Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA (shaja dvakrat tedensko, ta sicer y*ako sredo ta vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica Trbovlje, Delavski dom - Jesenice, Delavski dota - Rokopisi se ne vračajo. Ntfrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. Reklamacije se ne frankirajo. © Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 48. Sobota, 17. junija 1933. Zaupanje vase. Povsem zmotno je mnenje, da bo italijanski ali nemški fašizem zatrl svetovno gibanje socializma, socializem je rodil kapitalistični gospodarski sistem. Zaradi krivic, ki jih kapitalizem povzroča v človeški družbi, je nastala zahteva po pravici, po pravičnosti. Na podlagi razlik torej, ki so nastale v dobi razvoja med onimi, ki so odgovrni za sistem in ki ga ščitijo z vsemi razpoložljivimi sredstvi, ter med onimi, ki morajo prenašati družabne in socialne krivice, se je razvila nova veda, da analizira in uči, kako naj se družabne krivice odpravijo. Mnogo imamo teorij, kako naj Se krivice odpravijo, zmanjšajo z raznimi ukrepi, z reformami družbe, z državno avtoriteto v gospodarstvu itd. Vse te teorije so pa le reformnega značaja, hoteč kapitalistični sistem^ v njegovem interesu prepričati, da so reforme potrebne. Kdor pa zna le nekoliko misliti, ve, da so take družabne korekture sicer mogoče, da pa bistva ne morejo izpremeniti, dokler ne postane politična oblast tako neodvisna, da lahko objektivno sodi in ravna. Ni dovolj malenkostno korigiranje gospodarskega sistema, ker ta sproti ustvarja barijere, ki vse korekture paralizirajo in uspeh zmanjšujejo. Ta nevarnost je vzrok, da je nastal znanstveni socializem, ki preplavlja svet s socialistično ideologijo, ki odklanja družbo razredov in v jedru tudi paktante obeh razre- Šocialistični marksizem pozna le boj za novi svetovni nazor pod okriljem razreda, ki ima interes, da propagira socializem. Oborožen s socialističnim prepričanjem in s svojo zavestjo bo ta razred izvoje-val preosnovo gospodarskega sistema. Lepe stvari so državni sociali zem, socializacija itd. Toda tudi za te stvari je potreben boj razreda, ki pozna cilj svoje borbe. Brez jasnega cilja pa uspehi ne morejo biti trajne vrednosti. Jasni so torej razlogi, da sme delavstvo zaupati samo vase, samo »v svojo zavest in svoje prepričanje in se zanašati na svoje veliko pre-rojenje v bitnosti socializma. Dva fašistiina atentata v Avstriji. Na dr. Steidleja v Inomostu in na dr. Rintelena na Štajerskem. Nemški fašizem! hoče prodreti v Avstrijo s silo. Nemški fašizem je po poročilih nekaterih listov najel nekaj ljudi, da izvršujejo v Avstriji teror. V Inomostu se je vozil z avtomobilom ob 10. uri zvečer deželni svetnik dr. Steidle domov. Tik pred stanovanjem' je bilo oddanih nanj dvanajst revolverskih strelov iz mi-movozečega avtomobila. Dr. Steidle je bil močno ranjen na roki. Policija in vojaštvo sta zasedli fašistični dom in gostilno, v kateri se fašisti shajajo ter navzoče uretirali. Atentatorski avtomobil pa je ubežal. Štajerski deželni glavar dr. Rin-tclen je imel v Brucku na Muri v nedeljo shod krščanskih socialcev. Dr. Rintelen se je odpeljal okoli ll. tire z avtomobilom v Gradec. Na cesti blizu Pernegga so pa neznan- Z ženevske konference med narodnega urada dela. Sklepanje o 40 urnem delovnem tednu odgodeno. Na mednarodni konferenci urada dela so razpravljali več dni o convenciji za uvedbo 40 urnega delovnega tedna. Španski vladni delegat Araquiste se je jako zavzel za konvencijo. Rekel je, da je danes mnogo delavcev, ki delajo po 12 in 14 ur na dan. Če se ta delavnik skrajša na 40 ur na teden, se mora nekaj poznati. Za konvencijo je govoril tudi angleški delavski delegat Heyde. Vladni zastopniki bi večinoma pristali na 44 urni delovni teden. Očividno je torej, da imajo delodajalci in večina vladnih delegatov namen, konvencijo odgoditi ter sklepati o njej šele na konferenci prihodnje leto. Mussolini za skrajianje delovnega lasa. Mednarodni urad dela poroča: Italijanski deželni korporacijski odbor je imel pod predsedstvom Mussolinija sejo v Rimu. Med drugim je obravnavala seja tudi skrajšanje delovnega časa kot sredstvo za omiljenje nezaposlenosti. Kakor je znano, je Italija na konferenci v 'Ženevi, ki je bila sklicana v ta namen, predlagala, da naj se delovni čas skrajša na 40 ur tedensko. Po razmotrivanjui razprav pripravljalnega odbora, ki je to snov obravnaval, ni temeljne določbe predlo- ženega načrta konvencije glede delovnega časa. Izrečeno je bilo mnenje, da naj se 40 urni tednik mednarodno sploh ne uvede, ter da ga naj uvedejo najvažneje evropske in iz-venevropske države. Dalje ne sme tak dogovor določevati mezd, ker bi pri tem^ nastale nepremagljive težkoče. Konvencija naj bi veljala samo za dobo krize, to je največ dve ali tri leta, ter bi morala biti dovolj elastična, da bi prepuščala deželni zakonodaji, kako določijo celotni delovni čas krajevnimi običajem primerno. Veljavnost konvencije naj bi se po mnenju odbora nanašala le na osebe, ki so zaposlene v industriji in trgovini. Na kmetiške delavce in pomorščake, kakor tudi na železničarje, hotelske uslužbence, bolnišnice in gledališča ter osebe, ki so zaposlene v obratih z manj kot desetimi zaposlenimi in rodbinske obrate bi se ta konvencija ne smela nanašati. Odbor je sklenil, da bo italijanski predlog za skrajšanje delovnega časa na 40 ur na teden dalje podpiral ter izrekel mnenje, da bi smele veljati izjeme glede teh določb konvencije samo v neizogibnih primerili tehnične nravi, kakor ob nezgodah ali popravljanju strojev. Nova Španska vlada. Kriza španske vlade je bila hitro rešena, kar znači, da je republikanska večina trdna. Novo vlado je sestavil zopet Azana, ki je obenem vojni minister. Zunanje ministrstvo je prevzel socialist De los Rios, javna dela ima socialist Prieto. mini- ster dela je pa strokovničar Largo de Caballero. Sestava nove vlade dokazuje, da je bila demisija le formalna z ozirom na vrišč reakcije proti novemu zakonu o šolstvu, redih in kongregacijah. Madiarskl magnati in volilna pravica. Gombos za splošno tajno volilno pravico? Madžarski ministrski predsednik Gombos je izjavil, da je opustil misel na stanovski parlament. V kratkem bo, je obljubil, predložil parlamentu zakonski načrt o splošni in tajni volitvi za parlament. — Madžarski velikaši so že tolikokrat obljubovali demokratičen volilni red, da tudi ta obljuba ne zasluži zaupanja. Magnati hočejo biti sami gospodarji v svoji hiši, dokler jih ne izžene ljudska volja. ci pripravili bombni atentat, ki je s silno jakostjo razbil plot in cementni podzidek. Rintelejev avtomobil je pasiral to mesto tik pred eksplozijo. Porušena je bila tudi telefonska zveza. Spričo teli dogodkov namerava vlada izvesti posebne ukrepe. Hitler je moral kapitulirati. Hitler je poslal v Avstrijo za fašistično agitacijo kot tiskovnega atašeja poslanca Habichta. Avstrijska vlada njegove misije ni vzela na znanje, marveč je izvedla preiskavo v njegovem1 stanovanju, ga aretirala in potem izgnala. Hitler je zato dal zapreti avstrijskega tiskovnega atašeja dr. Wasserbecka in ga izgnal. Diplomatski zbor je protestiral in Neurath grozil z demisijo, ker je zadeva v Londonu škodovala Nemčiji. — Pa je Hitler preklical ukrep in s tem izigral ministra Goringa. Plemstvo vodi »delavce". V nemški nacionalnosocialistični stranki je 25 poslancev plemičev. V novem' nemškem' državnem zboru je nacionalnosocialističnib (fašističnih) »delavskih« poslancev: dva princa, trije grofi, štirje baroni, štirje plemenitaši brez drugega pridevka itd. Vseh plemenitašev v državnem zboru je 35, od teh 25 fašističnih. Ti plemeniti gospodje »delavski voditelji« bodo že poskrbeli, da bodo imeli delavci zlate čase. Socialno - demokratične poslance v Nemčiji zapirajo dalje. Prejšnji de-želnozborski predsednik Pfliiger, dalje poslanec Rossmann sta aretirana; dr. Schuhmacherja in Albert Fischerja pa policija še išče. Policija pravi, da te socialne demokrate za/pira, ker trdijo interniranci, da so krivci na svobodi. — Torej zapirajo v Nemčiji ljudi brez vzroka. — Sodba pride! Leto Vlil. Svetovni parlament kapitalizma. Težkoče niso odpravljene. V Londonu se vrši od dne 12. t. m. svetovna gospodarska konferenca. Nad šestdeset držav je zastopanih na konferenci. Konferenco je pozdravil oziroma otvoril angleški kralj in angleška vlada je priredila udeležencem' bogat banket. Potem so se pričele seje. Govorniki se radi spominjajo 30 milijonov nezaposlenih. Francoski ministrski predsednih Deladier je rekel, da se je o svetovni gospodarski krizi že toliko pisalo, da bi spisov ne mogli spraviti v zborovalno dvorano. Potrebno je pa rešiti denarno vprašanje, vprašanje produkcije in valut, da postane človek zopet gospodar stroju ter se nikakor ne sme puščati, da bi ostal stroj gospodar človeku. Italijanski delegat Jung je izjavil, da je treba rešiti najprej problemi mednarodnih dolgov, preden bo mogoče sklepati o zvišanju nivoja cen in izvesti omiljenje carinskih mej. Težkoče so po vsem' svetu in niso finančne nravi. Treba je položaj obravnavati kot celoto. Nemški delegat Neurath pravi, da je pričakovati ugodne rešitve gospodarskih in zlasti trgovskopolitič-nih problemov, če smo si prej jasni o temeljnih načelih kreditnih in finančnih vprašanj. Svet je mislil, da so interesi zastopanih držav enaki. Dejansko so si pa nasprotni. Govorili so potem avstrijski kancler dr. Dollfuss, angleški minister Neuville Chamberlain, predsednik konference Hymans za Belgijo, Hull za Ameriko, Litvinov za Rusijo, Lebreton za Argentinijo. dr. Beneš za malo antanto, madžarski delegat in holandski. Pomembno je, da so vse države proti vojnimi dolgovom ter da smatrajo, da je nujno urediti to vprašanje. Amerika pa odklanja vprašanje vojnih dolgov. Ameriške Zedinjene države marveč pripravljajo posebno konferenco v Washingtonu za prihodnji mesec, ki naj uredi vprašanje vojnih dolgov. Litvinov se je izrekel za načelo gospodarskega premirja. Rusija je pripravljena odpreti meje za večji uvoz, če se ji dovolijo krediti z daljšim rokorrt in ugodnosti za izvoz. Mednarodna konferenca 1927 je pristala na načelo miroljubnega sožitja socializma in kapitalizma: Rusija se hoče ravnati po tem načelu. Že iz teh podatkov je razvidno, da sta na konferenci dve tendenci: ena, ki zahteva ureditev vojnih dolgov in druga, ki zahteva ureditev finančnih in carinskih vprašanj. Amerika očita državam1 obstrukcij-ske metode v mednarodni kapitalistični trgovini. Ta avtarkična politika. nolitika gospodarske izolacije je doživela polomi, zato bi konferenca morala proglasiti konec gospodarskega nacionalizma in bojkotirati vse tiste, ki bi hoteli nadaljevati to politiko. Svetovna konferenca je parlament svetovnega kapitalizma, ki skuša rešiti predvsem1 svoje zahteve in izbojevati svoboden trg za svojo ekspanzijo. Na konferenci se že pojavljajo tresavice, kakor bi bilo potrebno, da se odpišejo vojni dolgovi in uredi vprašanje mednarodnega sodelovanja. Diktatura ali demokracija v Avstriji? Kancler se hoče vrniti k parlamentarizmu z novo ustavo. Avstrijski kancler dr. Dollfuss; mali diktatorček, je spoznal, da je vsaj v Avstriji diktatura precej trd oreh. na katerem si utegne sam in njegova krščanskosocialna stranka polomiti zobe. Prišel je do prepričanja, da je imel nekdanji avstrijski vladni predsednik, ki je nad štirinajst let opravljal to mesto, liberalni grof Taaffe, prav, ko je rekel: Vsak osel lahko vlada z diktaturo, toda slaboten diktator omaga, nagla pot diktature pa uniči vse pravne vezi in pravice. Imeti mora omahljiv pravni čut. Dr. Dollfuss se čuti v avstrijskih političnih razmerah slabotnega, zato se doslej ustave direktno mi dotaknit, marveč je samo po ovinkih, po starem vojnem zakonu, izločil parlament, oropal Dunaj velikih davčnih dohodkov; torej v malem je delal isto kakor Hitler v Nemčiji. Vendar mu nadaljevanje te politike ne diši. Kancler želi pač še. iz-premembo ustave, kakor jo zahtevajo krščanski socialci že par let, po kateri bi znatno izločili iz poli-tično-upravnega vpliva avstrijski narod. V ustavi naj bi bilo določeno med drugim: I. Aktivno in pasivno se smejo udeleževati udejstvovanja samo politične stranke, ki so čisto avstrijske in priznavajo republiko. Stranke, katerih cilji gravitirajo na zunaj, ne smejo sodelovati pri avstrijski zakonodaji. II. Oblika parlamentov se popolnoma izpremeni. Zvezni svet naj se v bodoče sestavlja tako-le: 1. tretjino članov zveznega sveta volijo deželna zastopstva kakor doslej ; 2. tretjino članov zveznega sveta delegirajo stanovski zavodi raznih zbornic, trgovskih, delavskih, zdravniških zbornic itd. 3. tretjino članov pa imenuje na predlog vlade zvezni predsednik. S tem namerava kancler bivše politične osebnosti deloma reakti-virati. Posebej pa še dobe nekaj ta-kozvanih virilnih mest v zveznem svetu cerkveni knezi. V novi ustavi hoče kancler razširiti obenem pravice zveznega predsednika; glavni njegov namen pa je izprememba parlamenta, po kateri zagotovi v njem absolutni vpliv meščansko - kapitalističnemu razredu. Kancler uvideva, da je v Avstriji čut demokracije precej močan, ter da bi bilo pametno, če ostane v kontaktu z demokratičnimi državami. Prav iz teh razlogov se je odločil, Ida bo razpravljal o ustavni reformi ,.z vsemi parlamentarnimi strankami, kar bi pomenilo, da je opustil misel, še nadalje izdajati diktator-, ske• zasilne odredbe, ter da bi v sedanji stiski zopet rad sodeloval s parlamentom. V Avstriji je torej že zmagala misel demokracije, dasi je danes še težko prerokovati, kako in s kakršnim uspehom bo borba končala. Verjetno je, da bo že jeseni ustava prišla do rešitve ter da se bodo. do tedaj vršila pogajanja med strankami in vlado. Načrt nove ustave in načrt novega parlamenta pomenita sicer reakcijo, pomenita, da se hoče omejiti politični vpliv delavskega in utrditi vpliv podjetniškega razreda. Eno prednost pa ima ta borba. V tej borbi je socialna demokracija, ki je najmočnejša politična stranka v Avstriji, zadušila pohlepnost po diktaturi malemu krščanskemu kanclerju in njegovi stranki. Za razvoj demokracije v Avstriji je že to dejstvo velikega pomena, še večjega pomena je pa ta borba kot vzpodbuda za narode, ki danes ječe pod diktaturami ne le politične, ampak razredne potrebe kapitalističnih plasti družbe. F. Svetek: Konec komisarijata v Pokojninskem zavodu Revizija. Lansko leto jeseni so se govorice o potrebi remedure v Pokojninskem, zavodu tako zgostile, da jih je bilo že slišati na vsakem vogalu. Moram podčrtati, da je bila nosilka teh govoric neodgovorna ulica, članstvo zavoda, to se pravi edini pravi interesenti, so se pa s skrbjo povpraševali, kaj bo iz tega nastalo. V najslabšenr položaju smo pa bili mi fimkcijonarji zavoda, ki na vsa številna vprašanja interesentov nismo vedeli nikakega odgovora. Končno se je pa le pojavila revizijska komisija, ki naj bi pregledala poslovanje zavoda. Reči moramo, da nami je takrat odleglo, ker smo pričakovali, da bo z revizijo razčiščen položaj in da bomo vsaj vedeli, pri čem smo. Odstavitev predsednika, razpust načelstva. Novi predsednik. Toda z revizijami ne gre tako hitro, kajti trajala je od lanskega oktobra do letošnjega februarja. Položaj pa, mesto, da se razčisti, se je pa le še nadalje zamotaval. Naenkrat, sredi revizije, je minister za socialno politiko odstavil starega predsednika g. Vrtovca in imenoval novega, dr. Baltiča. S tem pa stvar ni bila končana, temveč se je prav za prav šele začela. Kajti stari predsednik je dobil pri svojem imenovanju dekret za dobo pet let in se je pritožil na državno sodišče vsled predčasne odstavitve. Sodišče mu je ugodilo. Minister je pa zato imenoval komisarja in razpustil načelstvo. V razpustit-venem1 odloku je pa določil, da mora komisar v zakonitem roku 8 tednov sklicati občni zbor z nalogo, da izvoli novo načelstvo. Občni zbor. Na nedeljskem občnem zboru je k. komisar dr. Baltič avtoritativno ugotovil, da odstavitev Predsednika ni v nikakršni zvezi z revizijo, in da so bili zato merodajni povsem drugi razlogi. Ta konstatacija je prinesla prvo razčiščenje med šumo govoric tistih, ki so na vsak način iskali zvezo med revizijo in med odstavitvijo pred-sednka in razpustom načelstva. Popolno jasnost je pa prineslo šele revizijsko poročilo komisije, ki je bilo predloženo ministrstvu za socijalno politiko in katerega je ministrstvo na prošnjo bivšega načelstva predložilo občnemu zboru. S poročilom se bomo ob priliki še podrobnejše bavili, zaenkrat naj konstatiramo le dejstvo, da v njem ni zabeležen niti en sam kriv, ali protizakonit in protistatutaren ukrep bivšega načelstva. Zato je občni zbor izrekel bivšemu načelstvu soglasno pohvalo in ga zopet izvolil v to funkcijo. Naloge bodočega načelstva. — Za razširitev penzijskega zavarovanja. S tem je torej doba nejasnosti in zamotanosti pri kraju in tisti, ki smo bili za več mesecev navezani na čakanje rezultatov revizije in bili izpostavljeni vsakovrstnim sumničenjem', imamo zopet priliko spregovoriti svobodno besedo in zastaviti svoja vesla, da , spravimo zavod v normalno in članstvu koristno delovanje. Bilanca za leto 1932,- ki je bila predložena nedeljskem« občnemu zboru, ni povsem zadovoljiva. Podrobnejše o številkah te bilance se bomo pečali v našem strokovnem časopisu. Treba se je pa zavedati, da tudi tako bogat zavod, kakor je Pokojninski, ne more prebroditi težke gospodarske krize, če njegov aparat brezhibno ne funkcijonira. To funkcioniranje se bo se-daj lahko vpostavilo, Pretekli meseci nas pa morajo poučiti, da mora zavod iskati zaslombo predvsem pri tistih, katerim je namenjen. Mi moramo naše delovanje čim tesnejše zve- Solnčite se ood varstvom NIVEA KREME-OLJA. Oboje pospešuje porjavenje kože in zmanjšuje nevarnost solnčarice. Zavidali Vas bodo za Vašo zdravo temno polt. Toda ne solnčite se z mokrim telesom in natrite si vedno poprej kožo z Nivea-kremo ali Nivea-oljem. Nivea-krema in Nivea-olje sta nenadomestljiva In jih ni mogoče ponarejati, ker samo ta dva izdelka vsebujeta eucerlt. Krema: škatle Din 6'— in Din 25'—, tube Din 12-— in Din 17-—. zati z interesenti, to j.e s člani, zlasti z njihovimi organizacijami. Ne rečem, da že do sedaj ta tendenca ni obstojala. Bilo pa je v tem premalo sistema. Ne zadostuje še, če pošljemo na občne zbore raznih nameščen-skih organizacij svoje delegate, da spregovore tam svoje pozdravne govore. Mi moramo najti tudi način, da bomo za vsa važnejša vprašanja v zavodu vprašali za njihovo mnenje. V tem pogledu smo bili zlasti z dalmatinskimi organizacijami pred vsem s klubom kapetanov in klubom pomorskih strojnikov v prerahlih zvezah, čeravno moramo priznati, da so baš te največ storile. Mn popularizacijo penzijskega zavarovanja. Kako dobre rezultate prinašajo dobre zveze z organizacijami, se kaže bas v razširityi penzijskega zavarovanja na apotekarske pomočnike. Ta pota je treba nadaljevati tudi z drugimi panogami, v prvi vrsti z zobotehniki, ki jim je baš sedaj zakonito odvzeta možnost osamosvojitve dočim v nadomestilo niti penzijskega zavarovanja niso dobili. Mi vemo, da so se razne nameščenske organizacije, zlasti SPNJ, zelo trudile, da bi se razširilo penzijsko zavarovanje tudi na druge panoge privatnih nameščencev. Ta stremljenja je treba spraviti v sistem, ki naj ga Penzijski zavod z vsemi svojimi močmi efektivno podpre. V tem pogledu nas čaka široko polje koristnega in plodonosnega dela. Po veliki zaupnici, ki jo je dobilo načelstvo in uradni-štvo zavoda na nedeljskem občnem zboru, je sedaj najugodnejša prilika, da tudi v tem pogledu spopolnimo naš zavod. Taka spopolnitev je tudi garancija za dobre bilance. Strokovno gibanje. Hitlerske metode nacijev v Zagrebu. Podružnica Saveza živilskih delavcev v Zagrebu je sklicala v nedeljo članski sestanek v dvorano Delniške pivovarne v svrho določitve smernic za sklepanje nove kolektivne pogodbe s pekovskimi mojstri. Da bi onemogočili solidaren nastop pekovskih pomočnikov, so pekovski mojstri zadnji čas sprejeli v delo več neorganiziranih brezposelnih, ki so se potem s pomočjo mojstrov organizirali v nekako separatistično žolto organizacijo, ki o solidarnosti s Savezom ni hotela nič slišati, zato je Savez izjavil, da ne bo sklepal nove kolektivne pogodbe, če se bo hotelo tudi to organizacijo pritegovati k pogajanjem. Na nedeljskem članskem sestanku, ki se ga je udeležilo 350 organiziranih članov, ki niso pustili v dvorano nikogar brez članske izkaznice, se je nenadoma pojavilo tudi kakih 30 malkontentov nasprotne žolte organizacije, ki so jih očividno nekateri delodajalci nahujskali, naj shod razbijejo. Razgrajali so nekaj časa po vrtu pred dvorano in zahtevali vstop, ki so jim ga reditelji zabranili. Končno so silo navalili na vrata, jih razbili in vdrli v dvorano, kjer so začeli metati stole vsevprek. Nastalo je splošno ruvanje in pretep, pri katerem je bila opuštošena vsa oprema in razbita okna. Po kratkem času so razgrajače izrinili iz dvorane na dvorišče, kjer se je pretep nadaljeval. Vmes je posegla tudi policija, ki je več razgrajačev aretirala. Nekega posebno glasnega izzivača je policija pozvala, da se legitimira. Trdil je, da je novinar, ko pa je stražnik zahteval novinarsko izkaznico, je začel bežati in je z revolverjem streljal na svoje zasledovalce, a k sreči ni nikogar zadel. Pa so ga vseeno prijeli in policija ga je morala ščititi, sicer bi ga razjarjena množica linčala. Pretep se je nadaljeval še zunaj na Iliči in je več oseb moralo iskati zdravniške pomoči v bolnici. Le treznemu nastopanju strokovnega odbora pekovskih pomočnikov, ki so mirili svoje članstvo, je zahvaliti, da ni prišlo še do hujših razra-čunavanj z razbijači delavskega pokreta, ki so si s tem prostaškim nastopom zapravili vse simpatije zagrebške javnosti. Širite naš list! Mihail Zoščenko — /v. Vuk: HamorisUcno-satiricne zgodbe. 40 5. december. Dobil bom denar in takoj bom stopil v areno življenja. Skrajni čas je že. Pet let sem živel kakor svinja. Pet dolgih let. In morda celo deset? Morda celo vse življenje? Hehe, vse življenje... Pred kratkim, razumete, sem radostno zamaknjen, nekoliko pretiraval... Naravno, življenje je v resnici radostno, ali vendar ne tako radostno, kakor se zdi. Zakaj, pomislite samo! Ves čas sem živel kakor svinja, v gledališče nisem hodil, družbe nisem imel, ne spominjam; se več na čase, ko sem z ženskami govoril. In vse to vpliva, naravno, na dušo. Duša se vsled tega pokmeti. Družba je vendar velika reč. Videli boste, kakor hitro bom imel denar, bom takoj naredil majhno gostijo. Koga? Kaj? No, da, morda ne bom delal gostije ali enega ali drugega bom1 gotovo povabil. Družba dela človeka vedno uglednega. Naravno, nima smisla povabiti cele gruče, ali dva ali tri boni' gotovo povabil. Ali morda vendar samo enega? Kakšno dekle na primer. Tudi dekleta znajo narediti dušo imenitno. Resnično, najboljše bo, če dekle povabim. Če, na primer, povabim Serjoško Pjetuško, ne bo vendar ta falot prišel radi družabnih ozirov, nego zato, da si napolni trebuh. Ne, resnično, ne preostaja mi nič drugega, kakor da povabim kakršnokoli dekle. In stala bo veliko manj in če že gre za to, bo tudi mnogo bolj imenitno. In niti nobena afera ni tol — Pol funta bonbonov in človek je brez skrbi. Ali katero naj povabim? Varko bi povabil. Kakor gotovo mi bog pomagaj, Varko Dvukolkino bonu povabil. Naj rečejo, kar hočejo — lepa je, lična ... jutri preiščem to reč. Obljubil ji bom, da bom zakuril peč — prijetno bo, domače, poetično. In poezija je vendar sol življenja. 6. december. Danes, po uradnih urah, sem govoril z Varjo Dvukolkino. V veži sem jo srečal in sem rekel: »Slišite, namreč, zakuril bom peč, bo zelo domače, zelo poetično. In ta goska je odgovorila: »Če vam1,« je rekla, »tako zelo ugajam in ste v me tako zaljubljeni, peljite me rajše v kino ali mi preskrbite vstopnico v akademsko gledališče. Vaša peč ni za me nobena atrakcija...« Goska. Vsak človek sprevidi takoj, da je goska. Pred vsem' še pa nisem dobil denarja, in drugič, to ne izpričuje lepega vedenja, če se kakšno dekle samo povabi! Hudič jo vzami! Resnici na ljubo, saj ni tudi kaj posebnega! Le da ima ravno takšno postavo. Ali drugače — kakor kos lesa. lil če si človek podrobneje ogleda, tudi postava ni kdove kaj! Kakor gotovo mi bog pomagaj, nič posebnega! Kos lesa! Absoluten kos lesa! Takšna dekleta so po navadi zelo preračunljiva! Neprestano vihajo nos, zdehajo in se dolgočasijo. Hudič naj vzame takšna dekleta! Gotovo misli, da sem sedaj nesrečen, ker mi je dala košarico! Nesrečen, praviš? Samo zažvižgam, pa bom imel toliko takšnih deklet, kolikor jih hočem. Dandanes se ne dela toliko okolščin! Dandanes se noben človek ne muči z ljubeznijo, treba samo ho- teti. Pred kratkim, mi je Serjoška Pijetuhov pripovedoval neverjetno zanimivo zgodbico. Bil1 je m gledališču in se je seznanil z nekakšno damo. Ni bila nobena »takšna« dama, nego čisto poštena gospa. In kako poštena! Še danes je do ušes zaljubljena varuj! Tudi jaz, pazite, sem srečal zadnjič čudež, madono — prvovrstna toaleta, različna kožuhovina, lakasti čevljički... Šla je tesno mimo mene in me je pogledala. Da, morala je padla dandanes zelo globoko. Serjoška Pjetuhov pravi, da je vedno tako po revoluciji. In jaz, rečem vam, se na to požvižgam. Sem celo vesel, da je padla. Častna beseda, vesel sem. Mislim celo, da so vsi zelo veseli, samo delajo se svete. • • In bom, hvala tem razmeram, užival življenje. Hehe ... 8. december. Denar imam! Glejte! Bankovci — papirčki. Ali ne smeti. Prijetni papirčki! Naj leže v predalu. In tista Varka Dvukolkina je velika koza! Jc najbrž s tem računala, da bom! prišel zopet k nji, da se bom zopet obrnil na njo. Prosim te, Varjočka, na vstopnico za kino in ta za gledališče, in ta... Šel sem mimo nje, kakor da se ni nič zgodilo. Da, kravica! — ravno zato. Vsak bi rad koga izkoriščal! Seveda! Cigani bodo ravno slavili svatbo brez marcipana! Ne propadem zato — naj te zato ne boli glava... Požvižgam se in morda sem se že požvižgal. In imam, hudič me vzami, morda že kaj izbranega... Da, Varjočka, imam. imam... Slabo si kalkulirala, ljubica, vračunala si se. (Dalje prihodnjič.) Stran 3 Doma in po svetu. Agrarna reforma v narodni skupščini. V narodni skupščini je bil definitivno sprejet zakon o likvidaciji agrarne reforme v severnih in južnih pokrajinah države. Po zakonu z dne 19. junija 1931 bo ekspropriira-nih skupaj 550.000 katasterskih oralov zemljišč (obdelane zemlje) in 180.000 katastrskih oralov gozdnih parcel. Razentega spada v razlastitev še okoli 40.000 katastrskih juter gozdov. Odškodnina za v agrarno reformo spadajoča zemljišča bi po cenitvi znašala v celoti okoli 68.5 milijonov dinarjev. Proti zakonu je govoril poslanec dr. Pavlič, ker se uvrščajo pod agrarno reformo tudi cerkvena in kongregacijska zemljiška posestva. Zakon o agrarni likvidaciji v severnih; pokrajinah je bil sprejet s 162 glasovi, 15 proti; pri poimenskem glasovanju sta glasovala samo dva poslanca proti zakonu. Istotako je bil po kratki debati sprejet zakon o likvidaciji agrarne reforme v južnih pokrajinah po kratki debati. Špijonaža v Beogradu. Policija je v Beogradu zaprla polkovnika v p. bivše avstrijske vojske Luja Mi-čiča, ki je vohunil v korist sosed, držav. Priznal je, da že dve leti opravljal ta posel. Podpirala sta ga polkovnik v p. Karl Lalič, Mane Štraj-her in Avgust Furlani, kapetan v penziji. Izročeni so državnemu sodišču za zaščito države. , Skupna ironta za obdavčenje kon-smncv. Na seji trgovskega odseka zbornice za TOI je poročal tajnik dr. Pless z zadoščenjem, kakor pravi poročilo, da so se akciji zbornice za obdavčenje konsumov priključile vse zbornice v državi in da je bila v tem perečem vprašanju dosežena skupna fronta. — S tem je podprta kapitalistična akcija v interesu podjetništva, ne da bi imeli konsumenti pravo možnost, braniti interese konsumentov oziroma splošnosti. Domovinska pravica se pridobi po petletnem bivanju v občini. -Zakon o občinah, ki je dne 14. junija dobil obvezno moč, ima tudi nove predpise o pridobitvi domovinske pravice. Po dosedanjih določbah je bilo predpogoj za domiovinsko pravico desetletno neprestano bivanje v občini. Ta doba je sedaj skrajšana na pet let. Kdor hoče pridobiti domovinsko pravico v občini, v kateri že vsaj pet let stanuje, naj vloži na občino prošnjo, v kateri naj se sklicuje na to, da v občini biva že pet let. Nadaljni pogoji so, da ni obsojen na izgubo častnih pravic. da ni v sodni preiskavi zaradi Pregreška, ki ima za posledico izgubo^ častnih pravic in da more vzdrževati sebe in svojo rodbino, j od temi pogoji občina ne more nikomur odreči domovinstva. Opozoriti je pa treba, da novi zakon ne velja za mesta Ljubljana, Maribor, Celje m Ptuj. Kdor hoče pridobiti domovinstvo v teh mestih, mora še vedno dokazati nepretrgano desetletno dobo bivanja v teh mestih. Ker pa ni mogoče, da bi za mesto veljali glede domovinstva drugačni predpisi, bi bilo nujno potrebno, da se novi predpisi čimprej razširijo tudi na imenovana mesta. Občni zbor Narodne lige proti tuberkulozi. V nedeljo se je vršil v Ljubljani v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev občni zbor protituberkulozne lige. Skupno posluje v Dravski banovini 35 krajevnih lig. Po poročilih je imel predavanje šef zdravališča na Golniku dr. Neubauer. V svojem referatu je dejal, da je jetika najbolj ozdravljiva bolezen. Moderna medicina ima dovolj pomoč-kov, da se zmagovito bori proti jetiki, toda z zdravljenjem je treba pričeti dovolj zgodaj. Temu referatu sta sledila še dva referata primarija dr. Debevca in docenta dr. Matka. Sprejeta )e bila končno resolucija, ki apelira pospešitev borbe proti jetiki. Občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani se ije vršil v nedeljo. IJelegatov na občneim zboru je bilo okoli 60. pr,ava fim ie razdelila tiskano poročilo o pos ovanju. Dr. Baltič je poročal, da znana rhvipla ,pratl,upravi ni ugotovila nepravilnosti. Glede volitev st> se sporazumeli deloda- jalski in delojemalski delegati ter vsak zase predlagali, da se izvoli stari odbor. Ker je bil ta predlog soglasno sprejet, so bili izvoljeni iz vret delodajalcev: dr. Božič Mirko, Kavčič I. Josip, inž; Heinrich Avgust, dr. Rekar Ernest, Ribnikar Adolf, dr. Žvokelj; za namestnike: dr. Kržan Franc, Pinter Ferdo, Skobec Rihard, Bonač Franc, Krejči Anton, dr. Jereb Peter. Iz skupine nameščencev: dr. Milavec Anton, Lovšin Evgen, dr. Obersnel Maks, Bercieri Avgust, Svetek Franc, Kukovec Janko; namestniki: Bergant Pater, Likar Ciril, Stepišnik Franjo, Pitterle Gustav, - Pelikan Hubert, Gilčvert Dragotin. Zamenjan je bil le v delodajalski skupini dr. Jereb iz Radič ikot odbornik in kot namestnik dr. Dominik Žvokelj iz Kamnika. Sklenjeno je bilo nadalje, da se za letošnje leto do'oči 60.000 Din za podpore vdovam z otroki in dvojnim sirotam; za nezaposlene se je pa dovolil kredit 120.000, ali če nu>no lgolooo Din. V 5 in tričetrt urah iz Prage na Jadran. S 1. junijem so otvorile češkoslovaške državne aero-liniie redno letečo zvezo v Sušak. iz Prage odletijo aeroplani ob 8. uri zjutraj, ustavijo se v Brnu, Bratislavi in v Zagrebu in ob 13.45 je aeroplan že na Sušaku. Od tam odleti nazaj ob 14.10 in je v Pragi že ob 17.55 uri. Na progi letijo velika 3 motorna letala in so že od vsega početka vedno dobro zasedena. Vožnja stane 700 Kč, za državne nameščence pa samo 470 Kč. Na povratku nudijo 30 odstotkov popusta, če pa se vozijo potniki z br-zovlakom, rabijo iz Prage do Sušaka okrog 24 ur. Razumljivo je torej, da se korajžni in seve premožni Pražani raje vozijo z zrakoplovi na Jadran. — O prvem poletu zrakoplova iz Prage na Sušak z dne 1. junija prinaša dnevnik čsl. socijalne demokracije »Pravo lidu« obširen članek s sliko izpod peresa urednika s. H. Vavre, ki se je udeležil tega poleta. Češki socijalisti torej prav pridno agitirajo za obisk našega Jadrana. * Avstrijska vlada stopa nacijem zelo trdo na prste. Zadnje dnii je bilo izvršenih na Dunaju in v drugih avstrijskih mestih več bombnih atentatov, ki so napravili veliko materijelne škode in so zahtevali tudi smrtne žrtve. Več bomb je bilo še pravočasno odstranjenih, predno so eksplodirale. Tudi na dr. Steidleja, vaditelja tiro-lskih heim-wehrovcev, so naciji napravili atentat in ga ranili. Na dunajski lin na graški univerzi so nacionalistični študenti zopet viprizorili izgrede. Sedaj je vlada podvzela proti nacijem energične ukrepe. V vseh zveznih deželah je imenovala varnostne komisarje z obširnimi polnomočji. Po vsej državi so vse »rjave hiše (lokali narodnih socijalistov) zasedene po (policiji. Pri vseih nacijonalnosocijalističnih funkcionarjih so bile izvršene hišne preiskave in (je pri tej priliki zaplenila policija mnogo propagandnega materijala in korespondence. Nad 600 nacijonalno-socijalistič-nih funkcijonarjev iz vseh krajev države Je zaprtih. Aretiran je tudi nemški iposlanec Habicht, ki ga je nemška vlada hotela proglasiti za tiskovnega atašeja. i(Zato pa je Hitlerjeva vlada aretirala opolnomočenega avstrijskega tiskovnega atašeja v Berlinu). Vsem državnim, mestnim in občinskim uslužbencem je pod kaznijo takojšnjega odpusta, brez odškodnine, iprepovedano biti član nacionalnih socijalistov ali z njimi javno simpatizirati. Vojaška organizacija »Deutsche Soldatendbumd«, katere člani so se udeleževali političnih sestankov nacijev, je razpuščena in pridejo člani pred disciplinsko sodišče, Avstrijsko nacijonalno - socijalistično stranko je vlada proglasila kot »državi sovražno« in se vsak trenutek pričakuje, da bo tudi formalno prepovedana. Prihodnji dnevi bodo pokazali, ali se bo avstrijski vladi posrečilo zatreti to »rjavo kugo«, kakor jo je označil znani »knez« Starhemberg. Predsednik nacijev, Proksch, je z več svojimi pajdaši zbežal preko meje v Nemčijo. — če bi se bili v Nemčiji pravočasno postužili enakih metod kakor se jih sedaj Avstrija, najbrž ne bi doživeli svoje kulturne sramote. Hitlerjevci razganjajo katoliške kongrese. V Monakovem se je pričel, v soboto kongres katoliških rokodelskih pomiočnikov. Na kongresu je govoril podkancler von Papen kot zastopnik državne vlade. Policija je kongres že prej prepovedala, pa ga je na intervencijo zopet dovolila. Fašisti so udeležence napadali. Policija je očitala udeležencem runre ne srajce in protihitlerjevske govore. Na ponovno intervencijo je bil kongres ponovno dovoljen pod neprijetnimi pogoji. Nemška nacionalna stranka razpada. Nemška nacionalna stranka, ki jo vodi tudi Hugenberg, je jela razpadati. Večje število voditeljev te stranke, zlasti mlajših, se je priglasilo fašistom. Dr. Martin Spahn je pisal vodstvu stranke, da morajo vsi narodnjaki priznati Hitlerja, če nočejo v Nemčiji kitajskih razmer. Za Hugen-berga je ta pojav neprijetna zadeva, istotako bo neprijetna za fašizem, ker bodo v njem združene vse ideologije, razen marksistične, kar pomeni neso-lidnost Hitlerjeve zgradbe. Klavdji Treves, italijanski socialistični voditelj, ki je prebival v izgnanstvu v Parizu in je bil urednik protifašističnega lista »Liberta«, je umrl na srčni angini. Treves je pomagal pobegniti iz Italije pokoj-nemiu Turattiju in je moral zaradi-tega tudi sam bežati v tujino. Ali si 2e poravnal naročnino I Ako Se ne, stori takoj svojo dolinostl Shod stanovanjskih najemnikov v Ljubljani Društvo stanovanjskih najemnikov je sklicalo v torek z,večer v dvorani hotela Union protestni shod proti visokim najemninam. Obisk shoda ni bil prav povoljen. Protestnemu shodu so obljubili svojo podporo ljubljanski župan in vodstvo stranke JRKD pismeno. V tem pismu je izrečeno, da bodo akcijo podprli vsi naši poslanci in senatorji. Inšpektor dr. Lončar je razjasnil resolucijo, ki je bila predložena shodu in ki vsebuje tri glavne za- hteve: 1. zakonito maksimiranje najemnin, 2. prepoved odpovedovanja stanovanj v zimskih mesecih in deložacije ter 3. da se plačevanje stanovanj prilagodi današnjim razmeram^ ko se prejemki prejemajo neredno. Vlada naj izda pooblastilni zakon za banovine, da bodo to vprašanje uredile. — Vsi so torej za omiljenje stanovanjskih razmer. Vprašanje se pa le ne reši! Ljubljanski župan, naši poslanci in senatorji ter JRKD. Želimo dejanj! Maribor. Za zgradbo delavskega azila je baje te dni končno ministrstvo socialne politike odobrilo brezobrestno posojilo in sicer znesek 1 milijon dinarjev. Prvotno je bilo namenjeno za zgradbo tega poslopja poldrugi milijon dinarjev. Odobritev tega posojila, s katerim bi morala mariborska mestna občina zgraditi delavski azil, pa se je od leta do leta zavlačevalo. Vsled znižanja posojila bo seveda to delavsko zatočišče zgrajeno sedaj tudi v mnogo manjšem obsegu kot je bilo prvotno projektirano. (Ljubljanski delavski azil, ki bo te dni dograjen, stane 3 milijone dinarjev.) Nov delavski azil nameravajo zgraditi v Gregorčičevi ulici. Baje bodo z gradbenimi deli pričeli še letos. Ustanovni občni zbor »Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije«, podružnice Maribor. Minulo soboto se je vršil v dvorani Delavske zbornice razpust mariborske podružnice »Opčega radničkega saveza Jugoslavije«. Razpust je izvršil ob 18. uri s. Dvoršak, ki je navzočim obrazložil vzroke razpusta ter prečital tozadevni sklep. — Pol ure pozneje se je istotam pričel ustanovni občni zbor »Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije«, kateremu je predsedoval s. Kamer, ki je uvodoma objasnil smernice bodočega dela. Nato je poročal s. Jelen o nalogah strokovnega pokreta, nakar so se vršile volitve, pri katerih so bili v novi odbor izvoljeni naslednji sodrugi: Kamer predsednik, Pučko podpredsednik, Dvoršak blagajnik, Košuta Franc in Klasinc namestnika, Muršič tajnik, Ro-dovšek Katarina namestnica, dalje Mlinarič Ludvik in Fras Ana. V kontrolo pa: Grgič Vinko, Muhič Neža in Lesnikar Avgust. Pri motociklistični dirki, ki se je vršila minuli četrtek na Teznu, se je med tekmo podrla tribuna za gledalce, pri čemur je bilo 6 oseb lažje poškodovanih. Pri dirkanju pa so padli trije dirkači, pri čemur je eden zado-bil težje poškodbe. Vsem ponesrečencem so nudili prvo pomoč reševalci. Otvoritev nove trgovine zadruge »Delavski dom«. Včeraj je zadruga »Delavski dom« r. z. z o. z. v Mariboru otvorila v lastni hiši v Franko-panovi ul. št. 1 trgovino z mešanim blagom, kjer bo nudila svojim članom po nizkih cenah vso potrebno blago v nakup. Toplo priporočamo vsem našim čitateljem, da si nabavljajo svoje potrebščine v tej zadružni trgovini. »Prijatelj prirode« priredi 18. junija izlet na Pohorje čez Slov. Bistrico, slapove Bistrice k Beigotu na Ruše. Prijave se sprejemajo v društvenem lokalu Frankopanova ul. 1/1. Tombolo priredi v nedeljo, dne 18. t. m. Krajevni odbor Podmladka društva Rdečega križa v Mariboru, ki se je tudi letos spomnil siromašne in bolehne dece ter jo bo odposlal o počitnicah na morje. Delavci in nameščenci jedo —mn v Javni kuhinji na Slomškovem trtfo št. 6. Vse, koc ca&iU za pisacne, Uu- ftufe v btywitoi jCjudske ti-tUa&te. d. d., Sto*nšUw hca 6 Celje. Sodruilce! Sodrugi I Zveza delavskih žen in deklet za Slovenijo sklicuje za nedeljo, 18. junija 1933, ob 3. uri popoldne pri »Zelenem Travniku« v Celju javno žensko zborovanje kjer se bo razpravljalo o enem' najvažnejših vprašanj, t. j. o ureditvi porodov na podlagi socialne indikacije, je dolžnost vsake matere, delavke, kakor tudi sodrugov, da se tega važnega zborovanja polnoštevilno udeleže. Odbor. Ptuj. Tudi v znamenju krščanske ljubezni. Ker ne hodi v cerkev, je dobil odpoved stanovanja s. H., ki je stanoval pri nekem »bogaboječem!« hiš. lastniku. K sreči je dobil imenovani že drugo stanovanje, ker bo gotovo imel mir. Brezposelnemu J. kljub vsem prošnjam noben zdravnik z operacijo noče odstraniti igle, ki se itiu je zalomila v roki, ker je J. brez sredstev. — Odgovor: Obrne naj se na bolnico ali pa na. mestni fizikat. »Krise ist — habe nichts ...« tako pravi večkratni milijonar, kojega sin se je nedavno poročil in dokazal revnim meščanom v P., kako je, ako človek ima. »Samo« pol ducata avtomobilov je prepeljavalo visoke goste in nekaj po 10 jurjev za vožnjo no-voporočencev v Pariš, Tunis itd., tu ne bo igralo vloge, med tem ko za brezposelne ni sredstev ... Le lepo molimo, da bo tako stanje trajalo večno. Studenci pri Mariboru Koncert del. pevskega društva »Enakost« Studenci. Del. pevsko društvo »Enakost« v Studencih priredi v soboto, dne 17. junija 1933, z začetkom ob 20. uri v dvorani g. Špu-rej, koncert z bogatim sporedom. — Dirigent g. Križman, nastopi moški zbor in solisti. Zahteve stavblncev sprejete na shodu stavbincer ▼ Maribora. O poteku izredno dobro obiskanega shoda stavbinskih delavcev v Mariboru, ki se je vršil 9. t. m., smo že poročali. Resolucija, ki je bila ob .tej priliki sprejeta glasi tako-le: Stavbinski delavci v Mariboru, zbrani na poziv Saveza stavbinskih delavcev Jugoslavije _, , t . ■ ■ i_. konsta tirajo: Položaj stavbinskih delavcev, katerega smo že v lanskoletnih resolucijah slikali kot jako kritičnega, se ni izboljšal, nasprotno, on postaja iz dneva v dan vedno slabši. Ankete od 20. julija 1932 in 17. tnarca 1933 niso imele nobenega uspeha. Problem brezposelnosti v stavbinski stroki ipostaja vedno bolj in bolj aktuelen. Merodajni forumi so pokazali več razumevanja za peščico velepodjetnikov, kakor pa za socijalno šibkejše. Vedno glasnejše trkata na vrata stavbinskih delavcev