave velike Nemčije.
Ko je Gauleiter s svojim pobočnikom Pg. Paustianom in s svojim spremstvom prišel na mejo okrožja Stein, so ga pozdravili Kreisleiter P i 1 z, Landrat dr. Doujak in okrožni vodja orožništva D u 11 e. Peljali so se skozi staro tirolsko naselbino Domschale. Na meji krajevne skupine liittai je Gauleiterja pozdravil transparent. Poleg Ortsgruppenleiterja R o h m a, Stammfiihrerja HJ in Madel-gruppenfiihrerin, so se razpostavili Kreis-amtsleiter in GliederungsfUhrer okrožja, godba in častna četa Wehrmannschaft. Po kratkem pozdravu je Gauleiter ob sviranju Egerlandermarscha obšel častno četo. Ko se je Gauleiter pripeljal v Littai, ga je pozdravila mladenka s šopkom cvetlic, mož v narodni noši pa je Gauleiterju izročil darilo.
Poleg skupine narodnih noš je zapel pevski zbor v pozdrav koroško narodno pesem. Po predstavitvi zastopnikov stranke in države se je podal Gauleiter ob zvokih godbe skozi špalir Wehrmannschafte na zborovalni prostor, kjer so ga pričakovale formacije stranke in nepregledna množica ljudi. Ko je HJ odpela »Deutschland, hei-liges Wort«, je otvoril Kreisleiter veliko zborovanje.
Nemška preteklost Oberkraina
Nato je govoril Gauleiter, ki je uvodoma spominjal na izdajo zločinske belgrajske vlade in na nemško preteklost Oberkraina. Nadaljeval je: »Dežela in nje prebivalci so dolga stoletja mimo in srečno živeli pod okriljem mogočne, države. Če so od vzhoda ali jugovzhoda prihrumeli roji Hunov ali Avarov, 30 se zmeraj prebivalci uprli in Nemci so varovali deželo in pregnali vsiljivce. Dokler je bila Nemčija močna, sta nad deželo sijali sreča in sonce. Zmeraj je prebivalstvo tega ozemlja hvaležno in radostno priznavalo nemško varstvo. Bili so zvesti državljani. Ko so pred dvajsetimi leti sovražne sile začele obkroževanje, so kranjski polki ravno tako hrabro branili svojo domovino, kot so to storili nemški.«
Hvaležnost nemškim uslužbencem
Gauleiter je nato začel govoriti o obnovi tega ozemlja rekoč: »Predpogoj obnove in povzdiga v deželi je mir in red. V ta namen so prišli v deželo nemško vojaštvo, policija, orožništvo in obmejna carinska straža. Ti se brigajo za vase domove in delavnice. Imam dolžnost, da jim s tega mesta izrečem zahvalo Reichagaua. Oni so najboljši tovariši iz stranke in države. Oni so naše varstvo in naš branik. Da je to varstvo potrebno, so temu vzrok še nadaljnji komunistični sabotažni poizkusi. Ljudje morajo končno izprevideti, da so izključno komunisti, ki so temu vzrok. Moti se, kdor misli, da so bojevniki za svobodo. Kdor bi še mislil, da se zastopniki bivše jugoslovanske vlade še tu nahajajo in delajo, je žrtev laži zločincev, V vodstvu zločinske skupine se nahaja samo še znamenje srpa in kladiva. Ti delajo po nalogu Stalina. Vi mirni prebivalci te dežele, ste žrtev teh sovjetskih razdiralnih namenov. Vaše življenje naj bo žrtvovano za zapreko napredovanja nemških sil in nemškega Reicha. Moskovski rado je poskušal svet prepričati, da bo zima imičila nemške armade. Oni poročajo o stotinah kilometrov nazaj osvojenega ozemlja. Gotovo so se dobili ljudje, ki so tem lažem verjeli. Nemci so delali in Ftihrerju zaupali. Vedeli smo, da nemška fronta na vzhodu ne bo omahnila. Sedaj se kaže tragedija boljševizma v polni jasnosti. Stalin je oselmo šele v preteklem tednu klical Anglijo na pomoč. S tem je končana ena največjih obrambnih bitk Evrope in zmagoslavno zaključena. Kerč je pod udarci nemške vojake že kapituliral. Ne vemo Se, kje se bo končal zmagoslaven pohod nemških čet v tem letu. Adolf Hitler bo Evropi prinesel končno oprosti-
boljševizma^ Kako majhni flo poskusi
komunističnih zločincev, da spremene usodo, ki je že davno določena. Tudi našega obnovitvenega dela ne morejo motiti. Prijeli smo mnogo teh banditov, ki so umrli smrti, ki so jo zaslužili. Prebivalstvo naj ve, da Nemčija še nikdar ni bila tako močna, kot je pod Adolfom Hitlerjem. Naj nihče ne verjame, da bodo Nemci še kdaj koli šli iz te dežele. Ta dežela je bila že pred tisoč leti del Reicha in je zopet postala in bo ostala.
Zmaga Reicha bo tudi Oberkrainu prinesla srečo in blagostanje
Mi bomo škode in sledove preteklosti odstranili. Stranka je svoje plodonoeno delovanje že započela. Za vas in za vaše otroke bo vse ono storjeno, kar smo v Altreichu že ustvarili in kar se še ustvarja. Ce bodo ob koncu te vojne zvonili zvonovi zmage, bo tudi v to deželo prišla sreča in blagostanje. Potem bodo delovni ljudje zopet dobili ono, kar jim gre.«
Gauleiter je nato govoril o otvoritvi poslopja krajevne skupine, otroškega vrtca in mladinskega doma. Svoja izvajanja je je zaJfljučil s predajo ključev poslopja krajevne skupine in otroškega vrtca. Po ogledu poslopja krajevne skupine je bil
apel vseh uradnih vodij krajevne skupine, pri čemer je Gauleiter podal smernice za delo. Otvoritev in ogled otroškega vrtca, ob prisotnosti Gauamtsleiterja NSV H a u-s e r j a, kot tudi Gau- in Kreisreferentin je za otroške vrtce je zaključilo dopoldanski spored skupno kosilo s samo eno jedjo v prostorih ženskega združenja.
Po kratkem obisku na posestvu Pono-witsch se je Gauleiter odpeljal na Wagens-berg, kjer je nastopila pod poveljstvom okrajnega komisarja Nelde častna četa obmejne carinske straže. Lastnik gradu je Gauleiterju predvsem pokazal delovno sobo Valvazorja. Na italijanski meji je obiskal Gauleiter oddelek obmejne carinske straže in se razgovarjal z vodilnimi uradniki. Na povratku sta mladina in prebivalstvo St. Martina pozdravila Gauleiterja.
Glasbena šola v Krainbargu in Ton kino v Veldesu otvorjena
Po prigrizku v Littai se je Gauleiter peljal v Krainburg, kjer je otvoril Glasbeno šolo. Proti večeru se je odpeljal na Veldes, kjer je izročil v prisotnosti treh Kreisleiter-jev Oberkraina Dr. Hradetzkyja, K u s s a in P i 1 z a, zastopnikov stranke, države in vojske na novo zidani Tonkino svojemu namenu.
Vesli iz okrožja Krainbnrg
Krainburg, (Otroci so zanetli ogenj.) Danes ao v vasi Am Strand pri Krainburgu otroci posestnika Valentina Schiunija po domu Janza zanetili ogenj na Požrtvovalnosti in. takojšnji pomoči gasilstva iz Krainburga se ma Schumi zahvaliti, da ni pogorelo vse njegovo premoženje. Na pogorišče je prišel tudi Ortsgruppenleiter Pg. K o c h s svojimi sodelavci, ter se je na kraju samem prepričal o nastali škodi, ki je je krita z zavarovanjem. Tudi sanitetni voz Deutsches Rotes Kreuz je bil takoj na kraju požara.
Krainburg. (Tovariški večer NSKOV.) K prvemu apelu NSKOV v Krainburgu je prišlo 150 članov. Tovariš M o s s -lacher je pozdravil predvsem goste. Kot taki so priili Gauamtsleiter S e m m e 1 -rock, Kassenleiter M a i n x in Betreuer Springer. Med tovariško zabavo je prišel Kreisleiter K us s, ki ga je spremljal Ortsgruppenleiter K o c h. Za zabavo se je na tem čednem večeru zlasti potrudil igralec s harmoniko Kascha.
Heiligenkreuz. (R a z n o.) Pred kratkim se je vršil tukaj apel vseh sotrudnikov Orts-gruppe. — Predvajanje pravljice »Schnee-weiBchen und Rosenrot« po Gaufilmstelle NSDAP je med mladino izzvalo pravo navdušenje. — Tečaji za pouk nemškega je-ziKa BO v polnem teku. Iz velikega števila prijav se razbere močno zanimanje prebivalstva za nje.
Sairach. (Drugi tečaj nemškega
Vesli Iz olsrožja
Raidmaimsdorf. (N&va Kreisab-teilungfileiterin.) Pri okrožnem zborovanju narodno-gospodarskega in gospodinjskega oddelka NS.-Frauenschaft Deutsches Frauenwerk je Kreisfrauen-echaftsleiterin Pgn. Goritschnig izročila vodstvo gospodični Liesel G1 a n-t s C h n i g.
ABling. (Nezgoda s težkimi posledicami.) Te dni je tovarniški zidar Anton K a 1 a n popravljal kokile. Dveh ni bilo mogoče popraviti in so jih z žerjavi odstranili. Pri tem je bila ena kokila postavljena Po strani na tla, pri čemur se je zamajal pokrov ene livnice, pri tem pa udaril Kal ana v hrbet, in ga vrgel v dva in pol metra globoko jamo. Ponesrečencu je počila lobanja in bil je tudi sicer poškodovan. Na posledicah je umrl v bolnišnici v AS-lingu, Kalan je bil 34 let star in zapuščc vdovo z dvema otrokoma.
ABling. (Nova Savska struga.; Vsled neutrudnega dela tvrdke Dedek je dobila Sava jugovzhodno od tovarne ABling novo, ravno strugo, s čimer je odstranjena nevarnost, da se blejpka cesta udere.
Wocheiner Feistritz. (Dve prireditvi.) Ob priliki razdelitve članskih Izkaznic nzed na novo sprejete člane KVB se je pred kratkim vršila dojmljiva prireditev. Orta-gruppenschulungsleiter Pg. Maierhofer je govoril o narodni ekupnoeti kot podlagi
jezika se je začel.) Ta tečaj obiskuje nad 300 oseb. Učne i oči so bile pomnožene po dveh lajikih. Splošno priljubljeni nadučitelj Sorgo se je vrnil v Sairach in je zopet prevzel vodstvo šole.
Sairach. (Poroke.) Poročili so se: Adolf Groechel, trgovec v Sairachu, in po-sestnikova hči Veronika Matschek; Josef Jereb, čevljarski pomočnik v Neudorfu, in zasebnica Christine Krsehisehnig; Vinzenz Sukauschitsch, hišni posestnik v Ratschowi, in posestnika hči Frančiška Pichler; Vladimir Soschtrek, čevljarski pomočnik v Sairachu, in prešivalka Anna Schakel.
Polland bei Laak. (N o v i Ortsgruppenleiter.) Vodstvo tukajšnje Orts-gruppe KVB je prevzel Pg. Permoser, kot novi Ortsgruppenleiter Da spozna svoje sodelavce je zadnjo nedeljo poklical v društveno dvorano »pri Matschku«, vse do zadnjega Blockleiterja in otroške vrtnarice. Pri tej priliki je govoril v KVB, NSDAP in dolžnostih posameznih, posebno političnih vodij, pri delu za bodočnost
Woditz. (Kuharski tečaji.) Kakor že prej, se je pre teli teden zopet vršil kuharski tečaj .
Salilog. (Obisk Kreisleiterja.) Pred kratkim je bil razgovor vodij NSDAP v Salilogu, pri katerem je bil navzoč tudi Kreisleiter Pg. Leo K u s s. Po ogledu orož-niške postaje se je podal Kreisleiter v Zarz, kjer je obiskal tamošnjo občino in carinsko postajo.
Radmannsdori
družabnemu večeru v dvorani predilnica Glanzmann, kjer je govorila ženam Kreis-frauenschaftsleiterin Pgn. Goritschnig. Najprej se je skupno pelo; žene iz Neumarktla so ponosno zamogle Kreis-frauenschaftalelterin že nekaj nemških ljudskih pesmi zapeti. Nato je govorila Kreisfrauenschaftaleiterin o nemškem materinskem dnevu in je prešla nato na glavno temo »Delo na deželi pomaga zmagati«, kar so žene pazljivo poslušale.
Neumarktl. (Zašel med odbijače.)' Nakladalni delavec Gregor Lauren-18 C h i s C h je pri premikanju na kolodvoru v Neumarktlu zašel med odbijače in kmalu nato podlegel težkim poškodbam.
Gozdni lek v Vcldesn
Tudi v Veldesu je izredno dobro izpadel gozdni tek, ki ga je priredila športna in telovadna skupnost. Startalo je 145 udeležencev. Ob 9. uri dopoldne so se zbrali vsi udeleženci pred društvenim domom, kjer se je razobesilo zastavo ob sviranju godbe Wehrmannschafta in obilni udeležbi prebivalstva. Pri gozdnem teku so sodelovali: 800 m: BdM z dvema in H J z eno skupino. Na progi 2990; za može od 18 do 50 let so tekli v dveh skupinah: Ordnungspolizei »Alpenland«, Landesachiitzen, Radfahrer-eraatzkompanie Wocheiner-Vellach, Polizei-Skistreifenabteilung in Wehrmannschaft y Veldesu.
Rezultati posameznih skupin so sledeči:
800 m I. skupina BdM Veldes, Palhar-tinger Angela 2 mL. uti 44 sekund;
800 m П. skupina BdM Veldes, Tschuk Maria, 2 min 36 sek.;
800 m L skupina Hitlerjugend Tschmo-logar 2 min. 16 sek.
2990 m L skupina možje 18—50 let Her-berger 12 min, 40 sek.
2990 m П. skupina možje 18—50 let Ehle 10 min, 40 sek.
Gozdni tek je bil v eni uri končan. Prisostvovalo je veliko občinstva, ki je tekme spremljalo z velikim zanimanjem. Končno je naznanil Pg.Durchsche rezultate, ki jih je smatrati za dobre.
Narodna pesem v Kralnburp
Prireditev državnega učiteljišča
Pred kratkim so dijaki državnega učiteljišča v Krainburgu priredili pevski večer z narodnimi pesmimi pod geslom »Maj, maj, veseli maj«. Za prebivalstvo je bila ta prireditev doživetje. Na slovesno okrašenem, odru ljudskega doma je stalo 60 dečkov in 25 deklet v zalih uniformah Hitlerjugend. Izmenoma so potem peli zbori dečkov in deklet ter mešani zbori majske pesmi, Iju-bavne, koroške, vojaške in popotne pesmi ter pesmi pokr^. Petje je pokazalo mladostno svežost združeno z najboljšim vživetjem v potankosti napevov in besedila. Oba voditelja zborov Irmgard Giants c h n 1 g in Emst Antesberger sta znala izvabiti iz zborov najboljše. Vmes so igrali gospodje Zych, Antesberger in Strasser lep star Telemanov trio za gosli, flavto in' glasovir. Poleg tega :
vaialo nlnnlnaim л
ne in vesele pokazale, da Se pridno delajo copate za bolnišnice. Vodnica oddelka za pomoč je pokazala že izdelane, skrbno spletene zgornje dele, ki jih ob veselem petju pri skupnem delu prišivajo na podplate, Pridne žene bodo Število dosedaj oddanih 130 parov copat Se daleč prekoračile, Neumarktl. (Drugi družabni večer Deutsches Frauenwerk.) V Neumarktlu eo м zbrale ism k dz:ujK£pu
zelo dobro zapeu
od strani Kreisleiterja je bil otroški vrtec pr^an v oskrbo voditeljici Pauli Dies-slingerjevi. Sodobni, vzorno urejeni otroški vrtec zbuja splošno občudovanje in veselje. Otroci se bili kmalu pri raznih napravah in ni trajalo dolgo, pi so bili zasedeni vsi atoli ljubke okrogle mizice. Do sedaj je javljenih približno 40 otrok, ki bodct »biskogmfi otRpćki зогкм,
Tndi eden Izmed vojnih problemov
Jezikovna koloboclja v vzhodni AzlJl
Ce opazujemo prostore, na katerih se odigrava vojna v vzhodni Aziji, jih le težko prispodabljamo evropejskim prilikam. Brez velike mornarice vojne v tem obsegu in pred vsem v takem tempu sploh ne bi mogli izvajati. Rešiti je pa treba še druge, čeprav ne tako težavne probleme. Tu poročamo o jezikovnem Babilonu, na katerega naleti japonska vojska v vzhodni Aziji. Pogosto ni posebno lahko najti zadostnega števila tolmačev, s katerimi bi se mogli znajti v številnih jezikih in stopiti v stik s prebivalstvom.
Prebivalstvo pacifiških otočij je namreč po jeziku silno različno. Pcložaj je tem te-žavnejši, ker si jeziki, ki jih posamezni narodi govorijo, često niso prav nič v sorodu med ssboj. Kdor obvlada jezik tega ali onega otoka, si z njim mnogokrat že na sosednem otoku ne more več pomagati. Poseči mora po kalcšnem evropskem jeziku ali pa po jezikovni mešanici tzv. pidžina, a tudi ti mu pomagajo le v malem obsegu, ker jih množice preprostih ljudi navadno ne razumejo.
Na severu ogromnega pacifiškega prostora sta glavna jezika japonščina in kitajščina. Japonščina se je proti jugu le malo razširila. A tudi znanje kitajščine je na otočjih zelo om?ieno. Pač pa velja kitajščina za jezik izobražonstva v InfokinI, kjer se je poslužujejo vrh tega še prebivalci nekaterih sovernih pokrajin. Ostali prebivalci Indokine govore anamitsko ali pa malajsko, zlasti v obalnih pr -delih. Bir-nianci govora svoj birmans'".i, Slanici svoj siamski jezik. A tudi v teh dveh pokrajinah 80 še plemena, ki kljub vcistoletnemu sožitju ne razumejo glavnega državnega jezika, temveč govore svoja nareč a, povsem različna od siamščine ali birmanščine. Enako je na Malajskem polotoku. Le dobra polovica ljudi govori malajščino, v notranjosti dežele pa je doma cela vrsta jezikov, ki z malajslcim nimajo noben-; pdobnosti.
Precej je na malajskem polotoku razširjena tudi kitajščina. Jezik Filipincev je podoben malajščini, vendar pa ne toliko, da bi se bilo z malajščino mogoče sporazumeti s Filipinci. Pač pa je študij filipinščine olajšan onemu, ki že zna malajsko.
Poleg teh glavnih jezikov je v južnem pacifiškem prostoru še nad 100 drugih jezikov, ki jih govore manjši narodi. Ta jezikovni Babilon je še bolj vzpodbujal evropske osvajalce, da so v prilaščenih ozemljih skušali čim bolj razširjati svoj lastni jezik. Tako so Angleži povsod for-sirali angleščino, Francozi francoščino, Nizozemci nizozemščno itd. Za preproste domačine so bili ti evropski jeziki seveda
prekomplicirani in pretežavnl, da bi se jih mogli naučiti. Tako je s časom nastala nekaka mešanica evropskega in domačega jezika, ki je znana pod enotnim imenom »pidžin«, čeprav je seveda zelo različna v raznih kolonijah. Vendar se je v generacijah zaradi naraščajočega medsebojnega prometa tako izoblikovala in se zbliževala, da si lahko pomaga skoro na vsem vzhodno azijskem prostoru vsak, kdor obvlada to ali ono njeno narečje. Kakor evropski jeziki pa ima tudi »pidžin« to slabo stran, da ga obvladajo le domačini, ki prihajajo večkrat v stik s tujci, ne pa tudi podeželsko prebivalstvo.
Zaradi te jezikovne pestrosti v zavojeva-nih pokrajinah na južnem Pacifiku je sedaj nastala zlata doba za one Japonce, ki so zmožni tega ali onega jezika, udomačenega v teh pokrajinah. Vsak od njih lahko takoj dobi dobro službo, državno ali zasebno.
3z vseli ћжајеш) sveta
v cprkvi sv. Marka v Benetkah, je bila svečana poroka šestih nevest, ki so njih ženini na raznih bojiščih. Nadomeščali so jih višji častniki, tistih rodov orožja, ki jim ženini pripadajo. Poročne obrede je opravil vojaiki škof Eksc. Bartolomasi. Ne-veste je blagoslovil tudi beneški patrijarh kardinal Piazza. Slovesnemu poročnemu obredu je prisostvoval med drugimi genovski vojvoda.
V Zlinu na Moravskem so pripravljali poroko nekega 23-letnega ženina in 18-let-ne mladenke. Svatje so se že zbrali in nevesta se je pravkar hotela odeti v pajčolan, ko je prišlo do prvega družinskega spora. Salamensko sta trčila skupaj huda nevesta in trmoglavi ženin. Slednjemu ni preostalo nič drugega, kakor da si ohladi jezo s skokom skozi okno. Treba je priznati, da je tvegal jako mnogo. Skočil je namreč kar z drugega nadstropja na cesto. Toda imel je tudi srečo. Padec je bil omiljen s tem, da je mladi mož priletel najprej na električne žice in šele nato na tla. Vendar je oble-
Za smeh in zabavo
Gospa Kukova je takole filozofirala; »Vsaka hudobija se človeku maščuje, vsak skok čez plot, vsaka tatvina, vsaka goljufija,.
»Cisto prav!« vzdihne gospod Kuk. »Ali se še spominjaš, Katica, kako sem ti pred
tridesetimi leti ukradel poljubček?«
*
Pri sosedovih imajo novo služkinjo. Imajo križ z njo. Takoj drugega dne vpraša milosti va:
»Angelca, kdo je razbil vazo?«
»Mačka.«
»Kakšna mačka?«
Angelca prebledi:
»Bože, kaj vi nimate mačke?«
* #
Petrček vpraša mamico:
»Mamica, ali morejo vsi angeljčki leteti?«
»Seveda.«
»Mamica, potem more naša Micka leteti?« »Pa saj ta ni nikak angelj.«
ЖТ
nemško orožje, ki
—	* W>h
»Toda mamica, saj ji vendar včeraj atek rekel: Ti moj angeljček!«
»Tako? No, le počakaj, kmalu boš videl, kako bo letela!«
»
Nekega starega zdravnika je prosil pacient, naj mu predpiše nekaj proti nahodu. Izkušeni zdravnik mu je dal sledeči nasvet:
»Vzemite 30 orehov in vsaki dan pojejte enega. Ko boste snedli vse orehe, bo minil tudi nahod!«
*
»Moj mož je vse leto na službenih potovanjih. Vsega skupaj ostane le štiri tedne na leto doma.«
»To mora biti strašno!«
»Da rćs je. Vedno štejem dneve do njegovega odhoda.«
*
»Koliko let pa šteje važ mož?«
»Štirideset! Deset let je razlike med nama.«
»Ali je to mogoče? Se sanjalo se mi ni, da ste vi že petdeset.«
se
ira splošno
• n« ^17
— J«" VV
^ivuna dvozvezdna motorja BMW, ki omogočata nagel polet, da je brzina skoraj enaka brzini sovražnih lovcev. Nova zavora, ki ae pri etrmoglavljenju odpre in zapre n& koncu trupa kalun- dežnik, napravlja letalo pri padam ju izredne stabilno. Letalo lahko nosi znatno število gzji.2»jih bomb kakor tudi torpeda mtna
žal nezavesten. Izvozček, ki bi bil moral popeljati mladi par pred oltar, ni bil prikrajšan za zaslužek, ker je moral ženina jadrno prepeljati v bolnišnico. Tam so ugotovili pretres možganov in občutne notranje poškodbe. Da se je nevesti onesvestila in da nje ni bilo treba odpeljati v bolnišnico, se pa razume po sebi.
V Grindvollu (na Norveškem) je videl nek dečko, da se je orel spustil na mrtvo truplo lisice. Ker je bila lisica čisto zmrznila, se je orel zaman trudil, da bi jo odnesel. Med tem je dečko prinesel svojo puško in ustrelil roparsko ptico.
Avtomati sedal tudi za - poroke
Ena najbolj nenavadnih iznajdb za pospeševanje porok je »poročni avtomat«, katerega je iznašla neka japonska tvrdka. Ta avtomat je v svoji tehnični izvedbi sličeu ostalim, samo z razliko, da potem ko vržemo določeno denarno svoto vanj, »izvlečemo« poročnega kandiaata. Mladeniči, ki bi se radi poročili, pa Se primerne žene niso našli, zamorejo na tem avtomatu poizkusiti svojo srečo. Potem, ko st je vrgel denar v avtomat, pade iz njega listek, na katerem se kandidatu ponuja mlada deklica za že-nitev. Naravno, da najprej brez navedbe imena. Pač pa so navedbe o starosti, izgledu, družini, izobrazbi in umevno tudi o doti. Ce se nato kandidat interesira za kan-didatinjo, se zamore obrniti ua posredovalnico, kjer se pa mora lam točno legitimirati in poročati o svojih razmerah. Posredovalnica vpozna nato osebno mladega moža z bodočim tastom, nakar zamore priprava za zakon iti pota, kot so v Japonski v navadi, kjer se mora bodoči mož najprej s starši neveste o vsem dogovoriti.
Avtomatsko podjetje je s tem že doseglo dobre uspehe takoj,, ko je postavilo take aparate v Tokiu in kasneje tudi v drugih mestih. Po kratkih mesecih je podjetje »poročnih avtomatov« pokazalo že na celo vrsto sklenjenih zakonov.
Iz rodbine poljskega delavca Karla Win-kensdorferja v Fiirstenfeldbrucku (Ober-bayem) je devet sinov pri oboroženi sili.
Pri zadnjem žrebanju danske razredne loterije je bila izžrebana srečka štev. 1 z dobitkom 120 kron. Dobitelj je bil danski kralj.
MmttMiitnMMiMiiiiiiiimiitMiiiiitiiii
tMimiiMMMMiiMMtiiiiiiiitmitiiM
iiiiiiniMiHimiimimiiiitmiimi
Ali že UBSte?
Malo zrcalo sodobnt in minule prmsvete in civilizacije
Kje je morje najbolj globoke?.Doslej ae je smatralo ,da je največja morska globina pred vzhodno obalo filipinskega otoka Mindanao, kjer so doznall globino 9788 metrov. Kakor je izmeril neki japonski parnik, je morje jugovzhodno od Tokia na nekem mestu globoko 9947 metrov, torej približno 10 km. Najvišja gora na svetu, sloviti Mount Everest pa meri 8882 metrov. Morsko dno sega tedaj v večjo globino nego zemeljska površina v višino.
Kako se svet i^reminja. Leta 1500. je bilo treba za potovanje iz Miihllhausna v Strasbourg osem dni; leta 1600. šest dni, leta 1700. štiri dni ,leta 1800. dva dni, leta 1848, dve uri, okoli leta 1900. približno eno uro. Danes — z aeroplanom — komaj nekaj minut.
Dnevna potreba vode (voda, kava, juha, sadje itd.) znaša pri odraslem človeku največ 2000 do 3000 gramov, t. j. 2 do 3 litre.
Praviloma srce 4 krat enkrat dihne.
liiiiimiiiKiMfiiiiiitimitmiimMiiM
Rde6e krvno telesce tehta 0.00008 grama. Teža, ki si je ne moremo niti zamisliti.
Človeško telo vsebuje več bilijonov celic. (Bilijon je milijon milijonov ali tisoč milijard.)
Človeška koža ima nižjo temperaturo kot znaša temperatura v notranjosti. Najhladnejši je vrh nosa in uhelj, kjer ima koža samo 22—24 stopinj Celzija.
Ženske dihajo hitreje kot moški in stari možje hitreje od mladih.
Veliki slikar in kipar Leonardo da Vinci je bil levorok in izdelal vsa svoja dela z levico.
Sonce izžari v poletnem času na vsak hektar zemeljske površine toliko gorkote, da bi lahko dobili iz nje 17.000 konjskih sil. Kilogram strdi izdela 80.000 čebelic.
Kri v obliki praška
Vprašanje krvnega prenosa je v vojni do-bi''^ poseben pomen in postopanje je bistveno olajšala nemška iznajdba krvne konzerve. Vsled tega ni treba, da bi bil darileo krvi neposredno navzoč pri transfuziji. Namesto tega stopi za uporabo takoj pripravna steklena cevka (ampula) s konzervirano krvjo. V tej zvezi je zanimivo tudi neko poročilo iz Švedskega, po katerem je nekemu ondoinemu učenjaku uspelo napraviti kri trpežno v obliki prahu. Kakor pravijo, je
pr to zaenkra. mogoče le za skupino »O«. .......................................................................................................
udari, ko človek

oklopna kupola, od koder je možno streljati s težkim orožjem na vse strani. 2e doslej, pravijo listi, se je novi strmoglavec nevarno uveljavil v Sredozemlju, v napadih na angleške ladje, pri poletih nad Anglijo, kak#r tudi na vzh*dni fr#ntl.
(pK.-Luftwaff«,
Atl., Zandep^tdtiplex-K.^
< " *"*2^^ l ';...* J^- t„y4
?^\* XA* _\ ^ >»ii *АиИ?
Nemik a mladina kot prostovoljci pri kmečkem delu Prve proMtoYoljce kmeikega dela H] xbirajo sedaj med vojno v delovnih taboriSčib in od tu jih pritegnejo h kmečkemu delu in k pcmeči м kmete. 2 velike ljubeznijo in navdaienjem so mladci pri stvari, posebno, ker so najbolje nastanjeni in oskrbovani. Levo: Skupina prostovoljcev na kolodvoru, in desno: Prisrčen sprejem pri dodeljeni ктабкИпШ,	ptftotic-vftJwwetleas Q,
Male gospodarske novice
Ukrajina bo gojila tobak. Okrog 150.000 hektarjev velik kompleks zemlje bodo v Ukrajini določili za gojitev in pridelovanje tobaka. Trenutno se pripravlja, da bi že letos imeli nekaj povečanega pridelka. Toplo letno podnebje Ukrajine bo omogočilo gojitev odgovarjajoče vrste tobaka in ker je rešeno tudi vprašanje semen, kakor je irešeno tudi vprašanje strokovnjakov, so izgledi v tem pogledu mnogo obetajoči.
Vrnitev Besarabije in Dobrudže je znatno povečala romunsko perutninarstvo. Stanje romunske kokošjereje znaša 21 milijonov kljunov in bi se lahko računalo na eno milijardo jajc letno. Takšna proizvodnja bi omogočala lep izvoz jajc. Izvoz je pa na žalost dosegel samo 3 do 5% letnega pridelka. Proizvodnja jajc stoji namreč na Itako skromni višini ,da bi se ista lahko StviSala za celih 40 do 50%. Potrebno je Samo sedanje stanje kokoši izboljšati z Uvozom plemensko dobre perutnine. V Ro-tmunijl znese kokoš povprečno samo 45 do pO jajc letno, v Nemčiji držane in vzgojene pasme pa 70 do 75 komadov. Za izboljšanje tega stanja so romunski perutninarji že lansko leto iz Nemčije dobili nekaj plemenske perutnine in jajc za pleme. Letos jim je Nemčija zopet stavila kakih 500 plemenskih kokoši ter serijo modemih valilnih aparatov na razpolago. Romunska vlada namerava razen tega iz Nemčije uvoziti nekaj sodobnih valilnih aparatov, s katerimi bi naj prišli v Romunijo tudi strokovno iz-vežbani veSčaki, ki bi v bližini Bukarešte uredili prvo vzorno vzrejališče perutnine.
Sladkorno peso bodo v Franciji gojili letos na 240.000 hektarjih zemlje, napram
140.000 hektarjem leta 1940. — Protekto-rat. Slovaška in Madžarska bodo letošnje nasade sladkorne pese po možnosti do neke meje povečale, na vsak način pa hočejo pridelati isto količino kakor leta 1941. — V Srbiji eo določili ploakev od 50.000 ter v Banatu 10.000 hektarjev za gojitev pese. Tudi Romunija bo kljub povečanju državnega ozemlja, na katerem ne manjka kmetij, ki gojijo sladkorno peso, svoje njive razširila in povečala. — V Italiji bodo peso gojili na 170.000 hektarjih njiv.
»Reichstelle fUr Kleidung und ver-wandte Gebiete« (državno službeno mesto za oblačila in sorodna področja) je objavila nekaj nadaljnih dopolnilnih oz. izpremenjal-nih določb o karti za obleko. Tako na pr. se ne dobivajo več na karte za obleko brisače in otirači.
Koncem 1941. leta 45 milijard RM hranilnih vlog
Berlin, 19. maja. Nemška hranilniSka zveza, skupnost pokrajinskih hranilničnlh
zvez, je koncem aprila imela zvezno skupščino. Poročal je o hranilničnem letu 1941 predsednik dr. Gugelmeyer. Vloge, tako hranilne kot »ostale« so v preteklem letu za 11,5 milijard RM narasle. Celokupno etanje vlog pri javnih hranilnicah je znašalo s tem koncem leta 1941 okrog 45 milijard RM, Porast vlog je posledica ne-navajdno mnogih vplačil, dočim so izplačila ostala slejkoprej maloštevilna. Vplačila sestoje iz nmožice malih in najmanjših prihrankov, čeprav nastopa splošna tendenca k povišanju povprečne potrebe vplačil. Važnejše kot pa ta ugotovitev je pa opažanje, da vedno več hranilcev redoma hrani in ne ostanejo samo priložnostni vplačniki. Ti redoviti hranilci pomenijo s svojimi vlogami, pa še tako majhnimi, najvažnejši Izvir velikega, vse ljudstvo obsegajočega veletoka vlog. Armada hranilcev potom hranilnic se je v preteklem letu prav občutno povečala. Cez 4,8 milijonov novih Vložnih knjižic je bilo izdanih nasproti 3 milijonom v letu 1940. V celem je bilo s koncem leta 49 milijonov vložnih knjižic v obtoku. To znači, da sta v vsakem nemškem gospodinjstvu dve hranilni knjižici.
Razgled po Jugovzhodni Evropi
v založbi hrvatskega poročevalnega in propagandnega urada Izide peta knjiga o zgodovini ustaškega pokreta pred emigracijo državnega vodje dra. Paveliča.
Hrvatski gospodarsko policijski urad je poslal nekega zagrebškega advokata v koncentracijski tabor in mu hkrati naložil denarno kazen 100.000 kun, ker je neki stranki, ki ga je vprašala za svet, računal za posvetovanje visoki znesek 90.000 kun.
Sadjarjeve naloge
v maju cvete že vse sadno drevje, pojavijo se pa tudi razne bolezni in sadni škodljivci, ki jih sadjar že prej ni uničil. Zato je v tem mesecu pridno nadaljevati s škropljenjem proti glivičastim boleznim. Sadjar imej vedno pripravljene škropilnice, škropilo pa je pripraviti tik pred uporabo. Najprimernejše škropilo je nospro-sen, ki nadomešča modro galico in arsenik ter se ga vzame en in pol kilograma na 100 J vode. S tem škropljenjem ee prepreči črvivost.
V tem mesecu se zelo razmnožujejo listne ušice. Izločajo sladek sok, ki prija mravljam, zato je vedno polno mravelj na drevju, kjer so ušice. Listne ušice se silno hitro množe in delajo škodo po sadnem drevju. Listje in mladi poganjki, ki jih zasedajo ušice se začno kriviti in prenehajo rasti. Ce jih sadjar ne uniči, se začno vršički sušiti od vrha navzdol. Prve ušipe se izležejo iz zimskih jajčec takoj, ko se pokaže prvo zelenje. Jajčeca, ki so pritrjena na mladike, so podobna črnemu zrnju in prevlečena s trdo kožo, da jih ne uniči še tako huda in ostra zima. Vse ušice, ki se spomladi izvale, so samice in imajo last-
nost, da kote žive mladiče, in sicer same samice. Ena sama samica se razplodi v milijone. Poleg samic brez kril se rode tudi samice s krili, ki letajo in kote žive mla-dice-samice in skrbe, da se rod širi z drevesa na drevo in iz sadovnjakov v sadovnjak. V jeseni pa se skote samci in samice, ki so drugačnega živetja. Te samice nastavijo jajčeca po mladikah in poginejo.
Dokler je še malo ušle, se lahko zatirajo. Jajčeca na mladikah se uničujejo z 10-od-stotno raztopino arborita. Najvažnejše uničevalno sredstvo pa je tobačni izvleček In tudi mazno milo. Na liter vode vzameS vsakega malo žlico. Mazno milo Je treba najprej raztopiti v vroči vodi in potem tej raztopini priliti tobačnega izvlečka. Uporablja se na ta način, da se pomakajo ali potapljajo ušive mladike v raztopino. Kjer pa mladik ni mogoče pripognlti, jih je treba z brozgo obrizgati in to tako temeljito, da zadeneS vsako uš. Tudi gosenice, ki jih sadjar pri zimskem zatiranju ni opazil in zatrl, je treba poiskati in uničiti. Ta mesec letajo tudi lubadarji, ki jih po-končujeS z mazanjem debel in vej z 20 do 30 odstotnim arborinom.
Pomladni zagn-bški velesejem in razstava »Leto dni Nezavisne države Hrvatske«, sta bila v torek zaključena. Po podatkih sejm-ske uprave je razstavo do nedelje obiskalo okoli 250.000 ljudi, med katerimi je bilo mnogo inozemcev,
Hrvatske državne železnice bodo uvedle direktne potniške vagone med Hrvatsko in zasedeno Francijo čez nemško državno ozemlje. — Ravns^teljstvo državnih železnic sporoča, da ie od 4. t. m. promet na progi Zagreb—Split v vsem obsegu obnovljen.
Za obletnico obstoja Neodviane države Hrvatske so gledališka društva v Zagrebu vzidala Poglavniku spominsko ploščo v prostoru hrvatskega državnega gledališča. Ob tej priliki so gledališki Igralci ustanovili tudi podporni sklad za ostarele in siromašne člane.
Julija meseca se bodo v eni izmed najlepših slovaških pokrajin vršili tabori nemške, hrvatske in slovaške mladine. Vrhovni poveljnik Hlinkove mladine Maček je povabil Reichsjugendsiihrerja Axmanna, naj govori na tem taboru, ^
Ob sodelovanju hrvatskega zdravstvenega minjBtrstva je nastal zanimiv prosvetni film »Oliva in njeni škodljivci«. Pripravljajo tudi prosvetni film »Prva pomoč na kmetih«.
Za oškodovance pri poplavah v ogrskih nižinah, kjer je bilo razdejanih 22.000 hiš, je ogrska vlada dala na razpolago predujem 7 milijonov pengejev, da se čim prej odpravijo najhujše škode.
Zaradi nove ureditve srbskega kmetijstva, končno vendar enkrat započete modernizacije in izboljšanja gospodarskega obratovanja na srbskih kmetijah, je potrebna temeljita preosnova kmetijskega raz-
iskovanja. S temi problemi se ima bavitl nek odbor, ki je pred kratkim imel svojo prvo sejo. Po novem načrtu raziskovanja 80 predvideni razni ukrepi na raziskovalnih potih. Za praktično raziskovanje bodo v bo« d oče poleg vzorne in kontrolne stanice v Topčideru in kmetijskega preakuSevališča v KruSevcu na razpolago še štiri poskuše* vališča v Leekovcu, Sabcu, Kragujevcu in Zaječaru.
Moiek (pižem) je v Srbiji zelo pogost in tudi nadloga Banata. Da se ubranijo tega nevarnega glodavca, so pri nekaterih okrajnih glavarstvih razpisali nagrade do 50 dinarjev za vsak ubit komad. Moškov rep ostane, kakor pravijo, za kontrolo pri obla-stvu, kožo pa prepustijo prinašalcu. Kdor se ne bo udeležil akcije za zatiranje moškov, bo strogo kaznovan.
Zidje v Bolgariji, ki jih bodo v tem poletju pritegnili k delu — večinoma pri gradnji železniških prog in cest — bodo po poročilih bolgarskih listov morali nositi 12 centimetrov širok trak na roki. S tem je v Bolgariji prvikrat uvedena nošnja vidnih znakov za Žide.
S pomočjo nemških oblasti so uvozili v, Grčijo večjo količino cepiva proti legarju In koleri. Kmalu bodo začeli prebivalstvo cepiti. Da se zasigurajo nadaljnji higienski ukrepi, so prepovedali izložitl živila, zlasti pecivo in pijače.
Atenski župan je te dni predal svojemu namenu 50. ljudsko kuhinjo za otroke. Nič manj kot 24.000 otrok točasno brezplačno hranijo v Atenah.
S pomočjo nemških bi Italijanskih inženirjev za gradnjo cest bodo romunsko ceet-no omrežje na vzoren način izgradili, da bodo vse življenjsko važne točke države še ožje vključili v prometno mrežo. Od Izdanih naročil prevzamejo nemške tvrdke izgradnjo 3200 km cest v razdobju sedem let s stroški 400 milijard lejev, medtem ko so italijanske tvrdke prevzele Izgradnjo 750km modernih cest s stroški 2 milijard lejev In gradbeno dobo 5 let.
Naše anekdote
Majhen — pa korajžen!
Ko Adolf Menzel še nI bil veliki slikar In »mala ekselenca«, ampak samo majhen slikarski dijak, je nekoč prišlo do spora med njim In orjaško dolgim tovarišem. Ta se je drznil Menzla razžallti, nakar ga je Menzel zelo mimo pozval na dvoboj s pištolami.
»Nikar ml ne zamerite« se je smejal tovariš, »z Vami se vendar ne morem dvo-bojevatl, Vas vendar kratkomalo vtaknem v žep.«
»Nimam nič proti temu« je odgovoril Menzel mrzlo, »na vsak način boste pa tedaj enkrat v Vašem življenju Imeli v Vašem žepu več korajže kot pa v srcu!«
Dr. F. J. Lukas
Izrežite! Hranitel
ШетлМпа ntelođiinjo^ in (1шк1шш OJeutjjpJt mjdJi&dhjek and pj^aMijak
Bind xmd gegenwartlg mit Auftrftgen Uberhauft werden, sind wir leider nicht in der Lage die gewiinsclite Lieferzeit einzuhalten.
23.
73. STUNDE
Weitere wichtige Ausdrilcke aus dem kaufmkmischen Briefwecheel
1.	Wir haben Ihnen die niedersten Ex-portpreise berechnet.
2.	Wir sind bereit, Ihnen einen Kassen-rab^+ von 5% zu gewaliren.
3.	Wix* кбппеп unser Angebot nur bis 20. d. M.aufrechterhalten.
4.	Unsere Zahlungsbedingimgen sind: ohne Abzug in3 Monaten oder weni-ger, 2% gegen bar, innerhalb 14 Tagen vom Datum der Rechnung.
5.	Unsere Artikel vereinigen Billigkeit mit zuverlaasiger Arbeit und biirgen fUr beste Qualitat.
6.	Unsere Maschinen sind wegen ihrer hohen Leistungafahigkeit bekannt.
7.	Wir konnten Ihren Auftrag sofort ab Lager ausfilhren.
8.	Nachbestellungen кбппеп regelm&Big ausgefiihrt werden, da wir stets ein grofies Lager halten.
; 9. Unsere Werst&tten kSnnen leider die gegenwartige Nachfrage nicht bew&l-tigen.
10. Sie werden aicherlich unter den iiber-sandten Mustem etwas Passendes fUr Jbrea Bedar! findeo.
11.
Alle uns iibermittelten Auftr&ge werden pllniktlich und sorgf&ltig aus-gefUhrt.
Wir hoffen, daS dieses 3,ui5erst giinstige Angebot Sie veranlassen wird, una einen Probeauftrag zu geben. Wir bedauem, von Ihrem Angebot keinen Gebrauch machen zu кбппеп, da zur Zeit nach den offerierten Artikeln keine Nachfrage besteht. In Beantwortung Ihres Schreibens vom 10. d. M. teilen wir Ihnen mit, daU... Bitte senden Sie uns per Nach-nahme...
Die Pakete milssen gezeichnet und fortlaufend numeriert werden.
Die in Ihrem Schreiben angegebene Lieferzeit muB etreng eingehalten werden.
Mit dem Rechnungsbetrag wollen Sie gef&lligst unser Konto belasten. Wir danken Ihnen ftir Ihren Auftrag vom 1. d. M., den wir zur Liefenmg im Juli vorgemerkt haben.
Ihren WUnschen betreffa Liefenmg werden wir im Rahmen dM MSglichen Rechnung tragm.
Die Warem Bind ab nftcheter Weche
versandbeireit.
P« sris ini^ lAfWtem W RUdmtaM#
24
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20
21,
Wegen Knappheit der Waren mlissen wir Sie bitten, sich noch einige Wochen zu gedulden.
Wir eehen uns leider gezwungeo, unseren Auftrag vom 12. d. M. infolge des erhohten Zolles auf auslandische Waren zu widemifen.
25.	Wir bedauem sehr, Ihren Auftrag nicht annehmen zu кбппеп, da wir nur gegen Vorausbezahlung verkaufen.
26.	In Erledigung Ihres Auftrages iiber-.senden wir Ihnen heute per Bahn...
27.	In der Anlage finden Sie die Rechnung tlber...
28.	Wir sind davon iiberzeugt, daJS unsere Waren ebenso wie unsere Zahlungs-bedingungen Ihren Erwartungen ent-sprechen werden.
29.	Leere Beh&lter werden zum Selbst-kostenpreis zuriickgenommen.
WBrter
betreffs — glede na, kar se tiče
gedulden (sich) — potrpeti, potrpljenje Imeti
Kassenrabat (m) — blagajniški popust, rabat
Lelatungif&hlgkelt (w) — spoeobnoet, »noglJlToet
KaehbMit«nmf (w) — a«hMdao mwoAle
Probeauftrag (m) — poskusno naročilo p- t^unu
Selbatkostenpreis (m) — lastna cena ilberhauft sein — obaut biti vereinigen — združiti Vorausbezahlung (w) — prediplačilo, pla«
čilo vnaprej vormerken — zabeležti, zapisati Zoll (m) — carina
zurUcknehmen — nazaj vzeti; preklicati zuveriaasig — vesten, zanesljiv
Bedewendungen Ein Angebot aufrechterhalten -- prt ponudbi ostati, pri ponudbi vztrajati ein Lager halten — zalogo imeti die Nachfrage bewSltigen — povpraševanje obvladati, povpraševanje izpolniti etwaa Passendes — nekaj sposobnega, nekaj primernega von etwaa Gebrauch machen — (po) rabiti kaj
es besteht keine Nachfrage — nobenega
povpraševanja ni fortlaufend numerieiren — s tekočimi številkami označiti die Lieferzeit einhaltea — držati se dobavnega roka das Konto belasten — račun obremeniti,
vpisati na tekoči račun einer Sache Rechnung tragen — prilagoditi se čemu, računati s čim Im Rahmen des MSgKchen — т okviru mogočega, kolikor mogoče im Rlickstnnde seJn — zaostajati, mit der Zahlung 1. R. 8. — saoetajr.ti a plačilom einen Auftrag wid*rruf«n — naročilo pir#-klicati
ich bin mit Arbeit Uberh&uft — ne vidim ^ ве Јч dela
JKalia^tas A
V „KARAWANKEN-BOTE"
donaša denar
Poglejte doma enkrat podstrešje, klet in shrambo stare šare. Gotovo odkrijete tam še marsikal^no uporabljivo reč. — Proč z njo!
Jttaii Ofiias Vam za nekaj Pfennigov pomore pri prodaji!
Oglase врге}ета NS—GaoTerlag KMrnten, Krainburg, Teldeser« ■traAe 6. In lVS.«GauTerlag KMrnten, Klagenlurtf BUmankring IS.
Wenn Ihr# Nerven rasdi auslauen, dW allg*m*lne L*lttung*kraft zurOckgeht, Sle unter NmvoiltSt, Iclchter Erregbarkalt, Oberempflndllchkalf, Arbelliunlusf, 1*1*. tar AnfaiDgkall gaganOber Erkrankungan utw. laldan — dann (olllan audi Si* dia vttamtnahatllg* Z*ll- und N*rv*nnahnjng
nehman, EnttiJSH neben Leclfhin und anderen bewJhrten Nervenaufbsustoffen das nervenstlrkende Vitamin Bi und das lelstungstelgemde Vitamin C, belde In relner Form. — 60 Tabletten M. 2J5 In Apottieken. Farbig llluslrlerte BrosdiQre .Freude am Leben* kostenlos durch: MEDOPHARM, MOndien 6]|W.
Gro^handel in lextil, Bekleidung, Kurzwaren und Galanterie
M. u. R. SCHAUTZER
C
Kla^enfurt
Adell-Hiller-Plaf*
Kari Sdiilling
еШсоиОшШш Kraioburg
UhiuftekfnCH
ESSIG
Fabrik C.Wanger Kligenfurf
^larke Neroen ^chafFenskraF^ CebehsFreube
Frizerske pe-
JOtnlCO sprejmem takoj ali pozneje. Ponudbe na Paul Enmosdinie, Fri-leur, Laak^.
1710—1
MAH
Službo dobi
Natakarico ^pomolvgosllliii
in kuhinji se sprejme. Naslov priKi-rawanken Bote — Krainburg pod .Perfektna' 1702—1
Službe Išče
Pomot gespodloll in k otrokom gre
gospa srednjih let,
ki Obvlada per-lekino aemMIno.
Penudbe na Kara-wanke Bote, pod ,Skromni zahtevki'
službo kot natakarica ali servirka v bolj-!!i lokal takoj nastopim. Ponudbe pod značko „Zmožna" na Karaw. Bote, Krainburg, 1716—2
Prodam
Bolzkisien Tersdiiedener grdsscn verkauft
Lesene zaboje različnih velikosti proda Lebensmit-tel - grosshandlung Hans LSsdier,
Krainburg. me—e
Saplm
Otroški lozitek
dobro ohianjen, kupim. Naslov: Karawanken Bote, Krainburg, pod „Nujnost".
Oglasi v našem listu so uspešni!
Listnati rezani les
bukov, hrastov, jesenov, javorov, iel-lev, orehov, kupim. Ponudbe na Hans Traninger Klagenfurt, Vol-kermarkter Strafie Bahniibersetzung.
Hipoteke
Udeležil bi se z 10.000 do 15.000 RM pri kakšni trgovini ali podjellB, kjer je dana varnost s hipoteko na hiS. — Dopise pa »Alleinstehend"na Karawanken-Bote, Krainburg. 1711-18
Izgnblleno
LIsinIco
z večjo vsoto denarja, fotografije in druge dokumete sem izgubil v Krainburgu od Rama do klavnice. Požtenega najditelja naproSam, da
vrne najdene predmete proti nagradi na Dolenz Gregor, Vart	И
Benarnita
z manjSo vtoto denarja in ključ izgubljeno. Delavec sem,zato паргоЊп poltenega najditelja, da vrne najdene stvari na Karawanken Bote — Krainburg. 1714—2:
Razno
Lokal v Krainbur-gu išče. Ponudbe na Karaw. - Bote, Krainburg, pod »Prometna točka' 1710—23
TovarnKke zaloge
zastopstva, inkaso, sprejme dobro u-peljan trgovec in zastopnik. Dopise na Krainburg — Postfadi 2/.
„Mali oglasi" zanimajo vsakogar I
E ZORN
DOMSCHALE
FABRIK FQR KOFFERU.LEDERWARE
Wasserturbinen, autom. Oeldrudcregulatoren, KOhlmasdiinen und Venetianer Gatter erzeugt
G. F. Sdineiter
Masdiincnbau - Laak a. d. Zaier
Qbemimmt audi die Reparatur samtlicher Mas chin en
StoMie!
Pohlitra vložena, rezljana ali slikana, slike«
lesene figure, cinasio posodo, pristne preproge, stare kovance kupuje vedno
Aniiquitiitenhandlung
FRITZ PRAISE, Klaqenfnrt
M. J« 9^ « "^T.iThZnH-
«»1.Л Z«l,«p«to ««»
Zohmbursk тк wWg onfcud^ ^ McM Obcr d« .Roscdonr-Shxi
КововвпГ kauft men nor einmel m e« boufdoM umd dam nur no* NochKlllstadca.
Bergmamn# fettle Zahnpa«te Лт М.чД. ■•romafin. WaldK»im CSiv)
ANDREAS GRADISCHAR
chuherzeugung
Helllgankreui b«l Neumarktl
wm
• '« ;■«•. . .'-J't • VVVA.-,
m.
:и-"<1г;,
E UMI O- RUN D F U N H-
^мцгдмша
■mm
Auer- und BirkhShne
prSpariert naturgetreu
Zoolog. PrSparator
Zwischenwassern, Oberkrain
KAFFEE
ERSATZ
Fabrik C.Wenger Klagenfurt
SENF
Fabrik CWenger Klagenfur*
iMwmiBRm
„SESIR" AKTIEN-GESELLSCHAFT
HmeH-Haat-ydouts-HiUe
LAAK a. d. Zaier ■ Oberkrain
FERNRUF 11
BRUDER
ObtstUee
tederweren-E rzeu g u n g Domsdiafe
.Ltlbseharstrš^e 55 O k в r k I » I n