AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN . M LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 144
CLEVELAND, 0. WEDNESDAY MORNING, JUNE 19, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
Hitler in Mussolini sta določila pogoje Franciji
Diktatorja sta se dolgo posvetovala v Monakovem. Baje sta odposlala pogoje za premirje s Francijo generalu Francu, ki jih bo predložil Franciji.
Monakovo, 18. jun. — Po dolgem posvetovanju sta se diktatorja Hitler in Mussolini sporazumela na pogojih, pod katerimi se bo dovolilo Franciji premirje. Pogoje se drži še tajno, toda splošno se sodi, da bosta zahtevala od Francije brezpogojno predajo, štiri ure in 10 minut sta se diktatorja razgovar-jala. Potem sta.se odpeljala iz mesta, toda nihče ne ve kam.
V Rimu in Berlinu se zatrjuje, da se bo nadaljevalo z bojem toliko časa, dokler Francija ne bo pristala na predložene pogoje. Mussolini in Hitler sta se sestala v istem mestu, kjeir sta pred 21 meseci dosegla prvo zmago nad Anglijo in Francijo, ki sta takrat dovolili, da Hitler
zasede češko. Hitler je takrat obljubil, da ne bo zahteval inč več in da potrebuje to deželo za "ložje dihanje." Takrat je Evropa slavila angleške in francoske diplomate, ki so zagotovili "mir v Evropi." Toda od takrat so padle države: Albanija, Poljska, Norveška, Danska, Nizozemska, Belgija, Luksemburg in zdaj je na vrsti tudi Francija.
čeprav je Francija prosila za premirje, pa nemške čete kar naprej razbijajo Francijo. Menda iz maščevanja. Nemci pravijo, da je Nemčija 3. oktobra 1918 prosila za premirje in je morala čakati na odgovor do 11. novembra. Medtem so pa zavezniške čete kar naprej napadale Nemce.
Kaj bosta zahtevala diktatorja
Dasi pogoji, ki jih bosta pred- je v prvi vrsti Alzacijo in Lota-ložila diktatorja Franciji še ni- ringijo poleg vseh kolonij, ki jih so znani, pa je toliko gotovo, da je izgubila Nemčija po zadnji bosta poleg svojih zahtev vklju-1 svetovni vojni. Kakšne so pa še čila tudi gotove zahteve za špa-! druge zahteve, ni znano, nijo in Japonsko, ki sta kolikor j Diktatorja bosta zahtevala od .toliko zaveznici Italije in Nem-j Francije, da svojo armado po-čije. Španija bi dobila franco- polnoma razoroži. Francija bi ski Moroko in pozneje od Angli-j postala nekaka druge vrste dr-je še Gibraltar, Japonska bi do- žava brez vpliva. Kar se tiče
francoske bojne mornarice je pa najbrže izgubljena za Nemčijo, ker se priznava celo iz Berlina, da so se jo že Angleži polastili. Zato se najbrže tudi ne bo zahtevalo od premierja Petaina, morda Algerijo. rda izroči mornarico Nemčiji, ker Hitler bo zahteval od Franci-1 nima nobene oblasti več nad njo. —-o-—
Roosevelt gradi ekonomsko obrambo ameriških kontinentov proti evropskim diktatorjem
bila pa francoska posestva na Daljnem Vzhodu.
Italijanske zahteve na Francijo so Niča, Savoj, Korzika, Tunis in Djibuti. Toda Italija upa, da bo dobil Mussolini še več,
V 6 tednih bo po Angliji
Washington. — V diplomatskih krogih se je pojavila govorica, da bo vzelo Hitlerja samo šest tednov, da bo popolnoma okupiral Anglijo, kadar bo enkrat začel z invazijo. Toda kdaj bo Hitler začel, pa ni nikomur znano.
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je odgovoril na Hitlerjevo zmago nad Francijo s tem, da je začel takoj delati na načrtu, da se postavi vse ameriške kontinente, od Kanade pa do Južne Amerike v enotno skupino, s katero bi morali evropski diktatorji trgovati in sicer za gotov denar, ne pa kot ima v mislih Hitler, da bo delal kupčijo samo z zameno.
če bi se združile vse ameriške države v tako ekonomsko celoto, potem bi morali diktatorji kot Hitler, Mussolini ali Stalin trgovati s to celoto in ne s kako posamezno državo, naj bo to že Kanada, Zed. države, Mehika, ali republike Južne Amerike, čie bi se te ameriške države združile v kartele, bi lahko narekovale cene in pogoje, ker bi imele silno zalogo, brez katere Evropa ne more biti.
če bi se združile te ameriške države, bi diktatorji ne mogli pritiskati na kako posamezno državo in ji narekovati trgovske pogoje. Te ameriške države bi imele ogromno zalogo komoditet kot žito, baker, bombaž, meso, kavo in drugo, kar ameriške države že zdaj kupici j o in kar bo razbita Evropa v kratkem hotela imeti.
Take vrste organiziranje ameriških držav bi bilo edino orožje proti zmagovitim evropskim
in trgovali ž njo po njih lastnih pogojih. To bi bil edini način, po katerem bi bile ameriške države neodvisne od Evrope in bi lahko diktirale cene svojim izdelkom. Neorganizirane bodo pa evropski diktatorji uničili drugo za drugo.
-o-
Evropski položaj sili Mehiko k Zed. državam
Mexico Cityy. — Zdaj, ko se nemška armada zgrinja čez Francijo, se mehiška vlada vedno bolj oklepa Zed. držav in je začela gledati mednarodni položaj z istimi očmi kot ga vidi ameriška vlada v Washingtonu. Mehiška vlada vidi, da ni zanjo drugega izhoda, če hoče peljati varno politiko, da se oklene Zed. držav v vojaškem, ekonomskem in političnem oziru. Značilno je, da se zdaj strinjajo vsi trije kandidati za predsednika Mehike, ki se bo izbral pri volitvah 7. julija, da se mora Mehika odločiti oziroma mora izbrati med demokracijo in totalitarnimi državami.
Zadnje čase je Mehika zelo prizadeta ,ker je izgubila svetovni trg za petrolej in zato zdaj skuša zopet privabiti Anglijo kot kupca, ki ga je nekoč pregnala na ljubo Nemčiji in Italiji. Sliši se, da mehiška vlada že poskuša v Washingtonu za posredovanje med Anglijo in Mehiko.
Ameriški igralec je odšel iz vojrte	(
Lizbona, Portugalska. — Sem je dospel Robert Montgomery, ameriški filmski igralec, ki je do 26. maja služil pri ambulan-čnem oddelku v francoski armadi. Iz Lizbone se odpelje z letalom nazaj v Zed. države. Montgomery pravi, da je bil parkrat v jako nevarnem položaju in da je le čudežno odnesel iz vojne celo kožo.
$100,000 kot darilo za Rdeči križ
Washington. — Barbara Ilut-ton, dedinja Woolworthovih mi
Republikanci se že pripravljajo za kampanjsko strategijo
Philadelphia, Pa. — Republikanski odbor za resolucije se je ( že zbral skupaj, da pripravi vse: potrebno za republikansko narodno konvencijo, ki se bo za-' čela tukaj prihodnji pondeljek,1 da izbere svojega predsedniškega in podpredsedniškega kandidata. Kolikor je znanega sedaj, se bo vršila njih kampanja v glavnem proti novemu dealu in bodo kazali na Roosevelta. o katerem pričakujejo, da bo kandidat, kot na zapreko, da brezposelnost v deželi ne more ponehati.
Dalje bodo kazali na Roosevelta kot na voditelja vojne stranke in ga bodo obenem dol-žili, da v vseh sedmih letih ni storil ničesar glede obrambe dežele. Kazali bodo na Rooseveltovo administracijo, ki je kupičila dolg na dolg in povzročila vsako leto večji deficit, da je danes dežela ekonomsko skoro na robu propada. Kazali bodo na Roosevelta, da ni storil ničesar za brezposelne, katerih je danes prav toliko, kot jih je bilo pred sedmimi leti, ko je on preVzel vodstvo dežele.
Republikanci bodq imeli v programu pbrambo dežele, toda brez vtikavanja v evropske razmere.
VZAJEMNA POMOČ MATERE IN HČERE
Los Angeles. —- Mrs. Maude Lilly je tožila svojega moža za razporoko. Kot vzrok je navedla, da ji mož napravlja sramoto, ker v kinu vedno smrči. Njena hči, ki je tudi omežena, je pričala za mater, kije dobila razporoko. Potem je pa hči tožila moža za razporoko, ker jo je lovil z nožem. Mati je bila hčeri za pričo, ki je tudi dobila razporoko.
-o—-—
Etijopci se upirajo
Jeruzalem. — Bivši etijopski vojni minister Biddu, ki je živel v tem mestu v pregnanstvu od-
NAJNOVEJŠEVESTI
BASEL, Švica. — Francozi so razstrelili štiri milje dolg predor pod Zlato goro. Vzhodni del predora leži na švicarski strani. Skozi ta predor so vozili trans-evropejski brzovla-ki.
LONDON, — Nepotrjena poročila trdijo, da so nemške čete dosegle francosko pristanišče Cherbourg. WASHINGTON, — Admiral Stark je danes priporočal, da se zviša mornarica za 70 odstotkov. To bi stalo vlado okroglo $4,000,000,000. Ameriška bojna mornarica bi dobila kakih 200 ladij več. LONDON, 19. junija. — Od polnoči pa do jutra j so danes nemški letalci bombardirali angleško obal. Obrežne baterije so grmele vso noč. Kot se poroča je bilo ubitih enajst civilistov in 14 ranjenih. Toda baterije so sklatile sedem nemških letal. MADRID, 19. junija. — Sem je dospelo poročilo, da so videli mnogo francoskih letal, Iri so letala v masah proti jugu. Najbrže so se umaknila v Afriko, da ne bi padla v roke Nemcem. Poroča se tudi, da se je velik del francoske met narice pridružil angleški. WASHINGTON, 19. junija. — Predsednik Roosevelt se je izjavil, da bo v kratkem predložil kongresu načrt, po katerem se bo dalo vsej moški in morda tudi ženski mladini obvezno službo vojaškega značaja. Treninga bi trajala eno leto in sicer za fante od 18 do 21 leta, ki bi se vežbali za vojaško službo, za tehnike in letalske mehanike, za industrijsko produkcijo ter v konzer-vacijskih korih za ohranitev naravnih bogastev.
-o-
NEW YORK RASTE
New York. — Prebivalstvo Greater New Yorka je naraslo v zadnjih desetih letih za 6 odstotkov, kakor kažejo številke ljudskega štetja. New York šte-
Borite se naprej! kliče premier Churchill Franciji
Anglija je dobro pripravljena, da spreme Hitlerjevo armado. Še vedno je upanje za končno zmago, pravijo Angleži.
London, 18. jun. —; Premier Winston Churchill je apeliral danes na Francijo, naj nadaljuje z vojno, ker je še vedno upanje za končno zmago. Anglija je v vsem pripravljena proti zračnim napadom in proti invaziji nemške armade, je rekel Churchill. Vojna v Franciji je končana in zdaj se prične vojna v Angliji. "Ako pademo mi, bodo šle z.nami Zed. države in vsi naši prijatelji!"
"Francija bo zavrgla svojo bodočnost," je rekel Churchill, "če ne bo nadaljevala z bojem glasom pogodbe, od katere jo Anglija še ni odvezala." Ta apel je namenjen francoski bojni mornarici, katere usoda še ni znana.
thurchill je povedal v zbornici poslancev, da so Zed. države obljubile neprestan in še večji dovoz raznih potrebščin ter da so se vse angleške kolonije izjavile za nadaljevanje vojne. Dalje je Churchill izjavil, da m">ra Hitler v kratkem zlomiti Anglijo, ali bo pa čutil težave prihodnje zime, ki bodo uničile vse, kar si je dozdaj pridobil.
poročila celo zatrjujejo, da se bo francoska vlada preselila v London, ter da bo združila svojo pomorsko in zračno silo z angleško ter nadaljevala z bojem proti Hitlerju.
Anglija ve, da bo zdaj obrnil Hitler napad proti otočju. Zato je pripravljena mornarica in zračna sila, ki je po številu sicer manjša od nemške, toda kar se tiče treniranih avijatičarjev so
pa angleški daleč pred nemškimi.
*
London, 18. jun. — Iz Bol-deaux, Francija so dospele vest i, da se je vršila pomorska bitka med francosko in italijansko mornarico in da so pri tem Italijani trpeli velike izgube. Francosko mornarico je poslal v boj novi mornariški minister Dar-lan.
*
Ottawa, Kanada, 18. jun. — Ministrski predsednik Mackenzie King je povedal v zbornici, da bo v kratkem vložen predlog, da se mobilizira vse človeške in druge sile v Kanadi za njeno obrambu. Povedal je tudi, da so prve ka-
nadske čete že dospele na Islan-"Hitler dobro ve," je izjavil dijo in da se Kanada pripravlja premier, "da mora streti Angli- za obrambo Nove Fundlandije. jo, predno more govoriti o zma- V kratkem se bo vršila registra-
lijonov, ki je ustanovil znane 5 kar je Italija zavzela Etijopijo,
Nov grob
V torek popoldne okrog treh je nagloma perminul za srčno kapjo znani, Frank Shenk, star 50 let, stanujoč na 12731/2 E. 55th St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances, roj. Petrič, doma iz Bršljina pri Novem mestu in dva sina, Franka in Vin-centa, dve hčeri Frances in Olga ter veliko sorodnikov. Rojen je bil v Predosljah pri Kranju, kjer zapušča brata Janeza in tri sestre: Franco, Katarino in Mano ter več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 27 let ter je bil član sam. društva Kranj. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:15 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarijo. Naj mu bo I lahka ameriška zemlja in preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Seja radi piknika
Mladinski zbor Slov. doma na Holmes Ave .ima v petek večer
sejo. Treba se bo pogovoriti ra-diktatorjem, ki se zdaj že vese-ldi piknika, ki se vrši 30. junija le, kako bodo diktirali Ameriki'na Stuškovi farmi.
in 10c trgovine, je darovala za Rdeči križ $100,000. Darilo je prišlo v javnost kmalu zatem, ko je predsednik Roosevelt apeliral za prispevke, da se nabere $20,-000,000 v sklad Rdečega križa, kar bo šlo v pomoč potrebnim v Evropo.
Poroka v Barbertonu
V	soboto ob devetih se bosta poročila v slovenski cerkvi v Barbertonu gdč. Rose Zupec, hčerka Mr .in Mrs. Jerry Zupec iz Euclida in John Magura iz 234 — 17th St., Barberton, O Poročil ju bo Father Jos. Medin. Par se bo nastanil v Barbertonu. Mnogo sreče v novem stanu!
Utopljenec iz Conneauta
V	reki Cuyahoga so dobili včeraj utopljenca, pri katerem so našli listine, glaseče se na ime Charles J. Mallick, 323 Orange St., Connetut, O. Truplo je le-1 žalo v vodi kaka dva tedna.
Redna mesečna seja
Danes zvečer .se vrši redna mesečna seja direktorija Slovenskega društvenega doma na Recher Ave.
Slavčki!
Ne pozabite na vaje jutri ob
je bil imenovan vrhovnim poveljnikom etijopskih vstašev po cesarju Haile Selassie. Sodi se, da bo organiziral uporne Etijop-ce proti Italijanom. Tudi mno go drugih etijopskih poveljnikov, ki so živeli tukaj v pregnanstvu je zaprosilo angleško vlado za potne liste in so odšli proti Afriki.
gi. Ako se mu uspešno upremo, bo rešena vsa Evropa.
Anglijo zdaj najbolj skrbi, kaj bo z francosko bojno mornarico. Razna poročila trdijo, da je že dobila ukaz, da se pridruži angleški mornarici.
cija vseh moških v Kanadi. "Sedaj pravimo," je rekel premier, "da bo za Francijo prišla na vrsto Anglija. Toda ali smo gotovi, da bo samo Anglija. Kaj pa če Hitler napade Kanado prej Nekatera kot Anglijo?"
ZAGONETNA SMRT DEKLETA RAZREŠENA
Podlegel poškodbam
Danes zjutraj je umrl v Mt. Sinai bolnišnici Anton Strnad, star 48 let, stanujoč na 1241 E. 60th St. Podlegel je poškodbam, ki jih je dobil 8. junija, ko ga je povozil avto na St. Clair Ave. in 61. cesta. Bil je član društva Lipa. Truplo bo ležalo v pogrebnem zavodu ,Fmnk Zakrajšek, 6016 St. Clair Ave. Več poročamo jutri.
Deček utonil
Včeraj je utonil v kanalu pri Illuminating Co. koncem 72. ceste 12 letni Gale Powers iz 5714 Lexington Ave. Plaval je v 9 čevljev globoki vodi, ko ga je močan tok potegnil v globino.
je danes s petimi predmestji 380,259 oseb.
DAVKA ZA VERIŽNE TRGOVINE NE BO
Washington. — Pododsednik poslanske zbornice je zavrgel Patmanov predlog za davek na verižne trgovine. Predlog torej ne bo prišel v kongres v tem zasedanju. Predlog je priporočal $1,000 davka na vsako trgovino nad 500 v verižnem sistemu.
--o-
Državna postavodaja bo razdelila glasovnico
Columbus, O. — Senatna zbornica je z 27 proti 5 glasovom sprejela priporočilo governerja Brickerja, da se razdeli republikansko glasovnico tako, da bosta zvezna in državna ločeni s svojimi kandidati. Potem je bil pred
Lorain, O., 18. jun. — Lorain-ski policiji se je posrečilo rezre-šiti zagonetno smrt 16 letne Vel-me Ericson, katero je policija našla v zgodnjih jutranjih urah prošli teden bloditi po ulicah vso razbito. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer je kmalu zatem umrla. Potem se je zglasila njena prijateljica Ruth Ford, ki je povedala, da sta z Velmo prisedli v avto nepoznanega moškega, ki se je ponudil, da ju pelje domov. Vsedli sta se na zadnji sed|ž in pri tem je Ruth opazila ,da je pretrgana vrv, ki je za prednjim sedežem in kamor se obeša blan-kete. Njo, Ruth, je peljal avto-mobilist najprej domov in potem je odpeljal Velmo. Povedala je tudi, da jima je moški povedal, da dela v National Tube Mills in da začne z delom ob treh popoldne.
Policija je začela čekirati de-
Idveh popoldne!
log poslan v poslansko zbornico lavce, ki bi imeli tak avto. To-odobritev. Dalje je senat odo-jda niso ga našli. V istem času bril $1,000,000, kar bo omogoči-, je bil pa na policiji 29 letni lo pokojnino onim ljudem, ki Steve Popovič, ki ga je prav ti-imajo prošnje pri državi, pa ni-'sto jutro vzela policija na pri-so dobili pokojnine, ker ni bilo tožbo njegove žene, s katero se denarja. Enako vsoto prispeva'je prepiral. Steve je povedal, da tudi federalna vlada. V sredo' dela v National Tube Mills in da pride- na vrsto debata, da bi se začne delati ob treh popoldne, povišalo pokojnino od $30 na1 Policija je pregledala njegov $40 na mesec. Predlog je pred j avto in videla, da je pretrgana zbornico, da se to odobri in da vrv za zadnjim sedežem. Začeli stopi postava v veljavo 90 dni j so ga spraševati in kmalu je pri-
mov. Potem se je pa vsedla k njemu spredaj Velma, kateri je rekel, da bi šla še v kak nočni lokal. Hotel jo je objeti, nakar je dekle odprlo vrata in skočilo iz avta. Tega se je tako ustrašil, da je odpeljal naglo domov.
Ker ni našel svoje žene doma, je šel v neko gostilno in pil. Ko je potem zopet prišel domov, je bila žena doma. Začela sta se prepirati in Stevu je ustrelil enkrat z samokresom. Žena je poklicala policijo, ki je Popoviča odpeljala v ječo.
Obtožen je bil uboja po drugem redu in postavljen pod $10,-000 varščino. V petek se vrši zaslišanje. Popovič pravi, da ni kriv dekletove nezgode, ker je sama skočila iz avta in da jo je hotel celo zadržati, pa je ni mogel.
-o-
Srebrni jubilej
Danes, 19. junija, je minilo 25 let, kar sta se poročila dobro poznana in spoštovana Mr. in Mrs. John Kadunc, 1229 E. 71st St. številni prijatelji jima ob srebrnem jubileju kličejo: Bog vaju živi še mnogo let!
po sprejetju, in ne šele 31. mar-
Dva tovariša sta sve videla, pa ca 1941. Predlog bo skoro goto-nista mogla pomagati.	Ivo sprejet.
znal, da je pobral dekleti pred neko gostilno na Broadwayu. Peljal je naprej Ruth Ford do-
Poroka v Madison, O.
V soboto 22. junija se bosta poročila v slovenski cerkvi v Ma-disonu, gdč. Mary Lazar iz 929 E. 207th St., Euclid, O. in John A. Kodrich iz Pittsburgh, Pa. Poročil ju bo Rev. Virant ob desetih zjutraj. Par bo stanoval v Pittsburghu. Bilo srečno.
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 19, 1940
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
Kaj je Hitlerjev načrt?
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3i00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION HATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Entered as second class, matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Mych 3d, 1878.
No. 144 Wed., June 19,1940
Danes meni, jutri tebi
Radi ali neradi, priznati moramo, da je Adolf Hitler danes gospodar v Evropi. Komaj dobrih dvajset let je tega, kar je stala Nemčija pred vrati v versajski dvorani v Parizu in čakala, kakšno usodo ji bosta diktirali Anglija in Fran cija. Za mizo so sedeli mogčni angleški in francoski diplomati in narekovali Nemčiji mirovne pogoje in ji nalagali kazen za prvo svetovno vojno. Nemčija je bila na kolenih in morala je sprejeti, kar so ji naložili. Bila je na kolenih, toda ne na tleh.
Zastonj so svarili dalekovidni možje, tako kot je ameriški general Pershing, da se bo Nemčija nekega dne dvigni la in prišla tirjat nazaj, kar so ji vzeli. Modri možje so zrna ge pijanim Angležem in Francozom pripovedovali, da ni dovolj, če se gadu stre rep, ampak mu je treba izdreti tudi strupene zobe. General Pershing je svetoval pohod naravnos v Berlin in popolno podjarmljene Nemčije.
Anglija in Francija sta se pa zadovoljili z reparacijami z nemškimi kolonijami misleč, da to s tem Nemčija priza deta tako, da se ne bo nikdar več dvignila. Zed. države, ki so v prvi svetovni vojni rešile zaveznike in jim pridobile zmago, skoro niso dobile besede pri zeleni mizi.
Zdaj se je bojevala druga svetovna vojna, toda brez Zed. držav. Začela se je v Monakovem, ko sta Anglija in Francija, dremajoč spanje brezskrbnega človeka, dovolili Hitlerju radi ljubega miru Avstrijo in potem Češko. Mec tem, ko so se v Franciji menjavale vlade in so se politiki prepirali za vodstvo, ko so ljudske vlade zahtevale vedno več pravic in svoboščin za narod, je vladal v Nemčiji en sam mož, ki je ukazal liti topove, graditi letala in voziti na kup ogromne zaloge vojnega materiala. Medtem, ko so se vršile po Franciji sedeče stavke in se je ponehalo skoro popolnoma z gradnjo bojne sile, je vpregel Hitler sleherno kolo v to varni in ukazal slehernemu državljanu delati za državo.
In tako je prišlo kot je moralo priti v teh okoliščinah, da je bila Nemčija pripravljena na udar, Francija je začela pa debelo gledati, kaj vse to pomeni. Z vso naglico so začeli Francozi spreminjati vlade, vlada je vzela v roko industrijo in se začela prpiravljati na obrambo. Toda bilo je prepo zno. Hitler, navadni kaprol iz prve svetovne vojne, je prekanil zvite angleške in francoske diplomate, si zasigural Rusijo in ž njo vzhodno stran meje, na drugi strani je pa udaril in šel kot vihar čez vso Evropo. Države so padale kot snopje pod nemškimi oklopnimi kolonami in nazadnje je udri v samo Francijo. Kot bi se igrala je šla Hitlerjeva armada preko vseh zaprek in v nekaj dneh zasadila nemško svastiko na mestni hiši v Parizu.
Potem se je obrnil nazaj in prijel tisto slavno Maginot linijo, za katero so Francozi potrošili pol bilijona dolarjev :n o kateri so rekli, da je nepremagljiva. Prijel jo je spredaj čez Reno, se zapodil od zadej vanjo in v dveh dneh je bila vsa mogočna zgradba v njegovih rokah.
Nekaj neverjetnega!
Francozi so se še enkrat obrnili na Zed. države meneč, da se bo ponovilo isto kot v prvi svetovni vojni. Amerika je res dala nekaj starih topov in nekaj rabljenih letal, kapljo v morje, toda to je bilo pa tudi vse, če ne računamo gorke simpatije, ki jo je kazal predsednik Roosevelt za zaveznike. Toda gorka simpatija ne ustavlja oklopnih trukov in bombnikov.
Francija ni videla drugega izhoda, kot da je zaprosila Hitlerja za premirje. Drugega ni mogla storiti v danih razmerah. Sprevidela je, da ni kos nemški armadi in zastonj hi bile vse nadaljne žrtve. Priznati se mora, da se je fran coska armada hrabro borila in nikdar bi se ji ne bilo treba podati, če bi jo bila vlada dovolj opremila, če bi se bila vlada zavedala, da ne sme nemškemu sosadu nikdar zaupati, če bi se bila zavedala, da je edina pot do miru dobro orožje. Hitler je dobro vedel, da je Francija slaba in da jo bo z lahkoto premagal. Če ne bi bil tega vedel, bi se ne bil podstopil vojne.
Zdaj se je miza zasukala in položaj spremenil. Tam, kjer so sedeli leta 1919 angleški in francoski državniki in narekovali ponižani Nemčiji mirovne pogoje, bo sedel te dni bivši kaprol, Adolf Hitler, in bo brez državnikov narekoval mirovne pogoje. Prepričani pa smo lahko, da ti pogoji ne bodo lahki. Zahteval bo nazaj, kar je morala takrat dati Nemčija, vrhu tega pa za nameček še nekaj več, precej več. Francija bo plačala, da bo črna.
Obenem bo pa Hitler popravil pogreško, ki so jo napravili pred dvajsetimi leti Angleži in Francozi, ker niso dodobra uničili Nemčije in ji dali priliko, da se je zopet dvignila. Hitler bo gledal, da se mu Francije ne bo treba nikdar več bati.
Kaj bo pa z Anglijo? Trenutno se še ne ve. Angleži pravijo, da se bodo bojevali naprej. Prepričani so, da jih bo mogočna bojna mornarica varovala na otočju. To se bo videlo. Gotova stvar je, da Hitler ne more reči, da je z;magal, dokler ne stre Anglije. Prav za prav je bila prva in ta svetovna vojna bojevana radi nadvlade na morju med Anglijo in Nemčijo. Torej je gotovo, da se bo vrgel Hitler zdaj z vso močjo na Anglijo. Kako mu bo to uspelo, ve samo on.
Ko bo opravil z Anglijo, bo šel Hitler po rusko žitnico, Ukrajino. In potem se bo šele ozrl preko Atlantika. Če bo Stric Sam pripravjlen, dobro zanj. Če ne bo, se mu bo slaba godila.
(Nadaljevanje)
Rauschninig pravi med drugim:
"Vse nemške kolonije v inozemstvu služijo kot teren za nacionalno propagando, katere cilj je dejanska špionaža. V kolesje tega ogromnega apara-a so zapletli vsakega Nemca, pa naj bo nemški državljan ali naturaliziran v državi, kjer živi. Vse organizacije, ki niso od-očno izpovedale svojega proti-nacionalnega programa, so spremenili v raziskovalne in po-itično propagandne organe in jih prisilili k delu, ki gre brezobzirno preko vseh mej legalnosti in lojalnosti.
Člani teh organizacij kot poedinci splošno niti ne vedo, v kaj so zapleteni. Če nas je bilo še toliko, nismo nikdar opazili,
"Na odpor boste naleteli povsod. Toda zame je važen samo uspeh. Sredstva me ne brigajo. Kdor se bo upiral, naj se zaveda, da nima ničesar več pričakovati od Rajha in da je zaznamovan s sramoto ter zabeležen za kazen, ki čaka strahopetce in izdajalce."
Taka je torej usoda naših Nemcev: ali bodo zvesti Hitlerju, ali se pripravili na maščevanje!
"Z vašo pomočjo hočem doseči svoje cilje s tem, da bomo do skrajne mere štedili z nemškim premoženjem in nemško krvjo. Vi nam morate pripraviti teren, Nemčija bo raztegnila svojo oblast daleč čez meje vzhoda in jugovzhoda. Pa tudi vi, gospodje, ki ste prišli iz one strani morja, imate iste dolžno-
m»»n»t»»»t»»t»»«»fflfflttttmtmi
Za pouk
in
izobrazbo
Piše LOVRENC SUHADOLNIK
sti. Pozabite vse, kar ste se uči-kaj drugega kakor tekmovanje1 H.. Mi ne stremimo po enako-štrank, ki so se preprirale za'pravnosti ,nego po oblasti. Mi časti in prebende. Leto za le- j se ne bomo ustavljali ob manj-om so ta odvrat na tekmovanja šinski zaščiti ali ob drugih zah-uvajala v vse inozemske nem- tevah, ki izhajajo iz sterilnega ške skupine.	duha demokracije. Kadar bo
Nemčija velika in zmagovita, boste vi sami .ukazovali. Kakor so se morali židje razkropiti po vsem svetu, da so dosegli svetovno moč, tako smo sedaj mi od Boga izvoljeno ljudstvo, ki zbira svoje raztresene ude, da zavojuje ves svet."
Po tem pogovoru se je pisatelja Rauschningova pot defini-tivno odcepila od narodnega socializma.
Mi pa vemo, kaj so naši kul-turbundi in drugo. Vemo tudi, zakaj so vsi naši Nemci tako za (Dalje na 3 strani) --0-
Piknik .., piknik!
Tako vsak dan čitamo v naših listih o poročilih in vabilih na razne piknike.; No, ali moremo kaj za to, če pa nahajamo v sezoni piknikov. V zimskem času smo se shajali na raznih veselicah v dvoranah in sedaj v
"Tako se je utrdila neizprosna kontrola stranke, ki je (že takrat leta 1933) imela najmanj sedem centralnih laboratorijev. Njih, naloga je bila nadziranje Nemcev izven Rajha in jih izkoriščati za propagando in špionažo. Nobenih teh organizacij ni šlo za kaj druge ga, kaj šele za obrambo ger manske kulture (Kulturbundi). Njih edini Smoter je bil zbirati nemške izseljence v strašni vojni aparat, ki je razprežen po vsem svetu. Tekmovanja, prepiri, trenja, ki so toliko škodila nemškemu prestižu, so z vso vnemo pospeševali, .ker so jim služili za zaslon, ki je prerado vednim očem zakr i"val pravi značaj teh nedolžnih, mirnih dobrodelnih in turističnih organizacij."
Ali se nam bodo" od'prle oči Hessa imenuje Rauschning 'najhujšega bandita te klike." Leta 1934 je bil v Berlinu kongres inozemskih Nemcev, veči- Poletnem času, ko se vsak naj rana mladine. Nekaj odlomkov Je umakne vročini kam ven na
iz Hitlerjevega govora, ki je udeležence tako navdušil, da so rjuli od zanosa.
"Najprej zahtevam od vas slepo pokorščino. Vi ne boste sami odločali, kaj morate delati v svojem območju. Tudi jaz sam vam ne bom mogel sproti dajati navodil, z vsemi podrob-aostmi. Vaša poslušnost mora temeljiti na zaupanju vame. Zato ne bom trpel med vami zastopnikov zastarelih parlamentarnih metod. Ti gospodje se morajo umakniti. Če ne bodo hoteli oditi sami, jih bo treba odstraniti s katerimkoli sredstvom. Za nemške skupine
v	inozemstvu je debat in glaso vanj konec. Odločali bomo tukaj, jaz ali naš tovariš Hess . . .
"Vi boste naša avantgarda,
vi	boste maskirali naše priprav Ijanje za napada. Važno je, da imamo v vsaki deželi vsaj dve nemški organizaciji. Ena bo morala vedno protestirati z lojalnostjo, gojila bo gospodarske stike in sploh stike s svetom. Druga bo radikalna in revolucionarna. Zgodilo se bo, da bom to organizacijo celo jaz sam zatajil in je ne bom pri-znal."
Kočevje—Hitler je odslovil Kočevarje, češ, da se ne briga zanje.
"Zavedajte se, da ne bom delal razlike med nemškimi državljani in n a t u r a 1 i zi ranimi Nemci v drugih deželah. Na zunaj boste morali uvaževati vsak svoje zakone. Toda naša posebna naloga bo, vzgajati vse Nemce tako, da bom lahko v. katerihkoli okolnostih prepričan, da bo vsak Nemec brez izjeme upošteval nemški patriotizem, predno bo priznal lojalnost do druge države. S katerimi sredstvi boste povezali svoje rojake
prosto, pa prirejamo piknike.
Sporočano je že bilo članstvu in cenjenemu občinstvu, da naše društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na prijazni Pin-tarjevi farmi na E. 260th St. Kakor nam sporoča naš pripravljalni odbor, bo na omenjenem pikniku res prava domača zabava.
Dragi bratje in sestre, pomislimo, da se piknik prireja za vse člane, za starejše in mlajše ter zato tudi pričakujemo, da se bo vse članstvo tudi udeležilo tega piknika, da bomo lahko rekli na pikniku: "Le poglejte nas, tukaj smo zbrani vsi Jožefovci, nobenega ne manjka!" Kaj mislite, da bi ne bilo to lepo, če bi res mogli tako zaklicati, da bi vsi ljudje vedeli kako složno delujemo pri našem društvu.
Prav vljudno pa vabim na ta naš piknik tudi vsa ostala društva v naši naselbini ter vse posamezne rojake in prijatelje našega društva, kakor tudi vsa bratska društva iz bližnjih sosednih naselbin. Čim več nas bo, tem bolje se bomo zabavali, kajti v veliki družbi je vse bolj živahno.
Nikomur pa se ni treba bati, da bi bil mogoče lačen ali žejen, seveda svetujem pa vam, da vsak pride bolj zgodaj, o pravem času, to se pravi, takoj popoldan, ker se lahko pripeti, da proti večeru zaloga okrepčil že poide Poleg tega pa boste lahko deležni lepega darila ali nagrade v gotovini.
Torej še enkrat, vsi tisti, ki ljubite veselo zabavo, kar stopite na piknik v nedeljo 23. junija k Jožetom in Jožicam. Garantiram vam, da boste šli zadovolj ni in veseli domov. Na veselo svidenje v nedeljo 23. junija na
v to novo disciplino, to prepu- Pintarjevi farmi vam kliče ena, ščam vam	ki bo navzoča! — W.
članek 39.
DOBER NASVET
Kjer je v družini več fantov in deklet, tam stiarši tudi vedno gledajo, da se delo razdeli enakomerno na vse otroke. Posebno se to lahko napravi med dolgimi poletnimi počitnicami takb, da so se otroci v tem času priučili različnega dela in že vsak ve, kaj mu je narediti in Itako.
Nekateri otroci se seveda ne bodo strinjali z tako odredbo .staršev, toda očetova beseda mora biti na mestu, kajti njegova naloga je, da skrbi, da se v družini vse izvrši po danem navodilu. Poznati ne sme nobenega obzira ali popuščanja. Očetova beseda mora biti zadnja v družinski postavi.
Recimo, da so počitnice že pri kraju in že je tukaj dan, ko bo treba otroka zopet vpisati v šolo. Veliko lažje bo za otroka in prav tako tudi za očeta, da se ene par dni pred vpisom v šolo oče pogovori s svojim otrokom ter mu pomaga pri izberi raznih predmetov, katerih naj bi se sin potem učil, ker s tem bi bilo sinu prikrajšano na delu in skrbeh.
Prvi teden šolskega pouka v višji šoli je nepopisne važnosti in ravno v tem času potrebuje otrok največ pomoči. Skrbeti je treba, da se otrok navadi prinašati šolske knjige domov in da vselej napravi dano mu šolsko nalogo ter se pripravi za pouk prihodnjega dne.
Starši, nikar ne verjemite svojemu otroku, če vam pravi, da
nima ničesar za domačo nalogo. Naj vam jaz povem, da to ni res. Noben učenec ne more napredovati v šoli, če se ne uči doma. Mnogo staršev je, ki ne poznajo učenja in razmer v višjih šolah, toda resnica je, da pravo učenje je doma. V šolskih sobah je nemogoče misliti na pravo učenje„ ker je tam preveč učencev in vse preveč šepetanja. Vse take stvari vzbujajo raztresenost pri učencih, šola je samo voditeljica in pomočnica pri učenju, a pravo študiranje pa se vrši doma.
Omenjal pa sem že in sedaj zopet ponavljam, da kadar prinese sin ali hčer svoje knjige domov in se vsede k učenju, tedaj je vaša dolžnost starši, da skrbite, da je v hiši mir, da tako oni pri učenju zbere svoje misli. Vsako petje, glasno govorjenje, radio programi itd., vse to učenca moti. Torej zapomnite si, če hočete pomagati svojemu sinu ali hčeri pri učenju, tedaj vpošte-vajte ta moj nasvet.
Nespametno bi bilo misliti, da glasno govorjenje ne moti učenca pri njegovem delu, ker vsak ve, kdor je kaj študiral, da so možgani najbolj dovzetni za učenje tedaj, če vlada v prostoru mir, le tedaj zamore učenec zbrati svoje misli in jih vpreči le v učenje in nič drugega.
če vas slučajno obišče vaš prijatelj ali prijateljica v času, ko je otrok pri učenju, tedaj nikar ne govorite preveč glasno in ne v isti sobi, kjer se otrok uči. če je eden izmed otrok prej gotov z učenjem kakor drugi, tedaj ne pustite, da bi ta delal hrup v hiši in s tem motil druge, ki so še pri knjigah.
Očetova beseda mora biti v vsaki družini sveta postava, če ta ne zaleže, tedaj pa naj zapoje šiba. žalibog, da otroci premno-gokrat ne upoštevajo očetove besede. Kjer oče in mati delujeta v popolnem soglasju, tam bo prav gotovo vladal mir in sporazum; med starši in otroci.
SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA
Ustanovljena 19. decembra, 1926 v Chicagi, 111. Inkorporirana 14. decembra, 1927 v državi Illinois. Duhovni svetovalec: Rev. Milan Slaje, 1709 E. 31st St., Lorain, Ohio.
GLAVNI ODBOR:
Predsednica Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis. Prva podpredsednica Mrs. Prances Rupert, 19303 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio.
Druga podpredsednica Mrs. Mary poghe, 4517 Coleridge St., Pittsburgh, Pa.
Tretja podpredsednica Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St., Ely, Minn. Četrta podpredsednica Mrs. Prances Raspet, 305 Spring St., Pueblo, Colo. Peta podpredsednica Mrs. Mary Kocjan, 5 Ash1 St., Calumet Mich Tajnica Mrs. Josephine Erjavec, 527 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajničarka Mrs. Josephine Muster, 714 Raub St., Jloliet, 111.
NADZORNICE: Mrs. Mary Tomažin, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111 Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th Street, Cleveland, Ohio Mrs. Mary Smoltz-Lenich, 609 Jones St., Eveleth, Minn.
PROSVETNI ODSEK: Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica "Zarje," 1135 E. 71st St.,
Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Fonikvar, 1030 E. 71st) St., Cleveland, Ohio. Mrs. Prances Sušel, 726 E. 160th St., Cleveland,v Ohio. Mrs. Anna Petrtch, 2178 Burton St., Warren. Ohio. Mrs. Emma Shimkus, 717 Fifth St., La Salle, HI.
SVETOVALNI IN POROTNI ODSEK:
Mrs. Agatha Dezman, predsednica, 649 So. 29th St., Milwaukee, Wis.
Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City, Pa.
Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Avenue, Eveleth, Minn.
Mrs. Agnes Mahovlich, 9525 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Mrs. Olga Mirkovich, 2348 N. W. Roosevelt St., Portland, Ore.
Namestnica nadzornicam ,Jboephine Seelye, 1228 Addison Rd„ Cleveland,O.
Zlata kampanja — zlati jubilej
V zadnjih mesecih ste večkrat brali, da je pri Slovenski ženski zvezi v Ameriki v teku takozvana Zlata kampanja, ki se vrši na čast zlatega jubileja naše priljubljene glavne predsednice, gospe Marie Prisland, katerega bo obhajala ta teden v petek, to je 21. junija 1940. V poročilu katerega nam je poslala glavna tajnica, za v priobčitev v prihodnji številki našega mesečnika Zarja je razvidno, da so se članice bolj pridno zavzele za lep uspeh v mesecu majniku in da je bilo vpisanih 300 novih članic, kar napravi skupno število novih v tej Zlati kampanji do zadnjega dne v majniku 574 v odraslem oddelku in 244 v mladinskem oddelku ali skupno 818 novih članic, če upoštevamo sedanje čase, ko so agitacije za novo članstvo res delo za tiste, ki bi jih rade pridobile večje število, potem moramo priznati, da je 818 novih članic res lepo število. Toda smo še daleč od našega cilja, ki je bil pridobiti vsaj en tisoč novih članic v Zlati kampanji in na ta način izkazati svojo ljubezen do osebe, ki je poklicala našo Slovensko žensko zvezo v Ameriki k življejnu in ki s vso vnemo in požrtvovalnostjo drži krmilo pri vozu poslovanja že od ustanovitve pred 14 leti in vodi ta naš voz po vseh ovinkih in potih, brze da bi se enkrat kam drugam zasukal ali pa šel s poti, ki je usmerjena do naj pomeni j ivej-šega cilja v naši novi domovini.
Kdo lahko danes reče, da nam ni potreba združenih moči ako hočemo stati trdno na braniku za svoje prepričanje in svojo narodnost? Jaz mislim, da ga ni med nami, ki se danes ne zaveda, da je treba pri vsaki koristni in uspešni akciji skupnih moči vseh, ki jim je prfsrcu' blagostanje'' človekoljubnosti t' In mi v Ameriki: imamo moč za izpeljati svoje dobre namene in cilje, potom organizacij katere so med nami izrecno v blagor združitve mater in žen kakor tudi naših hčera, da bodo toliko lažje sledile po začrtanih potih slovenske matere v tujini, katerih srca so čedalje bolj polna ljubezni do svojih domačih v Jugoslaviji. V naših srcih nam čedalje bolj glasno šepeta vzdihljaj: Bog varuj našo staro domovino, nikar ne dovoli, da bi se črni oblaki vojne razprostrli po njej in da bi se v potokih in studencih prelivala človeška kri namesto čiste vodice ter polja bila razrušena s klanjem nedolžnih sinov in možakov, ki si drugega ne želijo kot le majhen prostorček za negovanje zemlje na kateri si lahko pridelajo le toliko živeža za telesni obstanek. Danes ni nobene garancije, da je Jugoslavija varna pred sovražniki, ko je vendar dovolj jasno, da prežijo na njo od vseh strani. Zato pa bodimo mi tukaj trdno pripravljeni pomagati rodni domovini naših staršev, pradedov in nas samih v slučaju, da se zasliši klic trpečih. In ravno naša Slovenska ženska zveza v Ameriki bo ena izmed tistih močnih sil, ki bo napela vse moči, da se pomaga v vseh ozirih.
Torej Slovenke, Jugoslovanke, ki imate v sebi čut ljubezni do stare domovine ,nikar ne stojte kar same, ker sedaj se vas vabi in kliče: pristopite v naše vrste ker le v skupnosti in vzajemnosti se lahko doseže marsikaj, kar je drugače sploh nemogoče.
Kot voditeljica Zlate kampanje hii je veliko na tem, da bi pridobile veliko število novih članic, da bi na ta način javno pokazale svoja ljubezniva čustva napram osebi, ki živi za ugled slovenskega ženstva v širni Ameriki in katere misli in dejanja so samo za našo povzdigo med ameriškim ženstvom, da jim pri svojih aktivnostih zatrjujemo, da smo v prvi vrsti hvaležne svoji novi domovini ki nam je dala varno zavetišče ter našim potomcem priliko živeti kot ljudje z vso svobodo in pravico do vsega kar imajo drugi v Ameriki. Torej drage rojakinje, ko berete te vrstice ne recite: bomo že videle, mogoče bomo pristopile ob drugi priliki, marveč se skupno zavzemite za dobro stvar sedaj, takoj! Naše odbornice od vseh elevelandskih podružnic so pridno na delu ter skušajo na vse načine priti v dotiko z vami, da bi vam raztolma-čile kaj boste deležne ako ste v naših vrstah, prosim vas nikar ne obrnite gluho uho vsem tem prizadevanjem temveč recite: gotovo hočem biti tudi jaz med vami, vpiši me še danes!
S tem boste sebi odprinesli največjo korist kakor tudi zavest, da ste tudi Vi ena izmed mnogih, ki delujemo skupno za procvit najlepše organizacije v Ameriki. Sprejemamo katoliške žene, slovanskega pokoljenja ali če so poročene s Slovanom, ki so v starosti 14. do 55. let. Mesečnina je samo 25 centov na mesec. V mladinski oddelek pa lahko pristopijo deklice od 4. do 14. let, ki plačujejo 10 centov na mesec. Vzame se Vaša častna beseda, da ste pri dobrem zdravju. V slučaju smrti se pa izplača do sto dolarjev k pogrebnim stroškom.
Sedaj pa še par vrsti našim pridnim članicam in odbornicam: V petek je rojstni dan gospe Prisland, priporočam vam prav iz srca, da j-i pošljete kot vezilo k zlatem jubileju voščilo v katerem je priloženo ime nove članice, katero ste pridobile nalašč za ta dan, da jo razveselite. Torej prosim lepo, da bi upoštevale te vrstice in to storile za kar se vam vsem skupaj prav srčno zahvaljujem v imenu naše glavne predsednice ter ostajam z hvaležnimi pozdravi.
Za uspeh Zlate kampanje, vam udana
Albina Novak, urednica glasila "Zarja."
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNfl 19, 1940
mrrp
WINNET0U
r« nemtkMB lirlnlki K. Mftjs
............................................................................
Tokeihun je vstal.
"Moji rdeči bratje naj gredo z menoj! Old Shatterhand naj si izbere šotor, ki bo v njem stanoval."
Šli smo. Še zadnji predrzni udar sem poskusil.
Stopili smo ob šotorih navzgor. Skrbno sem prežal na vse strani in nazadnje res opazil blizu konca vasi šotor, pred katerim so sedeli štirje Komanči.
Djal sem roko na usta in zalajal kakor coyot. Kofl mi je odgovorilo lajanje v šotoru.
Skočil sem k šotoru.
"Tule bo stanoval Old Shatterhand !"
Osupli so se spogledali poglavarji. Na tako možnost niso mislili, čeprav je prav za prav bežala na dlani.
Tokeihun je odločno odkimal.
"Tega šotora Old Shatterhand ne bo dobil!"
"Zakaj ne?"
"Ker v njem stanujejo sovražniki Komančev."
"Kaki sovražniki?"
"Dva belokožca in rdeči mož."
"Kateri so tisti ljudje?"
"Rdeči mož je Winnetou, poglavar Apačev. Eden izmed o-beh belih pa je Sans ear, veliki sovražnik rdečega plemena. Onega tretjega pa ne poznamo."
Ali niso vedeli, da so ujetniki moji tovariši —? Nisem še sicer ničesar omenil o njih, ne Maramu ne Tokeihunu. Toda ali nista morebiti Morgana omenila, da so ujetniki moji tovariši —?
Odločno sem dejal: "Old Shatterhand bi rad videl vaše ujetnike."
Vstopil sem, prišli so za menoj. Tudi Bob je vstopil.
Na rokah in nogah zvezani so ležali ujetniki na tleh, povrh so bili privezani še h kolom. Go-* tovo so že vedeli, da sem v taboru, glas coyota vsaj je Winne-touu povedal, da sem blizu. Nobeden pa ni zinil besedice, niti trenili niso.
"Kaj so storili tile ujetniki?" sem vprašal.
"Ubili so sinove Komančev." "Ali je moj rdeči brat Tokeihun videl, da so katerega ubili?" "Bojevniki so videli." "Bojevniki bodo morali to dokazati! šotor je moj in tile trije možje so moji gostje!"
Vzel sem nož, da bi jim pre rezal vezi.
Eden poglavarjev me je zgrabil za roko. -
"Old Shatterhand naj pust? naše ujetnike pri miru!" "Zakaj? Moji gostje so." "Tile možje morajo umreti.j Ne morejo biti gostje našega belega brata!" "Kdo mi bo to zbranil?" "Poglavarji rodu Racurro." Postavil sem se med ujetnike in Komanče.
"Bob, prereži jim vezi! Naj-prvo Winnetouu!"
Črnec se je že lotil svojega gospodarja, pa ubogal je. Menda je tudi sam spoznal, da potrebujemo najprvo Winnetoua.
"Črni mož naj vtakne nož za pas" se je hudoval Tokeihun. Pa že je bil Winnetou prost. "Uff —!"
Poglavar je planil nad Boba, ki je že klečal pri Samu.
Zastavil sem mu pot. Zamahnil je z nožem, odskočil sem, pa v nadlaket me je le zadel.
Ni utegnil izdreti noža, moja pest ga je treščila na tla. še en udar in drugi poglavar je nezavesten padel. Tretjega sem zgrabil za vrat, Tokeihuna pa je Winnetou tiščal za grlo, čeprav so mu bila zapestja otekla od jermenov.
Tiho se je vse izvršilo, le en sam uff je zadonel. V dveh minutah smo bili gospodarji šotora in poglavarji so ležali na tleh, zvezani in z zamašenimi usti. Bojevniki so stali zunaj, nobeden ni slutil, kaj se je zgo-
dilo.
Sam si je drgnil otrple ude.
"Heavens, o pravem času si prišel! Ampak povej, Charley, kako si to naredil?" "Pozneje vam vse povem. Tile rdečkarji imajo orožja dovolj na sebi, vzemite si ga! Nismo še svobodni, delo nas še čaka."
Tudi sam sem za vsak slučaj vložil v repetirko nove naboje. Vmes sem tovarišem razlagal svoj načrt.
Zaenkrat bi naj ostali v šotoru in stražili poglavarje, sam pa bi opravil z bojevniki, če bi Komanči napadli šotor, ali če bi kateri le samo vstopil brez mojega dovoljenja, bi naj poglavarje takoj ustrelili.
Sans ear je še hotel zvedeti, kako se bom izrezal, pa potolažil sem ga, da pojde vse gladko, in stopil pred šotor.
Iz spoštovanja do poglavarjev se je straža za nekaj korakov umaknila, za njimi pa so bojevniki v gručah čakali, kako se bo zadeva iztekla.
Stopil sem najprvo k stražam.
"Moji rdeči bratje so čuli, da je Old Shatterhand toliko kakor vsak izmed sinov rodu Racurro?"
"Da!" so odgovorili.
"Old Shatterhand je torej vaš brat. Govoril bo sedajle o važnih zadevah s svojimi rdečimi brati. Sklical bo bojevnike na posvetovanje, vi pa ostanite pred temle šotorom in stražite ujetnike,!"
Stopil sem še k radovednim gručam.
"Moji bratje naj skličejo vse bojevnike rodu k posvetova-
KAJ JE HITLERJEV NAČRT
nju
t»
Razšli so se. Sam sem šel na zborovalni prostor.
Kdor ne pozna dobro indijanskih običajev, bo sodil, da sem nastopal zelo predrzno in samooblastno. Toda Indijanci imajo svoje nepisane zakone in kdor jih zna obrniti sebi v korist, bo dobro izhajal z rdečimi. Sicer pa je šlo za življenje in več ko življenje s svojim drznim nastopom tudi nisem tvegal.
Obrisal sem si kri z nadlak-ta in skril rano pa sedel in čakal.
V desetih minutah je bil zborovalni prostor poln. V velikem krogu so stali bojevniki in na sredi je bil prazen prostor za starešine. Mirno in tiho so se Indijanci zbrali, nobeden ni rekel besedice, molče in resno se je vsak postavil na svoje mesto ter nepremičen kakor kip čakal, da začnem.
Mignil sem starešinam, sedli so v polkrogu meni nasproti in začel sem:
"Old Shatterhand je kadil pipo miru s poglavarji Komančev. Ali ni tako?"
"Da," so odgovorili starešine.
"In rod Racurro ga je sprejel za svojega brata. Ali ni tako?"
Spet so pritrdili. "Tokeihun mu je dovolil, da si sme izbrati šotor, ki bo v njem stanoval pri svojih bra tih. Ali ne?" "Da."
"In vendar ni bilo tako! Poglavarji mi niso dovolili, da bi si izbral šotor po svoji volji Ali so poglavarji rodu Racurro lažnivci?
V taboru Komančev so štirje ujetniki. Podali so se v varstvo Old Shatterhanda. Ali jim je smel Old-Shatterhand varstvo odreči?" "Ne."
"Vzel jih je v svoje varstvo in povedal poglavarjem, da so njegovi gostje. Ali je smel tako storiti?"
"Smel in moral je tako storiti. Toda sodbi se ne sme in ne more odtegniti. Sme jih ščiti, da umreti mora z njimi, če jih zbor bojevnikov obsodi na smrt."
(Nadaljevanje z 2 strani) Hitlerja, čeprav vedo, da se jim tu godi bolje. Saj morajo biti, če niso styni od sebe pa zaradi strahu pred drugimi Nemci.
Po Hitlerjevi tezi je na razpolago ogromna množina sredstev za tako oslabitev, katerekoli države, da jo potem premagaš brez težave. Povsod se dobe partikularisti, ki streme po narodni neodvisnosti ali gospodarski oblasti ali politični moči. Neutešeno poželenje in ponižan ponos sta bili vsaki revoluciji najboljša pomočnika, ki sta zadala sovražniku udarec za hrbtom. Tudi poslovni ljudje so taki, za njih je že sama beseda dobiček pisana z velikimi črkami. Niti patriotizem se ne more upirati skušnjavam. Gre le za vprašanje organizacije in denarja. Vprašanje denarja pa ni pri Hitlerju bilo nikdar važno. "Denar mora biti," in bil je in nikoli ga ni brigalo, od kod in kako se je dobil. Ta morala je vodila in vodi še danes vse njegove sodelavce."
V zadnjem času so tudi v Jugoslaviji doživeli jasne dokaze, kako se pride do denarja—ponarejanje bankovcev in podtikanje v javne blagajne in v promet.
"Strah in osebna korist pri-vedeta lahko sleherno državo do kapitulacije. Povsod se dobe pripomočki, ki odklenejo po-kret, v inteligenčnih in socialnih krogih. Kadar je enkrat struja odprta, se razvija samo po sebi. Pomanjkanje trdnega prepričanja vodi vedno v rušenje. Po drugi strani pa se prav tako lahko izkoristi tudi fanatična gorečnost. Šport, verska strast, neumnost in katerakoli pretiranost služi za metodično razdiranje državne skupnosti. Z vsem tem se lahko fabricira ,javno mnenje."
Katerih in kakšnih sredstev se hitlerizem še poslužuje v svr-ho svoje špionaže?
"Žensk, zlasti iz visokih krogov; pa tudi abnormalnih tipov, profesionalnih pustolov-
sestaviti popolno listino vplivnih oseb po vseh državah. Na teh listinah bodo vse potrebne informacije. Ali ta in ta sprejme podkupnino? Ali ga lahko pridobiš na drugi način? Ali je domišljav? Je erotično razpoložen? Katere tipe žen ima najraje? Ali je homoseksualec? Pri tej zadnji kategoriji je treba biti zelo previden, kajti vezi s temi ljudmi so lahko neraz-družljive. Pri kakem drugem —ali mora prikrivati kaj iz svoje preteklosti? Ali je dostopen izsiljevanju? Ima posebna razpoloženja : šport, rad glumi, se baha? Rad potuje? S tem vodim svojo pravo politiko, pridobivam ljudi za svojo stvar in si zagotavljam vpliv v vsaki deže-li.
" 'V politiki ne poznam nobene morale. Očitajo mi, da imam okoli sebe same častihlepneže in koritarje. Kakšna neumnost. Ali naj gradim svoj Rajh s po-božnjaki? Samo na take, katerih osebni uspehi so povezani z mojo stvarjo, se lahko opiram. Sploh me pa izboljšanje sveta ne briga. Prav nič me ne zadene, če mi očitajo, da sem sovražnik vsake morale in zaščitnik zločinov. Moje načelo je: Masa mora biti malodušna.
'"Strah je dobro sredstvo, toda jaz poznam še bolj učinkovit pripomoček: Metodično preoblikovanje duševnosti in čuvstvenosti mase. To je neke vrste propaganda, posebno, ko imamo radio. Da, naša pot je blatna, toda jaz ne poznam nikogar, ki bi si ne umazal nog na poti k slavi!'
"Svet se mora vladati s terorjem." To njegovo geslo bridko občutijo njegovi politični nasprotniki v koncentracijskih taborih." Rausning piše:
"Grozovitosti, ki so jih zagrešili S. A. in S. S. z nezaslišano rafinirano okrutnostjo proti političnim nasprotnikom, so bile del skupno začetega političnega programa. Ctivaje za taborišča so sistematično izrabili
tožbe internirancev o krutem postapanju?
"Kričal je, da jmu je pojemal glas, cepetal je in razbijal s pestjo po mizi in po zidu. Usta so mu penila, sopel je kakor histerična ženska in pretr-goma bruhal iz sebe: 'Ne maram tega (pritožb namreč)— tabor—-izdajalni!' Kuštral si je lase, pačil obraz, begal z očmi, ves zaripel. Bal sem se, da ga ne bo zadela kap. Naenkrat pa so vsi simptomi izginili. Zakaš-ljal je, si pogladil lase, boječe pogledal okoli sebe in nas vprašujoče motril. S hripavim in mirnejšim glasom je začel:
'"Vse to je smešno. Ali ste kdaj opazili, kako vro skupaj zijala, kadar se dva postopača na cesti stepeta. Krutost im-ponira. Krutost in brutalnost. Povestna masa rešpektira silo in divjaštvo. Ženske tudi. Ženske in otroci. Ljudje čutijo potrebo po ustrahovanju, groza jih kar olajša. Ce se javno zborovanje konča s pretepom, ali niste opazili, da se tistim, ki so dobili največ batin, najbolj mudi vpisati v stranko. Vi pa mi pripovedujete o torturah in Se zgražate. Saj to masa vendar zahteva. Strah ji je potreben.
-Prepovedujem, da bi čuvaje kaznovali. Da pa se bodo ti trapasti 'nemški nacionalisti' potolažili, no, naj eden ali dva dobita kazen. Ne pustim, da bi se koncentracijska taborišča pretvorila v družinske penzio-ne. Teror je najmočnejše politično orožje in jaz se mu ne bom odrekel, češ, da žali kakega buržujskega tepca. V vojni ne bom postopal prav nič drugače. Že sedaj je moja dolžnost, da zakrknem nemški narod in ga pripravim za vojno. Zmerna vojna je najbolj kruta. Zasejal bom teror z vso naglico vseh svojih destruktivnih sredstev. Uspeh je odvisen od brutalnega sunka, ki ustrahuje in demoralizira. Čemu naj bi s svojimi ,.poetičnimi sovražniki postopal drugače? Dvakrat se
iz najnižjih plasti kriminalnih bodo premislili, predno bodo krogov. V te polvojaške forma-
cev ne zametava. S svojimi di- cije so uvrstili posebne skupine
plomati ni bil zadovoljen. 'Sedaj organiziram svojo lastno diplomatično službo. To pride drago, a pridobim na času. Urejujem vprašalnik o osebnostih, ki me zanimajo. Dal sem'
začeli delati proti nam, če bodo vedeli, kaj jih čaka v koncen-
In če
notoričnih pijancev, apašev in tracijskih taboriščih, ponovno kaznovanih zločincev. Ta selekcija tipov za posebne politične potrebe je značilna poteza režima."
Kako je Hitler sprejel pri-
di malo poljudno brošurico, naslovljeno na Hitlerja. Tam mu očita: "Zakaj izpostavljate največjim grozovitostim ljudi, katerih edina krivda je drugačno politično prepričanje? Zakaj imate v uradih ljudi, ki spadajo kot zločinci v kaznilnice? Gospod Hitler, vi dobro veste za vsa ta grozodejstva. In jaz sem iz vaših ust slišal: 'Mi moramo biti kruti, naša vest glede grozot mora biti zopet mirna.'
"Kar se godi v naših taboriščih in mučilnicah z ljudmi, ki se ne morejo braniti, niso strahotne pravljice, ne židovske izmišljotine. Takih ponižanj in muk bi se ne mogel zmisliti človek pri zdravi pameti. To pa se godi v vašem imenu in vi dobro veste, da pretepajo ljudi do smrti, da urinirajo na one, ki se onesveščajo, zato da bi jih zopet spravili k zavesti, da imajo posebne ž žeblji nabite mučilne sode, v katere stiskajo žive ljudi; v vašem imenu prizadevajo jetnikom najgrozovitej-še muke samoponižanja, sramo-tenja slabotnih oseb pred mu-čitelji. Gospod Hitler, ali je to simbol vaše nemške svobode in veličine? Ti stotisoči nesrečnih ljudi, katere zapovedujete mučiti do smrti in katerim boste pridružili še druge stotisoče, ko boste odprli 'vojno pozorišče notranje Nemčije?"
Prav iste metode uporabljajo sedaj v taboriščih, kjer so Cehi in Poljaki!
In ta človek govori: "Mi vemo, kaj hočemo. Mi hočemo svetovno revolucijo. Ne bomo več odnehali . . . Drugega izho da ne smemo dovoliti Nemčiji."
Da bi dobil svobodne roke za oboroževanje in pripravo za ta končni cilj, je zmožen vsega. Po Rauschningovih beležkah je govoril svojim zaupnikom:
"Pripravljen sem parafirati in podpisati vse, kar bodo hoteli. Podpisal bom na vse kon cesije, le da bom lahko svobodno razvijal svojo politiko. Garantiral bom vse meje, sklenil bom vse nenapadalne pogodbe in prijateljske pakte, ki jih bo kdo hotel. Neumen bi bil, če ne
so med vami sieve, ki jim to ni bi uporabljal teh sredstev in bi všeč, naj gredo živet z nunami |fe izgovarjal, da bom moral ne-v samostan. V moji stranki ni prostora zanje'!"
Lani je izdal Rauschning tu-
2 t aubame
★ ★ ★
MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU S TEM, DA OGLAŠAJO V
★ ★ ★
Ameriški Domovini
najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu
6117 St. Clair Ave.
HEnderson 0628
;mmwmmmmmmmmn»»>nmt»»»»Miniiniiii»»»»»nmmum;muummttt
kega dne prelomiti svoje naj-svečanejše obveznosti. Ni ga še tako slovesnega pakta, ki ne bi bil prej ali slej prelomljen ali bi ne zapadel. Večnih pogodb ni. Tankovesten človek, ki se čuti dolžnega, da vprašuje svojo vest, predno pristane na podpis, je pravi tepec; tak naj se ne vtika v politiko. Zakaj naj bi ne napravil nasprotniku veselja s tem, da podpišem zado-volje in si domišlja, da je z njim nekaj uredil? Čemu bi danes ne podpisal pogodb in bil v najboljši veri sveta svoboden, da grem jutri lahko preko njih, če se mi bo zdelo potrebno, če se mi bo zdelo za bodočnost nemškega naroda potrebno. Jasno, da bom podpisal katerikoli papir. To me ne bo oviralo pred dejanjem, ki se mi bo v danem trenutku zdelo primer no za korist Nemčije. Podpisal bom pogodbo z Vatikanom, iz trebil pa bom krščanstvo "v Nemčiji. Ko me bodo moji tovariši slišali govoriti o svetovnem miru, o razorožitvi, o garancijskih pogdobah, bodo do bro vedeli, kaj si morajo pri tem misliti."
Okupacije Češke, Poljske, ne napadalne pogodbe pred izbruhom vojne—vse to je dokaz teh načel.
Dalje prihodnjič
-o-
Zmagovalec pri Verdunu
Maršal P e tain, dosedanji francoski poslanik v Madridu, je bil pri preosnovi francoske vlade imenovan za podpredsednika vlade. Petain je izredno popularen. S svojim prodir-nim pogledom, z mogočnim čelom in s svojo osebnostjo je e-den najvažnejših mož Francije. Njegov plemeniti obraz, ki ga časih prešine zagoneten smeh-
ljaj, je poln dobrotljivosti in njegovo bistvo je jasno in preprosto. Sleherna neodkritosrč-nost in vsak poskus, da bi se resnica prikrivala, se mu studi in zato tudi ni prijatelj dolgoveznih in sladkih besed. Nobenih poklonov ne mara, najljub-mu je resnica in svobodna kritika. O pravem času razodene svoje sklepe, ne da bi pri tem storil kaj zgolj zato, ker bi tako in tako čutil. Nobene stvari ne prezre in v vsem je človek dejanja in vojak iz dna duše. Ko je bival v Madridu, si je znal pridobiti naklonjenost vseh krogov in je tako ugled Francije v Španiji po državljanski vojni na vseh panogah povečal. Zmagovalec izpred Verduna je v svoji novi službi pravi mož na pravem mestu.
-o-
Tekma s smrtjo V bližini danskega mesta Holback pri znanem Iselfjordu se je pred kratkim pripetila tale nezgoda: Štiriletni sinček nekega delavca se je igral ob potoku in po neprevidnosti padel v vodo. Potok je bil zaradi deževja precej narastel in deroča voda je malčka odnesla naprej. Njegov šestletni bratec je nekaj časa tekel ob bregu potoka in zamanj poskušal s palico rešiti bratca iz vode. Nato je stekel domov in povedal očetu, kaj se je zgodilo. Oče se je takoj spustil v tek za življenje svojega najmlajšega sinčka. Poldrugi kilometer od kraja, kjer se je primerila nesreča, se potok namreč steka v podzemski kanal in ta vodi v I-selfjord, ki pa je zamrznjen. Otroka je bilo torej mogoče rešiti le še, preden potok izgine pod zemljo. Oče je na vso moč tekel čez njive in travnike proti podzemskemu kanalu, da bi tam prestregel otroka. Uspelo mu je, da je pridrvel do kanala prav v trenutku, ko so deročji valovi potoka prinesli malčka do kanala. Skočil je v vodo, v zadnjem hipu zgrabil dečka in ga potegnil na suho. Brž ga je nesel v najbližjo hišo in poklical zdravnika. Toda zdravnik ni mogel ugotoviti drugega kakor otrokovo, smrt. Očetova dirka ni mogla več rešiti otrokovega življenja, kajti bil je mrtev že, ko ga je potegnil iz vode.
Prestopno leto—dva prestopna dneva
Doktor Oliver Lee, predsednik astronomskega oddelka na Evanston univerzi je dognal, da se časovna doba, ki jo imenujemo leto, v vsakem stoletju zmanjša za polovico sekunde, medtem ko se dnevi v vsakem stoletju podaljšajo za eno celo in eno tisočinko sekunde. Po njegovih poročilih in računih bo eta 5100 naš koledar izkazoval en dan premalo in bo potrebno vriniti še en prestopni dan, tako da bo to leto imelo dva prestopna dneva.
MALI OGLASI
Delo dobi
Dekle, ki je vajena dela v gro-ceriji, dobi delo. Zglasi naj se v Glen's Delicatessen 7038 Wade Park (146)
Proda se
Radi bolezni se poceni proda lepotični salon (beauty parlor). Vprašajte na 6724 St. Clair Ave. telefon HEenderson 4181.
-(145)
V najem
Odda se v najem 4 sobe, spodaj ; furnez; samo odrasle ljudi. 1219 E. 61st St. (144)
Oddajo se
4 sobe, kopališče, vse udobnosti. Vpraša se na 1052 E. 62nd St.
Rabljene električne ledenice dobite za samo $39.50.
Norwood Appliance & Furniture
6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St.
(Wed. Fri. Jun. 28)

ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave.
HEnderson 0628
Društva imajo izjemne cene na oglasih
HELENA HALUSCHKA
i n jTjrftriJTJinjin^^ . -e
P
IJTJTJTJTJTJTJTJTJTnJTnJ^^
"Vleči, sicer bo prepozno!" Napela sta zadnje moči in zvlekla sani na vrh. Rene se ni ganil, bil je bled, na licih in pod očmi je imel vijolične sence.
V megli, ki je v mrzli polte-mi ležala nad vasjo, se je prikazala skupina temnejših senc, v njih sredi se je gibala motna, rdečkasta luč. Prihajala je po poti navzgor.
Krik, napol od strahu napol od veselja. Zavpil je Pavel.
Oče je in hlapec, široki plašč bo najbrž mati... in ... da .. . še Rožamarija.
Ko je spodnja skupina uzrla zgornjo, za hip menda ni vedela, kaj bi, ker je obstala. Potem pa so stekli po poti navkreber.
Spredaj teta Ivana. Ko je u gledala zleknjenega otroka, ni ne spregovorila ne kriknila. Samo na kolena se je zgrudila in mu dvignila obvezano glavo. Rene se je predramil in spregovoril nekaj pomirljivih besed. Prevezala ga je in si ogledala rano. Olajšano se je oddahnila. Potem se je hitro in nepričakovano nekaj zgodilo. Teta Ivana je vstala, stopila k obema odrevenelima fantoma in primazala vsakemu pošteno zaušnico. Za Volbenka je bila to prva, ki jo je dobil v svojem življenju.
"Zdaj pa domov!" Nobene druge besede več ni spregovorila.
"Hvala Bogu!" je mrmral
Pavel sam zase. "Hvala Bogu, laže mi je, odkar sem ujel zaušnico."
Volbenk pa bi najrajši Pavlu še eno prisolil. V njem je vse divjalo ter se kuhalo od jeze in sramu. Biti pred Rožo-marijo in pred hlapcem tako ponižan, se mu je zdelo tako neznosno, da bi jo najrajši kar pobral in odšel. Odhitel je naprej in se zaklenil v sobo.
Zjutraj ob sedmih je potrkal Pavel. Volbenk se ni mislil o-glasiti, a v skrbeh za bratranca je le vprašal:
"Kako je Reneju?"
"Hvala Bogu, ni nevarno, zdelo se je hujše kot je. V treh, štirih dneh bo spet vse dobro. Toda prosim te, Volbenk, pojdi z menoj 'k staršem, ne morem več zdržati, vso krivdo vzamem jaz nase!"
"Ne," je trmasto odgovoril Volbenk.
Zajtrk so jima prinesli v sobo in fanta sta morala v šolo, ne da bi videla koga od domačih. Pavel je čepel v kotu voza in ni črhnil nobene z bratrancem. Volbenk se je jezil na ves svet.
Zvečer ni čakala nobena luč na križpotju in živ krst ju ni sprejel v hiši.
V Volbenkovi duši je trma rasla.
"Ha, tudi brez njih bom lahko živel."
Ali ni to prikrit boj med teto Ivano in njim, ali se ji ukloni ali ne. Njegov ponos se je temu upiral. Ravnal je res zoper prepoved in zagrešil otroško hudobijo, pa kaj je to? Naj bi ga pošteno okregali — prav, to bi kar prenesel, toda zaušnica pred vsemi ljudmi in zdaj še to čudno ravnanje, to je pa že preveč! 1 Pavel je šel k staršem. Volbenk se mu je rogal. "Ali si že odpuščanja prosil?"
"Že," je rekel Pavel, "in zdaj mi je bolje. Svetujem ti, da napraviš tudi ti tako."
Prav tedaj je prišla mimo Rožamarija:
"Yoltelk,.jojdite kjnateri in prosite jo odpuščanja, gotovo ji
je zelo hudo." Blede otroške ust nice so drhtele in oči so zrle vlažno. "In z zaušnico . . . vas je mati še- posebno pripoznala za svojega otroka."
Za hip se je v teh očeh navihano posvetilo in Volbenka je prijela skušnjava, da bi se le nekoliko uklonil strogemu hišnemu redu. A v tem trenotku se je pojavil stric Fric in se ga, ko je bil že napol mehak, lotil s trdimi moškimi rokami.
"Govoriti moram s teboj," je revsknil v nečaka. Volbenka je bila v hipu spet sama trma.
"Prosim."
Vstopila sta v pisarno.
"Wilde," ga je nagovoril stric z družinskim imenom, "Wilde, tu pri nas smo navajeni na red. Naš da je da, naš ne je ne. Za vse! Kdor se noče pokoriti, nima tu nič opraviti. In zdaj pojdi prosit teto odpuščanja za svoje pobalinstvo, ali pa greš domov."
Volbenk spočetka ni mogel niti spregovoriti, potem pa se je samozavestno nasmehnil:
"Takoj pospravim za odhod."
Vljudno se je priklonil in bil vesel, da bo tako imenitno odšel iz hiše. Ko je pospravljal, si je žvižgal, potem je pisal domov, oddal pismo ekspresno, se v šoli odjavil in potem — ni bilo več poti« nazaj.
šele tedaj se je zavedel. Kako se je vendar to zgodilo? Ali ga ne boli srce?
K večerji so ga poklicali > obednico. Tam je sedela vsa dru žina z žalostnimi obrazi, le stric je jezno pihal. Volbenk je sklenil, da se pod nobenim pogojem ne bo dal omajati, in je vprašal, kako je Reneju. Hliniti se ti lju dje niso znali in tako ni prišlo nikomur na um, da bi ne bi vedno iskren. Zato ni nihče od govoril.
Ko so sedli in je Rožamarija z jasnim glasom odmolila molitev i pred jedjo, se je Volbenk dvignil: i "Teta Ivana, prosim te, odpusti mi neumnost, ki sem jo zagrešil. Žal mi je, da sem te spravil v tak strah."
Stric ga je pazno pogledal. "No, to bi lahko že prej povedal."
"Ne, stric, prisiljeno nisem mogel."
Teta Ivana mu je čez mizo segla v roko.
"In zdaj, Volbenk, prosim jaz: ostani pri nas."
Volbenk je odkimal. Nekaj mu je sicer stiskalo srce, a ponos mu je branil, da bi se uklonil vpričo Rožemarije.
"Nikar, teta Ivana! Prosil sem te za odpuščanje zato, ker sem te žalil, ne pa iz strahu ali zaradi koristi. Ostane naj, kakor je."
Seveda je na skrivaj upal, da bo teta Ivana vztrajala pri svoji želji in ga celo silila, naj bi ostal, čemur bi se tudi mnogo ne upiral. Teta Ivana ga je pa zelo resno pogledala in poudarila:
"Iz žlahtne, toda trde kovine si, Volbenk Wilde, in življenje te bo moralo še hudo kovati."
Stric je molčal, babica si je s svojim svilenim predpasnikom zastrla obraz ter sramežljivo jokala.
"Cast je že lepa stvar," je ihtela, "a mar mi je zanjo, če mi krade mojega vnuka. Ali ne moreš drugače, ti neumni fantek?"
Rožamarija je trdo stiskala ustnice, njen obraz je bil kakor izklesan iz kamna in nedosegljiv ponos je seval z njega. Ne, ona ne bi prosila nikdar — in
ne jokala, v tem bi mu bila podobna.
Volbenk je poljubil babici roko in odšel v svojo sobo.
Zadnji dnevi so minili kakor v sanjah. Mati je navdušeno telefonirala: "Koprnim po tebi. Tisoč poljubov in pozdra-voy. Na svidenje!"
Kakšno bo to svidenje, si ni mogel misliti. Klical si je v spomin podobe iz rodnega mesta, zdele so se mu blede, pošastne in neresnične.
Spet je hodil po starih potih, ki jih je prehodil poleti s svojimi prijatelji. Zdaj počivajo ta pota globoko pod snegom. Zakaj ni v slednjo drevesno skorjo, na vsak travnik, na sleherno skalo vdolbel svojega i-mena, da bi vsaj košček njega samega ostal za vedno tu. Stvari so govorile z njim kakor ljudje, duše teh stvari so ujele vase tudi njegovo. Od stare cerkve, ki je tako pokojno molila sredi majhnega zasneženega pokopališča, se ni mogel ločiti. Oziral se je na zvonik in se spraševal, ali ga bodo na poletje spet obletavale lastovke. Ali Rožamarija še moli za njegovo dušo, da bi dobila krila? Go-ovo ne, ko tako beži pred njim in je videti zelo vesela. Naspro-no sta pa bila Pavel in Rene čisto potrta. Neprestano sta hodila za njim. Rene, ki je bil dober risar, mu je na platno naslikal cerkev, in sicer v olju, in Pavel mu je podaril fotografski aparat, ki si ga je bil kupil za lastne prihranke.
Prišel je zadnji večer. V srebrnih svečnikih so gorele sveče kakor za Ivanovo slovo, toda na pisano vezenem prtu ni bilo nobenih temnordečih dalij, temveč samo preprosta omela. Zato pa je gorel v levi ogenj ko velika škrlatna roža. Babica je šumela v svoji rjavi svileni o-bleki, zeleno žametasto krilo tete Ivane pa je nosilo svetlejše sence. Rožamarija je bila kakor snežinka, čisto bela in sveža, nič ni govorila in hodila je v svoji čarobni kopreni kakor pravljična kraljična.
"Teta Ivana,, ali bi mi ne hotela še kaj zapeti?"
Teta Ivana je šla h klavirju in pela stare narodne in božične pesmi, ljubko, preprosto, kakor z dušo, ki se smeji in joka obenem.. Ob tem petju se srce razširi, polno je veselja in miru. Teta veruje, kar prepeva o čudežnih božičnih dneh, in čudež je bil v teh trenot.kih bolj resničen kot resničnost sama.
Volbenk je iskal oči Rožemarije in Rožamarija je tudi iskala njegove. Le eno sekundo. Potem je spet povesila glavo. Pozno je bilo že in teta Ivana je zaprla klavir. Pospremila je Volbenka v sobo in mu želela lahko noč z besedami: "Bog te blagoslovi, Volbenk."
Drugo jutro navsezgodaj so prebudili vas kraguljčki samotnih sani.
Vsakemu je moral Volbenk žamarija.
stitniti roko in obljubiti, da bo kmalu spet prišel. Pavel in Rene sta se prepirala od same razburjenosti in imela opraviti zdaj s kovčegom zdaj s sanimi.
Teta Ivana ga je dolgo objemala in ga nato poljubila. Stric Fric mu je stiskal roko in si potem hinavsko snažil nos. Rožamarija mu je segla v roko, pričela govoriti, se zatekni-la sredi stavka in konec je moral Volbenk razbrati iz njenih vprašujočih oči. Stisnila mu je v roko droben zavojček in ga prosila, naj ga nosi vedno pri sebi. Volbenk se ji je zahvalil in spustil zavojček v žep, ne da bi si. ga ogledal.
"Hotela sem vam še reči . .." in spet se ji je beseda pretrgala. Ko pa so se sani premekni-le, je pohitela za njimi, se jih oprijela ter odločno in zmedeno obenem kriknila:
"Ti sem ti hotela reči." In je odskočila.
"Ti, ti," je vpil Volbenk za njo in mahal s čepico, dokler konji niso prišli na vrh klanca. Izginjala mu je izpred oči hiša, streha, dimnik, dim, ki se je vil iz njega, vrhovi jagnjedov
Na zadnji strani so bile vrezane besede: Jaz sem pot."
Dunaj! Velemesto. Vroče življenje, obupno razkošje, otopela beda, okamenela lepota,' pesem preteklosti! Volbenka je veselo prešinilo, ko je spet uzrl domače mesto. Na postaji ga ni nihče čakal. Oče je bil pri obravnavi in mati na neki razstavi. Vedel je. Doma mu je prva planila okoli vratu stara Fani. Da se je dobro potegnil in je videti zdrav, je menila.
Doktor Wilde ga je bil vidno vesel in mati se ni mogla do sita nagledati svojega fanta.
"Kakšne velike dlani imaš! Kdaj so naredili ti kmetje h tebe! In, ljubi Bog, te noge!"
Smejala se je ter srčkala in poljubovala svojega fanta, mršila mu lase in trdila, da diše po senu in se belijo kakor platno.
Volbenka je ta živahnost, ta naglica dojemanja in presoje nekoliko zbegala. Zdelo se mu je, da je ob tem sam neskončno štorast. To ogledovanje ga je
tudi imenitno pokmetfl."
In ga je spet noro poljubovala. Med seboj sta se oče in mati častila na debelo vljudno. Morala sta pač strpeti drug ob drugem, dokler gospa Inge ne najde primernega stanovanja. Na večer potem je gospa Inge potegnila Volbenka na stran in i nepričakovano vprašala: "No,! Beno, ali naj bo med teboj in j menoj spet vse poravnano?" Ko je hotel odgovoriti, mu je z dlanjo zaprla usta: "Nič ne odgovarjaj, da ne bom žalostna že kar nocoj. Dovolj sem medtem pretrpela."
Prejšnja njena veselost je bila izginila in Volbenk je opazil prve srebrne niti v njenih kratkih laseh. Ujela je njegov pogled in se otožno nasmehnila:
"Da, moj dragi, mati je nekoliko posivela."
Velika mehkoba in trudnost ga je prevzela.
— in konec je bilo vsega. Vedno i bodlo in hipoma ni vedel, kaj
gostejša koprena megle mu je vse to vedno bolj zastirala.
Pozneje, ko je sedel že v vlaku, se je spomnil na zavojček. Iz papirnatega omota je vzel preprost zlati križec, ki ga je bila kot edini okras nosila Ro-
naj počne z rokami in nogami. Ves je še živel pri teti Ivani, ob kateri se je čutil vsakdo varnega in mirnega. In ni mu bilo laže, ko je mati na kratko izrekla končno mnenje: "Imenitno si se pozdravil, a
Tudi šola je terjala svoje pravice. Njegov prijatelj Rud-heim ga je za svidenje od veselja nabunkal, da je bil ves moder in zelen, in ga s tovariši na ramenih odnesel v razred.
Profesor Werther se mu je izza hrbta gospoda ravnatelja, ki je kislo menil, da bo razred zdaj ob tem 'divjaku' spet podivjal, veselo namuznil, mu potegi prisrčno .stisnil roko in se vidno veselil, ko ga je ugledal na starem prostoru.
Le s trudom se je Volbenk spet vživel v ta svet. Navadil se je, da je prijemal brez -naglice za delo in potem žilavo vztrajal; zoprna mu je postala gonja od enega predmeta do drugega in lakomno hlastanje za vsakovrstnim znanjem. Naučil se je bil razločevati, kaj je za življenje važno in kaj postransko.
(Dalje prihodnjič)
William, Green, predsednik A. F. of L. ob prihodu v Washington. Mudil se je na konferenci s predsednikovi Rooseveltom. Odobril je tudi Rooseveltov obrambni program in je zagotovil, da bo skušal, kar največ omejiti delavske spore v tem času.
Ameriški mornarji, ki tvorijo posadke na naših bojnih ladjah Texas, Neiv York in Arkansas se ukrcavajo na svoje ladje s katerimi odidejo na poletno križarjenje po morju. Od teh jih bo poslanih h,bOO na Venezuelo, Kubo in druge važne Icraje v Atlantiku.
tJ=	~	—-V
4«
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SIOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena rt* ^ flft in stane samo:	3 tiUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 19, 1940

020000000248482348482348485348484848480248485348484848482348484823484853
235353535353482353232348535353235353535353485323535353534853532348534853235390534848
024848539053484848230001020200485348020023484853534848534823534848234853485348484853480001000053480002020101000101232348489023