Dopisi. Iz Gradca. Mnogo je že ,,S1ot. Gosp." pisal t ljudskih založnicah in yidi se, da z dobrim Tspehom. Tudi jaz hočem danes omeniti založnice, pa ne ljudske založnice, ampak državne, katera je rayno na rfašenk" sToje deloTanje tukaj začela. Naši kričači t Gradci so morda mislili, da bode že prTi dan Tse mrgolelo ubogih obrtnikoT v njih založniški uradniji, pa Tendar so se jako motili. Na fasenk uiti živa dusa ni priala prosit posojila iz držarae posojilnice. — Zdeva se mi, da gospa ,,Tagegpošta" s tem nikakor ni zadoToljna, ker to yest nekoliko klaTerno naznanja in 8 tem kaže, da bi priTiženci te stranke najrajši imeli, ako bi držayna posojilnica imela dan za dneyom na stotine proailceT, nsoll der liberale Zweck nicbt Terfehlt werden." — Mi pa rečemo: ,,ljudstTO pomagaj si samo in napravi si ljudske založnice", potem bodo Tge držaTne posojilnice praT nepotrebne. Iz Mariborske okolice. (N e k a j T u r a k e g a.) Poslednjemu dopisu t nGosp." dostaTljam danas nekoliko resničnih podatkoT, ki spričujejo, da, če ne najde skoro Seidl čloTeka, ki ga bo ugnal, zabredemo popolnoma t turške homatije. — Dne 18. jan., t praznik presladkega Imena Jezuaoyega, se je t Kamci rayno med drugo božjo službo odločil bil čas, da noTo izToljeni arenjski odborniki pred polit. komisarjem stojo obljubo storijo. Da se je to t Kamci, a ne t Mariboru pri gosp6ski godilo, je — po besedi nekega yin- j carja — uzrok ta, ker je kamški ,,strab" zdaj pri cesarju nprelat" postal; drugi pa bočejo Tedeti za drug uzrok, in ti imajo menda praT, kakor se yidi iz naslednjega. Skupaj so bili poklicani noTi srenjski zastopniki iz Kamce, to je kamški in oni z Maribora, potem iz spodnje sv. Kungerte in od st. Križa. P r ej š n j i srenjski predstojniki z Rosbaba (kamake fare), Brestenice in Jelovca so se nekdaj pred »strahom" izustili: ,,Alj bi ne bilo mogoče, enega pisača in srenjskega beriča imeti, ker smo farani šolo postavili, t kteri je srenjska piaarnica in ječa?" — To so nekdaj rekli; nikdar pa jim ni y mislih bilo, da bi se syoje službe odpoTedali in srenje TaruštTU ,,Straha" in mariborskih dobtarjeT in gospodoT prepustili. A Seidl kot nekdanji Tojak ne pozna šale. NapraTil je ta dan z mestjani zbranim odbornikom pojedino, nad yhodom v krčmo je pa bil osodepolni napis: ,,Willkommen die Gemeinden - Vereinigung !" — Med obedom in ko je že Tinček srca bil ogrel, Tpraša Tečkrat Seidl in mariboiski nemčurji tudi s Tprašanjem y kmete tiščijo: ,,Alj se resnično zedinite?" — ,,Dk, kakor smo se zmenili", so kmečki odborniki odTračali, na §. 2. sr. postaTe pa, ki goTori o p o g o d b i združenja yeč srenj t eno, še pa nobeden mislil ni! In tudi komisar, g. K r u 1 e c , ki je t sloTenskem jeziku nemčurjem pomagal, ni razložil, kakošen pomen da ima združenje, da namreč združene srenje tso stojo samostalnost zgubijo. Ko bi bil le eden teh ,,gospodoT" neTednim ljudem ta nasledek poTedal, bilo bi Tsem mahoma jasno, da ,,gospodje" Tse kaj druga t mislih imajo, kakor so imeli oni trije župani, ki so edino le hoteli enega beriča in pisarja za tsc In med temi pojedinskimi burkami se prikaže protokol, t kterem se razločno bere: nBeschluss. (!!!) Die Gemeinden Rossbach, Tresternitz und JeloTec Tereinigen sich nach dem §. 2. zu Einer Ortsgemeinde unter deui Namen nGams bei Marburg" so, dass sie als eigene Ortsgemeindenzubestebenaufhoren."*) — Ker tega protokola takrat še ni bilo, ko so omenjeni trije predstojniki (11. jan.) ono željo po ykupni pisarni in policijski osebi Seidlnu odkrili, je še le zdaj (18. jan.) Tabil predstojnika v Rosbahu, g. J. K., da protokol podpise, in ta misle, da nič druga ni kakor ona nedolžna zadeTa, podpiše, par dni potem pa najde pri srenjskem pisaču, kaj da je praT za praT podpisal!! Na Trestenici in JeloTci sta se Tolila 2 n o v a predstojnika, in tema je bitro Seidl pobrati dal pečate, pisma in mape, ker sta prejsnja predstojnika oni nepostaTni protokol bila podpisala. Predstojuik iz JeloTca je že tirjal pečat nazaj, a pisar mu reče, da Seidlna doma ni, in ga potolaži, češ, bomo pa 2 pečata imeli: enega v pisarni, enega pa tL — Ali niso to zare8 turške razmere? Možje, ako se imate zdraTih možganoT t glaTi in poštene Testi, tiijajte nemudoma pečate in pisma nazaj, prekličite pri polit. gosposki v Mariboru STOJe podpise, ker sovam nepostavno in po zTijači bili izviti! PostaTa (§. 2.) TeleTa namreč, da se tako združenje le z doyoljenjem dež. odbora po sklenjeni pogodbi zastran srenjskega posestTa in užitka srenjskega imetka, zastran ustanov in fondoT goditi zamore, če namreč dež. zbor v to priToIi. ,,Proti v o 1 ji dotičnih srenj" — prayi postaTa — nse pa splobtako združenje goditi ne more." Kdo ima tako združenje sprožiti ? Ne Seidl in tudi ne sami župani dotičnih srenj, ampak edino le srenjski odbori; kajti po §§. 26. — 28. srenjske postaye spada y praTice srenjskega odbora vse, kar srenjo zadeya, torej tudi premoženje, imenoTanje pisarjeT in služabnikoT in njib plača. Da pa odboiOTi sklepi Teljavo imajo, morajo (§. 38.) ysi odborniki k seji se sklicati in Tsaj dve tretjini pri seji biti in nadpoloTična Tečina za to glasoTati. SeidlnoT podpiaani protokol ni torej druga kot samoToljen švindel. Namen SeidlnoT pa je, da postanežupan Tseb srenj t fari, kar je zdaj, ko je t Kamci svoje posestTO prodal, le mogoče, ako bi se res združile, ker ima še nekaj posestTa t Rosbabu, ter labko reče: nJaz imam y Kamški srenji domoTinsko praTico !" Gorje Tam, ako si nemudoma sTojih praTic nazaj ne dobite, ker pridete t združeni srenji gotoTO čisto pod oblast maiiborskih ,,gospodoy", kterim pri vas ni za drugo mar, kakor da ob TolitTab po njih piščalki pleaete! V Ljutomeru 22 febr. 1874. Železnice, ktere se nekteri boje, drugi pa Tesele, menda se ne bomo tako bitro imeli. Tisti, ki se je boje, bodo Teseli, ker se stvar zateguje^ da njih zemljišča cela ostanejo, da se njih konji še ne bodo plaaili itd.; — drugi pa še Tendar upamo, da železnico dobimo, ter bomo zamogli syoje pridelke *) Po slovensko: nSklep: Srenje Kosbach, Trestenice in Jelovec se združijo po §. 2. srenjske postave v eno krajno srenjo z imenom: nKamca pri Mariboru", ter nehajo biti sainostalne krajne srenje." — naravnoBt na Dunaj, v Gradec itd. poSiljati, kar je velik dobiček v gospodarskem oziru. Ta reč zdaj tako stoji: Vlada ne čuti se zdaj nobene sile, da bi se ta reč na postavno pot spravila, torej ni med postavami za napravljanje železnic, ki jib je vlada državnemu zboru predložila, one za železnico Dunaj-Novi, ki bi obsegala tudi naše kiaje. Društvo, ki se je lani za izdelovanje te železnice potegovalo, se je razteplo, drugi podvzetniki pa nekako nemajo volje, to reč pvevzeti, ali pa terjajo od države Teliko podpore, inše ce!6 to, da bi jim posestniki potrebna zemljišca z astonj odstopili, kar pa je vendar preveč, ker bi drugi potem ravno tako kakor mi to železnico rabili. V državnem zboru so stajerski poslanci vlado vprašali, kedaj da bode načrt postave za železnico od Dunaja proto Novi predložila; odgovora na to še vlada ni dala. Občine naae, okrajni in drugi zastopi so letos novo prošnjo do državnega zbora podpisali in odposlali. Mnogo se govori, ljudstvo prosi in zabteva, da bi se mu enkrat iz nevolje pomagalo, da tolikim terjatvam časa ložje zadoBtnje. Prosimo pa tudi svoje gg. državne poslance, da nas krepko podpirajo, naše interese branijo in odločno zastopajo. Iz Celja 23. t. m. (Nova aola). Pretečeni četrtek 19. t. m. se je prvokrat vsa šolska mladina nižjih šol našega meata po slovesni sv. meši zbrala v novi velikanaki aoli, ktera se je napravila iz nekdanje grofije. K tej svečanosti prisel je bil iz Gradca svetovalec dež. namestnije, g. Gobel, iu z Djim kakib 10 mestnib gospodov. Kakor je župan dr. Nekerman v svojem govoru omenil, ima nova šola za 3 razrede mestjanske, 5 razredov fantiške in4razrede dekliake ijudake sole prostora ter stane blizo 60.000 gld.; šolajepatuditaka, da ji ni blizo enake. Za g. županom govoril je še g. svetovalec Gobel in se zahvalil v imenu dež. šolskega sv&a mestjanom za njih tiud pri atavbi nove šole. Po končanih govorih se je peljala mladina v dotične razrede in pričujoči gospodje so si vse prostore ogledali in vse lepo spoznali. In reči se mora, da so meatjani za aolo rea veliko storili in se niso ustrašili 6070 priklade k navadnim davkom posestnikom naložiti, da so si lepo šolo postavili. Poslopje stare šolebisi naj okolica za svojo šolo kupila. Začasno je vojaačini v najem dana, ter bo služila v sbrambo za obleko deželnib brambovcev. Vsakdo mora želeti, da bi skoro naai kmetje enako slovesnost obbajali, ter bi slovenska mladina v rnilem maternem jeziku se potrebnih ved nčila. Bog pomozi! Iz Kozjega. Tudi pri nas ee začenja vedriti; priča temu je volitev v arenjski zastop, kise je vršila dne 16. t. m. Naai kmetji so si 12 vrlih m o ž izvolili; uradnikov ni nobeden ne enega glasu dobil, akorarno so bili y prešnjem odboru 3 uradniki in je g. Hriber kakor v okrajnem tako tudi v srenJ8kem odboru zvonec nosil. Pokazali so naši kmetji pri tej volitvi. da imajo tudi v svoji sredini dosti sposobnih in poštenib mož, kteri bodo vbsj toliko skrbeli za obSinski blagor, kakor c. k. uradniki. Smemo li iz te volitve sklepati, da so g. Hriber in njegovi tovarši pri kmetih zgubili zaupanje ? Odgovorjam: da ! — Od novega odbora pa se to pričakujemo in tirjamo, da nas reši ene občne nadloge, namreč sadanjega občinskega pisarja g. Zupanca, ki je sicer spreten in izurjen, hoče pa s kmeti komandirati, v tem ko so le izvoljeni zastopniki v svoji srenji gospodarji, občinski pisar pa njih služabnik, ki naj strogo pri svojem poslu ostane. Iz Gomilskega v Savinski dolini. (N a g n j u s n i kmečki liberalizem.) Naa od vsih poštenih farmanov spoštovani g. župnik, ki že 28. leto tukaj duhovno službo opravljajo, dobili so nedavno od nekega farana, ki pa tega imena vreden ni, 3 pošte preskočlo brezimno listnico, ki se tako-le glasi: ,,Častiti g. fajmoater! To ni res, da bi mi bilo to (kaj? se ne ve. Dop.) za pokoro dano, jaz prostovoljno sam za Vas pokoro delam. Zavolj bogočaatja ne bodite čmerni, če ste še kristjan. Res vera peaa, kdo je kriv?" Človeka oSitno vest grize, ker govori o pokori, ki jo delati mora. K zveličanju mu pa ne bo, ker jo dela le za — fajmoštra. Ker ga tudi ,,bogoča8tje" srbi, je menda eden tistih, ki več k božji službi ne hodijo, so pa nevoljni, če dubovniki vernike te dolžnosti opominjajo. Po tem takem si tudi tibotapec sam lehko reši vpraaanje: ,,Kdo je kriv, da vera peša?" — Tisti, ki so po nekrščanskem življenji vero zapravili, med ljudstvom neverstvo troaijo, nad duhovniki se pa jezijo, da nočejo brezverskih kožubarjev hvaliti in drugim v poenemanje priporočati.