Največji slovenski dnevnik V Združenih državah Velja za rse leto • • • $6.00 Za pol leta • - • • • $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki* TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 203. — Stev. 203. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3. 1879. The largest Slovenian Daily the United Statw. V -- Issued every day except Sundays Md legal Holidays. 75,000 Readers, TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 29, 1936 - -SOBOTA, 29. AVGUSTA, 1936 Volume XL1V. — Letnik XLIV, V FASISTICNI ARMADI SE PORAJA NEZADOVOLJSTVO Legijonarji se nočejo boriti proti svojim bratom SOCIJALIST OČITA ANGLIJI IN FRANCIJI, DA HOČETA SPREMENITI ŠPANSKO V EVROPSKO ABESINIJO Vojaki so pomorili svoje častnike in pobegnili v Francijo. — Past za fasisticno armado je bila izdana. — Francija in Anglija pozivata države k nevtralnosti. — Kmetije bodo kolektivizirane. MADRID, Španska, 28. avgusta. — Bataljon španske tuje legije se je uprl v Andaluziji ter je po-strelil večino svojih častnikov. Andaluzija je provinca v južni Španski, toda že prej je bilo iz Biriatou v Franciji poročano o uporih v tujski legiji v severni Španiji. Trije dezerterji tujske legije so dospeli v Biriatou in izjavili, da se ne marajo več boriti proti bratom. Dezerterji, ki so bili dodeljeni armadi, ki oblega Irun, pravijo, da je med legijonarji upornost tako razširjena, da je bi-Jo 550 legijonarjev odpoklicanih s fronte. Medtem pa je vlada opustila defenzivo ter je poslala "zelene" vojake, da napadejo izvežbane fašistične vojake na šestih frontah. Predsednik socijalistične stranke Indalecio Prie-to, ki je glavni steber španske socijalistične vlade, je obsojal Anglijo in Francijo, da s tem, da ne pomagata madridski vladi, hočeta iz španske napraviti evropsko Abesinijo, -medtem ko pustita Italiji, Nemčiji in Portugalski, da podpirajo upornike. Pietro je rekel, da bodo kmetije na Španskem, ako zmaga vlada proti upornikom, večinoma kolektivizirane, četudi Španska za komunizem gospodarsko še ni dovolj razvila. NA FRONTI PRI IRUNU, Španska, 28. avgusta. — Branilci Iruna so nastavili oblegovalcem skrbno pripravljeno past s tem, da so z dinamitom podminirali polje, čez katero je imela prodirati in-ianterija. Ta načrt se je vsled izdajstva v vladnih vrstah izjalovil. Ko so bili v sredo napadalci okoli Iruna odbiti, so vladni vojaki na polju zakopali veliko množino di-namita, ki je bil z žicami zvezan s postojankami za vladno bojno črto. V trenutku, ko bi uporna infan-terija pričela prodirati čez polje, bi vladni vojaki dinamit razstrelili. Z vrha gore Marciel so vladni vojaki pazili in videli, kako so sovražni oddelki tujske legije pričeli prodirati po vznožju in.se vsipati na dinamitirano polje. Takoj so odprli električni tok, toda nobene razstrelbe ni bilo. Žice so porezali izdajalci v vladnih vrstah. Toda navzlic temu so bili fašisti vrženi nazaj s strojnicami. Padlo je več sto fašistov, medtem ko so vladne čete imele malo mrtvih. Ker se tretji dan bojev za Irun fašistom ni posrečilo zavzeti Iruna, smatrajo vladne čete to za svojo veliko zmago. Na fašistično garnizijo v Oviedo so vladni letalci vrgli 85 bomb. Branitelji so vsled tega prišli izza svojih barikad, nakar so jih asturski rudarji napadli z dinamitom. Fašistični letalci so bombardirali vladno munioij-sko tovarno v Toledu. LONDON, Anglija, 28. avgusta. — Anglija in Francija si skupno prizadevata, da bi zaprli nevtralna vrata v španski državljanski vojni. Obe vladi sta pozvali 1,7 evropskih držav, da naj takoj razglase embargo na orožje za^Spansko in da bo pozneje ROOSEVELT POTUJE PO KRAJIH SUŠE Sprejel je priporočila odbora za preiskavo suše. Vodne naprave so neobhodno potrebne. BISMARCK, N. D., 28. avgusta.—Predsednik Roosevelt si je pričel ogledovati po suši opustošena polja prerijskih držav ter je sprejel poročilo "Great Plains Drought" odbora s priporočbami, po katerih bi bilo mogoče prerijske države napraviti, da bi bile za stalno sposobne preživljati prebivalstvo in da ne bi postale velike puščava. Odbor je prepotoval 2000 milj skozi 40,000,000 akrov posušene zemlje ter je izdelal načrte, ki naj bi bili v doglednem času izvedeni, da bi bile kolikor mogoče katastrofalne posledice zmanjšane. Predsednik Roosevelt je vsded smrti vojnega tajnika Derna bil nepričakovano pri-moran premeni ti svoj potovalni načrt. Toda njegov tajnik Marviai H. Mclntyre je rekel, da bo trelba premeniti samo načrt za prihodnji teden, da pa bo predsednik ta teden obdržal načrt za državi North in South Dakota. Ker se predsednik namerava vdeležiti tajjiikovega pogreba v torek v Salt Lake City, Utah, bo moralo biti njegovo potovanje po državah Minnesota, IoWa, Missouri, Illinois in Indiana znatno skrajšano. Po konferenci z odborom za sušo se je predsednik z avtomobilom dve uri vozil po opusto-šenih farmah, katerih ni uničila samo suša, temveč mnogo bolj nepravo obdelovanje zemlje. ZAPIRANJE NEMORALNIH LJUDI BERLIN, Nemčija, 28. avg. •— Po celem Porenju so se zopet pričela sodni jska postopanja proti osebam, ki so se pre grešile proti moralnosti. V maju se je pričela sodnijska obravnava v Koblencu proti 215 frančiškanom, zaradi nespodobnega občevanja z mladimi fanti. Sedaj pa so zaradi takih nečednih dejanj bili pripeljani pred sodišče ljudje raznovrstnih poklicev: trgovca, državni uradniki, industrijalci, zdravniki, delavci in duhovniki. V Bonnu so sodišča obravnavala 88 slučajev. Do sedaj je DELAVSKA X0NVENCIJA ZA NEVTRALNOST Delavska federacije za državo , New York ne mara posezati v spor.— Pogajanja v stavki v gumijevih tovarnah. (SYRACUSE, N. Y., 28. avgusta. — Na svoji konvenciji je delavska federacija za državo New York, po dolgi in'vroči debati, sprejela resolucijo po kateri ostane federacija nevtralna v sporu med pristaši strokovne in industrijske organizacije v American Federation of Labor. Industrijski odbor CIO hoče namreč v vsaki industriji organizirati vse de lavce v eni uniji, ne glede na strokovno znanje delavca. CUMBERLAND, Md., 28. avgusta. — Zastopniki tovarne Kelly-Springfield Tire Co. in mnogi stavk a rji, ki pripadajo k United Rubber Workers, so se zbrali na konferenci, da poravnajo sedanji spor. Konferenca je mirno potekla in je u-pati, da bo stavka, ki se je »pričela v nedeljo, v kratkem poravnana. V imenu delavcev je državni senator Robert B. Kimble izjavil, da so stavkarji pri volji svoje zahteve za višje plače in za znižanje delovnih ur predložiti nepristranskim posredovalcem. Zahtevajo pa, da jim družba dovoli, da so organizirani v CIO in da so odpuščeni delavci zopet sprejeti. KRVAVA ŽETEV AVTOMOBILOV SE JE POVEČALA Prejšnji mesec je bilo več nesreč kot isti mesec lansko leto. — Obeta se še več netoreč. Mrs. Roosevelt vozila proti luči. NEW HAVEN, Conn., 28. avgusta. — Policist Michael Holly je sporočil, da je posvaril soprogo predsednika Roose-velta, da naj pri svoji vožnji z avtomobilom boljše pazi na prometne luči. Holly je naznanil, da je Mrs Roosevelt vozila proti luči, ko ji je voz poulične železnice zakrival rdečo luč. Ko je policist vstavil njen avtomobil, jo je opozoril na napako in ji je pustil peljati dalje. Policijski načelnik Philip T. Smith je rekel, da je Holly izvedel, da je ustavil Mrs. Roosevelt, šele po dogodku. CHICAGO, 111., 28. avgusta. — National Security Council je izdal svarilo, da se dežela bliža novemu rekordu moritev na cestah, kot to kaže statistika, da je bill julij tretji zapo-j redni mesec, ki je zahteval več 1 avtomobilskih nesreč, kot pa julij lanskega leta. Vsled avtomobilskih nesreč je bilo ubi tih 3180 Oseb, ali tri odstotke več, kot lansko leto isti mesec. V prvih sedmih mesecih leto šnjega leta je bilo pri avtomobilskih nesrečah ubitih 18,560 osseb. Celo lansko leto je pri avtomobilskih nesrečah izgubi lo 37,000 ljudi svoje življenje. i4Najbolj pa nas vznemirja," je rekel predsednik varnostnega odlbora W. H. Cameron, 4 4 ker imamo še pred seboj mesece, ki so lansko leto prinesli največ avtomobilskih nesreč. Lansko leto je bilo v prvih šestih mesecih pri avtomobilskih nesrečah ubitih 15,890 oseb, v zadnjih šestih mesecih 21,110. Ako «e bo to tudi letos ponovilo, tedaj bomo imeli na naših cestah moritev, kakoršue narod do sedaj še ni videl." Da bi te nesreče zmanjšale, je pričel lansko leto odbor kam panjo, ki bo trajala pet let in ki bo skušala prometne nesreče znižati saj iza 55 odstotkov. Cameron pripisuje te naraščajoče nesreče naraščujočemu prometu. Poraba bencina za avtomobile se je od lanskega leta povečala za 9 odstotkov. FRANCIJA BO PREUSTR0JILA ARMADO Vnanji minister se poteguje za zveze. — Blum obeta vse odredbe za varnostno jamsčino. PARIZ, Francija, 27. avgusta. — Medtem ko se francoski vojaški in politični voditelji posvetujejo o sredstvih in potih, kako bi se mogla Francija varno postaviti proti ojačenju nemške armade — nek vojaški izvedenec ceni armado, ki jo bo imela Nemčija po novi Hitlerjevi odredbi, na 2,0400,000 inož — so vodilni državniki objavili izjave, ki kažejo na resnost položaja. Izjava ministrskega predsednika Leona Bluma pravi, da bo Francija za svojo varnost odredila vse potrebno, ker se zaveda in ne bo nikdar pozabila, da se narod, ki zanemarja svoja obrambna sredstva izpostavlja napadom in ustvarja nevarnost za svetovni mir. Zračni minister Pierre Cot je naznanil, da bo prihodnje dni nastopil nadzorovalno potovanje, da bo mogel kabinetu in poslanski zbornici predložiti načrte za proustrojitev zračne šile. Popoldne se je vnanji minister Delbos zaporedoma raz-govarjal s poljskim, čelioslova-škim, jugoslovanskim in romunskim poslanikom. Iz tega je razvidno, da si hočejo te države medsebojno pojasniti stališče glede premenjenega položaja, ki je nastal vsled nove Hitlerjeve odredbe, s katero je podaljšal vojaško službo o.l enega leta na dve leti. PALESTINA SE BO POMIRILA Arabski najvišji svet je zadovoljen s predlogom Iraka. — Zaprti Arabci morajo biti izpuščeni. JTRUZALEM, Palestina, 27. avgusta. — Kot pravi neko poročilo, je arabski najvišji svet. ki vodi splošno stavko proti naseljevanju zidov zadovoljen z mirovnim predlogom iraškega vnanjega ministra Nuri paše Saida. Said je predlagal, da je stavka preklicana, ako angleški visoki komisar sir Arthur Gren-fell Wauchope obljubi, da bo židovsko naseljevanje v bodoče vstavljeno in da bodo arabski agitatorji, ki so bili v 18 terorističnih mesecih zaprti in poslani v koncentracijske tabore, zopet izpuščeni na svobodo. Arabski najvišji svet je že sklenil, da povabi iraškega diplomata, da naj na svojem po-vratku iz Egipta obišče Jeruzalem, da se ž njim posvetuj > o njegovem predlogu, ki je bil baje sestavljen sporazumno * sir Wauchope. Ameriški senatorji Royal Copeland iz New Yorka, Dani el Hastings iz Delaware in pa Warren Austin iz Vermonta so se na svojem poučnem potovanju po Palestini zglasili pri židovski agenturi, da bi bili poučeni o sedanjih nemirih. biLo obsojenih 20 oseb na zaporno kazen." V Muensterju se vrši obravnava za zaprtimi :vrati. Predsedujočo. sodnik je rekel, da je to "prava kuga", kaitero je treba iztrebiti z vsemi postavnimi sredstvi. mednarodna komisija natančnejše razpravljala o tem problemu. RIM, Italija, 28. avgusta. — Danes je italijanska vlada prepovedala vse pošiljatve orožja in munici-je namenjene v Španijo. ODVETNIKI ZA OTROŠKO DELO BOSTON, Mass., 28. avg.— Delegati na konvenciji odvetniške zbornice so z veliko večino zavrnili naslednje predloge: preiskava Mooney-BillLngs slučaja — oba sta zaradi bomb -nega atentata v San Francisco leta 1916 nahajata v ječi, — preiskva "Črne legije" in različnih delavskih sporov. Določeno pa je bilo, da še dalje obstoji posebni odbor, ki naj gleda na to, da ne bo uveljavljena postava proti otroškemu delu. Predlog, katerega je predložil odbor legislature in ki dol-že predsednika Roosevelta, da je s svojim New Dealom kršil ameriško ustavo, ni prišel na razpravo in je ibil predložen na naslednji dan. Posebno vroča debata se je razvila zaradi otroškega dela. Isidore Ostroff iz Philadelphi-je im Chas. M. Hay iz St. Louisa sta govorila proti obdrža-nju odbora za Otroško delo, to* MIŠ, VRABECVDRUŽBI KAČ BOONTON, N. J., 27. avgusta. — Ljudje z velikim zanimanjem gledajo v izložbeno okno neke športne trgovine. V oknu se namreč nahajajo v isti kletki miš, vrabec in dve strupeni kači. Trgovec Clifford F. Smith je prvotno miš in vrabca namenil za hrano kačam. Toda kače niso bile lačne. Miš, ki je bila spočetka plaha, sedaj ^kače okoli kač in vleče za njihove repe, vrabec pa kljuje na njihovih glavah, kadar se le preveč dvigujejo. Miš in vrabec dobita vsak dan hrano. Smith je mnenja, da kači čakata na svoja dva prijatelja, da se odebelita. da 233 delegatov se je izreklo proti 109, da ostane še dalje ta odbor in bo njegova naloga, da se še dalje bori proti sprejemu postave o otroškem delu. Naročite se na "Glas Naroda " največji slovenski dnevnik v Združenih država JAPONSKA STAVI ZAHTEVE ŠANGHAJ, Kitajska, 27. avgusta. — Japonska topničarka Hira pluje po Jangce reki, da nameri svojo topove na Chungking, ko bo stavila kitajski vladi nove zahteve, ker so Kitajci v Čentu ubili dva japonska časnikarja. Kitajska množica je napadla J japonska časnikarja* in ustrelila. Vsled tega so se odnošaji med Kitajsko in Japonsko zopet poostrili, navzlic temu, da je kitajski vnanji vrad povdar-jal, da je bilo ustreljenih šest kitajskih policistov, ki so skušali braniti oba Japonca in je bilo poleg tega še ubitih pet kitajskih demonstrantov. Množica je porušila hotel, v katerem sta Japonca stanovala, v protest proti japonski nameri, da vstanovi v Čunkjangu konzulat. TOKIO, Japonska, 27. avgusta. — Poročilo iz japonskega glavnega vojaškega stana v Hsinkingu v Mančukuo naznanja, da je bil v obmejnem spopadu pri Tungniniru ubit nek ruski kavalerist. MOSKVA, Rusija, 27. avgu-sta. — Sovjetska vlada je pri japonski vladi protestirala, ker japonski poizvedovalni aero-plani letajo nad ruskim oze^ mljem ob mančukuanskl meji% » ^sias KraKOFjpz«1 M Jj New York, Sarturclayy August 29, 1.936 Naroda" (A Corporation) fr* u 1 Owned and Published by I % SLOVBflC PUBLISHING COMPANY Frank Sakser, President_ L. Benedlk. Tr«u Place of Mi Weaft nth 84k of the corporation and addreeeee of above officers: •t Msnhattsa, Near Teak CMy. N. X. GLAS NAHODA (Vaiee ef the Peeple) Ienied Brer? Day Except Sundays and Holiday* Sa celo leto velja Kanado........ 2«#t [M)l lCtft a a a a • • « Bft Mrt ltftft »asa* aa Ameriko ln $«.00 |3.00 »1-00 Za New Tork aa celo leto Za pol leta .............. Za inosematro sa celo leto Za pol leta 97.00 $3.50 97.00 Subscription Yearly 90.00 Ad Tertlaement on Agreement "Glas Naroda" Uhaja vsaki dan lsvsemSl nedelj in praagikov "GLAS NARODA". «19 W. 18th Street. New Vork. N. X. Telephone: CHelsea 3—1Ž4& ' USMRCENJE V MOSKVI V Moskvi je bilo obsojenih 11a smrt šestnajst zarotnikov, ki so baje priznali, da so kovali zaroto proti ruskemu diktatorju Stalinu ter so bili v zvezi z bivšim boljševiškim voditeljem Leonom Tro 'kijem, iki živi na Norveškem v izgnanstvu. Med njimi sta bila tudi Zinovjev in Kamenov, ki sta i-grala svoječasno v sovjetski vladi važno vlogo. Štiriindvajset ur po razglasitvi smrtne obsodbe je bilo vseli šestnajst zarotnikov usmrčenili. Komunisti se 11a vse kriplje branijo očitkov, da je diktatura sličua diktaturi ter da ae Hitler in Stalin poslužujeta istih metod. Če pa pomislimo, da je bilo zaradi atentata na sovjetskega uradnika Sergeje Kirova, bodisi usmrčenih, bodisi poslan ili v ječo že nad dvetsto oseb, pridemo nehote do zaključka, da se skušata fašistična in komunistična diktatura na isti način iznebiti svojih političnih nasprotnikov. Res, je, da služi komunistična diktatura povsem drugim političnim in gospodarskim svrham kakor fašistična, in res je, da ima sovjetska diktatura vso pravico 'braniti se proti sovražnikom in nasprotnikom svojega sistema, res je pa tudi, da bi morala biti že vsaj nekakšna razlika med fašističnimi in komunističnimi metodami. Kaj 'bolj človečanskega bi nič ne škodilo, pač bi pa le koristilo mednarodnemu ugledu sovjetske vlade. Človeku, ki ne pozna ruskih razmer, ne more razumeti procesa in okoliščin, ki so bile v zvezi ž njim. Obtoženci so drug za drugim vstajali ter obtoževali same sebe. Samoobtožbe so bile bolj temeljite kot pa obtožbe državnega pravdnika. Nlbče se ni skušal opravičiti, nihče ni skušal olepšati svojega dejanja. Obtoženci so govorili o sebi z največjim zaničevanjem. Zinovjev je naprimer rekel: — Nasprotoval sem politiki stranke ter tako globoko padel, da sem se znašel v fašističnem blatu. To se da le na en način tolmačiti, namreč, da je bilo obtožencem obljubljeno, da smrtn a olbsodba ne bo izvršena, če se bodo sami obtožili. Obtoženi David je naprimer zaklical: — Nobene besede ne bom izustil v svojo obrambo. Moja krivda je .brezmejna. Sedaj ko je bilo usmrčenih šestnajst zarotnikov, so novi procesi na dnevnem redu. 1 Pred sodiščem se bo moral zagovarjati bivši sovjetski poslanik v Londonu, Gregor So^kolnikov. Ž njim vred so nameravali povabiti pred sodišče tudi načelnika državne založbe, Maikila Tomskega, pa se je medtem ustrelil. Izredno zagonetna slika ruskih razmer. THE LARGEST SLVVEN& TfAlltf IN Z&33 DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem -kurzu. . V JUGOSLAVIJO Za f 2J>5_______________ Din. 109 9 5.90 _________Din. 200 9 7J89 __________________ Din. 300 911-70 _______________ Din. 599 923.00 _________________ Din. 1000 945,00 __________________ Din. 2*M Za I $ $ 17.40 9 43.00 $ 82.80 9184.00 $245.00 V ITALIJO 8.00 .............. lir 108 Lir 200 Lir 500 lir 1088 tir 2080 Lir 3000 TEM BE CEJ9E QEDAJ HITRO MENJAJO BO EATEDWW9 CŽIfrl PODVHŽm* ŠPBMfMUBl OOBJ ALI PQL1 Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedene, battkrt v dinarjih all lirah dovolj njenso ie boljše pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo * 5— morata 918^- '*■»•" 915.— " .4 5.15 .418J5 — S2L— _______$41*25 ...95L50 Prejemnik doM ▼ kraja Isplacnp v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $LrJ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY *CUa Naroda" >19 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. ZAKONSKE TEŽAVE PRED SODNIKI Mali kazenski senat je razpravlja 1 o krvavem dogodku, ki se je primeril letošnje majiske nedelje pred Kramarjevo gostilno v Logatcu. 24-letni klju-čarvničarski pomočnik Josip Papež, je tedaj nevarno obstrelil moža svoje 22-letne prijateljice Ziore, Viljema Jedrino, ko je .prišel ženo prigovarjat, naj se vrne z njim na njun dom v. Domžale. Pravzaprav je ta dogodek pomenil le majhno epizodo v komaj enoletnem, ne prav srečnem zakonu Jerinovih. Natakarica Zora je pobegnila svojemu možu zaradi majhnega nesporazuma s Paipežem ,s katerim se dotlej nista dolgo pognala, vendar pa sta kratke dneve po pobegu preživele v tesnejših stikih in prenočila v Logatcu v isti sobi, vpisana v hotelsko knjigo kot mož in žena. To ozadje je dalo državnemu tožilcu povod, da je Papeža obtožil nameravane usmrtitve Zo-rinega moža. Tembolj, ker sta Papež in Zora, ki je doma iz Vipavskega, takoj po dogodku izginila čez mejo v Italijo. Ko sta pa tam po pismenih obvestilih svojih sorodnikov zvedela, da streli niso smrtno zadeli Je-r;ne in da je bil le lažje poškodovan v levo stran vratu, sta se vrnila, misleč, da se jima ni balti kazni. Papež se je celo sam javil ljubljanskemu sodišču. Na razpravi je Papež zatrjeval. da z Jcrinovo nista gojila ljubezen, da pa mu je ona potožila o svojem nesrečnem zakonu in ga prosila, naj ji pomaga, da se reši moža. Priznal je svojo krivdo za nesrečni dogodek v Logatcu v toliko, da je neprevidno ravnal z orožjem, ko se je bal, da ne bi razburjeni Jerina storil kaj neprevidnega svoji ženi ali pa njemu. Samokres se je sprožil sam, ko ga je Jerinova, braneč se svojega moža, potegnila za roko. Oba Je-rinova pa sta izpovedala popolnoma drugače. V preiskavi pa se je izpoved Jerinove žene, ki je zatrjevala, da ji je mož grozil z nožem, popolnoma strinjala z izpovedjo obtoženca. Dana« sta oba izpovedala, da se tedaj niso prav nič prepirali, ko se je nenadno pojavil Papež in ostrelfl moža. Jerinova je celo pristavila, da je prej napačno opisovala dogodek, ker jo je Papež k temu nagovoril. Proti zaprisegi pričevanja obeh zakoncev je ugovarjal Papežev branilec dr. Krejči, češ, da je Jerina sam v preiskavi, ker je pred kratkim z nožem 41 opraskal* ' svojo ženo, ko mu je spet delala preglavice s površnim razumevanjem zakonske zve •HEMČIJA ZAHTEVA, OD, AMfiJUKE MILIJONE stobe. Oba pa je dokazala ne-verodostojno^t svojih izpovedi s tem, da je v preiskavi govorila tako, kakor ji je svetoval obtoženec, danes pa tako, kakor ji je morda svetoval njeh mož, h kateremu se je po svojem iz-Wtu v Italijo vrnila. Sodišče je razsodilo, da je Josip Papež zakrivil prestopek lahke telesne poškodbe in ga je obsodilo na 10 mesecev strogega zapora, v katerega se mu všteje pripor in preiskovalni zapor. Obtežilna je bila okol-nost, da bi bila mogla postati poškodba Jerine smrtonosna in da je pripisati le slučaju, da ni bil poškodovan važnejši del telesa. Obtoženec je prijavil pri-ziv zaradi previsoke odmere kazni, državni tožilec pa revizijo in priziv. NESTANEK FRANCA KORO§CA OSTANE NEPOJASNJEN Pred mariiborskim velikim senatom je stal 32-letni Aleks. Perš, da je v noči na 16. oktobra lani or.>pal posestnika Franca Korošca iz Tulincev in ga vrgel pri Mariboru v Dravo. Obtožnica, ki je opisala burno preteklost obtoženca, mu je očitala, da je Korošcu ugrabil 20,000 Din. Za Korošcem ni sledu. Razprava je trajala pet in pol ure. Veliki senat pa je Perša oprostil vsake krivde in kazni, ker ni bilo direktnih dokazov za njegovo krivdo. Državni tožilec je prijavil proti sodbi priziv na višjo instanco. ODPUSTI DELA V-STVA Gradbeno podijeltje Nassim-benj pri Celju je odpustilo 100 delavcev, ki so bili zaposleni pri regulaciji Savinje, z utemeljitvijo, da zaenkrat ne more nadaljevali regulacijskih del zaradi spora z želez, upravo, ki zahteva napravo pragu v Savinji pri tremerskem železniškem mostu. Sedaj delajo samo v kamnolomu, kjer je zaposlenih kakih 40 delavcev, ki so prenehali stavkati. KRVAV PRETEP 3 SUŠNIKOV V Črni pri Kuharju je sedela okrog polnega litra družba fantov, med katerimi sta bila tudi brata France in Anton Šušnik iz Zage pod Volovl-jekom. Mirno so se pogovarjali in pili. Pred gostilno pa je prišel še tretji Šušnik in sicer Janez, ki pa z onima ni v sorodu. Gostilničar ga ni pustil med goste ker je poznal Janeza, da vedno izzove prepir. Janez je obljubil, da bo miren in bo takoj odšel. Ko pa je bil v gostilniški Iz Washingttona poročajo, da bo v kratkem obnovljen proces, pri katerem gre za povračilo 50,000,000 zlatih dolarjev Nemčiji, ki se poteguje za to bogastvo že od konca svetovne vojne. Zadeva se je obravnavala leta 1930 v Haagu in proces je bil odgoden. Nanaša se na nemško sabotažo v Ameriki v začetku vojne. x Amerika je takrat kratko malo zaplenila nemško premoženje. Med vojno so zletele v zrak tovarne streliva Black Town in Kings-land in uničene so bile ogromne množine streliva. Nemčija trdi, da je bila ta sabotaža delo zasebnikov, ne pa nemške vlade. Ameriško-nemška komisija je zbrala nove dokumente in razveljavila razsodbo mednarodnega razsodišča, ki je Nem-čijo oprostilo. Ameriška javnost napeto pričakuje obnovitve procesa. t Proces obuja spomine na vohunske afere med svetovno vojno. Ena izmed njih je tudi afera švicarskega državljana Emila Gacha, ki je spomladi 1915 odpotoval v Ameriko, kjer je začel pod krinko trgovskih poslov z vso vnemo vohuniti v prid centralnih držav. V New sobi, mu žilica ni dala miru. Pričel je zbadati fante in jih izzivati, najbolj pa Franceta Šušnika. Brat Anton je segel v besedo in miril. Janez pa je naenkrat potegnil nož in zamahnil proti Francetu. Nož je zdrznil ob obleki in samo opraskal Franceta po trebuhu. Anton, ki je prišel na pomoč bratu, pa je takoj dobil nož v pleča. Jezen je pograbil stol, u-daril izzivača Janeza in ga pobil na tla. Konec pretepa je bil ta, da so morali Antona odvetsti v Kamnik k zdravniku. Janeza pa precej zdelanega v bolnišnico, medtem ko je France naj cenejše prišel iz pretepa. Tudi v Krivčevem v Črni dolini so imeli opravka z vročekrvno trojico. Dva fanta iz Zgornjih Kališ sta s težkimi latami premlatila Gregorja Spru-ka iz Gozda. Pobila 'sta ga po tleh in revež je dobil 5 cm dolgo rano na čelu, po vsem telesu pa ima krvave podplutbe Štiri dni je ležal doma in blju-val kri. Kaj je 'bil vzrok temu fantovskemu obračunavanju, tega iz pripovedovanja fantov samih ne moremo zaključiti, ker pri vsakem takem ravsu in kavsu so vsi nedolžni: tisti, ki je bil tepen in tisti, ki je imel nož v roki. Yorku je ustanovil trgovsko družbo in ped njenim plaščem je organiziral sabotažo na veliko. Nihče v Ameriki ni slutil, da se skriva v premožnem trgovcu nemški mornariški častnik, ki je delal s svojo "trgovsko** korespondenco nemški armadi neprecenljive usluge. Poskrbel je, da je bila potopljena cela vrsta zavezniških trgovskih-ladij in da je zletelo v zrak mnogo municijskili skladišč. Slednjič je bil pa Gache ali s pravim imenom kapetan korvette Franz von Rintelen na povratku v Evropo aretiran in zaprli so ga v Tower. Ko je napovedala Amerika centralnim državam vojno, so ga izročili ameriškim dblastem in obsojen je bil na 4 lota ječe. Potem je bil opetovano proglašen za mrtvega in končno ga je Wijson pomiloštil. Vrnil se je v Nemčijo kot vojni junak. Afera tega pogumnega moža igra v procesu zelo važno vlogo, kajti Amerika dokazuje, da je delal Gaohe neposredno po navodilih nemške admiralitete, ne pa kot zasebnik. Rintelen sam je v svojih spominih potrdil, da je imel za sabotažna dejanja oficielno pooblastilo, do-, čim ga ismatra admiraliteita za begunca, ki se je šele v Ameriki zavedel svoie domovinske dolžnosti. Sodni dvor bo orjločil, katera trditev odgovarja resnici. TAKE.§0 . . MILO IN SMRT Živina pred kapitolom mmm \ y Bismarck, North Dakota, so privedli več govedi s farm, ki jih je uničila suša. Živina se pase na travi pred držav-. nim kapitolom. , . ' • \ . ' Neki holandski statistik pravi, da je odkril prav tesne zveze med porabo mila v posameznih deželah in umrljivostjo njih prebivalstva. Leta 1907, so na Angleškem na primer porabili 36,000 ton mila in umrljivost je znašala tedaj 14 na tisoč. Lansko leto je znašala poraba mila tam 50,000 ton, umrljivost pa 12 na 'tisoč. Na Danskem je lani vsak prebivalec porabil povprečno 682 g mila, v Nemčiji 640 g, na Angleškem 549 g. v Italiji 458 g v Franciji 360 g. Umrljivost je znašala v istem času na tisoč prebivalcev na Danskem 10.8, v Nemčiji 11.1, na Angleškem 12, v Italiji 14, v Franciji 15.6. Potrebujem 10 mož — za delati drva. Plača $1.50 od corda. Lep gozd v ravnini. Nova kempa. Plača vsaka dva tedna. Pridite ali pišite. MIKE BRADELJ ROCK RIFT, N. Y. Važno za Kdor > namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsied naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati riijbol JŠa pojasnila In" tudi vso potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. 7*t« se zaupno obrnite na nas is vsa pojasnila. Mi preskrbimo vsa, bodisi prošnje sa povratna dovoljenja, potni llatč, vlzeje ln sploh vse/kar "je 4a potbvabje potrebno V najhitrejšem času, in k*r je glavno, za najmanjše stroške* O j i Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi Ix Washingtbna povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesee. 1 - * • Pišite torej takoj za brezplačna navodila ln zagotavljamo Vam. da boste poceni ln udobno potovali. SLOVENK PUBLIS^NG C054P^NY (Travel Bureau) 216 West 18th Street _. •. . . ». » New York, N. Y. * - " I * . 1 ' , Vdova, ko jo imam v mislih, ni bila sama, ampak Je imela dvajsetletno hčer, ki 'je bila prava podoba svoge matere. Visoka, lepa in vitka, no pa saj veste, kakšna so dvajsetletna dekleta. Od zore do mraka sanjajo o ljubezni, od mraka do zore pa o zakonskem stanu. »Sanjala je in sanjala, in slednjič ga je izbrala. No, pa saj ga vsaka Izbere. Mlad in čeden fant je bil. O vseh podrobnostih sta se razgovorila, edinole mater je bilo še treba vprašati. — K materi pojdi in jo prosi za mojo roko, — je svetovalo dekle. — Saj je dobra. Gotovo nama ne bo delala zaprek. Nič kaj prijazno ga ni pogledala, ko je boječe vstopil in iz-jecljal, da se imata z njeno hčerjo rada, da bi jo rad vzel in tako dalje. — To je že vse lepo in prav, — je pritrdila mati, — toda 1 čere ne bom dala vsakemu kar tjavendan. Čeden je bil, mlad in postaven. Na prvi pogled je bila zadovoljna ž njim. Treba je pa vpoštevati še vse druge reči, kadar gre za usodo in življenjsko srečo ljubega otroka. — Koliko zaslužii«? — ga je rezko vprašala. — Petindvajset dolarjev na tedem. Če delam overtajm, tudi po trideset. — Koliko si star in kako dolgo že delaš pri enem gospodarju? — Poleti jih bom trideset. Dela ti sem začel, ko sera bil star osemnajst let in od tistega časa nisem spreminjal službe. — Ali imaš kaj prišparane-ga? — Imam. Tri tisoč sedemsto dolarjev. Tukaj so bukvice. — Že verjamem. Ali kaj pi-ješl — Vodo pijem in mleko. Toda najraje vodo. Nekoč, ko sem bil še čisto majhen, sem poku-sil pivo, pa mi ni prijalo. — Ali kvartaš? — Ne, ne kvartam, saj kart sploh ne poznam. Samo domino znam igrati. Toda ne višje kot po pennvju partijo. Presunljivo ga je pogledala kot da bi ga hotela prodreti z očmi. Fant je vzdržal njen pogled, kajti govoril je golo in čisto resnico. In tudi vdova je vedela, da ne laže, kajti vsak moški, ki misli, da bo žensko nalagal, je prokleti tepec. — Ali kadiš t — je poizvedovala dalje. — Nak. Ne fajfe, ne cigaret, ne čigar. Čik se mi pa studi. Vdova se je globoka zamislila. V fantu je vstalo upanje: — Ne bo mi odrekla hčere. In bojazljivo je vprašal: — Torej smem upati, da mi boste dali hčer? — Ne, je vsejtala ostro. Fantu se je zmeglilo pred očmi. Nato se ^e pa veselo za smejala in ga potegnila v naročje. — Ti boš moj, moj, samo moj, — mu je med poljubi šepetala na liho. — Takega fanta kot si ti, ne izpustim za nobeno ceno, za ves denar na svetu. Prihodnji teden bo poro/ka, da veš. Prihodnji teden. V tebi sem doHla moškega, po kakršnem sem vse življenje hrepenela. Hčeri bom še noooj povedala, naj si drugega poišče, če se hoče možiti. T' New York, Saturday, August 29, 1936 TRE LARGEST SLOVENE DAILY IN T7J9B M. ZOŠČEKKO: Nočem reči ničesar proti gledališču, ali kino je pa še imenituejši. Bolj praktičen je nego gledal-'-če. Ni treba na primer človeku odlagati površne obleke in tako si prihraniš zmerom deset kopejk. Tudi se ni treba brit i — v temi ti ne vidi nihče v obraz. Samo, težko je priti v dvorano. Zelo težko je. Lahko ljudje koga do smrti zmečkajo. Ali vse drugo je zelo imenitno. Celo ne naporno. Na god moje soproge sva oba šla skupaj v kino. Kupila srva vstopnice in začela čakati. Bilo je veliko ljudi tamkaj in gospodična pravi: "Noter!" Množica je planila k vratom, ki so se zagozdila. Tisti, ki stali zad, so pehali spred stoječe, ki pa niso mogli naprej. Mene pa je hipoma stisnilo in me zaneslo na desno. Batjuška, sem si mislil, ne bi rad adrabil duri. "Meščan — sem kričal — ne tako hitro, za božjo voljo, lahko zdrobite z menoj vrata." A nevzdržno so pehali naprej. Od zadaj me je sunil neki vojak posebno brezobzirno. Prot>odel mi je, pasja d-u-ša, naravnost hrbtišče. Branil sem se tega hudičevega bojevnika. "Pustite mehčan — sem dejal — svoje arabske šale." Nenadoma me je nekaj dvignilo kvišku in me udarilo s čre-pinjo ob vrata. Tako sem si mislil, zdaj so pa začeli z občinstvom po vratih mlatiti. Hotel sem priti vstran od teh vrat. Začel sem si s glavo utirati pot. Niso me pustili skozi. Tn tedaj opazim, da sem ob-visel s hlačami na kljuki. Kričijo vame: "Rešite se tovariš! Zad stoječi hočejo tudi noter." In kako sem se hotel osvoboditi, ko so pa neprenehoma suvali in nisem mogel ganiti z nobeno roko. "Postojte vendar," sem kričal, "hudiči! Puhtite, ne vie-cite mi hlač dol. Dovolite, da se človek pred vsem reši kljuke. Hlače re vendar trga jo.'' A niso me poslušali. Vedno dalje so se pehali. "Gospodična," sem rekel, okrenite se vsaj za božjo voljo! Proti moji volji me bodo stresli iz hlač." A gospodična stoji že sama Čisto blede v obraz, hrope in se prav nič ne zanima, da bi gledala name. Nenadoma je bilo k sreči zopet bolje. predstava v kinu Ali sem se rešil kljuke, sem mislil, ali na so me stresli iz hlač. Sedaj sem ugledal nekoliko širši prehod preti sabo. Odalmil sem se. Se ozrl o-krog. Moje hlače so bile na meni. En del na eni nogi je kljuka raztrgala na dvoje in je pri hoj! plapolal kot jadro. Tako, sem si mislil, slačijo občinistvo. V takem stanju sem .začel iskati svojo soprogo. Videl sem, da so 1*0 porinili noter v orkester, sedela je tamkaj in se ni upala ganiti. Sedaj so, hvala Bogu, ugasnili luč in predstava se je začela. Kakšen film pa je bil to, niti povedati ne morem. Neprestano sem se ukvarjal s svojimi hlačami. Buciko sem k sreči našel pri svoji soprogi. In neka dobro dušna dama je vzela štiri bucike iz svojega perila. Nitko sem našel na tleh. Pol predstave sem jo v temi iskal. Zvezal sem in zašil vse skur paj, kakor se je dalo in tu se je k sreči končala igra. Šli smo domov. A BESINSK i ODMEVI Kaj poročajo holandski zdravniki z abesinskih bojišč. V abesinski vojni je bilo pri Rdečem križu devet holamkkih zdravnikov. Ko so se zdravi vrnili domov, so začeli pisati spomine na abesinsko vojno in izšla je že tretja knjiga teh spominov. Ni čudno, da vedo zdrav niki toliko, saj so bili med abesinsko vojno povsod v Abesini-ji in so se seznanili z vsemi plemeni in vsemi njihovimi običaji. Že koj v začetku prve knjige je značilen stavek za ondotne razmere. "Kaj pa hočete tu," so dejali častniki,"ranjence boste zdra vili * Pri nas ni te navade. Za ranjence skrbi pri nas Bog in hijene ..." Vr-liko neprilik so imeli evropski zdravniki v Abesiniji. Predvsem jih je ovirala netočnost državnih ukrepov, pomanjkanje za razumevanje zdravniškega poklica in — sami abesin-ski ranjenci so se na vse kriplje brar.ili zdravniške pomoči. Po sto in sto jih je ječaje in v krvi ležalo na tleh. kakršne so bili vprav privlekli z bojišč in so se v bolečinah valjali pred podzemsko jamo, kjer je bil glavni stan negnša. "Za božjo voljo," je dejal zdravnik tolmaču, "kaj pa delajo tukaj, saj bodo vsi izkrvaveli!" — Abesinec je sko-mizgnil z rameni, rekoč: "Denarja bi radi od neg-uiša; to je navada- ranjenec ima pravico do napitnine in denar je abesin-skemu vojaku vse ..." — "Toda, glejte," je osupnil Holandec "tale bo kmalu umrl, če ga ne bomo koj obvezali!" — Abesi-nec se je ravnodušno smehljal in holandska in angleška am-bulanca sta morali s silo spraviti ranjence v barake. Knjiga poroča dalje: "Vsi vojaki se strašno boje laških letal in zato je navada, umrl stari oče, je dejal, sestra in tako dalje, tako da mu je na ta način izumrla že vsa družina. — Toda: dognali smo, da je hodil vsak dan na trg in si ondi Služil denar kot hekim ali zdravnik. Prav na debelo je kradel razno zdravila in odvajalna sredstva in jih prodajal za drag denar. Znan je konec holadnskega oddelka Rdečega križa. Ko je bila izgubljena bitka pri jezeru Ašangu, in so se Italijani zmeraj bolj bližali, so nastali v De-sijah hudi nemiri. Oborožene tolpe so se plazile ponoči krog la^aretov in Evropci si niso bili nič več svesti življenja. V takih prilikah si niso mogli pomagati drugače, ko da so nekaj stotin ranjencev prepustili oskrbi domačinov in francoskih redovnikov. Vsi holandski zdravniki, ki so ves vojni čas res požrtvovalno skrbeli za ranjence vseli vrst, pa so komaj še prinesli domov celo kožo, a drugega prav ničesar ne. PRIJETNA JETN1ŠNICA da delajo v prostoru za operacije neznanski trtfšč, kadar hru-jiijo letala nad barako, da pre-gluši jo letalo. Nekoč pa so letala pribrnela prav nizko in Tanjenci so bili tako vznemirjeni, da so hetteli na vsak način planiti s postelj. Osebje jim je moralo zagroziti s samokresi, da so ranjenci ostali. V tej hipni zmedi pa se je nekemu Abe-sincu, ki so mu vprav odrezali 1102:0, posrečilo, da je planil s postelje in se skril v goščavi blizu lazareta. Prav težko so ga našli in spravili nazaj. Osebje za strežbo bolnikov so bili sami domačini, ki jih je neznansko veselila lepa uniforma, ki so jih vanjo oblekli. Abesinci imajo polno čiu^eŠ-kih napak, a najhujši je njih vprav strasten pohlep po denarju. Ta nečednost je vsem Abesir.cem. od najvišjega do najnižjega v krvi. Ko so jih zdravniki poučili, da si morajo očisti ti in striči nohte in si zlasti umivati roke, česar niso ti ljudje najbrž še nikoli storili, so se pozneje javili načelniku taborišča in so hoteli imeti koj predjem za težavno delo, ki so ga že opravili. Po tedne časa je bilo treba, preden so se navadili najprepz-orstejuše snage in najlažjih opravkov; a tudi za to so jih pridobili le s predjemi, z majhnimi darili. A tudi ko so bili že kolikor toliko izvežbani v strežbi, jim človek še ni mogel zaupati. Tako je prišel nekoč neki ranjenec in se je zdravniku pritožil, da dobiva dan-na dan samo suh kruh, namesto da bi dobival tečno bolniško hrano. In zakaj! Njegov strežnik je tako zaverovan v ti ste tolarje, ki jih ima ranje-nec^a 11111 jih hoče na ta način izviti iz rok, — Neki strežnik je pa venomer jemal dopuslt, češ, da mora na pogreb. Zdaj mu je ODHOD PROSTOVOL JCEV NA FRONTO Jetnišnica v Sao Paulu Stoji na griču in jo obdajajo od vseli strani vrtovi. Njeni hodniki so širši in bolje razsvetljeni nego v večini hotelov. Vsak jetnik ima celico zase in ta celica je velika kakor normalna spalnica. Skozi okna prihaja vanjo vonj oranžnih dreves. Tla se bleščijo kakor kovina in so iz tistega plemenitega brazilskega lesa, ki ga v Londonu in v New Yorku uporabljajo za parketi-ranje plesnih dvoran. V vsaki celici je tekoča voda. Knjižnica v zavodu obsega nad 7000 del. Med pazniki in jetniki vlada najboljše razmerje. Neki časnikar, ki je obiskal to razkošno ječo, pripoveduje, da je bil neki paznik naravnost zadet, ko ga je obiskovalec vprašal, ali je med prebivalci ječe mnogo tatov. "Kaj pa mislite!" je menil mož "Brazilci so pošteni ljudje Skoraj vsi ti možje — pokazal je na jetnike, ki so se na dvorišču po vojaško vež-bali — so morilci." Vsi jetniki se uče kakšnega ■ rokodelstva. V zavodu imajo I mizarske, tapetniške, knjigo-veške, čevljarske in risarske delavnice. Kaznjenci nikakor niso odrezani od sveta. Vsak drug teden lahko sprejemajo svoje sorodnike in prijatelje. Polovico tega, kar zasluži jetnik pri svojem delu v kaznilnici, lahko izda za cigarete, par-femirano milo in podobne malenkosti, drugo polovico mu hranijo in izroČe tisti dan, ko kaznilnico zapusti. Hrana je okusna in bogata; juha, meso, riž, fižol, kava,! kruh in druge stvari so takšne, kakovosti, kakršne ne poznajo l pri nas niti v boljših hišah. Kuhinje so nad vse snažne in obložene z belimi ploščami, bolnišnica, lekarna, laboratorij so isto tako moderni. Zobni tehnik v kaznilnici, ki je sam kaznjenec, je bil v prostotsti v svojem poklicu nad vse uspešen, napravil je le napako, da je pri nekih volitvah v neki debati svojega sobesednika v razburjenju ustrelil. Najvišja kazen sfaaša 30 let, toda tretjino vsake kazni običajno spregledajo. " ? * '■. ! ' - •• ~ ~i I Španski prostovoljci, moafei in -ženske, namenjeni v Guadarrama gorovje, odkoder preti Afadrkln največja nevarnost od fašistov. .. "GLAS -NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, ta lahko stoti. — Naročnina za ^ ta r i kraj stane £7. — V 1 tulijo lista ne poti- (I ' I o tie K njigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. ROMANI (Nadaljevanje.) JAGNJE, 110 strani. Cena broš. .40 Vez..... .45 trdo vezano .......................................................35 V knjigi je poleg naslovne Sc povest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj KriStof Šmid. JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sienkiewiez, 123 strani. Cena .................................................50 Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jib človek Čita. .75 .35 JU AN MISERIA, spisal H. L.. Coloma, 168 str. Cena Ta pretresljiva povest je vzeta iz dobe Španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega Juana Miserije. V o-sebi brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov. .60 JURČIČEVI ZBRANI SPISI 6. zv. Doktor Zober — Tugomer Cena 1.— Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige . so napripravnej-Se C ti v o za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtipni Krjav^lj, skrivnostna pojava desetega brata in eel a vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno živali JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 strani. Cena trdo vezane .75 Knjiga je posvečena onim, ki so Sli skozi bol in pričakovanje... Posvečena Je njihovemu tihemu junaStvu- KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena .........................45 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je Imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 308 strani. Cena .75 Ediuole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldivjega plemena, ki je živelo in deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doživljajev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ševec. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in Življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-» šl poslali v Sole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od gole do gole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čitanju se bo moral člta-telj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI PUNT, spisal Aug. Šcnoa .....75 Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in gragčakl. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen *V> man bo sleherni z užitkom prečita*. LA BO HEME. Spisa: H. Murger. 402 str. Cena...90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli poloviee devetnajstega stoletja. — Knjiga 1« svetovno znano delu. LISTKI, (Kg. Meškol, 144 strani.............70 LOV NA ŽENO spisal J. O. Curwood. 104 Jtrani. Cena .80 Skrajno napet roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga. z velikim zanimanjem prečita do konca. MALI LORD, spisala Frances Hodgeson Burnett. 103 strani. Cena .................................. .80 Globoko zasnovana povesi o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 130 strani. Cena .30 Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena -..........._ .60 Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MILIJONAR BREZ DENARJA spis^» C. Phillips Oppenbeim. 92 strani. Cena ................ 75 Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppenhelm je znani angleški roan op i SOC poznan po celem h vetu. MED PADARJI IN ZDRAVNIKE Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena.........60 MIMO ŽIVLJENJA, spisal i van Cankar. 230 str. Cena .80 HLADA LETA. (Jan. el ^rek), 188 str........60 MLINARJEV JANEZ. Cena ...............................'. .50 Dejanje te povesti se vr5l ob koneu srednjega veka In sicer v Času, ko so bili Teharjanl poviSani zaradi svojega junaštva v plemiški stan. MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Zaniibivo delo, ki "bo ugajalo vsakemu CenaLBf čita- telju. Prevod prav nič ne zaostaja sa originalom. MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. .... Cena Ivan Cankar je prvak naSih pisateljev ljudje, Čijib dusevnost opisuje, so pristno slovenski iu opis njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življerje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. NADEŽNA NIKOLAJAVNA ' Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cena ......... Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzi>enjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH, Matičič, s slikami Cena L50 NAŠA VAS, spi«al Anton Novačan. 224 strani. — Cena 1.— V zvezku je devet črtic povečini iz naSe lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70 Broš............. .50 Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta »■. kot le malokdo. NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, 94 strani Cena .4f Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan KOZMaN. Trdo vezana. 115 strani. Cena .................................... >70 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojne". PESMI V PROZI, spisai Cfaas. Baudelaire. 112 strani. Cena ........................................................ .80 Verna slika pestrega velikomestnega življenja in spominov nanj. PINGVINSKI OTOK. spisai Anatoie France. 282 strani. Cena ........................................................ .60 To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljlci. PLAT Z\ ONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga se dve, namreč "Misel v megli" in "Brezdno". PISANE ZGODBE. Spisal .Tanko Kač. 113 str. .. .60 "Med Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal nas poljudni pisatelj Kač, • ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA <2 zv.) ________ 1.25 POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani. Cena .60 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset Črtic iz naJ^ea domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena ................................................ .60 Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njeuove misli so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. ___, PRAVICA KLADIVA spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena .......................................... J50 Povest iz vojne dobe, ko se je v srcih vseh nagih razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domoviiO uoseže tudi povest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str. Cena .35 Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelia. PRIHAJA C, spisal Fr. Detfcla. 157 strani Cena .60 Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gangl, 111 strani........ .60 PRODANE DUŠE, spisi! Joža LlkovM. 160 str. Cena .60 Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena ...............................................75 Prgeovori, eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 stran.. Cena.... .35 Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotriva nereče moderne probleme in posega v drugem delu v vojno in povojno dobo. Naročilom je priložiti denar, bodist v go-tovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al: 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 3,8th STREET NEW YORK, N. Y. —.i: 'c> wlz a Bona New York, Saturday, August 29, 1 936 WU? LJM&W9T BltfrgNE DZ1LY IN UJS3. Hči druge žene □ 34 ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. NEMŠKA KRIZARKA "DEUTSCHLAND" Ta poroka je bila prisiljena in \1sled izsiljpene obljube naj bi bil celo življenje sam in brez sreče? In vendar nisem ničesar storil, da bi kaj takega zaslužil. Tako, Helga, to je gola resnica. Taka je v resnici moja dobičkaželjnost. Žal mi je, da sem ti moral vse to odkriti, pa četudi mi to odtuji t\oje src«*, nvoram pri vsem tem skušati, da si obdržim tvoje spoštovanje." Helsra. nekij ča-a molče sedi. Nehote je čutili, da je govoril resnico. Mop oče j« prvič v svojem življenju občutila, da v nje;j nekaj vstajn, kar je govorilo za njenega očeta: Toda ttega občutka se » rani, ker je bfl v njej teman ptrah in ta .-trah je slednjič narekoval besede "Toc^a zahtevali vendar ne moreš, da bi vzela v svojo hišo tvojo drugo ženo? Tega ne morem, nikdar!" "Ne, Helga, tesTi od tebe tudi ne bi nikdar zahteval. Z menoj ni moja žena — še rred dvema letoma je umrla, toda pripeljal sem ti sestro, mlado sestro, ki je samo dve leti mlajša cd tebe in ki tudi w šele nekaj tednov, da ima sestro. Odkar pa to ve, hrepeni v ljubezni po tebi, in upam, da jo boš saj sprejela troz jez?." Helga se zelo z^ane. Nekaj ljubeznivega in gorkega se hotelo oprijeti ni?nega mladega, umetno zatrjenega srca. Sestra? Sestro im3? Sestro, ki hrepeni po njej? Ali je to mogoče? Z roko s i potegne preko čela. , "O, to jM kaj imgega! Seveda je tvoja druga hči otrbk.®erf° Broignardovo lahko res druge žene, toda pri tem je nedolžna. Da, dobrodošla mi bo.l gloc,ani° kot .na pytliio in A-nakor si mi vse stvari popisal, moram milejše soditi o tem,i^liro?ima iti k Gondi in ji ponuditi svojo hišo. To bo njeno mehko, dobro srce ganilo. Imela te bo zelo rada, bodi na to pripravljena " Helga posluša t* besede. Da jo bo imela zelo rada. Kaj pa se je zbudilo v njej, odkar je vedela, da ima sestro? Kak^r je bila Helga Rutarjeva hladna in nedostopna, ponosna in ošabna, ni^k značaj navzlic temu ni bila. In že nekaj časa je opazila na sebi, da z mrzlim, brezčutim srcem ne more biti srečna. Mnogokrat si je želela, da bi bila srečna in *o«se je v njej zbudi'o, odkar je poznala dr. Hannesa Leydena. Rama si ni dals ra-una o tem, zakaj je zadnje čase tako pogosto prostovoljno obiskala teto Kalti kar se prej ni nikdar j zgodilo. Tete Kati se je motila, ako je mislila, da je Helga prihajala, ker ni bila več pod vplivom svoje stare matere Ne, temveč samo z.ito. ker je v hiši tete Kati stanoval dr Leyden ,zato jo jo f-^osto tja vodila pot. In sedaj se je zavedala, kaj ja občutila za dr. Leydena, to bi jo napravilo do-b:o m mehko, ako — da — alko bi odgovarjal na njen občutek. O, ko 'bi to le storil, potem bi se mogla tudi veseliti fvoje sestre, p^tem bi se v njej marsikaj razvozljalo, kar se je v njenem srcu v*led vpliva stare matere zakrknilo. In ko bi slutil, kaj je občutila, ko 'bi opazil, da more dobiiti lastnico gradu Santen, tedrj bi moral priti in jo prositi za njeno roko Mogcce ne bi biia tako lahko pripravljena iti k teti Kati, ne b< nnala, da bo tam našla dr. Levdena ki je ena največjih bojnih ladij na svetu, pluje v pristanišče Cento kjer je bila skovana faš istična vstaja. španskem Maroku, SVOJO SMRT JE NAPOVEDALA j , Na mlado, lepo Francozinjo Iz Lyona i prihaja vest, da je to le£»o dekle točno napovedalo svojo smrt. To je gotovo zanimiv pojav in mnogi znanstveniki obžalujejo, da je Berta Broignardova že mrtva, ker bi bila predmet znanstvenih raziskovanj. Zdaj ne moramo reči, ali je bila to pri nji izredna grafološka nadarjenost ,ali pa samo čudna slutnja. Ni izkl jučeno, da je imela večjo nadarjenost, nego samo gra-fološko. Zato se skoraj vsi veliki francoski listi bavijo v zvezi s prorokevanjem, da-li nima človek šestega čulta in da-li ni izredna nadarjenost B. Broig-nardove dekaz tega. Njena mati je dobila pismo visokega di-žavnega funkcionarja, ki prosi v njem: "To je bila zares Pythia in Aphrodita v eni osebi. To je najpriklad-nejše irne z'\ to čudno bitje, ki se je žal tako zgodaj poslovilo od življenja na zemlji." Z EMLJEVIDI ako „ lje^dena i ljubila, kolikor je znala Helga ljubiti, iji ogoce pa njeni olčutki niso bili tako hladni, kot se je ved- no kazala, samo m<..aroee ni še nikogar srečala, ki bi ji mogel opreti srce. Kajti uiti svoje stare matere ni mogla ljubiti, Stara mati je ---^'»jt oiaic juaieic . lavfchc temu, da j « jP stara mati oboževala. v njeno srce samo sejala sovraštvo in ošabnoist do vseh ljudi ;'cr nikomur ni privoščila ljubezni svoje vnukinje. Sama je hotela imeti to ljubezen, zato je sejala sovraštvo do vseh ki so ji Fnšh blizu. In vsled tega je Heigino srce občutilo piaznoto. Toda 1'nbezen si je vendarle priborila pot do — dr. leydena. In ta ljubezen je v njeno srce pričarala že to-0 top1'*"*, da je je mogla že nekoliko nakloniti »voji nepoznani sestri, da celo malo tudi očetu. Nekoliko rdečice stopi na njeno bledo lice. "Tir«j te takoj sprejmem k teti Kati, papa." Ul\taT je bU Ve8Gl» da Je vsai t0 in v va- °,bčl!tka i°Vriviie k sebi in jo poljubi na k^l* H ?e V nje^ovem otrpnila in ni kazala nikakega življenja. Ljubimkovanja ni bila navajena m na njenem obrazu *e pokaže izraz, ki mu je povedal da je se daleč od *am, ko bo v njem znala ^^J^Ya- ajem znala spoštevati očeta. ... . - in si pravi, da moi peti m m mora njeno ljubezen šele zaslužiti, ifiiOj« znhoani&i ^^LTI^J^K^ 8i da mora nekoliko potr- STENSK1 ZEMLJEVIDI Na močnem papirju s platnenimi pregibi ....... POKRAJNI ROČNi ZEMLJEVIDE Jugoslavija- .7.50 30 Dravska Banovina........... -30 .40 CANADA ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI ................ MALI ....................15 .60 NOVA EVROPA ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado. Kansas, Kentucky, Tennessee. Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming ............-25 Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia.............40 NaroČilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali S centa. Ce pošljete gotovino, rekomandl-raj t« pismo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, F. Y. Ko je vstopila Berta Broignardova kot J4-letna deklica v pariški penzionat, je takoj opozorila vzgojitelja nase s svojo izredno nadarjenostjo. Ravnatelja penzionata še ni poznala. Mati ji je pokazala samo njegovo pitamo in Benta je dejala: "Skoda, da ima ta mož grbo in da se mu med govorom zapleta jezik." Mat: se ji je smejala in ni vzela njenih besed resno. Dva dni po hčerkinem vstopu v penzionat je pa dobila mati pis mo, v katerem ji piše hči med drugim: "Pomisli mamica naš ravnatelj ima res grbo in jeclja." Tedaj «se je mati nad hčerkinim pismom zamislila. Hčerkine pro roške besede so jo presenetile in obvestila je o tem ?avod. — Berta je imela srečo, da se njena razredna učiteljica zelo zanimala za grafologijo. Zato je učiteljica tudi posvečala veliko pozornost njeni izredni nadarjenosti in je kmalu ugotovila, da spada lepa deklica med najbolj nadarjene grafologe, kar jih je sploh kdaj živelo. Toda 'tudi v tem primeru se je zgodilo, kar se tako pogosto zgodi na svetu. Učiteljica ni opozorila učenjakov na izredno nadarjenost svoje gojenke in tega ji tudi zameriti ne moremo, kajti to se navadno dela. Vzgojitelji vzamejo izredno nadarjenost otrok na znanje samo v šoli, pozorno zasledujejo njihov razvoj in opozore na to starše, nikoli pa ne veščakov. Zato tudi Berta Broignardova vsa štiri leta v zavodu ni bila znana javnosti. Deloma je bila kriva tudi njena mati, ki ni želela, da bi prišlo ime njene hčerke v javnost. Toda kmalu potem, ko je Berta zapustila penzionat, je zaslovelo njeno ime v zvezi z zanimivim dogodkom. Pri zelo bogatem pariškem bankirju Froiissardu se je potegoval mlad mož za mesto hišnika in njegovo pismeno prošnjo so pokazali takrat že 18 letni Berti Broignardovi. In dekle je takoj izjavilo, da je prosilec zelo nasilen. Zato ga niso sprejeli. Cez tri dni se je pa raznesla vest, da je bil isti mož aretiran zaradi poskusa roparskega umora. Na zaslišanju je izjavil, da bi bil umoril bankirja Froissarda, če t)i ga bil sprejel v službo. Po tem dogodku tse je javnost začela zanimati za Berto Broignardovo. Pozneje je dala dober nasvet policiji v Le Havre, ko je zasledovala nekega sleparja zaradi ponarejanja čekov. Preprečila je z analizo pisave zasno-vani umor, pri katerem je šlo za zavarovalnino in pa sprejem pestunje k dojenčku, ki je čez tri dni pri neki drugi rodbini tako slabo pazila na otroka, da je padel skozi okno in se ubil. Berta Broignardova je postala kmalu najboljša pomočnica velikih družb, slovečih državnikov in učenjakov. Nekega dne, ko ji je bilo že 21 let in je bila že sloveča lepotica, ji je prišlo po naključju v materini prisotnosti v roke staro pismo. Berta se je samo ozrla nanj in izjavila- "Človek,'ki je pissaKto pismo, bo kmalu umrl." Mati je vzela pismo in njena groza se ne da popisati. Bilo je namreč pismo, ki ga je njena hči sama pisala pred leti. Dekle svoje pisave ni spoznalo, ker se je bila močno izpremenila. Na ponovno materino vprašanje je pa vztrajala pri svoj« trditvi, da bo ženska, ki je pisala to pismo, kmalu umrla In res je čez šest tednov Berta v Lvonu dobila hudo angino in umrla. Tako je svojo smrt točno napovedal*, ne da bi se tega zavedala. IZUMIRAJOČA OBRT PlSlte nam za cene voznih listov, reservacijo kabin in pojasnila za potovanje. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel'Bureau) 216 W. 18th St., New York slovala še 1000 ljudi, potem je njih število polagoma nazadovalo in je znašalo nazadnje ko-ma-j četrtino toliko. Ustanovitelj tvrdke je pred sto leti menil, da bo ta branža uspevala, dokler bo vsaj vsak peti moški nosil palico. Danes bo pa komaj med sto možmi eden, ki se sprehaja s palico v roki. SHIPPING NEWS Na parnikih, id so debela tiskani, m vrSe v domovino izleti pod vodstvom izkušenega spremljevalca. PORAZNI SADOVI VOJNE Pod tem naslovom je objavil te dni angleški major Attle, vodja opozicije v londonskem parlamentu, interesanten članek, v katerem govori o izgubah, ki jih je prizadejalo Evropi svetovno klanje v letih 1914 do 1918. Ta vojna, pravi pisec se je liki nevihta sprostila nad Evropo ter je malone pogubila evropsko civilizacijo. Najnovejše statistike navajajo 40 milijonov ljudi kot žrtev svetovne vojne. Anglija je imela dva milijona mrtvih in štiri milijone pohabljenih. Med slednjimi je dva- tisoč slepih. Šest tisoč pa takih, ki se jim je omračil urn. Štiri tisoč vojakov se rje vrnilo z vojne z bož-jastjo. 4'Manchester Guardian" je objavil pred petimi leti statističen pregled, ki pravi, da bi si s stroški svetovne vojne lahko V starem, dobrem času bi si ne mogel misliti moža, ki bi ne vihtel sprehajalne palice v ro- pomagala v«aka družina v Angliji, ameriških Združenih državah, Kanadi, Avstraliji, Belgiji, Nemčiji in Rusiji. Zgradila bi se lahko hiša za 500 funtov, in kah. Danes pa so palice prišle iz mode, kvečjemu v planinah, kjer jih človek res potrebuje, so že v rabi. Iz Londona poročajo. da so se tam nenadno zaprle delavjšce neke družbe, ki je izdelovala palice nič manj nego 104 leta. Ta tvrdka, Henry Howells Co., je zalagala ves svet, od Islandije do Tibeta, s palicami. Mnogi izmed nameščencev, ki so sedaj na cesti, so bili zaposleni pri tej tvrdki že 20 let in več. Trije delavci so bili tam 51, oziroma celo 46 in 41 let. Takoj po vojni je tvrdka zapo- sicer nr. zemljišču, ki bi merilo 5 ha. Poleg hiše bi se vsaka družina lahko nabavila pohištvo in druge potrebščine za znesek 250 funtov. Od denarja, ki srn je pogoltnila svetovna voj.ua, pa bi celo še potem toli ko ostalo, da bi si lahko vsaka skupina 2000 družin osnovala lalstno bolnico in šole ter bi z denarjem, ki bi ji pripadel, plačevala zdravnike, bolničarke in učiteljske moči. VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je razvidno do tdaj Imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretjs pe leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naroCni-no pravoCasno poravnati. PoSlJite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte naSemu zastopniku v Vašem kraju aH pa kateremu Izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi Črkami, ker so upravičeni obiskaU tudi druge naselbine, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih. 11. septembra: Normandie, Havre Aquitania, Cherbourg 5. septembra: Paris v Havre Bremen v Bremen Rex v Genoa 8. septembra: Saturnia v Trst 9. septembra: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 10. septembra: Champlaln v Havre 12. septembra: I le de France v Havre Berengarla v Cherbourg Kuropa v Bremen 16. septembra: Normandie v Havre 17. septembra: Aquitania v Cherbourg 19. septembra: Conte di Savola v Genoa '22. septembra: Bremen v Bremen 23. septembra: Lafayette v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg 26. septembra: Paris v Havre Vulcania v Trst 29. septembra : Europa v Bremen 30. septembra: Normandie v Havre 1. oktobra: Berengaria v Cherbourg 3. oktobra: Res v (»enoa 7. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Manhattan v Havre 9. oktobra: Bremen v Bremen 10. oktobra : He de France v Havre Conte di Savoia v Genoa 14. oktobra : Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 15. oktobra : Saturnia v Trst 16. oktobra: Europa v Bremen 20. oktobra: Roma v Genoa 21. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 24. oktobra: Rex v Genoa Ldifayette v Havre \ Bremen v Bremen \ 28. oktobra: f Aquitania v Cherbourg 29. oktobra: lie de France v Havre 31. oktobra: Vulcania v Trst CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushin COLORADO: Pueblo, Peter Culig, A. SaftiC Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. 'LL.INOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanich Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero, ln IUtpis) JoUet, Mary Bambicb La Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Angustin North Chicago, Joe Zelene MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodoplrec MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chlsholm, Frank Gouže . Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis GouSe Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virgina, Frank Hrvatlch MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Karl Strnisha Uttle Falls. Frank Maal* Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl linger, Jacob Benlfe, John SJapnil OHIO: Barberton, Frank Troha Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KumSfe Youngstown, Anton KlkelJ OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugli, J. Brezovee Coverdale in okolica, M. Rupnik Export, Louis Supaniii Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant TauželJ Luzerne, Frank Ballocb Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogafar, Philip Pro gar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Scfaifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakei VYOMING: Rock Springs, Louis Tanefaar Diamondville, Joe Rolicb Vsak zastopnik Izda potrdilo za svo to, katero Je prejel. Zaswpnike topi« priporočamo. OPRAVA "GLAS NARODV 4. novembra: Queen Mary v Cherbourg 6. novembra: Europa v Bremen 7. novembra: Champlain v Havre Conte di Savola v Genoa 1. novembra : Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 4. novembra: Rex v Genoa 8. novembra: Queen Mary v Cherbourg 0. novembra: Bremen v Bremen .1. novembra: Lafayette v Havre t Saturnia v Trst '5. novembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg i '8. novembra: Conte di Savoia v Genoa 2. decembra: Queen Mary v Cherbourg 3. deecmbra; Champlain v Havre , 4. decembra: ] Europa t Bremen : 5. deecmbra; Vulcania v Trst 9. decembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 12. deecmbra: Rex v Genoa 5. decembra: Bremen v Bremen J 16. decembra: Queen Mary v Cherbourg -6. decembra: Normandie r Havrg