Edini slovenski dnevnik •: ▼ Zedinjenih državah ■ ■ ■ Velja za vse lec .. $3.00 Za pol leta . . =___$1.50 „ GLAS [NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily in the United States. - - a mm -- Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays, s— 50.000 Readers. g TELEFON PISARNE: 4687 COKTLANDT. Entered aa Second-Clan Matter, September 21, 1903, aft the Fort Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congress of Hareb S, 1879. TELEFON PISA1NE: 4687 CORTLAND! NO. 218. — ŠTEV. 218. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 16, 1916. — SOBOTA. 16. SEPTEMBRA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV Obe stranki poročata o zmagah na Vzhodu. ZAVEZNIKI SO SE ZAČELI V DOBRUDŽI UMIKA TI. — VROČA BORBA V DOBRUDŽI. — ČETRTI GR SKI ARMADNI ZBOR SE NE BO UDELEŽIL VOJNE. — GRŠKI KRALJ IN ZAIMIS. — ODHOD IZ KA VALE. — BOJI OB REKI STRUMI. — SRBI SO NEKOLIKO NAPREDOVALI PRI JEZERU OSTROVO. — BOLGARI V SVOJIH NOVIH POSTOJANKAH. - ZRAČNI NAPAD. Reševalci domovine. Burna seja v odrskem parlamentu. Izjava ogirskega ministrskega pred sednika grofa Tisze. Bukarešt, Kuiininsko, 15. septembra. — Danes je bilo izdano tukaj sledeče uradno poročilo: — Na severni in severozapadni fronti so se vršili manjši spopadi. Na južni fronti se vrše vroči boji v Do-brudži. Kusko-rumunske čete so bile prisiljene nekoliko umakniti se. Pariz, Francija, 15. septembra. — I'radno se poroča: — Nad Sofijo so se pojavili štirje francoski zrako-plowi in metali bombe na me^So. Bombe so povzročile veliko škodo. Zrakoplovci so se nepoškodovani vrnili. Bukarešt, Rumunsko, 15. septembra. — Vrhovno poveljstvo rinnunske armade poroča: — Pri Meagri v dolini reke Maroš smo zaplenili veliko munieijsko skladišče. Našim četam se je posrečilo zasesti par pozicij pri Bogati in Olterni. Na <*eli dobruškj fronti divja vroča bitka. Sovražnik zatrjuje, da so rumunski vojaki morili bol ^a e na šest milj dolgi fronti. To je največji in najvažnejši uspeli, katerega so Angleži imeli, odkar se je 1. julija pričela velika bitka ob Sommi. Nemška tretja črta je načeta in višine, s katerih so se Nemci toliko časa tako uspešno zoperstavljali, so zdaj v angleških rokah. Angleži so zavzeli vas Flers, ki se nahaja komaj štiri milje od Bapaume, cilj angleške ofenzive na zahodu. Dalje so zavzeli vasi Martinpuich in Coucelette, eel Fou-reaux gozd, kakor tudi velik del Bouleaux gozda Poleg tega so pa cel dan obstreljevali nemške pozicije od Coniblesa ]»a do ceste, ki vodi iz Pozieresa v Ba-pamue. Vjeli so veliko število nemških vojakov, mnogo se jih je prostovoljno udalo, ko so sprevideli, da bi so bilo brezmisleno ustavljati. Do večera je bilo naznanjeno, da je bilo do tedaj naštetih 2,300 v jetnikov, med njimi tudi petinšesdeset čast nikov. Angleški uspeh je bil vsekakor nekaj nenavadnega, in to iz več razlogov, toda glavni je, da so Haigove čete vprvič rabile neke nove vrste oborožene avtomobile. To iso veliki vozovi, okoliinokoli obdani z močnim jeklom, ki tse čisto približajo sovražnim zakopom in vsipajo gori ogenj. Tudi angleški zrakoplovci so bili zelo podjetni. Letali so skoro nad glavami nemških vojakov, ne oziraje se na nemške strele, ter pošiljali ogenj iz svojih strojnih pušk na artilerijo, kakor tudi na infanterijo. Predno so Angleži vprizorili veliki napad, so uaprej z vso silo obstreljevali nemške postojanke. Časnikarski poročevalci poročajo, da je bilo to najhujše obstreljevanje, kar jih je bilo na Soimni. Boja so se vdeležile angleške, škotske in irske čete. Najprej so zavzele pol milje nemških zakopov jugovzhodno od Thiepvala, katere so smatrali Nemci za t4Wuuder-werk'\ češ, da je ta del njihove fronte nepremagljiv in nezavzeten. Ta "Wunderwerk" je branila močna nemška armada, toda angleški premoči se ni mogla ustavljati. Vse zavzete pozicije se je pričelo takoj utrjevati. Da se je moglo to zgoditi, se je treba v prvi vrsti zahvaliti oboroženim avtomobilom, ki so medčasno vozili ob sovražnih zakopih in sipali nanje ogenj, medtem pa tudi, artilerija ni prenehala s pošiljanjem groznega ognja. Nemška trdnjava Oombles je vedno v večji ne\ arno-sti,.da_bo padla v roke zaveznikom. Tudi v bližini Comble-s« so imeli Angleži velike uspehe; še večje pa Francozi, ko so zavzeli nekoliko od Priez farme 500 metrov dolgo vrsto nemških zakopov. Angleški in francoski topovi pošiljajo zdaj '»genj od treh strani na Combles. Zdaj imajo angleške čete, kakor tudi francoske odprtih več strani, proti katerim lahko vprizarjajo svoje napade, lie da bi se jim bilo treba bati poraza. Da bodo z.ivez liiki v naslednjih dneh napadali na petnajst ali dvajset milj dolgi fronti in imeli uspehe, ni samo mogoče, temveč je že skoraj gotovo. Pariz, F raneija, 15. septembra. — Francosko časopisje je izkazalo veliko čast generalu Nivelle-u, ki je dozdaj branil Verdun pred kronprineovo armado. Imenuje ga se rešilca Verduna. General Nivelle je bil odlikovan z znamenjem častne legije. Berlin, Nemčija, 15. septembra. — Nemško uradno poročilo glede bojev na zahodnem bojišču se glasi, da so nemške čete odbile zavezniške napade. Glasi se: Armadna skupina princa Ruperta: Artilerijski boji se nadaljujejo v isti meri kot dozdaj. Angleži so poskušali blizu Thiepvala napadati naše postojanke, toda smo jim to preprečili z artilerijo. Tudi Francozom so se vsi napadi temeljito ponesrečili. Naši zrakoplovci so imeli velike uspehe. Poročnik Win-gens je spravil na tla dva sovražna zrakoplova. (Uradno poročilo od 10. septembra se je glasilo, da je poročnik Boelke že dvaindvajseti zrakoplov spravil na tla). Armadna skupina prestolonaslednika Viljema: Na verdunski fronti je položaj docela neizpremenjen, kljub temu, da so Francozi poskušali s svojimi napadi doseči kak uspeh. Vse napade so naše čete zavrnile. London, Anglija, 15. septembra. — Brigadni general lord Brooke je bil ranjen v Franciji. On je najstarejši sin Earla Warwicka. Lord Broke je bil prideljen poveljstvu ;*v Franciji y kampanji 1914 — 15. ] GLAS NARODA, 16. SEPT. 191g~ GLAS NARODA" (Slovenian Daily.) Owned and Published by the 8L0VENIC PUBLISHING CO. (a corporation) FRANK SAKSER, President, LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt Street, Borough of Man hattan. New York City, N. Y, Za celo leto velja list za Ameriko in Canado ................... Za pol leta.................... Za celo leto za mesto New York.. Za pol leta za mesto New York.. Za Evropo za vse leto .......... Za Evropo za pol leta.......... Za Evropo za četr^ leta.......... $300 1.30 4 00 2.00 450 2.53 1.70 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day except Sunday and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bt-1 vali&e naznani, da hitreje najdemo naslovnika._ Dopisom in pošiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York City. Telefon 4687 Cortlandt. Čudna bolezen Železniški interesenti se zelo jeze, ker so delavci napram njih tako odločno nastopili. Pravijo, da bi radi dobili zbolj žanje plač in da so lioteli to s tem doseči, da so zahtevali osemurni delavnik. Dokazujejo, da so železnicami najbolj plačani delavci v Združe liili državah ter da si vsled tega niso upali staviti direktnih zahtev, ampak so poskušali po ovinkih iz-vojevati svoj cilj. To nesramno in obenem smešno trditev se lahko takoj ovrže, če se pomisli, da bi moralo biti eezurno delo enkrat in pol boljše plačano. Ravno s tem, da so zahtevali de lavei tako visoko plačo, so hoteli preprečiti, da bi se delalo čez uro. Ni treba povdarjati, da so kapitalisti označili to zahtevo kot nesramno. Delavci so nameravali prisiliti železniške družbe, da bi se strogo držale osemurnega dela ter da bi le v najnujnejši potrebi naročile delati čez čas. Iz tega je torej jasno razvidno, da delavcem ne gre za višjo plačo, pač pa le za krajši delavni čas. 1'mevno je, da te zadnje stvari nikdo bolj ne potrebuje kot uslužbenci železnic. Nek tukajšnji magazin si prizadeva označiti delavsko zahtevo kot izsiljevanje. V magazinu je rečeno, da je v Združenih državah več železniških uslužbencev kot pa duhovnikov, u-čiteljev in uradnikov Civil Service. Tudi če bi bile te številke res nične, bi to še ne bil noben dokaz, da so železniški uslužbenci previso ko plačeni. Najlepše je pa. ker pravijo ne kateri, da so železniške družbe na robu propada in da bodo morale napovedati bankrot. Pravijo, da so imele družbe koncem fiskalnega leta 1914 osemin-pol miljona dolarjev vee dobička kot pred sedmimi leti in pri tem povdarjajo. da so morali založiti v teh sedmih letih 4500 miljonov kapitala. f'lovek bi skoraj ne mogel vr j»*ti, s kakimi sredstvi varajo ka pitaiisti prebivalstvo. H. Elliott pravi, da je to na-zdravo stanje nekaka bolezen, od katere je v deželi vsak indirektno prizadet. Da, bolezen je, še celo velika bolezen in ime ji je vodenica. To je izvodenelost akcij, ki je dosegla svoj viSek. Če se izda za stvar, ki je vredna 100 miljonov, za dva, tri ali štiri miljone akcij, morajo biti tudi obresti v tem razmerju. Senator Norris iz Nebraske je rekel 5. avgusta: Izvodenele akcije so največje zlo železnic. — Veliko jih mora plačevati obresti in dividende, ki dvakrat do petkrat presegajo svojo pravo vrednost. Tp ja torej pravi in edini vzrok tebo]fziUt _______ __ . Pred tremi leti so vstanovili ko-j venske reveže v starem kraju. Za-jnik ter nekoliko višje plače za onej Tumnlty-jem. Prisoten bi moral bi isijo, ki bi imela nalogo preisko- res. pred g. Germom klobuk raz'delavce, ki morajo svoja življenja" misijo vati izvodenelost teh akcij Komisija ima za preiskavo deset let časa. V tej dobi se ji bi gotovo posrečilo dognati, kaj ima resnično vrednost in kaj ne. Nova grozota vojne: Turški sultan je zložil pesem na čast svojemu bažibozuku Enver beju.... Upanje Nemcev na končno zmago se je za sto odstotkov zvečalo. Nemška cesarica je odpotovala na vzhodno fronto. — Cesar nista dosegla cesar in Hindenburg, bo po skušala doseči ona. m Nek nemški polkovnik je izračunal, da bodo Francozi šele v sto-osmih letih osvojili ono ozemlje, katerega so jim odvzeli Nemci v bitki ob Somme. Če se je kaj za nesti na take račune, bodo Lahi najkasneje v dvesto letih v Ljub Ijani, • Največja nosova na svetu imata bolgarski kralj in nemški prestolonaslednik. — Prvemu pa je vstvarila narava, drugemu pa ver dunska kampanja. Avstrijski cesar ni dal že dolgo časa nobenega glasu od sebe. Pravijo, da se hoče v tihi molitvi pobotati z Bogom. Če mu bo odpustil zločine, potem se v resniei izplača grešiti. Dopisi, glave! Veliko je pripomogel, da izpostavljati veliki nevarnosti v društvo tako napreduje, prejšnji najbolj opasnih delih premogoro-list "Slovenski Narod", iki je iz-'vov. hajal tukaj v Puebli; pa tudi sam Izračunalo se je, da sta bila v ja-g. E. Mensinger je veliko pripo- mah ubita vsak dan povprečno dva mogel, za kar mu vsa čast. Potem moža, vsled česar so zahtevali de-sta še govorila g. Badovinae in g. lavci od "baronov", da jim d&jo Thomas, katerih beseda je bila na višje plače, ako hočejo, da bodo iz-pravem mestu. Govornikom je ob- postavljali svoja življenja večni ne-činstvo navdušeno aplavdiralo za varnosti globoko pod zemljo. Manville, N. J. — Ker se še m nihče oglasil iz te nove naselbine, si štejem skoro v dolžnost, da naznanim našim rojakom, kako je tukaj. Slovencev oziroma Slovenk nas je vseh skupaj deset, nekaj je bratov Hrvatov, drugi so pa sami Poljaki in Rusi, pa tudi Italijanov ne manjka. Delo je še precej dobro in delavcev vedno manjka; plača je od $2.50 do do $4: ženske zaslužijo od $1.50 do $2. Dela se največ papir za strehe in je 7 tovarn. Ena je pa od "tajzov" (?), tam se zasluži od $6 do $8. Delavni čas je 10 ur na dan. Zatoraj, roja/ki, ako bi vas veselilo sem priti, pa pridite, tu je zares dobro za moške in žeuske. Kraj je zelo prijazen, sama ravnina, kamor se ozreš. V bližini pol ure so mesta Somerville, Bound Brook in druga in za 90 centov smo že v New Vorku. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam po širni Ameriki. — Leopoldina Zavnik. Detroit, Mich. — Ko sem iskal boljskega dobička po širni Ameriki. sem prišel v Collinwood. Ohio. Imel sem se izvrstno, posebno se mi je pa dopadlo v hotelu ^Gil-beart", kjer sta me rojak Anton Sersi'n in njegova soproga izvrstno postregla, zategadelj njuno hišo toplo priporočam. Kar se tiče naselbine, se mi jako do pa de, govorica je slovenska, na vsakem vogalu se sliši našo besedo. Skoro bi rekel, da ni veliko razločka od Ljubljane. Delavske razmere menda tudi niso preslabe. Veselic se ne manjka in kar je glavnofda se tudi slovenskih cvetk ne manjka; velik razloček je v tem oziru v Miehiganu. Drugikrat kaj več iz te naselbine. Pozdrav vsem rojakom. posebno pa onim v Cleve-landu. — Frank Strmšek. E. 70 H. P., Buena Vista, Mich! Pueblo, Colo. — Društvo "Za-padna Zvezda" (poprej *4Mladi Slovenci"), ki pripada Slovanski Za pad ni Zvezi v Denver ju, si je nabavilo prav krasno zastavo; kaj lahko so ponosni člani oziroma članice nanjo. Danes, kO. sept., so jo v slovenski cerkvi blagoslovili. Povabljenih je bilo dosti tukajšnjih slovenskih in hrvatskih ter dalmatinskih društev k paradi. Parada se je nadvse sijajno obnesla. na čelu i j je bila slovenska godba g. Jermana. Društvo "Zap. Zvezda" je bilo zares lepo oblečeno, vsi so bili belo oblečeni, tako dekleta kakor fantje. Po blago-slovljenju zastave »o korakala društva v sv. Jožefa dvorano, kjer je bil ples in druga izabava. V dvorani je nastopilo pet govornikov. G. Frank Henigsman kot •4Z. Z." je pozdravil društva in občinstvo; njegov lep govor je dobil pri občinstvu veliko odobravanja. Potem je prepustil besedo tajniku "Z. Z." Robertu Rob- njihove lepe besede. Bilo jih je sicer tudi par takih, 'ki pravijo, da je bil g. Badovinae preveč proti-avstrijski. Seveda, vsem se ne more ustreči; Pa pojdimo nekoliko nazaj. Ko je g. Germ omenil, da se najbolj zanimata za slovenske reveže v starem kraju lista Glas Naroda in Glasilo K. S. K. -J., -sem slišal v ozadju, da je Glas Naroda izdajalec slovenskega naroda. Mislil sem si: o ti ubogi nespamet-než, da moreš kaj takega govoriti, ko se sam pokažeš s svojim govorjenjem, kako nasproten si slovenskemu narodu! Kdor nič ne da v ta blagi namen, naj bo vsaj tiho, ker nobenega se ne bo sililo. Ali reči moram, da če meni gre dobro, zakaj ne bi dal tistim revežem nekaj centov, ki tako tipe. 'ki so vse dali, kar so imeli. Dobro bi bilo, če bi takšni avstrijsko-turški patriot je vzeli v roke dva nemška časopisa Velkszeitung in Echo — prvi izhaja v Xetv Yorku in drugi v Clevelandu —. kako se onadva zgražata čez svojo domovino Nemčijo! Jaz nimann nič «oper nemški narod, ampak vlada za druge narode je kruta iu nepravična. Mislim, da je s tem dosti povedano. Pomislite, rojaki, kakšne razmere bodo na Slovenskem po vojni! Zdaj jim še vlada nekaj pomaga, ali potem ne več. Zatoraj bo vsak cent dobrodošel, vsa j nekaj bede odvrniti. Denar, kateri se bo nabral za reveže, se bo tako dolgo tukaj držal, da bomo sigurni, da pride med prave reveže na Slovenskem. Jaz. ki nisem noben patriot, sem daroval deset dolarjev za Rdeči križ v Avstriji, zato. ker sem imel usmiljenje z ljudmi. Navada je že taka: kdor nič ne da, ta največ govori. Zdaj pa. ko se v taki blagi namen pobira za naše uboge Slovence v starem kraju, naj ima vsak nekaj srca in naj pomaga po svoji moči. Če bi mi Slovenci bili v slogi, bi bili mi več zdaj kot pa smo, kajti Slovenec je bistre glave, se hitro nauči. kar je pri drugem narodu bolj težko. Jaz vem to iz svoje lastne izkušnje, ker sem priliodil skoraj pol Evrope. Lahko sem spoznal, kateri narod ima večje pravice, kateri so bolj izobraženi itd. Smelo lahko trdim, da slovenskega in češkega delavca noben ne prekosi; saj lahko vidimo zdaj v vojni. Zatoraj ga tudi zdaj ne smemo pozabiti! Zatoraj apeliram na vse rojake: Bodite složni, kajti v slogi je moč! Podpirajmo naše naše ljubljene uboge Slovence v starenr kraju!! — Društvu "Zapadni Zvezdi" kličem: Le tako naprej kakor danes in bodite zvesti svoji zastavi! Želim vam veliko napredka! Tudi gospodom govornikom se najtopleje zahvaljujem. ker sem imel čast jih poslušati in moja želja je, da bi jih zopet kmalu slišal. Pozdrav vsem Slovencem ! — Štajerski Slovenec. V Scrantonu je policija aretirala 320 delavcev. Policija je na konijih vdrla v dvorano in aretirala 320 delavcev od I. W. W. organizacije. Scranton, Pa., 14. septembra. Dvajset državnih policajev, ali, kot jim pravijo adaj delavci, dvajset "kosakov", je s silo vdrlo v Schwartzovo dvorano, kjer so ict-tirali 330 premogarjev, češ, da so člani organizacije "Ind. Workers of the World". S temi državnimi "kosala" je bilo tudi okoU 50 oboroženih možakarjev, ki jih je najel šerif Benjamin Phillips iz Lackawanna county-ja. Policija je s silo odstaranila vrata in s konji navalila na mirne delavce, ki so sedeH v dvorani pri seji. Ntkaj so jih pobili na tla, wč jih je dobilo udztroe na glavo ali na nuno, ako so se poskniali premakniti s svojih prostorov. Ako je pa kdo poaknial zapusti Kapitalisti so njihove zahteve eno stavno zavrnili. Delavci so kklenili stavkati in so sprejeli še neko resolucijo, v kateri je bilo izjavljeno. da bodo zastavkali iz simpatije do ubogih tovarišev, ki so zaprti v Minnesoti. Državna policija in šerifovi po-magači so tekom stavke za vsako najmanjšo stvar aretirali vsakega štrajkarja iu ga vtaknili v ječo. Ko so policaji gonili jetnike iz Jermvna v Scranton, kjer je ječa, so se ob cestah zbrale množice žen stavkarjev in njihovih otrok, ter se zgražale nad policijo. Policija se proti množici žensk in otrok ni upala nastopati, temveč je odkraja ženske opazke in zmerjanja sprejemala lie da bi jim kaj storila. Oblasti so sprevidele, da ne bodo mogle dolgo goniti jetnike v ječe, kajti mogoče je. da bi se ženske dalj spozabile in napadle policijo s kakšnim orožjem. Parkrat se je dogodilo, da se je policija pojavila 11a konjih in se zagnala v množico žensk in otrok ter jih podila domov kot zverine. Pred dvema tednoma so šli 11a stavko delavci zaposljeni v jamah v Old Forge, in sieer iz simpatije do delavskih voditeljev v Minnesoti, ki so bili zaprti vsled zločina, da so delavski voditelji, kot je ž| gotovo vsem znano. V torek so naznanili, da je stavka končana in da se bodo v sredo vrnili 11a delo. Danes je prišlo šerifu na ušesa, tla se bo v neki dvorani zopet vrši la seja I. W. "\Y. Šerif je hitro oborožil petdeset mož iu jih poslal skupno z dvajsetimi policaji, da so po mestu iskali dvorano, kjer zbo rujejo delavci. Serif je izdal ukaz. da se ne sme vršiti nobena seja od I. W. W. in naročil, da se vse delavce, ki bi slučajno imeli kako sejo, aretira in zapre. Kmalu po dvanajsti uri so "ko-zaki"* vdrli v Schwartzovo dvorano. in sicer, kot že gori rečeno, kalna konjih. Nekaj delavcev je poskušalo zbežati. toda uvideli so. da jim ne kaže, kajti tolpa stražnikov je bila takoj pripravljena stre ljati na nič slabega sluteče delavce. — Ko so delavce peljali, je nek voditelj zaklical: "Obesiti nas no mo rejo. Bomo kmalu nazaj prišli, le brez skrbi bodite!" Med aretiranimi je tudi Italijan Mozi, predsednik lokalne postaje I. \V. W\, potem poljski predsednik Wariboski in glavni organizator U. 31. AY. of A. Allie Strassi. (Ako je kak Slovencev med aretiranimi, nam ni znano. Prosimo kakega tamošnjega rojaka, da nam tozadevno kaj poroča. Op* ured.). Ameriške novice. ti tudi zakladniški tajnik McAdoo, toda je bil zadržan. Predsednik Wilson bo zagovarjal svoje politike z različnimi govori, zlasti pa še v pismih, ki jih bo pašiljal raznim kandidatom iu vodilnim demokratičnim politikom in zastopnikom v državah, ki so glede političnega značaja dvomljive. Zagovarjal bo zlasti postavo za osenmrni delavnik. Podpredsednik Marshal. V India n&polisu. Ind., je v četrtek sprejel nominacijo za demokrat ičneea podpredsedniškega kan didata sedajni podpredsednik Zdr. držav Mr. Marshall. A* svojem govoru je hvalil in zagovarjal Wilsonovo politiko, češ. da je hodil po pravi poti. Ob tej priliki je govoril tudi H. Glvn. bivši governor države hvalil! Iz Washington^ Turčija bo ba.je dovolila, da Amerika pošiljala hrano Sircem, ki že skow*o dve leti stradajo. RUSKA CENZURA. Amerikanec ns sme iz Irske. — Vojna bo trajala še tri leta, pravi ameriški vojaški izvedenec. New York, ki je istotako Wilsoncvo administracijo. Turčija se je uklonila Združenim državam. Washington, D. C., 15. sej,t. — Državni department je včeraj dobil od turške vlade obvestilo, da bodo Amerikanci lahko pošiljali hrano 111 obleko v Sirijo. Sirske iu armenske dobrodelne organizacije so dobile tozadevno uradno obvestilo od državnega dc-partmenta. Ruska cenzura. Washington, D. C., 15. sept. — Trgovski department je danes u-raduo naznanil, tla je ruski vojni cenzor izročil \V. C. Huntin^tonu. Henry Ford hvali Wilsona. Demokratični narodni odbor je včeraj zvečer naznanil, da se je Henry Ford. znani ameriški tovarnar avtomobilov, zavzel za \Vilso-. ... . , . • • . -v, v . 'ameriškemu trgovskemu atašeju v na. včeraj je prišla v New >orkiT„ , . . „ .. . . brzojavka, v kateri je naveden pogovor. katerega je iiuel s Fordom zastopnik "San Francisco Bulle- tina"'. Ford je rekel: "Vsak sosed, katerega srečam;, mi pove lepe stvari o Wilsonovi administraciji. Jaz ravnotako čutim kot ljudstvo o onem, kar je predsednik Wilson storil, da je obdržal dežela izven evropske vojne in da je ostala nevtralna. Poskusi njegovih političnih nasprotnikov, ker ni hotel Mr. Wilson napasti Mehike, so se docela ponesrečili." Rekel je, da je dolžnost vsakega Amerikanca. da se zavzame za Wilsona in da odobrava njegove u-krepe. Demokratični voditelji nameravajo tekom prihodnjega tedna dati v javnost nad sto izjav odličnih Anierikaiicev. ki so bili dozdaj republikanci in se zdaj zavzemajo za Wilsona. Železničarji in demokrati Štiri železniške unije so razposlale svojim članom pisma, v katerih jih pozivajo .da oddajo pri volitvah glasove za svoje prijatelje, namreč demokrate, češ. da je za- IPetro^radu, instrukcije. kako se morajo Amerikanci ravnati, kadar pošiljajo v Rusijo kabel-brzojavke, da ne bo tozadevno kakih zadržkov od strani ruske cenzure. Atašej je sporočil, da naj bodo ameriška poročila tako jasna ir. razločna, da jih lahko vsak tujec čisto razume; brzojavke ne smejo biti anonimne: brzojavke naj ne bodo prekratke, naj bodo rajše lie-kolko daljše, da ne bi cenzor mislil, da je mogoče kaka tajnost v njih izražena : ne sme rabiti visokih besed, kakršnih se ne more najti v slovarjih. Amerikanec ne sme iz Irske v Zdr. države. Washington, D. i'.. 15. sept. — Državni department je naročil poslaniku Page-u v Londonu, da naj poizve pri angleški vladi, kaj je vzrok, da ne sme Amerikanec. Mr. Michael Finnert. domov v Združene države, ki se nahaja zda i v Irski. mnenje, da bo evropska vojna trajala pet let. namreč zdaj še tri leta. Svoje mnenje polaga na informacije. ki jih je dobil od vojaških mož, ki so bili na evropskih bojiščih. ki proučejejo operacije teh in onih armad. Pravi, da se Nemčija zdaj še na vseli krajih bori na tujih zemljah in da bo še tri leta trajalo, da se bo zaveznikom posrečilo njene ar-111 ade pognati za nemške meje. DARUJTE PAR CENTOV SLO-VENSKIM TRPINOM V STARI _DOMOVINI! LISTNICA UREDNIŠTVA. L. M., Cleveland, O. — Avstro-licmška armada je v Belgiji zavzela več trdnjav, to la glavne so: Liege, Xamnr. Antwerpen in Bruselj; zadnje mesto u*žko naziv-1 je trdnjavo, toda Nemci pravijo, da je bila. Zdaj je Beljrija gotovo polna trnjav: napravili so jih Nemci. Gotovo je zdaj že tudi Bruselj bolj utrjen kot je bil. — Pariz je trdnjava. ~~ OSVOBOJEN~ TRPLENJA MNOGIH LET." II. H. von Schlick, slavnoznani naravni zdravnik in tovarnar Bolgarskega Krvnega Čaja, kateri je s stoiustotisoč bolnimi v stani zvezi in dobiva od onih, katerim jo Bolgarski Krvni Čaj vrnil zdravje. cele kupe zahvalnih pisem, jo naš rojak Ljudevit Končar. H. K. D. 01. Seneca. 111. pisal sledeče pismo: "Prav lepo se vam zahvaljujem na Bolgarskem Krvnem Čaju. Dolgo vrsto let trpel na želodčnih boleznih, toda oilk.tr vživam to čudovito zdravilo, -»e prav dobro počutim". Eno veliko iskat! jo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja pet mesecev, pošlje /a rl.UO kamorkoli, v Canado za 31.12: Marvel Products Co, 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA. Ameriška trgovina z drugimi deželami je velikanska. — Na Angleško gre največ blaga. WILSON IN HUGHES. Marshal je bij 'obveščen'. — Henry Ford in Wilson. — 8-urao delo bo imelo ugodne posledice za demokrate. Vojna bo trajala pet let, — pravi ameriški vojaški izvedenec. Washington, I). C.. l-">. sept. — Kolonel Robert M. Thompson, sluga demokratov, da je bila upe-J predsednik Mornariške Lige Zdru-i Pripomba: Ako hočete pošilja- Ijana postava za osemurno delo. ženili držav, je danes izrazil svoje' osijrurati. po" nte 10c. več ? Borba za življenje. i t t T t T T T T 1 f C4 ti dvorano, j« zagledal pred am leku; ta je g prav lepimi beseda-'revolver. mi razložil, kakšen namen ima dr.' V Serantonn je podružnica I. W. Trgovina s tujimi državami Washington, D. C.. 15. septembra. — Številke, ki jih je sinoči izdal trgovski department Združenih držav, kažejo, da je ameriška trgovina s tujimi deželami vedno večja. Od. 1. januarja 1916. pa do 1. avgusta 1916. se je importiralo in eksportiralo za $4,394.040,948 blaga. Toraj za skoro en biljon dolarjev vee kot v istem času leta 1915 in več kot celo leto 1914. Angleško kraljestvo je najboljši kostnmer. Tudi z Japonsko so imele Združene države veliko kupčije, namreč še enkrat več kot v istem času preteklega leta. Wilson posveča zanimanje Hugbe-sovi kampanji. Tz Long Braneha se poroča, da, odkar je prišel predsednik Wilson i Borba za življenje je vsakdan hujša, če ni celo pogibeljna, je pa škodljiva marsikomu, ki pozabi misliti na samega sebe in postane površen ter zanemari svoje lastno telo in zdravje. Posledice nemoralnega življenja so, da te izrabijo popolnoma, potem pride neredno prebavlja-nje in temu sledi Se opešanje duševnih in telesnih moči. Tako stanje zahteva takojšnjo pozornost in najbolje sredstvo je, ako vzamete takoj TRINER-J EVO niriiti Elixir grenko vin To ozdravi nezadostno delovanje prebavnih organov, ki so o-slabeli radi prenapornega dela ali kaj enakega s tem, da odstrani vse prebavi škodljive stvari, NAREDI TEK, UREDI PREBA VANJE, ZABRANI RAZPAD, OZDRAVI ZAPRTJE, OKREPČA TELO. Trinerjevo Ameriško Elixir grenko vino uredi delovanje prebavnih organov. Rabite ga pri IZGUBI TEKA, "" TEŽKOČAH PO OBEDU, VETROVIH, NEPRIJETNEM DUHU UST, PREVLEČENEM JEZIKU. ZAPRTJU, r OBLEDELOSTI, RAZBURJENOSTI, TELESNI OSLABELOSTI Ono okrepča spanec in pomaga izvrševati dnevno delo z lahkoto. • Stari ljudje naj imajo to vredno zdravilo veano pri rokah in je naj rabijo redno. Ženske, ki trpe na glavobolu in navadnem nerazpoloženju naj poskusijo Triner-jevo ameriško Elixir grenko vino. TRINERJEVO AMERIŠKO ELIXIR GRENKO VINO. Cuia $1.00. X ? v y t T y t T »I« TR1NERS bitter-wine **|NEROVO H0RKE VINO —II .___ ,._,,<-,,- ^"Vred JOSEPH TRIN0* A»t»Ur>d Ave * CHICAGO, I U- 'Z. Z.'\ kako se j« moralo boriti W., ki je sestavljena iz članov, ki j v Shadow Lawn, svoje letno bivali od kraja itd. Tretji govornik je so premogarji oziroma kaki drugI 5ce, posveča veliko zanimanja in nastopil g. John Germ, kaiteri j6 delavci v Jernrin Collieries, ne-j pozornost i Hughesovi kampanji, dal prav lepih naukov "Z. Zvez- kem majhnem kraju blizu Seran-j Te dni je bil tozadevno v kbnfe-di"; najbolj me je p« veselilo, da tona. Rudarji so Ž£ več tednov na renei z glavnim poštarjem Burleso-«e je talto žito pottfotid & flo- st*yJUj gktfvajo Ofmym fa]**- Hm & *™jim prstni® tajnikom V lekarnah. JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist, 1333-1339 SO. ASHUN& AVE., CHICAGO, ILL.fl _ Proti oteklim Sezam, otrpljenju odor, reamatizmn, ncuralgiji, zbadanju je Triner-jev Li-Dement jako priporočljiv. Badi prenapetega dela oalabelo mificevje drgnite a Triner-jevim Linemen torn. Cena 25 in 50e. T lekarnah. -----—• 8 poito 35 in 60e. y f x t r T t v v T T T T 3 jffi^k t~ ■ -a 1 iugisiovansks IKatil, Jednita '-J naotponrftn* dne 24= januarja 1901 v državi Minotrn«. j Sedež v ELY* MINNESOTA j •LAVNI UZADXIKXI " 1 Ff «^»rkih teženj. Socialisti dobivajo baje veliko moč po celi Nemčiji. — Sledeče pismo je pisala gotovo roka kakega izobraženega Nemca : "Vprašaš me, kako je kaj z mirovnim gibanjem. Nemogoče mi je na to vprašanje dati kak definiti-ven odgovor, le toliko naj v tem o-ziru omenim, da nameravajo predložiti socialisti kanclerju neko mirovno spomenico, pod katero bodo podpisani vsi državljani, ki zahtevajo mir prejkomogoče. ne da bi se s to vojno osvojilo kaj tuje ze ml je. "Kad hi imel. tla bi mogel upati, tla bo že enkrat konec tega klanja, toda žal. odločilni se obnašajo kot jim ne bi bilo nič za mir. To ni samo pri na s. temveč povsod. v vseh deželah: in ti imajo moc. kajti med narodni kapitalisti ne morejo delati nikdar boljše kupčije kot jo delajo zdaj: in i/pleda. tla njihove mošnje še niso polne. "Hudo smo prizadeti."' Vojno posvetovanje. Iz Berlina se poroča, da se je pri konferenci centralnih držav v Nemčiji sklenilo, da se bo "veliki zavezniški ofenzivi"' .stopilo nasproti z " veliko defenzivo centralnih držav**, ki se bo ob pripravnem času spremenila v ofenzivo. \eliko vojno posvetovanj« sv je vršilo v glavnem stanu nemškega kajzci ja ; namen tega posvetovanja je bil vsekakor združiti moči vseh nemškili -zavazuikov v eno samo silo. Od pričet ka vojne so centralne sile vršile svoje operacije proti veliki premoči s popolno služnostjo. Dalje pravi poročila iz Berlina, da je z ozirtmi na to, da so centralne države celo dozdaj, ki niso' delale kot ena sila. mogle kljubo-l vati vsem sovražnikom, že veliko bolj upati na končno zina&o. kajti' <;dzdaj naprej bodo delovale skupaj. Poroča se. o nemški kancler Betlimanu-Hollweg tozadevno razpravljal v Reiebstugu. ko se bo sešel 28- septembra. Ford. John Reed v "Metropolitan". (Konec.) Ford ne sprejme v delo nikogar, ki ni bil vsaj sest mesecev prej v Dctroitu. To pa raditega. ker noče Ford. da bi vsi delavci kar naenkrat zapustili svoja dela v drugih mestih in tekli k njemu po delu. Dela vit mora pri njem švsi me-seeev delati, da je opravičen do deleža pri dobičku. Med tem časom ga pa obiščejo uradniki izobraževalnega departmenta. ki mu razložijo Fordov si>teui. Ako j" kak olučaj. da delavec ne živi. radi kakih družinskih razmer. > .svojo ž.-no in otroci. poskušajo ti u-radniki na vse načine, da jih spravijo zojM-t skupaj. IzobiKŽ vabii department mu da tudi nasvet, kam naj nastani: to pa radi-J tega. da so ne nastanijo v kake ne-J zdrav v dele mota. Dalje mu dajo! tudi navodila, kako se ima ravna-' ti. da bo zdrav on in njegova dru-j žil.a. ako jo ima. Delavce se na' nekak način skoro prisili, tla hranijo denar v bankah: ko ima pa ka j več denarja, s« ga nagovarja, da b: si sezidal lastno hišo. Ako sv dogodi, da kakega uiožs ti uradniki spreobrnejo, ga za nekaj časa pustijo, toda pot .-m ga zopet obiščejo, in ako najdejo pri j njeni, da s*» je mogoče kaj zadolžil ali karkoli že. ga zopet obiskujejo' in ga poskušajo spraviti na pravo pot. Ako se delavca spozna za nepoboljšljivega pijanca, pretepača, ali pa. da z ženo in otroci grdo postopa, se mu odvzame delež pri dobičku. Ako pride kdo k delu pijan, je kaznovan z globo $10. katero dobi kaka revna družina. Ako ne ve do-| tični delavec zanjo, jo pa izobra-l že val ni department poišče. Ako se ponavlja, da pride delavec še več-J krat opit na delo. s«' mu en mes^c nič ne plača, toda, ako so potein' poboljša, dobi tudi zaostalo plačo.' Odslovi se pa nobenega delavca J dokler se ga ne zasliši pred vodstvom izobraževalnega depart -menta in dokler ne napravi Ford svoj O. K. Vsak tujoroder (v Fordovih tovarnah je različnih narodnosti: zastopanih), ako ni zmožen augle-j ščine. mora zahajati v Fordovo angleško šolo. v kateri .poučujejo! prostovoljni učitelji po delavnih! urah. Fordova šola je tako po pol-' na in temeljita, da je vlada Zdru-j ženili držav imenovala zvuzuegaj sodnika, ki stanuje blizu Fordovih1 naprav, katerega dolžnost je izdajati diplome Fordovim 'dijaikoiu', ko naredijo izkušnje za državljanstvo. Ko sem s Fordom govoril o tej šoli. sem rabil besedo "prosto", na: katero je on pripomnil: "Tukaj ni ničesar prostega. Sploh nikjer ni stvari, ki bi bila prosta. Ako bi bilo kje .kaj prostega, ne bi soluce sijalo iu voda ne bi tekla. Izobraževalni department je del plače, katero dobivajo delavci.** j Fordovi delavci so popolnoma prosti, kar se tiče njihovih socialnih. noli ličnih in verskih nazorov. * * • Odkar jo prišel v veljavo Fordov- načrt za razdeljevanje dobičkov. ni še nobena unija poskušala organizirati Fordove delavce; in niti enkrat se ni dogodilo, da bi se' kak uuijski delavec pritožil pri uniji radi kakih nepravilnosti v Fordovih tovarnah. j Detroit American Federation of Labor se celo popolnoma strinja s Fordovim postopanjem napram delavcem. Pri neki seji izvrševal-t nega odbora te delavt&e federacije je nek uradnik rekel, da je | Fordov sistem naravnost 'koristen za človeštvo, kljub temu. da se v j nekaterih slučajih postopa z dela vci kot z otroci. Nek uradnik delavske unije je celo član izobraževalnega depart menta. Fordovi delavci, ki so deležni dobičkov, imajo zdaj $5,968,996 v bankah, $14,822,962 v zavarovanju za življenje. $2,892,667 v lastnih domovih, $614,795 v zemljiščih. -ki jih lastujejo, itd. • * • Reklo se je, da zahteva Ford od delavcev, da delajo uočindan, me-' sece in mesece enoinisto delo, dokler jih ne napravi 4o vedaoensfco Silit • - • *** ..:■(. ■■ ......----- . goce res skraja. toda Ford je to sčasoma popolnoma odpravil. Ako se kdaj kak delavec pritoži, da ne more vedno enoinisto delo delati, če«, da mu to ne prenesejo živci, ga Ford premesti v drug oddelek, kjer ostane, dokler more. Fordova ideja je. da se mora iti delavcu kolikormogoče na roke. tla j*» dela vee zadovoljen s svojim položajem, da ne godrnja pri delu. temveč, da dela z veseljem. Ford poziva delavce, da si. kadar imajo čas, njegovo tovarno skoziuskoz ogledajo, da vidijo tudi druge oddelke. ne samo onega, v katerem delajo. Ako se vzaiue v splošnem, je de lavstvo v Fordovih tovarnah povsem zadovoljno. Slišal ^e,,, |L. pav iiiož. s katerimi >em govoril, da so sv nekako godrnjaje izražali, kljub temu. da se niso upali jasno iu glasno povedati, kaj jim leži na *rvu. kajti vedeli so. da je tiO.OOU drugih delavcev, ki čakajo na njihova mesta. Fordov industrijali-zeui je Še vedno ivkak dobrodelen despotizem. katerega sicer Ford iio<"-e, vendar razmere so take. da brvz nj*»ga nv m jaz edini businessman v Ameriki, ki lahko govori, kar se mu poljubi", je rekel, ko sva se vsedla. "Meni je vseeno, kar rečem. Ali mi hočete staviti vprašanja, ali naj vam kar govorim, kar mislim, da bi radi vedeli?" Povedal sem mu. da 'bi ga rad par stvari vprašal. Prvo vprašanje. 4ii snu mu stavil, je bilo: "Ali mislite, du vi znate presoditi človeka?" "Well, jaz vem. da znam izbrati dobrega mehanikerja. kakor tudi vem, kdo je dober businessman. Toda. kar se pa človeških idej tiče. moram reči. da nimam še po-jsebno velike izkušnje. Toda učim se tudi v tej stvari." "Ali ste fproliibieionist Well, alkohol je strup. Jaz vem, da ga človeški sistem lahko pogreša, ne da bi pri tem kaj trpel. Jaz bi rad imel. da bi ljudje to vedeli. Toda nočem, da bi ljudje nehali piti. ravno raditega. ksr jhu ja-z to pripovedujem. Kaj pa vi mislite V' Jaz sem mu rekel, da je največ od visno, 'kakšna je pijača, ki se jo uživa. Pripomnil sein tudi, da mi je znano, da Francozi pri vsakem obedu spijejo steklenico vino. kar se jim po mojem mnenju nič ne pozna. Dalje sem tudi rekel. da Nemci cel dan pijejo pivo. pa so raditega vseeno zelo zdravi ljudje, niti niso pijanci. Ford je pa zmajal z glavo: "Jaz inisikm. da to škoduje. Moje mnenje je. da je ravno to zakrivilo vojno." "Vojno" Kako!" "Well, alkohol naredi ljudi sumljive. Mislim, da je tudi Nemce in Francoze napravil sumljive •»ne proti drugim." Jaz se nisem žnjim strinjal, toda on je hitro nadaljeval iu na o-brazu mu je bilo videti, da je docela prepričan, ali vsaj, da ne dvomi veliko, da je temu tako: 44 V par tednih kto šel'v Evropo — ne glede trgovine, niti ne " ■ - i ■ ~ radi miru. Tja bom šel, da bom videl, kako žive ljudje v drugih deželah. Jaz bom preisfcal to-le stvar glede pitja pri Francozih in Nemcih. Mogoče imate vi .prav. kajti jaz se s tem še nisem veliko ukvarjal." "Kako je pa s eigaretami?" ! "Isto. V cigaretah je strup, katerega naredi goreči papir. Edison mi je .pisal pisano, v katerem pravi. da je tisto "aerelein". ki ško-' du je. | Rekel sem mu. da jaz vedno kadim cigarete. ; "Well, izgleda, da vam ne škodujejo. Nekaterim ljudem ne stoic nič slabega. Jaz ne kadim iu n.- pijem, vendar sem imel dovolj prilike, da sem se o različnih stvareh prepričal, vendar to se št* ne pravi, da imam prav." Sliša! sem bil. da Ford ne ve veliko o zgodovini. Vprašal sem ga. če je to les. "Ne. Ničesar ne vem o zgodovini in tudi ue dam niklja, da bi kaj vedel o njej. Kdina zgodovina. ki je kaj vredna, je tista, kater«. -.i sami napravimo od dne do dne. Jaz ne dam nič za tisto, '-ar je bilo. Jaz hočem živeti v sedaj-nosth Oni ljudje v Evropi so vedeli vse podrobnosti o zgodovini; vedeli so. kako se pričenjajo vojne. iu vendar so se zapletli v največjo vojno, kar jih je bilo kdaj. In poleg tega je prišlo do te voj ti? vsled istih napak iu zmot kot vedno poprej. |»a še nekaj ni prav z zgtKlovino. Zgodovino se vsakih par let nanovo piše: vsak nekaj j priden«', vsak ima nove nazore, ta-(ko. da se ne more človek zanesti." Po teh Fordovih besedah sem se >pomnil znane Otbsouovv opombe: "Zgodovina ni drugega kot rekord človeškega mesarjenja." "Jaz ii» vrjamein v deželne meje". ie nadaljeval. "Jaz mislim, ,da so narodnosti brezpomembne, ravnotako so tudi zastave brezpomembne in ničeve. Ako je dežela gnila, potem tudi zastava ni nič ' vredna, vsled česar jo ne uiore nihče rešpektirati. Izdelovalci milnici je, militarist! in politikarji mahajo z zastavami, da malo razburijo ljudske duhove, da jih morejo potem za nos voditi. Jaz ne i bom razobesil nad mojo tovarno ali nad mojim douioni ameriške zastave, dokler ne bo konec vojne. Takrat jo bom obesil, toda zopet doli vzel in obesil zastavo .vseh narodov, katero se je ravnokar izdelalo v mojem uradu. Voj-jua je pravzaprav najbolj brezmi-jselna stvar. Ni samo to. da je v [vojnah izgubljenih toliko in toli-• ko človeških življenj, da je toliko in toliko ljudi ranjenih — radi teh jaz popolnoma lahko spim—. temveč vojna ima še drugo zlo, namreč, da ima posledice potem na rodove, ki .pridejo za onimi, sra človeka*', je izjavil, "temveč jaz mislim, da oni, ki denar poso-■ j n je jo in miuiicijo izdelujejo, ne mislijo prav. Jaz mislim, da, ako bi bilo meni mogoče s temi fanti I govoriti, bi jih prepričal, kaj je •prav in kaj ne. Jaz se nočem .'žnjimi ruvati in boriti. Jaz nii-j slini, da ima vsak inož na svetu ^pravico, da dela, kar je prav, sa-j mo. če ve. kaj je tisto. «ki se more nazivati prav. In to je ravno tisto, da ne vedo. kaj je prav in kaj ne." Zmajal je z glavo. "Jaz vem, da se je najtežje v človeškem življenju odločiti za kako stvar." Spomnil sesn se. da je Henry A. Wise Wood, ko je poskusil Forda zavrniti, ko je Fond napadal preparedness gibanje, (eš, da je Ford raditega proti vojni, ker drogi denar delajo žnjo, in da je zato za mir. 1 Ford. "Well, vi pravite, da se naj oni denar, ki se ga porabi za preparedness, porabi rajfie za napravo -dobrih cest." "Da." gW* I' Jmy^^yj "Da, to js listo. Vi hočete, d* bi se denar .porabilo za dobre ce-1 ste, da bi potem več "Fordov", prodali." "Oh, ta je pa dobra", je rekel Ford vesel. "Poglejte: jaz se imam zahvaliti samo slabim potom in cestam, da so "Fordi" tako zasloveli. Kadarkoli jaz agiti-ram za dobre eeste, vedno svojim tekmovalcem pomagam." I _ # ♦ # i Nadaljeval je s svojim govorjenjem: "Jaz mislim, da bo ravno delavec napravil, da ue bo več ' vojn. Jaz mislim, da on ne bo hotel iti v boj. ako mu bodo njegovi vladarji rekli, da naj gre. Delavec bo preobrnil cel sistem, ki zdaj določa, da mora iti mož v boj moriti drugega moža. od katerih uo-beu ne ve. zakaj gre. In delavec bo še nekaj drugega preobrnil iu spremenil, namreč — prednost, katero imajo zdaj nekateri ljudj««. Prednost — to je tisto, ki povzroča vse nerodnosti v delavskem sloju. Delavci ue dobe svojega dela. ker n.'kdo drugi več dobiva kot zasluži iu potrebuje.*' "Ali ste vi za delavske unije!* "Ne. Nikakor ne: delavske unije pomeuijo vojno, jaz pa nisvui za vojno. Vendar delavske unij« so potrebne, kajti ljudje nimajo zdaj drugega orožja zoper tisto — pretilio>t. Toda. meni zdi. da. ko bomo ljudi o vsem prepričali, bo ta (yrednofct izginila." "Kako jih boste pa prepričali.'" "Well, jaz lahko oglašujem po celi deželi kot sem oglaševal proti p rej »a r- -duess giba uju. * * "Sem slišal, da vas Mornariška Liga toži .'" sem pripomnit. Na glas se je zasmejal in se pu kolenih udaril. "Da. toda še nikdar v svojem življenju mso napravili večje budalosti. Zdaj jim bomo poka'.ali: in časopisje bo o vsem tudi pisalo. bosU' videli." "Ali mislite, da bomo imeli v tej deželi ktlaj veliko armado in mornarico ali pa še celo prisilno vojaško službo;'" "Nikdar. Naši 1 juti je s«, preveč pametni. Jaz imam ljudi vsepovsod. ki in i poročajo, kaj ljudje mislijo o tej stvari. V tej deželi imamo mi sto miljonov ljudi, ki >o iz najboljšega blaga. Ako Ui mi pričeli kdaj korakati naprej, nas nihče ue vstavi. In to drugi narodi tudi vedo. V tej deželi so vojaki ali kaiki lenuhi ali bebci, ali pa nimajo dela. največ je pa lenuhov in -bebcev, katerih pa ni t«*liko. da bi nam povzročali prevelike I < skrbi. Ni daleč čas. ko bodo ljudje I po celem svetu zahtevali splošno [razoroženje in mir. Evropska vojna je že skoro končana. Kmalu i bomo imeli celo stvar na jasnem, ki bo za naše delo tak material, da si ui želeti boljšega. Le pu-zite!" "Kako je pa z Mirovno ladjo.'*' sem ga vprašal. ("Mirovna ladja je tista, s katero se je Ford v Kvropo peljal, češ, da bo uare-:dil mir iu "fante še pred Božičem spravil iz zakopov".) "Ako bi se še enkrat kaj takega podstopil kot sem se takrat, bi ravno tako delal, toda namesto onih ljudi, ki sem jih bil takrat S seboj vzel. bi ztlaj rajŠe vzel prebivalce iz moje vasi. — Veste, jaz sem hotel delati za mir le reklamo iu naredil seru jo. Nevtralna kou-, ferenea v Stoc-kholinu zago^rja , mir kot ga mora. Iu ta neNtral-, na konferenca bo tako dolgo v Stocklioimu. dokler ue bo prišlo .do splošnega razorožeuja. in t*» i čeprav me -tanv celo življenje." j Kvk»-I <-m um. da čas«>pi%i niso {»osebno r*-sn«. pisali o nj- govi tui-j rovni ekspediei ii. i "Da. tla. se razum«*. Ti»ti fant-' je. veste, poročevalci, -o še aH right. Njim snu lahko dopovedal, iia j j»- prav iu kaj ue: takoj s«. in>-razuiueli. Toda delati -o morali kol so jr:n njihovi gospodarji na-( ročih. rekli >o jim. da morajo mojo ekspedicijo Mii«*šili: — ja c v m jim pa rek«*l. da naj j«, le. ne oziraje se name iu na tisto, kar je .prav. Mi smo se dobro razumeli 's tanti; ti so pa vsi drugačni kot i n jihovi bossi.** j "Ali ste vi za demokracijo.'" I "Za demokracijo.'" me je vpra-Jšal kot Iti me ne razumel, j "Za pravico, da sv sami ljudje ,j vladajo, da imajo vlado republikanske oblike", sem mu pojasnil. | "Mislim, tla tiv". mi je odgovoril. "Meni »e zdi. da lii posebno » velike razlike med republiko in monarhijo. Povsod vlada neka majhna skupina ljudi. 4ii imajo j povsod prednost. Ljudje bi morali res imeti vsi iste priložnosti iu J pravice iia svetu. toda. zapazil ijsviu. da se vsaka naprava, vsaka organizacija suče okoli eiieM amm 21. juuj« 1902 v drtmwi PmiylfMii GLAVNI raUDMUIl rndartAlk: JOŽEF PETRRNEL, Box 90 Wlllack, Fa. 1 podpredsednik: KAHOL ZA LAB, Box 547, Forest City, Pa. O- podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Bock Sprtaca. Wy* Tajnik • JOHN TELBAN, Box 707, For«* City, Pa. tL tajnik: JOHN OSOLIN, Box 4&2, Forest dty, Pa. Blassjnlk: MARTIN MTJHIČ, Box 537, Forest City, Pa. PsseiaHeoss: JOSIP Z A LAB, 1004 North Chicago St, JoU*t, pi, VRHOVNI ZDRAVNIKI D*. RAKTU9 IVBC. BOO CBifcaao St, JoUet, m, NADZORNI ODBOR; Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 6325 Station St E. E.. Pittsburgh, Pa. f. asdaornlk: JOHN TOBNlC, Box «22, Forest City, Pa. IL aadsornlk: FRANK PATLOTČIČ. Box 708, Oooemsufh, pa. HL aadsornlk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Are, Clereland. Ofel* POROTNI ODBOR t Pladsednlk: MARTIN OBKEŽAN, Box 72. East Mineral, Kuii L porotnik: MABTIN STEFANČlO, Box 78. Franklin, gif n, porotnik: MIHAEL KLOPClČ, 628 Davsoo Are.. B. F. D. L Cm«. Hold. Detroit Mick. UPRAVNI ODBORI Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11%, Bridgeport, O. L epratnlk: ANTON DEM S AR, Box 135, Brou^hton, Pa. IL npramlk: PAVEL OBBEGAB. Box 402. Witt, UL Dopisi aaj ss pošiljajo L tajnika Iran Telban. P. O. flssUo: "SLU NARODA-, JtT, Zapisnik pete redne konvencije društva svete Barbare v Forest City, Pa. POROČILO ODBORA ZA APELACIJE IN RAZNOTEROSTI. Cenjenim delegatom društva sv. Barbare, zbranim pri peti redni konvenciji v Korest City, Pa. Podpisani odbor. katerega ste pooblačili, da preišče posamezne pritožbe in prošnje krajevnih postaj oziroma članov, si šteje v east predložiti vam sledeč«1 poročilo: (Jlede pritožb*- brata Jurišiča od postaje štev. se strinjamo s *kle|>om glavnega porotnega odbora. kateri je razsodil, v smislu društvenih pravil ni deležen podpore. Predlagano in podpirano, da se tozadevni sklep sprejme; sprejeto. (ilede pritožb oziroma protestov od 12 krajevnih postaj proti glavnemu odboru. kar ni hotel sklieati izvanredno konvencijo, kakor je to vei-iua krajevnih društev zahtevala je vaš edbor sklenil prepustiti /boru ie i v razselitev. Predlagano in podpirano, da se zadeva po loži na mizo: sprejeto. > zadevi postaje štev. 90 se strinjamo s sklepom porotnega odbora; predlagano in podpirano, d.i se odobri; sprejeto. tiled«- zadeve hrata Lipovšeka. člana postaje štev. 27 radi neiz-plačalie podpore v znesku $8.50, smo dognali. da je ta elan večinoma bolan: da j- prejel iz društvene blagajne že *484.00 bolniške podpori- ter, di! je postaji povzročil s svojo tožbo >«81.20 stroškov; da sedaj zahteva od glavnega urada povrnitev zdravniških stroškov, ter s t rot, k e, katere je imej vsle«l neke zaprisege pri javnem notarju; vaš odbor priporo.a tla s- naj pusti imenovani član še enkrat preiskati pri dobrem zdravniku in izjavo slednjega naj pusti potrditi pri javnem notarju: ako se izkaže, da ima drugo bolezen, kot običajno, mu naj glavni o« I bor zplaea zahtevane stroške in bolniško podporo v zne>ku *>..»0 v nasprotnem slučeju se njegova prošnja oziroma pritožba m- more vpoštevati: pre. Ha ga no in podpirano, da se temu elanu omenjeni stroški s bolniško podporo vred izplačajo s pripombo, »la ako bode v kratkem zopet bohm se mora od dveh zdravnikov dati preiskati; sprejeto s L51' proti 4 g!asovi. N zadevi postaje štev. 27. katera s«- pritožuje, da je imela vsled lega « iana *M.20 stroškov pri sod ni ji in |>rosi, da bi se ji ta svota povrnila i/, glavne blagajne, ker bi v nasprotnem slučaju vsi člani odstopili; v;iš odbor priporoča, da se tej postaji stroški povrnejo. Sledi kratka debata. Predlagano in podpirano, da se sklep odbora odobri: sprejeto. \ zadevi bivšega člana .1 osupli Bahoriča postaje štev. 27 priporočamo. da ako ta član plača zaostali asesment. ali pa'ako hoče na novo pristopiti k društvu, ga slednje lahko sprejme, seveda pod pogojem. da povrne omenjenima č' nima tožbene stroške. Predlagano in podpirano. da se sklep odbora odobri; sprejeto. I.■«•.!.■ pritožbe brata -losipa Pristana postaje štev. 27. ker se mu se u i i/.pla-ala odškodnina za izgubo enega očesa. se naj naroči glav. tajniku, da takoj odpošlje cheek za svoto +100.00 omenjenemu rojaku: predlagano iu podpirano, da se sklep odbora odobri; sprejeto < i lede pritožbe postaje štev. da glavni tajnik ni pravilno razdelil denar po skladih, ter. da ni redno objavljal mesečnih poročil, prepušča vaš odbor zadevo konvenciji v rešitev. Predlagano in podpirano. da se da glavnemu tajniku v tem pogledu nezaupnico. V zadevi rojaka Sušt eršiea GLAS NARODA. 16. SEPT. 191« žal do vresničeuja ni prišlo. Ali je v resnici združenje neizvedljivo? Nikakor ne!, ampak dokler se bode le iskalo zaprek in metalo onim ali drugim organizacijam pod noge. brez da bi se skušalo iste odpraviti, je vsekakor nemogoče kaj doseči. Naloga — za združenje resno ^nislečih — je; odpravljati zapreke in težkoče katere nas dosedaj razdružujejo. In ako vse organizacije delujejo na to. potem je zdru-ežnje zasiguran®, prej ali slej. Zanaam se na zavednost cenjene zbornice, ter upam, da bodete delovali na vsaj deloma zjednačenje pravil Vaše organizacije z drugimi. s katerimi pričakujete združitve. S. D. P. Z. je hotela poslati na Vaše zborovanje posebne zastopnike. v pogledu združenja z Vašo slavno organizacijo. Ker si pa je zaradi konvencije in večkratnih revizij in sej v tekočem letu, naprtila velike stroške, je poverila tozadevno zastopanje sobratu Fr. Pavlovčič-u — v smislu združenja S. T). P. in P. 1). z S. 1). P. Z. še enkrat cenjeni glavni odbor in delegat je društva sv. Barbare: naprej za združenje! Zeleč Vam. kar največ uspeha Vas sobratski pozdravlja BLAŽ NOVAK, tajnik S. 1). P. Z. Podpredsednik sejo ob šesti uri zaključi. F. S. TAUCHAR, predsednik. A. ZBAŠNIK, zapisnikar. FRANK GREGORJA, zapisnikar. ZAPISNIK IX. SEJE PETE REDNE KONVENCIJE DRUŠTVA SV. BARBARE V FOREST CITY. PA., DNE 9. SEPTEMBRA 1916. Predsednik Tauchar otvori sejo ob 8. uri zjutraj z običajnim pozdravom. Sledi čitanje imenika glavnih uradnikov in delegatov. Sledi čitanje šeste seje. Predlagano in podpirano, da se zapisnik šeste seje sprejme: sprejeto. Sledi čitanje sedme seje. Predlagano in podpirano, da se zapisnik sedme seje sprejme: sprejeto. Brat Frank Tauehar zatem poroča o potovanju v Se ran ton. Na vprašanje brata Lckšeta kake vprašanja se je stavilo odvetniku odgovori brat Karol Zalar. da se mu je stavilo ista vprašanja, kakor odvetniku v Montrose. Brat Taueher želi. da bi se o tem sedaj ne razpravljalo dokler se ne sprejme tozadevne pravne izjave od omenjenih odvetnikov. Brat Tauchar zatem zasede predsedniško mesto, ker želi vedeti ako ima kak odbor česar poročati. Brat Bognar od odbora za pregledovanje knjig, poroča konvenciji, da računski ekspert zelo počasi napreduje z pregled ova njem v tajniškem uradu -brat Zbašnik je mnenja, da mu vsled kompliciranih knjih ni mogoče hitreje napredovati, da pa pričakuje poročilo od njega pri popol-danjšuji seji: sklene se. da tozadevni odbor ostane v glavnem uradu, da zainore dati računskemu izvedencu taka pojasnila, kakoršuje bi eventuelno zahteval. Brat Marinčič za tem priporoča, da bi se v zbor-niei napravila kolekcija, da se kupi venec umrlemu članu bratu John Slapničar-ju od postaje štev. 1 : sprejeto. Brat Marinčič prične /. nabiranjem, ter naznani, tla je nabral med navzočimi vsoto $13..V« s katero naj se kupi umrlemu članu venec z napisom: ZADNJI POZDRAV POKOJNEMU OD PETE REDNE KONVENCIJE DRUŠTVA SV. BARBARE. Delegat od postaje štev. 1 brat Komin prosi v imenu njegovega društva ako bi se konvencija blagovolila vdeležiti pogreba, kateri se bode vršil v nedeljo popoldne ob tretji uri. Pred -lagano in podpirano, da se vdeležimo: sprejeto. Odbor za pravila poroča, da je sklenil pričeti s svojim delom v nedeljo; se vzame v nazuanje. Na to se preide na dnevni red. Sledi čitanje poročila dobora za apelacije iu raznoterosti. Zadeva brata John Guleu od suspendirane postaje štev. 61 v Ramsey, Pa. Dognali smo. da je ta član imel svoj asesment plačan, ko je bila postaja suspendirana, in ako je imel potni list priporočamo, da se sinrtnina izplača njegovim dedičem. Brat tajnik poroča, da je suspendiral navedeno postajo meseca septembra 1914. in član je umrl meseca oktobra. Zadnji asesment je glavni tajnik prejel meseca avgusta 1914. Domneva se. da krajevni tajnik ni poslal mesečnega asesmenta. ter je istega baje poneveril. kar je povzročilo suspendiranje cele postaje. Brat Hočevar je mnenja, da se mi ne moremo protiviti izplačitvi usmrtniue, ako je imel član plačan asesment, ter pravo vel javen potni list. ter ob enem. omenja, da se po krajevnem tajniku poneverjena svota (asesment) lahko izterja od družbe, ki je jamčila za njegovo poroštvo; na vprašanje, ako je storil kak korak v svrlio tega. je odgovoril glavni tajnik, da je eelo zadevo izročil odvetniku Gardner ju. da se pa do sedaj ni poseglo nikakega rezultata. Tajnik imenovane postaje je sam pisal v glavni urad. da je imel pokojni brat svoj asesment plačan, ne omenja pa. zakaj, da istega ni poslal glavnemu uradu. Brat Podvasnik omenja, da mu je -a zadeva znana, in je bila tudi že pred razpravo pri seji glavnega otl bora. Glasom zapisnika je glavni tajnik o zadevi poročal glavnemu odboru pri seji v juliju 1915 iu slednji je vzel poročilo v nazuanje ne. da bi prišel do kakega zaključka. Predsednik porotnega odbora j,: mnenja, tla se mora posmrtnina v smislu pravil izplačati ako >;• tlokaže, da je pokojni v resnici svoj asesment plačal. Brat Zbanik želi vedeti otl glavnega tajnika, ako je slednji skušal dobiti članske knjižice ali kako drugo potrdilo iz kakega bi se dalo konstantirati. da je imenovani član v resnici imel svojo mesečnino plačano: brat Telban odgovori, da ima vse te dokumente bivši postajni tajnik. Po nadnljiiem razmotrivanju se predlaga in je podpirano, tla se debata o tem zaključi: sprejeto. Predlagano in podpirano, da se smrt nina dedičem izplača ako je dokazano, da je imel pokojni v resniei plačan svoj asesment ter pravoveljaveu potni list: sprejeto. Sledi 15 minut odmora. Zadeva brata Špana, člana postaje štev. 65. To zadevo smo natančno preiskali iu prišli do prepričanja, da njegova roka je še vedno nekoliko rabljiva in mu vsled tega glasom društvenih pravil ne moremo izplačati zahtevano odškodnino. Brat Marinčič izjavi, da mu je zadeva natančno znana in priporoča odklonitev prošnje; tega mnenja je tudi brat vrhovni zdravnik. Sledi kratka debata. Predlagano in podpirano, da se mu odškodnina ne izplača, ker bi bilo to v protislovju društvenih pravil; sprejeto. Predlagano in podpirano, da se mu dovoli darilo v znesku $25.00; stavljen proti predlog, ter podpiran, da se mu ne dovoli ničesar; protipredlog sprejet enoglasno. Zadeva glede posmrtnine po umrlem bratu Kanajzer. člana postaje štev, 68. Njegova prošnja za sprejem v navedeno postajo je bila sprejeto iu potrjena od vrhovnega zdravnika v mesecu juliju 1915; pri postaji je bil sprejet dne 15. avgusta 1915; glavni tajnik je sprejel pristopnino in asesment dne 20. septembra 1915; član umrl 19. septembra 1915. Delegat navedene postaje pojasni konvenciji, da so ravno takrat imeli nekake potežkoče ratli zborovalnih prosto rov. in. da vsled tega postajni tajnik asesmenta ni pravočasno poslal na glavni urad. Otlbor uvidi potrebo, da se posmrtnina izplača, ter priporoča to slavni konvenciji. Po kratki debati je bilo predlagano in podpirano, da se sklep odbora za apelacije odobri: sprejeto. Sledi čitanje brzojavnih iu pismenih čestitk: Brzojavka otl Paul Se lin-lar-ja. predsednika K. S. K. J.; brzojavka od Ivan Zupana urednika glasila K. S. K. J.; pismo otl Jožefa Zorko. predsednika Slovenske Narodne Podporne Jeduote; pismo od poslaje štev. 68 iz Indiana polis. fnd.; pismo od Slovenske Narodne Podporne Jeduote: J oh a Verderbar, tajnik: Pismena čestitka otl Franka K rž-. tajnika Slovenskega Zavetišča, ki ob enem tudi priporoča sprejem njegove resolucije. Na poziv predsednika se vsem za kliče: Na ztlar. Predsednik Tauchar na to zaključi sejo ob 12. uri opoldne. FRANK S. TAUCHAR, predsednik. A. ZBAŠNIK, zapisnikar. __FRANK GREGORKA, zapisnikar. Najstarejša. Spisal Ivo Trošt. Takoj po odmoru se zglasi za besedo vrhovni zdravnik dr. Ivec, ter prosi, tla bi ga konvencija oprostila nadaljuemu prisotvovanju. ker ga dolžnost veže. tla se mora vdeležiti tudi konvencije Jugoslovanske Katoliške Jednote v Eveletli. Minn., katera se prične 12. septembra. Konvencija njegovi prošnji ugodi, in obenem mu predsednik Tauehar naroči, tla ako ima kakih nasvetov za pravila naj blagovoli iste izročiti tozadevnemu odboru. Dr. Ivec se zbornici zahvali in ob enem izjavi, tla je kandidat za zopetno izvolitev. Odpoto vati namerava zvečer. Za tem prosi tudi brat Slak. da bi se mu dovolilo odpotovati domov, ker se počuti zelo slabega; brat Podvasnik pripomni, tla ako se bode tlalo eaernu dovoljenje, se jih bode še veliko drugih javilo, in predlaga, tla se brata Slaka ne oprosti; vrhovni a Sušteršiea; porotni otlbor je razsodil, da se ga , , - , , , • , , •• ne sme sprejeti in vsled tega odbor prepušča zadevo konvencijiv I ^ fl*"^ "S?*?' ^ Slaka P^kal. tla se je slednji rešitev. Brat Zalar priporoča, tla bi brat glavni tajnik poiskal listine PreU1iadllui P«poroca konvenciji, da se ga oprosti: predsednik brat •,,„,„. , . ... lauehar prosi, da bi ostal se do večera, iu ako se mu do tedaj ue iu brat Lekeš so s tem strinja s pripombo, tla se o tem razpravlja, ko dobimo boljše informacije. Predlagano iu podpirano, da se zadeva pu*»ti na mizi; sprejeto. V zadevi pritožbe .-lana John Mcrkuua. postaje štev. 69. kateremu je bila pridržana podpora. ker se je med svoj obolezuijo večkrat sprehajal na prostem je bilo dokazano, tla mu je zdravnik to dovolil. - , u • - , , in v smislu društvenih pravil priporočamo, da se mu podporo izplačaJda J* Vrh°Vm travnik opravičen do te svote. \ sled tega pri- i>m II____i- t ii .. , tJOrOeaillO. I1H se Itlll tu xiiakpIt l/nlm«« Pn< smo stavi dobesedno v zapisnik sprejeto 1 | da se mu je odškodnina vsled tega odklonila, ker ni izgubil svoje f, . _ j roke, in tudi ni popolnoma pohabljena. Brat Pavlovič prosi, da r, • , .. iiCl /onemaugh. Pa., dne 4. septembra 191G ,-rhovni zdravnik pojasni konvenciji svoje mnenje; slednji izjavi. Onjeua konvencija Slov. kat. podp. društva sv. Barbare [ da v smislu pravil elan ni opravičen do odškodnine, ker njegova roka v *orest City. Pa.( nj popolnoma nerabljiva; predlagano in podpirano, da se mu ne iz-Veliko delo ste potlvzeli z Vašim zasedanjem, od Vašega dela plača; sprejeto. Predlagano in podpirano, da mu konvencija pripo-iviseli naDredek uašetra naroda v nncri^t,, m^aoKnino«. —m ~ 0bliki darila; predlagano in podpirano, da se mu " debata. Brat Lekše povdarja. da ima konveri-, _ _ . . darilo kakemu članu, v slučajih, kjer smatra skih podpornih organizacij; kar bi bilo tudi najkoristnejše za vse, to potrebnim; protipredlog, da se mu ne pripozna darila se vzame kajti skušnje nas učijo, da je — čim večja je Organizacija — tem nazaj; predlog, da mu konvencija po■ %> k ■ k!1 a 4.« .1 ! _i.___* ______ j _ _ _ ^ _ « • ■ • (Nadaljevanje). — Saj meni ue manjka ničesar, Milček! — In vendar bodo trdili, da nisi zdrava, ker nisi... — Oj. vem, vem. kaj hočeš povedati. O. jaz ubožica! Sedaj je Anka videla odločno, katera pot je pripravnejša. Vzklikala je še obupno: — O, jaz ubožica. o. jaz ubožica! Plakali sta pa obe. Tisti dan je prejel njen dnevnik. katerega je te dni vestno spisovala. jedno tožbo več — tožbo s sladko nado. tla vendar — prejme kmalu Kosov odgovor. Zapisano je pa bilo v velikih, odločnih potezah: ("e tro nadloge te. ne toži! Saj vsak trpi! Življenje je trpljenje, le ne toži. To moško ni! III. Med kopo voščilnih listov, dopisnic. razglednic in posetnie, ki so Toplaču in vsem njegovim sporočale z raznih krajev mnogo-brojne pozdrave in voščila, cenike, reklame iu zastale račune pro-šlega leta. je bila tudi liena razglednica z naslovom gospice Anke Toplačeve v Logu. ua zadnji strani pa besede: — V treh dneh pridem. Kafko. O prvem pogledu te nedolžne razglednice je hotelo Anki srce skočiti iz prsij, in vsa okolica je zaplesala 4'kolo?\ Takoj je ostavila dolgočasno prebiranje voščil in šla po vsakdanjih navadnih opravilih, a vse je opravljala tako nemirno, kot da bo sedaj, sedaj zletela brez potrebnih perut i j v višave neskalje ne sreče. Srce je hotelo kar brez nje sfrčati t je gori, pa mu je — branil tesni korzet; zato je raz bijalo znotraj kakor v bljuvajo čem vulkanu... Uboga Anka! '— Kaj bo, kaj bo, moj Milček ko nimam še vse svatbene oprave : nimam obleke, ne nakita. — Veš, on bo hotel brž — takoj, seveda, takoj! — Sitno bo, res, pa saj si vedela ! — Aha, vedela! Ti ne veš. kaj so ti moški! — To vfem, da jim le težko človek verjame; mojemu Henriku jaz samo pičlo polovico tega, kalna jslovesueje obeča. —Oh. jaz pa še!.. Umolknila je, ker jo je žali! spomin, da je ona verjela tudi dobršno polovico ouega, česar ji ni povedal. — A sedaj?-- Ne bi mnogo zgrešil .kdor bi tajil, da je bila Toplačeva hiša te tri dni razdeljena v dva neso-vražua iu vendar nasprotua tabora, zakaj spoštovana družina jih je prebila pol v smehu in pol v milo van ju in resnih skrbeh. Vsi koti. peči, okna. stoli, klopi, naslonjači in sploh prostori, koder se je ustavljala Anka. so odmevali milo-resno, nestrpno čakajoči, neodločni: "Oh!" Zadnji dan je imela hišna ivi-lja opravila čez glavo samo ž njo. njeno obleko, katero je merila in v kateri se je sukala pred zrcalom neštevilnokrat in mnogo ne okretneje kakor deklica, ki se š.^ le nainerja učiti krojne mode. Kaj so govorili o njej v štacu m, tega. oj svHlefe 9iio!Y i§ka j tudi oče Toplač. sicer resna oseb nost nad vse mere, se je nekoliko-krati molče namuznil, ne slute«" niti desetine vsega, kar se je na ta mtčin got lilo v hiši. Mama je tudi pomagala v k:». hinji. — Čudno, tla ga ue more poza biti. kakor je druge. Lep človek, to je res. a to še ni zadosti za dobrega zakonca. Prišel je slednjič oni željno zaželeni dan. iu Kafko Kos je pri šel. a Anka ga ni čakala ua kolo dvoru, kar so že dva dni proro kovali nepozvani zvedenci. — Dokler me ni snubil, se n* spodobi; potem pa. o potem. — in ostala je doma. tlasi je bila z dušo na kolodvoru mnogo pre-! prihodom vlaka. To so bili tre liutki dolgi in neskončni, sama — večnost. In sprejela ga je ua hišnem pragu ljubeznivo, proseče, prisrčno kakor zaročenca, a on jo je pozdravil spodobno, zmerno in slad ko kakor Toplačevo gospieo An ko. Vsi navzoči so se spogledali, češ: — Saj smo vedeli, tla ue bo dru gače. Anka je Anka! A tla bi bili vedeli, koliko črnila in solz se je prej potoeilo — pred njima! Anka je skoro okameuela. Žalostno je pogledala svojo drago ceno obleko, pa hkrati ni videl s ničesar več skozi preobiln«* solze- Torej tako! V glavi se ji je začelo jasniti: — Vse to je torej plačilo za preobilne bridkosti!... Da, ni drugače! — Morda je pa tako čuden? — O. tla bi bil le res! Nalašč, seveda! — Resnica je! — Nikoli ni bil drugačen Anka. ti .i sama pletla šibo. ki te sedaj tepe nemilo! Take misli so ji bliskoma švi gale poti umetno skodranimi las mi. ko je negotovo stopala za njim iu za drugimi v gostilno. — Ali je torej moja igra iz gubljena 1 si je zastavila vprašanje še prej. liego so se poraz vrstili okoli mize. In domislivši se uakdaujih ea-sov, kako je bilo lepo. ko je prihajal njen Kafko v hišo. ko so si bili tako nekam svoji, si je zopet zaželela tistih in takih časov, ki pa naj bi vstrajali — vedno. — Izgubljena ali ne izgublje na! Vstrajati moram ali — pasti. Za igračo, tla bi se smel svakdo svobodno šaliti z mojimi najsvetejšimi čustvi, ne maram in ne morem biti več. Torej naprej! Kafko je bil zopet prejšnji — Rafko: vesel, vljuden, prisrčen, nekoliko pretiran, a vedno pozoren na Anko. ki je sedele zamaknjena poleg njega, čakajoča trenutka, ko mu je mogla očitati: — Zakaj si me pustil toliko časa v obupu iu negotovosti, lieus-miljenee ? — Hm! To je še vse malo, kaj šele bo T Ljuba moja, ti se moraš privaditi. Ljubezen je potrpež ljiva. Zdelo se ji je. tla ga prav ne -ume, toda očitati mu tega ni hotela tako brž. pa tudi ni utegnila. zakaj mama Toplačka je le za kratek trenutek ostavila gosta da bi mu čim bolje postregla, ker hudo bi se ji zameril vsakdo, nt samo soroduik. ki bi se drznil reči, da ni bil pri Toplaču ljubeznivo, skrbno in dobro postreen. In da bi Rafko nespoštljivo govoril svojim ljudem o sorodnikih v Logu. tega za pol sveta ne! Nekolikokrat si je obrisala oči s členkoma obeh kazalcev, pa se ji je zdelo, da ima Rafko več kot pol očesa za Anko. Ko je še nekoliko časa premišljala njegovo vedenje, opazovala njegove poglede in poslušala --lan ke besede, bi mu kmalu verjela trdno kakor Anka. toda soprogo-ve besede so ji še zvenele v spominu : —: On je kakor Kos; samo kar slišimo je res. vse drugo laž. Pri skupni večerji se je vedel v Toplačevi družini kakor domačin. ki vse ve. vse pozna iu mu j«' marsikaj dovoljeno, kar drugim ni. Največ zbaave je s tem pro-vzročil Milki, ki ga je opazovala še pazi j i veje nego sicer ter primerjala svojemu Henriku v zeleno obrobljeni uniformi; in vedno jasnejša ji je bila resnica, d i je njena sestra lijabrž dobro izbirala : ona pa ni mnogo izbirala, vendar nekaj izbrala. — Meni se zdi Rafko navzliv razuzdanosti in odkritosti — »>o-kTita jed. Zakaj te pa ni snubil, kakor si se nadejala. — ji je rekla bi *ez ovinkov, ko sta izbirali na kašči najlepše hruške in najlepša jabolka za prigrizek po bogati večerji, kakršno zamore samo Toplačeva kuhinja in Toplačevi klet. — Molči! Sedaj gre v Tr-t trsi je povt-tlal; morda gre nakupo-vat opravo, veš! — Ali pa obiskat svojo bogato izvoljenko, če ne tudi povedat, tla ji ne bo treba čakati p« pel nice, ker bo prej njegova. k;ij ? — E. ne bodi no sitna: /as«* gre nakupavat potrebnih re«- i j, tako mislim, veš. K«) se bo vračal t otl mimo. me pa zasnubi. Pripravljena moram biti iu pa potrpežljiva: to lui je reki iu obljubi! slovesno. — te bo le tudi res! — Kaj pa bo kot res! A sama je govorila tak»> u si.' gurno. kako rda nič kaj trdno no verjame. Pozneje zvečer, ko so »in-Ui duhovi Toplačeve kleti našli pot i tudi poti skrbno počesan«- Itafko-ve lase. mu je Anka zaupno povedala vse pomisleke sv oje -rs-triee in se jim srčno smejala, ko jo je vprašal lahkotno: — Odkod pii Milček vse to v«-? Ha. ha. ha. j«» moram vprašati, čo ve. kako se bo zvala moja izvoljen ka ? — A. ha, t<» vem pa še jaz. ha! — Um! Morda ve Milček bo-lje! S tem je bilo smeha konec, zakaj Anki se je zdelo, da bi on ue smel tako govoriti. Zjutraj je hotel zjrodaj odriniti. zato s«., j,* poslovil o primernem času. zahvalil za postrežbo z izbranimi besedami in če posebno pripil Anki. ki je obljubila naslednje jutro vstati, vzbuditi I.«vj-zo. da mu skuha zajutrek. in še pristavil, a brez najmanjše /,a-Irege. tla bi tega skoro ne bilo treba. Anka ni zatisnila očesa. Za<"ela je razvrščevati današnje logotlke v red po njih ceni in veljavi iu čutila čiinualje bolj. kako malo je pri vsem tem vpošte-vana ona. ki je najtežje pričakovala tega trenutka. Skoro da si je želale nazaj onib žalostnih časov, ko je vendar -vsaj upala: sedaj je pa Rafko njenemu upu primešal strop dvoma. katerega jo lahko ozdravi —-sam on. tla le on, ko bi ne bil tako čuden. Čuden je res. čuden! In to mu hoče očitati še pred odhodom. Da bi bil skoro dan! Ključ v durih Lojzinc sobe je zaškripal, budilka je prestrašila Anko. in v Kosovi spalnici je za* svetila luč. Ločitev se je bližala. — Saj mi oprostiš, Ančiea. da grem tudi nekoliko k sinji Adri-t ji — pogledat spomine nekdanjega življenja — žive spomine.. Ne morem drugače, tlasi tudi tebe ne zahim nikdar. Zameriti s«- uo moram nikjer; zato živim t*ko izvrstno! Hvalil je dalje svoje življenje, oprijemal se najraznovrstiujsih predmetov, stiskal in gladil njeno ročico ter v dozdevni razburjenosti iu pustil, da bi mu odgo« vorila. Solze so ji tihoina lile po licih' iu zdrkavalc na gorki šal poti o-bradkom. Trepetala je po vsem životu, več otl neznesne negotov vosti nego otl mraza, ter mu sle. dnjič segla v besedo: — Nehaj no. iu govori kaj pa^ metnega... Zadnji trenutki . Rafko m-o-j! Kdaj se vr neš po-o-ine ?— — (Dalje prihodjič). ROJAKI NAROČAJTE SE NI "GLAS NARODA", NAJVFftll SLO« VENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAi Slovensko Katoliško GLAS NARODA, 16. SEPT. 191« Deteljica. » - i Novela. Spisal Fr. 8. Finžgar. l j (Nadaljevanj«). l*ri Pečarju je bila silna zmešnjava, kot jo more povzročiti le najhujša nepričakovana nesreča. Dekle, razmršene, napol opravljene, so jokale in begale po sobah. Hlapec je stol pri vratih in gledal z napol odprtimi usti na bolnika, na eno nogo obut, drugi škorn držeč v roki. Vsem je odpovedala pamet, vsi so izgubili glavo, kri jim je zastajala, in drugega niso vedeli kakor viti roke iu jokati. Rus takih prizorov ni bil nevajen. Zato bi ga drugodi kaj takega tudi ne bilo čisto nič pretreslo. Tu je pa bilo čisto drugače. Ko je stopil v sobo, zaslišal je jok in ob postelji zagledal blcMio JuLko, ki je ihtela in drgetala kakor trepetlika in očetu s 'kuharico vred po-kladala mrzle obkladke na glavo in na srce, tedaj je tudi njega ga nilo. Srce se mu je vznemirilo ii ga zabolelo. Saj je bil toliko časi prijatelj Pečarjev, in nisi moge utajiti, da tudi Julke. Ko je ta zagledala K usa, hitela mu je nasproti, vprla nanj objokane oči tako obupano in tako proseče, da se je Rusu srce trgalo. Dvignila je roki proti njemu in ihteč profila: "Gospod Kus, pomagajte, ata bodo umrli!'' Hugou jo je hotel potolažiti, a besede so se mu v grlu zajezile. Stopil je k postelji. prijel bolnika za žilo, kateri se je stresal, pa zopet obležal kot mrtvec in topo zrl v strop. Ko je Hugou preiskaval bolnika, bilo je tiho po sobah. Slišal je vsak samo svoje srce, >ki je kljuvalo in bilo vznemirjeno, ker je čakalo odločilne zdravnikove b»*sede Bolnik je hropel iu skoro nerazumljivo jeeal s težkim jezikom: "Bolje je, bolje!" Tako je vsprejela to besedo Julka, kakor zagrabi toneči nesrečnik vsako bilko, ki bi ga dviguila iz vode. Pred vrati je zapel zvonček. (Jospod d«kan je brzo vstopil v sobo. Dekle so pokleknile iu zopet vzdihovale: "Z Bogom so prišli, in nič pripravljenega!'' Dekana to ni motilo. Z zdravnikom sta se spogledala, izpregovorila par latinskih besedi, nakar je Rus odšel, dekan je pa namignil, naj vrata zapro. in je ostal sam pri bolniku. •Julka je hitela za Rusom in po-zvedovala, kaj bo z očetom. ''Pomagajte, pomagajte!'' je ihtela tako obupno, da je liugoiiu ta iklie rezal srce. kot bi ga ubadal s sulico. Tolažil jo je, naj ne obupa, da gre sam iskat zdravil in poskusi vse, da očeta reši. Ali vedel je, da bo brez uspeha. "Apoplexia cerebri", je govoril polglasno po stopnicah iu majal z glavo. "Zavest se mu morda vrne. Toda še enkrat naj se mu razlije kri v možganske staniee in smrt je gotova." Ko se je vrnil zdravnik. molil je dekan ob postelji in delil bolniku zadnji blagoslov. Sv. popotnico je moral za sedaj nesti naza j, 'ker bolnik ni mogel zaužiti, upal pa je. da se bo dalo to dopolniti dopoldue. Hugim je ostal potem dolgo pri Pečarju. Skrbno mu je dvignil glavo, zdrguil kožo iu res dosegel, da so pospešili udarci žile. Pečarju se je vračala zavest. Tedaj je skrbel za redni krvotok, zapove-dal strogi mir, pri postelji pustil staro kuharico ter ji naročil, kako naj daje bolniku zdravila iu mu moči čelo. Občna utrujenost se je polastila Pečarja. Neka megla mu je leiala na umu. omrtveli udje so se zdajpazdaj potresali, kot bi jih prešinjala elektrika. Se eukrat je pogledal z očetovsko skrbnim očesom na Jul ko, zatisnil trudne oči in zaspal. Zdravnik je odšel, obljubivši Jufki, da se čimpreje zopet vrne. Julka je šla po prstih v sobo. na lahno, uiti slišno, da ue bi vzbudila očeta. Od daleč je gledala ua postelj, in v srcu ji je vstajala kot majhen žarek nova nada, da se je Bog usmili in ji ne vzame edinega, kar ima na svetu — skrbnega očeta. Mrslila je, kafca sirota bi bila, č. bi ji umrl. Sirota brez ma tere, brez očeta, brez sestre iu brata, satna, cisto sama brez varuha, brez srca katero bi jo, ljubilo. Zgrozila se je ob tej misli. Zdelo se ji je, kakor da se vrti in podira ves svet pod njo, ona se pa pogreza nesrečna, zapuščena v grozno, pruzno temo. Nikamor ae ni vedela zateči, kakor tja pod tisto staro oernelo podobo Marijinega srca, pod katero jo je »čila rajna mati Boga hvaliti, pod katero je molila prvič angelsko Monjt. Segla je v žep in iztegnil* ii njega lek, o vila ga krog belih rok. po kleknila pred podobo iu molila — molila in prosila goreče in prisrčno, kakor prosi otrok dobro svojo mater. XVII. Novica o nezgodi pri Pečarje-vih se je po bliskovo raznesla po mestu. Prav mnogo meščanov iu uradnikov jo je zvedelo be v postelji. Vsakega je pretresla, vsakega ganila. — Marsikdo je vstal hitreje, oblačil se urneje, a molče Iz Rusije. Rini dobivajo čevlje iz Japonske in Amerike. — Načrti za gradnjo železnic. — Pomanjkanje strojev. ŽENSKE DELAVKE. Tudi ▼ Rusiji imajo kartni sistem. Organizacija, ki bo seznanjevala Rusijo z drugimi deželami. sit-iji. » »amga jc jiicuc^ia, \ sa- kega ganila. — Marsikdo je vstal hitreje, oblačil se urneje. a molče; zdelo se mu je škoda kratkega časa. da bi ga prebil v postelji. Saj je videl, kao-£iial je. da rnu je docela odleglo in ie mu zavest čisto vrnila. " Bolje je, bolje, gospod doktor!"' omeni prav mirno in rahlo dekan. Pečar je pogledal zdravnika mirno, hvaležno iu veselo. "Ali morete kaj govoriti?" "Govorim, pa malo težko", pripomnil je dosti razločno Pečar. "Gospod doktor, sedaj je naredil oporoko. Rekel sem, bolje je, da se preskrbi prej kakor prepozno. Desnica je toliko gibljiva, da je za silo napisal poslednjo voljo. Tu kaj-le je zapečatena." Dekan je pokazal majhen zavitek, katerega je vzel iz miznice pripostelj-ne omarice. "Tako je prav, gospod Pečar! Na to bi vas bil tudi jaz opozoril. Sedaj ni treba, ker je gospod de-kiMi sam skrben iu izkušen." "Saj bi rad umrl. ko bi Jul- kt*--Pečarju je priplavala solza v oko. Oblak očetovske skrbi mu je legel na čelo. Dekan in zdravnik sta molčala. Prvi je izpregovoril dekan. Oče, ne bojte se! Skrbelo se bo. da dobi dobrega varuha, če bi bila tako božja volja, da se morate ločiti. Sicer je pa Julka pridna, blaga de4ciica. Bog ji tudi nakloni vrednega varuha za celo življenje Nič se ne bojte! Poštenosti Bog ne zapusti!" "Bojim se, da ne bi kdo vzel dekleta zaradi denarja — uh, ta svet je pretkan... " "Oče, ne vznemirjajte se! Škodovalo bi vam. Saj so £e pošteni mladeniči." "Ko bi biLtak ženin, kot ste vi, Hugon, potem bi jaz lahko umrL", Pečar je nazval zdravnika po krst neon imenu. Govoril je to tako mehko, da je Hugon zardel in ni vedel odgovora. Srce mu je tolklo razburjeno. Dotkan je pogledal zdravnika in njegovemu očesu, katero je bilo vajeno brati z lica, kaj se godi v arab m agirapji umk fla gonov. Zato je tehtno pripomnil "Saj to ni mogoče!" Pečar je vprašaje pogledal Hu-gona, kateri ni mogel prenesti tega pogleda. Povesil je oko in ves nekam zmeden prijel za stekTenlko zdravil na mizici, odprl zamašek, pa zopet postavil zdravila nazaj. "Oče, ker je to vasa želja in gospod zdravnik ne bo imel morda nič zoper to, tedaj je treba samo Julko poklicati in vprašati!" Zdravnik Sfc je ozrl uekiko karajoč na dekana ; ali vendar je poleg neke navidezne jezice sijala iz očesa zadovoljnost. "Julko poznam", pripomni Pečar. Nato se pa obrne proti Hugo-nu. počaika nekoliko in s slabotnim, jecljajočim glasom zapraša: "Hugon. ali bi ji hoteli biti varuh za celo življenje?" V Hugon o vi duši je nastala taka zmešnjava, tak vrišč, luč in te-jma. da se ni mogel več obvladati. Izbuknil je plamen ljubezni orjaško močno. Ali prav tako je žarel gnev do ženstva. gorel sklep, da se n? da nikdar vpreči v tako ne-} gotovo in opotečo zakonsko srečo J Bog ve. kdo bi bil zmagal, da ni podprl ljubezni tudi mili čut usmi-l ljenja do umirajočega očeta, ki zapušča dete brez varuha, nepokvarjen cvet v vrtu brez ograje, šmamieo brez vode. V Hugonu je zmagala ljubezen, zmagalo sočutje. Nagnil se je nad posteljo, poljubil na čelo Pečarja, prijel ga za j ro>ko in vznemirjen vendar odloč-] no rekel: "Hočem!" ; Kakor bi potegnil veter in odpihnil z neba temen oblak, tako jc' zbrisal Hugonov poljub s čela nemirno senco skrbi Pečarju. \ "Julko pokličite!" želel je mir-! no Pečar. i Dekan je šel po deklico. I "(ilejte. Julka, božja pota so neznana. Morda Bog kliče očeta k sebi. Oče vas iskreno ljubijo in se boje. da ne bi bili brez varuha. Prosili so gospoda zdravnika iu' ta jiui je obljubil, da hoče biti vami varuh eelo življenje." Počasi in s preudarkom je gospod dekan izgovoril zadnji dve besedi. Julka je v trenutku pogledala Hugona, v bleda lica ji je šinila kri. in kakor bi jo bilo sram. oklenila se je bolnega očeta in vzdihovala: "Moj oče. moj dobri oče!" Molk je zavladal za trenutek. Prizor je bil ta Sevati nikakih pristojbin. Pišite ali pa pridite osebno 1 NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v Clevelan-du, Ohio in okolici w«m*i>jimft> da jih bo obiskal nai potovalni zastopnik 1 6 KAKI IZBORNI LINIMENT ima veliko število uporab v vsaki hiši. Nikoli ne poteče dan ne da bi ga kaki član imel priliko rabiti. Severa's Gothard Oil (Severovo Gothardsko Olje) je taki liniment terse že rabi preteklih 55 let. izkazal je svojo vrednost pri zdravljenju REVMAT1ZMA, NEVRALGUE, IZVINJENJ, OTOLKLJAJEV, OTEKLIN, OTEKLIH OKORELIH SKLEPOV IN MIŠIC, KRČEV. BOLEČIN IN BOLESTI. Cena 25 in 50 ccntov. te&fil &°,L,"i;oVer0V0 ^»»fdifco * Ukazalo *elo ,«pc5no. Moja žena je imela hude bolečine v no«ah toda po raWjenj.. Severovega GoOuird^ke- poplinoma izKmile "P°& iD k° * porabila steklenice, so bolečino John Mikulastik. Bfd. No. 1. Box 96. Ifon Mountain. Mich. Kupite Severove Pripravke v lekarnah. Ako jih ne monta dobiti, naročite jih od n&&. Zavrnite nadomestitve. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. m Velika zaloga vina in žganja, a MARIJA GRILL j Frodaja'belo vino po....................70c. gallon T črno vino po*............... 50c. „ m Drožnik 4 pa'Ione za .................... Sil.00 A Brinje v ec 12 steklenic za................ $12.00 T *' 4 ga 11 one (codček) »».......... $16.00 t Za obilno£narotbo ae priporoča $ Marija Grill, 1 5308 St. Clair Ave., N. E.» (lerelaod, 0hi9 l -5-- Mr. FRANK MEH, kateri je pooblaščen pobirati naročnino na nai liat, knjige in drage t našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne pot* dila vsled cesar ga rojakom naj-topleje priporočamo. Upravniftvo "Glas Naroda". HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrsta izdelujem ta popravljam po najnižjih cenah, a dalo trpežno ln zanesljivo. V popravo sanesljlvo vsakdo pofilje, ker sem ir nad 18 let tukaj v tem posla hi sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse drugF harmonike ter raCunam po dela ks-korfino kdo zahteva brea nadaljnlk ( vprašanj. JOHN WENZEL. l»17 Bast 62nd St, Cleveland. OfcU Dr. Klcoterjev PAIN-EXPELLEA Za KTBititM beleči- ■«, «k«nlMt in it|ik Čaaat «kl«f*v in Blue. Pristni prihaja v zavoja, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki nieo zapečateni - Anchor varstveno znamko. — 25 in 50 centov v lekarnah ali na ravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-SS WukiagtM St N»w T«rk. V. T sm MODERNO UREJENA TISK4RM GLASNIKOM VSAKOVRSTNE" TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. DELO OKUSNO. !fi S ¥ « IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. ■1 OD M H UNIJSKO ORGANIZIRAT m vm ob vt POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. TSA NAROČILA POŠLJITE NA t Slovenic Publishing Go. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih i bo v kratkem obiskal naš zastop- j nik Mr. Janko Pleiko, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati j«, da mu bodo Hi rojaki ▼ vaek ostrili na roko. J3 - i g ■:. _ ■ ^/wvvvyywmmtmrfmvMmmMMWMNmtMMmmMyz Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav, Velikost je 21 pri 28 palcih. CENA 15 CENTOV. Zadaj jc natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50 VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $1.50. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALLJO. — CENA JE 15 CENTOV. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company 83 Cortlandt St, New York, N. Y. ^immimmmmmwmmmmmmmMm GIS NARODA, 16, SEPT. 1916 ill Alphons© Daudett I SAPPHO. (Za "Glas Naroda" priredil el. T.) 11 Nadaljevanje JStariši niso /.«■ vee meseev plačali zanj. — Stara nut t i je nena-J tj ma umrla, nakar >o odvedli brodarji otroka v Vonne prekop, da bi ga izročili sta rišem. — Toda tam ni bilo nikogar več. — Hiša je bila zaprta, mati je pobegnila s svojim ljubimcem, oče. star pijanec je pa tudi neziiauokam izginil. — In zdaj je ubogi šestletni fant brez brane in obleke na cesti. Di» >olz je bila trinjcna. — Naenkrat je rekla: — Veš kaj ? — Vzemi v a ga k sebi. — Nikar ne nori! — Zakaj T Stopila je čisto k njemu in ga pogladila »»o laseh rekoč: — Saj vendar veš. da bi imela strašno rada otroka. — Vzgoje-vala bi ga in učila. — Takih otrok -se človek slednjič tako privadi kot tla bi bili njegovi. Iu zatem je začela pripovedovati, da je cel dan sama in da ima včasih zelo čudne misli iu da bi bil otrok kot njen angelj varuh. — To je že res. samo stroški... . — Nikar ne misli vedno na stroške. — Česa po potrebuje šestletni otrok? — Iz tvoje stare obleke mu bom napravila hlače in suknjič. _ Tudi Olimpija je rekla, da je najboljše tako. — Zakaj s;a pa ne vzeme k sebi Olimpija Hettema! — je vprašal Jean z glasom moškega, ki se smatra premaganega. — Vendar pa ni hotel takoj privoliti. — Pomisli, kaj bo, če odpotujem? — Kakšne težave bi ti delal otrok v bodočnosti? Fanny so se zameglile oči: — Motiš se. moj dragi, motiš se. — Bom že vsaj imela bilje, s katerim ji k«» imati' družino. l»u iH>trcl»iio nabavili i>ohiStvo in kuhinjsko upravo :tku hočete nastanili v naši naselbini. Zato ol> tej priliki priponkam svoji- velike prodajalne, kjer dobite vse kar le potrel»ujete. Pri meni iiuute vedno pošteno in zanesljivo blago. Ako dosjKjte v Cleveland na postajo in s«- ne vesle kaiu obrnili. p<-klieite na telefon Princeton l."5Sl ali pa ISosedule 1S*1 in jas boiu |n.sl;»l en avtomobil i>o vas. Ako pa vzamete jmeestno karo se jieljitc s St. Clair karo do IT-. ceste in na vogalu St. Clair Ave. je naslov: A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pri meni se vedno dobi letni koledar za :ilk\ po."jlnih xunuik. POZOR, GOZDARJI! Potrebuje se od 25 do 'M slovenskih delavcev v gozdu. Plača od $2.25 do $2.35 za deset urno delo. Frank Zalar (podomače Hribljan), Camp 14, Box 155. Horton, W.Va. (15-16—9) Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. r " i "THE BUREAU OP INDUS-TRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili oslepvrjeni, oropani ali če so s njimi slabo ravnali. Brezplačna navodila in pouk v natnralizaeijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kjer ae oglasiti sa državljanske listine. Sorodniki naj bi čakali dovo-doele priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyoriki urad: 230, 5th Avtu, Room 2012. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete ure svate. Urad v Buffalo: 704, D. & Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sedak od sedne dr t___ Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji. Lahko se poiljs denar sorodni kom, prijateljem in znancem, ka teri se nahajajo v ujetništva * Rusiji ali Italiji. Potrebno je, ka dar se nam denar pošlje, da h priloži tudi ujetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako cmogott pravilno sestaviti naslov. Ako nameravate poslati debar ujetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako bi odlaša«, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli vež na istem mestu in mu ne mogli vročiti denarja. TVRDKA FRANK SAKSER. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. •u. Dr. KOLER 638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. SLOVENSKI ZDRAVNIK Or. Koler Je najstarejši slovenski zdravnik, ftpeclja-list v rittaburghu. ki Ima 13tetno p rak ■o v zdravljenju tajnih moških bolezni. Sifilis ali sastru -pljenje krvi x In $3.00 Slivoritz per gnl...............$2.75 — $:j.W) Troplnjevec zaboj .................... $ 0.00 Šlivovitz zaboj........................ $13.00 "66" Rye Whiskey 5 1' *ar, zaboj......$11.00 i Ituiieča Ohio vina pei .......55c. 60c., 75c. Catawi»a in Lfelaware iier gal.......75c.—80c. Za 5 In 10 gat. posodo računam« $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naročila je sc-i zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali M«icy Order in natančni naslov. Za pristnost piiatf> jautia«. The Ohio Brandy Distilling Co. is sr. cun a vs.. atium, o Kaj pravijo pisatelji. nCenjakl ta državniki o knjigi Bsrta »i, Aattner. "Doli z orožjenn!" Lev Nikolajevi« Tolstoj je pisal: Knjigo sem s velikim oBlt «om prebral In r njej našel veliko koristnega. Ta knjiga asi« vpliva na Človeka in obsega nebroj lepih mlslL FriderOc pl. Bodenstedt: Odkar je umrl« madams Sta al al bilo na svetn tako slavne pisateljice kot je 3uttuerJ«va Prof. dr. A. Dodel: 'Doli m orožjem' je pravo ogledalo sedaajO ga časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, 0a se bližajo človeštvu boljSl časL Kratkomalo: zelo dobra knjiga Dr. Lad. Jakobovskl: To knjigo bi človek naj raj Ae poljubil, V dno srca me Je pretreslo, ko sem Jo brsl. Štajerski pisatelj Peter Rosegger pUe: Sedaj sen v aekom gozdu pri Grleglach in sem bral knjigo ■ naslovom "Doli s orof-jemZ" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem Jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi Jo Imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v iolab ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, kl rszSlrjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbo, ku bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sen Jlk kdaj bral--- C. Neumann Hofer: — To je najbolj** knjiga, kar so J IS spi sail ljudje, kl se borijo za svetovni mir. Hans Land (na shodu, katerega Je Imel leta 1890 v Berlina) 1 Ne bom slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsskemu jo bon po-sudll. Naj bl tudi ta knjiga nalla svoje apostolje. kl bi KU iftje krliemsvet iu učili vse narode. Finančni minister Dunajcwrid je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knj^e nI napisal noben voja-*kl strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ženska Berta pL Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. M' dim, ta se ne bo alkdo vei navduševal sa vojno, Ce bo prebral to frnjlge. GBNA M CJMNTOT« la prt* Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Motary Public) t GREATER-NEW TORKU ANTON BURGAR «2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. T« IZDELUJE IN PBBSKBBUJB vaakovratna pooblastila, rojaike proinja In daja potrekaa nasvete v neh rojaikih aadevah. Bojakom, ki ial« dobiti amariiki državljanski papir, daje potrebna fnformaajja flidi datnma iakreanja ali imena parafira Okrnite ae aaopoo na njega, kjer Voete toteo In aolidno po- — - Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za treslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, ae vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" ■i • Ali izdelujemo vas društvene, trgovske in i privatne tiskovin«. Naša tiskarna je asjbolj j moderno opremljena izmed vseh slovenskih I tiskaren t Ameriki. Pilite za cene vsake I tiskovino nam, predno se obrnete kam dru-Sam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovina. S CLEVELANDSKA AMERIKA PKVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA •$119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, Oc mmmtmmmmmmmmmmmmm^mmm