f mi m m ■ mi... m ■mu 11 m nm...... ^^"(JJRK^E, IJKWpRSy^ f 1 America 1 ABI ml t AA III I Aft tnall! » I S ^^^^m ■ ^^K H H C^r r fljj raJ/v"^ H H^^H ^^Bfl I ' " ' mIIctI flltlftllllltltltHI..................Mllllr ■ ■■ Mfl • v HOO ^^ II M Tli 11111111111II......................... AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "AfltMTtoUl NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Sedajoi mir je po-wd novi vojni. R ' —^ Washington, 26. junija. Senator Borah je včeraj na-daljevil s silovitimi napadi na Ligo narodov, povdarjajoč, da mir ki je podpisan v Parizu, ni mir ampak povod novih vojn. Senator Borah je ' pozval , republikansko stranko naj nikar ne odobrijo miru, posebno pa Lige na-I rod&v ne. Sedajna mirovna j pogodba, kakor je narejena ' bo povzročila nove vojne, namesto, da bi jih preprečila. Toda med člani republikanske stranke nikakor ni sporazuma glede odobritve mirovne pogodbe. Glasom ustave Zjedinjenih držav predsednik nima pravice pod pisati miru konečno veljavno, ampak ta pravica pripa*-da senatu Zjed. držav. Šest različnih mnenj prevladuje v senatu glede mirovne pogodbe, in republikanski voditelji si silno prizadevajo, j dg bi .združili vse te elemen-* te. Iz bolje informiranih krogov se pa naznanja, da je republikanski stranki kot ta- i ki sicer vseeno, kašna je mirovna pogodba, ampak njim se gre le za to, kčr bi radi de tali ovire Wilsonu, ki je demokrat. Splošno se smatra raditega, da mirovna pogodba ne bo odobrena pred Bo-žičfem,, ker bodo zavladale silne debate o. njej v kongresu. Nagloia je umrl mladi rojak John Vidrih, star 23 let, stanujoč na Reno ave. v Newburgu. Zadnjo nedeljo ; . je bil še zdrav in vesel, v to- j rek ob 10. uri dopoldne pa je , umrl v St. Alexis bolnišnici , radi perverznega črevesa., j Izvršila se je bila operacija, < toda bilo je prepozno. Ranjki., je služil leto in pol pri ameriški armadi, doma je iz fa- ■ re Zagradec. V stari domovini zapušča stariše, 4 brate in 2 sestri, tukaj pa brata Jo- j sipa, ki oskrbi pogreb. Bil je član dr. sv) Jožefa in dr. sv. Antona. Pogreb se vrši v so- : boto zjutraj., Naše iskreno sožalje sorodnikom! i — Starišem Sadar na Nor- < wood je umrla hčerka Jennie. , I — V U. S. Marine bolnišni- | j ci na Lakeside' ave. se naha- 1 ja od zadnje sobote znani i Frank Grdina, sin Jakoba , Grdine, in sicer nevarno bo- j lan. Imenovani je služil pri \ ameriški armadi na fronti,- ] kjer je izgubil oko in bil ra- < njen. Nedavno tega se je po- | uročil in obhajal ženitovanje. ] pMi iskreno želimo, da se i Franku čimprej povrne lju* • bo zdravje. ! — V Cleveland je dospel iz < univerze Dubuque College, % v državi Iowa, Mr. Janko N. i Rogelj, ki je znan rojakom I po svojih mičnih spisih v i tem ali onem listu. Mr. Ro- | eelj je idealen slovenski < Fant, jakg, dobrih zmožnosti, ; ki se ni ustrašil gorja in tr- \ pljenja študiranja, ki ga nosi I s seboj študijska doba vsa- 1 kemu, ki nima premoženja i na razpolago. Želimo mu do- ; bre, prave počitnice v našel- \ bini in najlepše uspehe pri ( Študijah! — Društvo Z. M. B. priredi i svoj privatni izlet v nedeljo < 29. junija. Člani se zbirajo i pri svojem načelniku F. H. i Mervarju na 55. cesti. I — Jako veliko, obširno pi- 1 smo iz domovine je dobil g. 1 Hudovernik od svoje sestre i iz Slovenske Bistrice na Sta- i jerskem. Pismo priobčimo v ! celoti prihodnjič. J 'f^r: ,.. . j ..... Poštna zveza s staro doma-vin« je sedaj zopet odprla. Pošta med Ameriko in Jugoslavijo sedaj že prece) re-ano posluje. Rojaki nas vsak dan vprašujejo, kako naj bi poslali pisma v staro domovino. Dosedaj se je to zgodilo potom posredovanja S. N. Z. odslej pa je že gotovo, da lahko sami odpošljete naprej pisma svojim dragim v domovino. Kdor pa želi posebnega posredovanja, naj se oglasi pri Fr. Hudoverniku, 1052 E. 62nd St. ki bo drage volje postregel. On ima jako dobro zvezo skozi Švico ter njegove pošiljatve pridejo v staro domovino tekom 16 do 20 dni. Glede naslovov naredite sledeče: Napišite naslov kakor ste ga prej pisali, pfenar čevljev 500 kron, kila mesa 18 kron, tedaj lahko Sami preračunate, koliko to zaleže. 30.000 kron zaleže danes v domovini toliko kot prej 6000 kron in nič več. • — Društva Slovenske Dob- , rodelne Zveze se opozarjajo da naj zahtevaio od sedaj naprej od novih članov in Članic, ki so prekoračili 40 leto, ROJSTNE LISTE. Notarska potrdila glede starosti jso bila veljavna le tekom vojne. Pošta je sedaj odprta in lahko dobi vsak rojstni ' list od doma. Tozadevno pre-skrbi tudi glavni urad SDZ/ na zahtevo prosilca. Vse one sorodnike', ki imajo v stari domovini dobiti smrtnino za umrlimi člani SDZ V Ameriki, je glavni urad Zveze obvestil o tem, in kakor hitro se dobi odgovor, bo to pri-obfceno v glasilu "Ameriška Domovina." — V našem uredništvu imajo pisma iz stare domovine: Frank IsteniČ iz vasi Ras-kovce pri Vrhniki, Ana Tu-ropoljac in John Prišelj. — Iz glavnega urada Šol-venske Dobrodelne Zveze se naznanja, da so društva Zveze z veliko večino glasovala za $5.00 dnevnice dele* gatom 3. redne konvencije in so objednem odobrila izvan-redni asesment 50c. na vsakega člana, ki se mora plačati tekom meseca julija, da se pokrijejo stroški konvencije. Izvzeti so člani in članice, ki pristopijo meseca julija. — Društvo Jugoslovan št. 2! SDZ Lorain, O. je izvolilo dva delegata za 3. redno konvencijo SDZ. John Ivančič in John Piškur. Ta dva delegata bodeta prva v zgodovini SDZ ki bodeta zastopala članstvo izven, Cleve-landa. Oba šta prava narodnjaka, zavedna moža, ki sta mnogo storila za procvit Zveze v Lorainu. Dobrodošla! — Zveza i Jugoslovanskih ; 2en in Deklet je te dni odposlala na The American Jugoslav Relief v New York svoto $307.00. — Gospa Ana Jene je dobila žalostno novico iz stare do movine, kjer brat naznanja, da je mati umrla 2. marca ob pol devetih dopoldne. V Ameriki zapušča tri sinove in eno hčer, in sicer Frank, Jakob in Tony Kužnik, ki , živijo v Springfield, 111. ena hči pa v Clevelandu, Mrs. Ana Jene. Uredništvo izreka vsem iskreno sožalje nad izgubo ljubljene matere! ! - Iz Rakeka je došlo poročilo o smrti Janeza Kolar, ki je pred leti bival s svojo družino v Clevelandu. Tukaj zapušča dve hčeri in brata Maja Kolar, grocerista na 67. cesti in mnogo drugih sorodr nikov in prijateljev. Naše iskreno sožalje! — Mrs. Frances Lausche je dobila pismo iz stare domovine od svoje sestre Frančiške Milavec, da sta umrla dva sinova rrjerie sestre v vojni, in sicer Franc in Josip Milavec, eden star 21, drugi >19 let. Zadnji je moral že kot 16 letni fant v vojno. Umrla je tudi njena nečakinja Justina Milavec, 16 let stara. Mnogo žalostnih novic prihaja iz stare domovine, vojna ali bolezen je pokosila enega ali druzega. Družini Lausche in Milavec izrekamo naše iskreno sožalje! — V sredo zvečer je umrl Frank Turk, stanujoč na 63. cesti, star ^6 let, neoženjen. Ranjki je bil doma iz vasi Raven Dol, fara Sodražica. V Ameriki je bival 19 let. Ves ta Čas je bil uslužben pri American Steel and Wire Co Meseca dčtembra lanskega leta pa je začel bolehati na raku v grhi, kar mu je delalo proti koncu strašne bolečine, ker nI mogel uživati nobene hrane, io raditega tudi umrl. Ranjki je bil član dr. Srca Jezusovega in je stanoval pri družini Švegel, *ki preskrbijo za njegov pogreb, ki se vrli v soboto zjutraj. Pokoj njemu! ' '"ifc-ftf ■ . h ' 'pg -i. . . i. fcv' .. ' *■■■:if• : v f i'iM1^' nr-ližiiTTV^ft- • -<- KJ) , ' 1 "^JflHgBR Mayor Davis v neprijetnih zadregah. V jako neprijetnem položaju je vlada župana Harry Davisa, ko je pretečeno sredo izvanredna velika porota priobčila v javJ^sti uspeh svoje trimesečne preiskave o zločinih v Clevelandu. Porotniki so se enoglasno izjavili, da mora župan Davis odstraniti iz njegove službe direktorja javne varnosti, A. B. Sprostya. Velika porota, ki je bila sklicana na povelje državne postavodaje, da preiskuje vzroke tolikih zločinov v Clevelandu, s0 je izjavila, da je direktor javne varnosti, Spresty, kot vrhovni načelnik policije, in direktno odgovoren za mnogo zločinov v Clevelandu radi nesposobnosti in zanemarjanja svoje službe. Ker pa je direktor javne varnosti imenovan od Župana, je prišel s tem tudi župan v slabo luč/in vsa repuhJikansfcr stranka v Clevelar/iu je silno vznemirjena, kajti poročilo velike porote bo precej upljivalo pri jesenskih volitvah. Nadalje je izyanredna velika porota obdolžila tudi državnega pravnika, Sam Doer flerja, zanemarjanja in nesposobnosti v svoji službi.' Oba imenovana javna uradnika sta silno razjarjena, ker sta bila napadena v javnosti. Župan Davis pa pravi da ne bo ničesar Ukrenil, dokler natančno n£ poizve, ka- prepričanja, da je njegov direktor javne varnosti nesposoben za svoje mesto. — Najmanj "ekspirenca" v Clevelandu ima gotovo tat ki je izpred vrat neke hiše na Central ave. odnesel venec, ki je visel na vratih v znamenje, da se nahaja mf-lič v hiši. Well, morda se* misli preskrbeti za 1 svojo smrt, ter raditega gotovo tudi še ukrade krsto. — Mestna policija je pripe: ljala iz Toledo, Ohio, neko sumljivo osebo, z . imenom Harry Holmes, star 47 let. Obdolžilo se ga je, da je bil eden izmed onih petih roparjev, ki & -pred nedavnim okradli West Side Banking Co. za $64.000 pri belem dnevu. Holmes zatrjuje, da ni kriv, toda trije uslužbenci banke so ga spoznali kot moža, ki prvi stopil v banko in pomolil revolverje pod nos uslužbencem. Ko so ga vprašali, če more dokazati, kje je bil ob uri, ki se je izvršil rop, pa ni hotel ničesar povedati in se je izjavil, da to nikogar ne briga. Sodnik Howels ga je stavil pod varščino $20.000. — Policija je aretirala v čet^ek Antona Pelčinski, Vladislava Bagazefski in Fr. Papisha, ki so bili pijani kot muhe, se vozili po ulicah in konečno ^adeli t brzojavni drog, razbili avtomobil, toda sami niso dobili poškodbe. — Nekdo je zažgal, kakor trdi policija in uslužbenci od Hughes Provision Co. vele-mesarji na 6508 Walworth ave. Zgorelo je pet avtomobilov in škoda znaša $8000. Nastala je tudi eksplozija gasolina, ki se je vnel v garaži, kjer so se nahajali avtomobili. —Zastrupila se je triletna Angelica Kranjec, 1113 Norwood Rd v sredo dopoldne. Spila je "brass polish" misleč, da je "root beer". Odpeljana je bila takoj v bolnišnico,^ toda bilo je že prepozno. Italijani v zvezi z Nemcem in Ogri nameravajo ugonobiti Jugoslovane. Pariz, 26'. junija. Sem se poroča i j Rima: Dokazani niso le neovrgljivi fakti samo, da so Italijani sklenili nekako tajno zvezo z avstrijskimi Nemci, ampak v zadnjem času so začeli Italijani koketirati tudi z Mažari, drugimi zakletimi sovražniki Slovanov. Ustanovila se je družba v Budnnpešti: "Soci-ete commercielle Italo- Hon-groise" katere družbe ravnatelj je MaŽar in ima svoj sedež v Reki. Poročilo nadalje dostavlja: Vsakdo je prepričan, da Italija neti požar na Balkanu. Vsem je znano, da je Italija v tajni zvezi z odstavljenim Črnogorskim kraljem Nikitom, ki intrigira proti Srbom, da bi zopet prišel na prestol. Italija podpira vse njegove težnje. Sedaj so se mu pridružili še nemiri v Macedoniji, kucovlaško vprašanje, punt Arbanasov, itd. Italija ima svoje vojake po celem balkanu, kjer posebni najeti agentje hujskajo razna balkanska plemena proti Jugoslovanom. Na eni strani,je Italija zvezana z avstrijskimi Nemci, ki so napadli Jugoslovane na Koroškem, toda so bili temeljito poraženi, na drugi strani pa Italija koketira z Mažari da tudi nje . pridobi za napad proti Jugoslovanom, a v novejšem času je začela intri-girati na Balkanu, kjer zbi- stovoljno ali s pritiskom" daj jih nahujska na novo vojno proti Jugoslovanom. Italiji je doljro poznano, da sama ne sme se nikakor lotiti Jugoslovanov, ker je iz pravkar zaključene vojne dovolj spoznala silno težko jugoslovansko pest. Raditega išče zaveznikov na levo in' desno, da jih pridobi za vojno proti Jugoslovanom. Mirovna konferenca v Parizu mora biti slepa, da vsega tega ne vidi, in vspričo dejstva da se snuje Liga narodov, ki naj ohrani trajni mir med narodi sveta, in katere Lige je članica tudi Italija, se mali narodi bridko pritožujejo, da se Italiji dovoli zveza z Nemci in Mažari, najhujšimi nasprotniki zaveznikov, in da se jim dovoli tajno ali pa tudi ojitno rovarenje prp-ti Jugoslovanom in drugim prebivalcem juga, kar je v največjem nasprotstvu z določili mirovne konference. Srbska kot jugoslovanska vlada v stari domovini temeljito poznajo vse tajne mahi-nacije Italijanov, in se tudi dostojno pripravljajo, da prizadenejo Italijanom tako silovit udarec, da ga bodejo za vselej pomnili. Kot se poroča iz LJubljane, je jugoslovanska vlada trdno odločena, da nikakor ne pripusti Italijanom Istro, Trsta in Gorice, ampak se bo to vprašanje jugoslovanske posesti odločilo prav v kratkem z orožjem, ker nobenega dru-zega izhoda ni, da bi se iz-vojevala'pravica za Jugoslovane. --o- MILOST ZA AVSTRIJO. » 1; , Parizt 26. junija. Finančni odbor zaveznikov v tem mestu je sklenil, da ne bo od Avstrije takoj tirjal za vojno odškodnino v znesku enega tisoča miljona dolarjev, ampak bo dovolil, da S ride nemška Avstrija neko- ko k sebi in si opomore. / , ^ ■ •V , ? i jfe . |l i V -j — Znani naš rojak Josip JeniČ je pogrešil v nedeljo Liberty bonde v vrednosti $450, katere je kupil tekom raznih posojilen na kaiere je bil zelo ponosen. Naznanil je stvar policiji, a v sredo proti večeru so dobili Liberty bonde v rokah"nekega dve letnega otroka, ki se je igral s papirji. Lahko si mislite, kako je bil Mr. Jenič vesel, ko jih je »zopet dobil nazaj! » — V Cleveland je dospel Mr. Stanley 'C. Bolka, sin družine Bolka v Collinwoo-du. Mr. Bolka je pri zrako-plovnem oddelku ameriške armade v Philadelphiji in je kaj postaven, krasen de$ko! — V petek popoldne priredijo gracfoantje šole sv. Vida v Knausovi • dvorani lepo predstavo, katere naj se udeležijo otroci s svojimi stari-ši. V nedeljo 29. junija zvečer se pa igra in prireditev ponovi za splošn^ občinstvo. — Iz Washingtona se nam poroča, da je nevarno zbolel za influenco Hon. Charles A. Mooney, kongresman 20. okraja v Clevelandu. Tudi njegov privatni tajnik je zbolel za isto boleznijo. — Rojaki, ki so tri ali štiri leta nazaj hodili po državljanske papirje, se gotovo spo- torja Mr. Kerlina, mladega, prijaznega moža, ki je bil jako uljuden z našimi roja-kj. Dobili smo novico, da je bil Mr. Kerlin, ki je bil v Franciji na fronti, ubit na bojišču. — V uradu SNZ ima pismo iz stare domovine g. Le-onhard Poljšak, kateri naj se osebno zglasi, da se mu pismo izroči. f- Vsi oni Člani in članice, ki so se prijavili za delo na semnju S. N. Doma so ulju-dno prošeni, da se gotovo vdeleže sestanka, ki se vrši v nedeljo dne 29. junija dop. ob 10. uri v S. N. Domu soba št. L Na tem sestanku se bode razdeljevalo delo. — Za S. N. Dom je daroval Geo Shabo $2.00. Društvo Maccabees št. 1288 T. M. je darovalo za dobitke za semenj $10.00. Lepa hvala. — Zastopnik S In Z iz Švice poroča, da je sedaj za Cleve-landčane nad 200 pisem na na potu od doma. Marsikake novica se bo zvedela od sorodnikov v domovini. — Slovensko pevsko dr.. Zvon v Newburgu priredi v nedeljo 29. junija* na prostorih 12018 Union ave. vrtno veselico s petjem. Pevska dr. Slavec in Soča nastopijo poleg izvežbanih pevcev 'Zvona." Na programu je kaj lepa zabava, in so rojaki ulju-dno vabljeni k obilni udeležbi, — Slovenske Sokolice priredijo v nedeljo 29. junija izvaiTredno veselico, o kateri pravijo, da bo nekaj takega, kar se ie dozdai pogrešalo v Clevelandu. Na programu bode tudi dirka debelih žensk. Zbijali bodejo hudir-jeve kače in počenjali tajnosti, ki gredo samo od ust do ust. Kdor se hoče prepričati naj stopi v nedeljo na karo in se pelje na,KastelM5eve fume, kjer bo videl, slišal in pil. ' fe .. ■ J?- j - « fKS | -.v,' ...•* ; • 1 jf " ^ _ v*; Kronprinc pobegnil, pirati oa Nemškem — ^ Pariz, 26. junija. Friderik Viljem Hohenzollern, bivši nemški kronprinc je pobegnil iz Nizozemske in se naha ja na potu v Nemčijo. Druga poročila pravijo, da je v zvezi s Hindenburgom, s katerim namerava upeljati vojaško diktaturo v Nemčiji. NEMČIJA V PASTI REVOLUCIJE. Rariz, 26. junija. Več prostovoljnih divizij nemškega vojaštva, ki je dosedaj pomagalo vladi delati red, se je odpovedalq službi. Mesto so prepustili Špartakovcem, ki že zadnje tri dneve ropajo in požigajo po mestu. Divizije so odpovedale službo, potem I ko se je odpovedal maršal Hindenburg vrhovnemu poveljstvu. Divja anarhija vlada v Berlinu. Druhali se podijo po mestnih ulicah, ustavljajo posamezne osebe, jih \ oropajo in pretepejo. Posa-| mezni vojaki, ki se drznejo na ulico, so hapadeni. Voja|l štvo je včeraj nastopilo iril streljalo na maroderje. Stoli tine jih je bilo ranjenih, nekaj ubitih. Druhal ustavljal vozove ulične železnice, po- i bere moškim denpr, ženskam pa njih prstane in drugo le- { pptičje. Vlada s skrajno teil žavo nastopa proti množici, ! ki šteje več tisoč glav. 2000 NEMCEV IN ROU- | &EVIKOV GRE DOMOV. Math a Washington iz tega pristanišča, v katerem se na«l haja 2000 Nemcev in boljše-vikov, katere je ameriška vlada fiolovila po celi deželi in jih sedaj pošilja domov. I TUDIKAJZER POBEGNE? Washington, 26. junija, i Zaupna poročila s b dobili * tukajšni uradni krogi, da namerava tudi kajzer pobegniti iz Nizozemske, kakor hitrq bo podpisann mir. Kajzer ima mogoče prijatelje v Nemčiji, ki ga bodejo skrili* da ga zavezniki ne dobijo v roke. POCENI ŽGANJE. Chicago, 26. junija. Včeraj je vlada Zjed. držav prodala na javni dražbi 500 galon? žganja in sicer po $3.00 ga-lona. Žganje je bilo zaplenjeno v Michiganu. Tisoče kupcev je bilo navzočih. O, srečno mesto, srečna vas, Chicago! --O- . — Iz Charlestona, S. C. se poroča, da je tja dospel transportni parnik Zeelandia, ki prinaša seboj 308 inženirski polk iz Francije, med katerim je več Slovencev. — Acme dvorana na E. 9. cesti,, kjer je bilo glavno zbirališče socialistov je bila kupljena od "Goodwill Industries" družbe, ki skrbi za revne otroke in žene. Svo-ječasno je bila dotična dvorana nemška last. — Dr. B._B. Bustard, ki go- raje, kot pa bleknil tako ne-* ponaeije«. ni r Qi n 7ilrii7Aniii uagovor oi. nep. zuruzenju. Tiskovni urad SRZ je v svojih glasilih objavil dolgovezen napad na "monarhi-ste" predvsem na dr. Maru-šiča in na mojo malenkost, na podlagi članka Don Nika Grškoviča v Jug. Svetu od i 17. junija. Če bi bil želel, da i ostane stvar prikrita, da bi gospodje v Cnicagi tavali v 'j temi in mogli samo ugibati, i bi gotovo ne podal one izjave; Če bi se bil pa hotel "pra- < ti" in olepšavati svoje deja- s nje, bi ne bil prostovoljno i prevzel vse odgovornosti na- I se. Moja izjava je bila dovolj I jasna, da jo more vsakdo ra- i zumeti in ne potrebuje no- < benih dostavkov, medtem ko i bodo za komentarje skrbeli J uredniki glasil SRZ. i . Oni, ki nimajo poguma, da 1 bi odg^/arjali za svoja deja- 1 nja ali ki hočejo postaviti t samega sebe v boHšo luč in \ se s tem prikupiti komu, se J skrivajo za hrbte drugih: jaz > za svojo osebo nočem pri- c praviti gospodom v Chicagu f veselja, da bi zopet kovali za f sebe kapital, kakor se je pri- c petilo v zadnjem času ponov- 1 no, če§: glejte jih, takile so r med seboj! Priznati se jim f namreč mora, da so prebri- c sani politiki, ki znajo spret- t no izrabiti napake drugih, da r zakrijejo svoje lastne. S spre A tnim podpihovanjem netijo d razdor med narodom, da ža- c njejo od tega sami dobiček, I razumejo pa tudi' dobro, oko- d ristiti se z onimi, ki se jim c ponujajo, da jim dajo potem k ko jih več ne, potrebujejo za l dosego svojih namenov, ne- 1 prijazno slovo. Takih sle- z pih orodij, ki morajo služi- i ti njih namenom, imajo veli- i ko, le žal, da so dotičniki ve- l dno prepozno uvideli, kam č jih je privedla in kašen sad r je rodila njih dvoreznost. G kruh, mi prav na kratko ob- 1 i računamo. ! -o- I VINO IZ ROZIN. • Dober recept, kako se da 1 narediti vino iz rozin, je sle-' deče: Dobite tri funte rozin • katere dobro zberite, da so ' vsi čisti, razrežite jih na male 1 kose, odstranite peške, na-! kar jih stresite v kamenit 1 vrč zajedno s funtom sladkor • ja in polijte 6 do 7 kvortov čiste vode v posodo. Pokrijte posodo in jo postavite za ali na peč. Po preteku treh ! ali štirih dni odstranite pene ki so se naredile na vrhu od vrenja, nakar vzemite pivni papir ali čisto platno ter pretočite tekočino v steklenice skozi to platno ali pivni papir. V vsako steklenico dajte nekoliko cimeta, lupine limone in klinčkov/ zamašite neprodušno ter postavite na hladno klet. Čez dva meseca imate dobro vino. Drugi način narediti vino iz rozin je: Kupite dobre rozine, odstranite peclje, ter jih polijte z vrelo vodo, nakar pustite stati 24 ur. Potem zmečkajte rozine, ali jih stisnite skozi gosto, rešeto, nakar jih So enkrat polijte z ■ vrelo vodo. Pokrijte in .pustite pri miru tri fini, razven da vsak dan enkrat ali dvakrat z eno palico malo pre-' mešate. Potem odlijte teko-, čino ter dobro stisnite rozi-, ne. Glejte, da ne pridenete i več vroče vode kot približno ■ , ■ 1 111 ■ Tem potom se toplo prippročam cenjenim sobratom sosestfam in rojakom sploh, za vezanje različnih knjig, I revij in Časnikov. Delo izvršujem lično in trpežno po zmernih cenah. Vse delo se garantira. Kupujem tudi vsakovrstne slovenske in angleške knjige in revije, ter plačujem za iste najvišje cene. Za vsa nadaljna pojasnila ste obrnite na: ERAZEM GORSKE I 6103 GLASS AVENUE, CLEVELAND, O. Delavci, ako ne čitajo Časa- Ne čitajte listov, ki piiejo pro->isov, so podobni blagu, za ka- ti vašim interesom, berite le te, erega se neprestano baranta. ki se poganjajo za vaše pravice! Napeljite električno luč v vašo hišo. •' 'p: ' I 'i yzelo bo samo nekaj dni, da se upelje jo potrebne žice za elektriko v vaši hišLDelo . lahko'naredite, ne da bi prenehali z vašimi hišnimi opravili, brez vsake škode vašim zidovom ali stropu. Ko je dokončano, ne moi'e nihče reči, da v vaši hiši ni elektrika, ko je bila zgrajena. Naš načrt za upeljavo elektrike v stare hiše vam daje priliko, da dobite elektriko na jako lahek način. Vi uživate udobnost električne luči, dočim plačujete za elektriko na lahka mesečna odplačila. Vprašajte enega izmed sledečih kontraktorjev za podrobni načrt THE LIGHT HOUSE DOAN ELECTRIC COMPANY 8305 Cedar 7001 Superior Ave. Garf. 6088, .Prin 1448 W Rase. 388 Princeton 1262-W SERVICE ELECTRIC CO. ELECTRIC CONSTR. and SALES CO. 2082 East 4th St. 940 Prospect Main 40 Cent. 246 Pros. 2692 Cent 2520 L X WEST SIDE ELECTRIC CO. FITCH ELECTRIC CO. . 3205 Lorain ave. 1005 Eaat 105th St. Harvard 767 Cent. 4950 Eddy 2366 Prin 1265W BERG-CLARK ELECTRIC CO. KERBER ELECTRIC CO., 10207 Euclid ave., 8512 Broadway, Garf. 5600 - Broad. 1285 Union 682 W CITIZENS ELECTRIC CONSTR. CO. LAKEWOOD ELECTRIC CO. 1040 Superior ave. N. E. 11408 Detroit ave., Pros. 116 Cent. 1434 W Mario 985 Highland 58e dolgo zoper ^ draginjo na vseh številnih potrebščinah našil^ a novi vijni dlavelc mam je spod- 4 bil še zadnji steber in morali smo ceno nekolika (povišati. Vsak prijatelj Tri-nerjevih lekov prizntarv-a brez ugovora, da v sedanjosti, 'ko moramo veJiko več ^ iplačati za potrebščine, ini tudi lekarja stane vefiiko več, ni mog>ače draginji v U okom priti. Zato 'pa bo vrednost Tirinerjevih lefkov -povrnila odjemalcem vse jj kar voč plačajo zia nje- ! TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRA-i VILNO GRENKO VINO jj torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, (ker učini, da bol z,gubi svoje sta- U lišče. Izmed vseh bolezinri jih je devetdeset odstotkov povziročenjh in spočetih v . zelold'cu. Trinerjevo Zdravilno Gnenko Vino očisti želodlec in odstrani^ iz notra- > ^ njščine drobovja vse mbrape nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen br- ^ t Log zlotvornih t\win zavirajoči/h ipravilno delovanje drobovja/Trirferjevf leki so jj prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravillne n grenke koreninice; ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, nep«re- 3 bavnosti, glavobola, pol-iglavobdla, nervoznosti, navadne slabače, (kakor tudi v i žekxlčtiiiih neiprilikah, ki rade nadlegujejo ženskie ob premembi žitja ali rudarje J ali druge 'delavce, ko ddajo in vdihavajo plin, če rabite tak lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dofoite jV v vseh lekarnaih. ' ( | TRINERJEV LINIMENT j ■Tj prod ere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revma- 1 tizma, rrevragije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najpotrebnejša in j najhitrejša pomoto. Jakio dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi I ^ za drgnemje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. I j TRINERJEV ANTIPUTRIN ; J je izvrstno inprav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpfi-( t j ranje grla im st; isttotako za čiščenje ran,', izpuščanje in drugih kožnih otvorov. ' ] Dobi se v vseh lekarnah. ! Naj novejše nagrade so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih razstavah: j Gold Medal—San Francisco 1915, Grand Prix —Panama 1916. j JOSEPH TRINER, I [ \ MANUFACTURING CHEMIST. \ 1333-1343 So. Ashland Ave. Chicago, 111. I Že od zibeli so se razločevali, moškega in ženskega plemena od nas ostalih Zemljanov na tem svetu. Gospod nadvojvoda — že dojenec v zibeli je imel naslov "preja-sni gospod nadvojvoda" — prišel na svežin takoj je slu-> 'žil svojo plačo. 24.000 kron jtf plaČevaLavstrijski cesar na leto vsakemu članu avstrijs- j ke Habsburške rodbine iz privatne šatule svoje družine, in ta privatna šatula seveda ni bila druzega kot iz-sesani denar avstrijskih podanikov. Od prve minute svojega privilegiranega življenja je bil gospod nadvojvoda postavni prejemalec plače in vseh drugih zemeljskih dobrot. Drugi navadni otroci so pri rojstvu seveda dediči bodočih bogastev, j četudi so rojeni v bogati hk Ši. Samo gbspod nadvojvoda / je bil že v povojih lastnik lepo tiskanih avstro-ogrskih i bankovcev, ki so znašali skupaj lepo premoženj^. In ker je bila navada, da sta vsako leto najmanj dva in tudi trije novorojenčki plodonosne habsburške rodbine zagledali luč tega sveta, je umevno, da je brezposelnost in uživanje cesarskih članov hiše naraš-' čala vsako leto. Pa tudi Ženske nadvojvo-dinje so bile v gotovih ozirih Izvoljene Evine hčere. Na svet so prišle kot ženske. Toda avstrijska nadvojvodinja je bila kot gol črviček takoj "prejasna gospa nadvojvodinja". Nikdar ni bila deklica, nikdar gospodična nadvojvo-. dinja, ampak samo gospa. Uradno, po španski dvorni etiketi, so jo nazivali gospa nadvojvodinja, četudi je pet-najskrat ali večkrat jna dan portesnažila plenice. Ceremonija je sveta stvar, močnejša kot vsako drugo dejstvo; nagon, narediti iz cesarske prin cezinje nadžensko, da se odlikuje pred vsemi drugimi, ta nagon je bil močnejši kot pri--prosta resnica nedolžne deviške narave. 1 Prav n£ mestu je danes, ko zapuščajo avstrijski nadvojvode svoje bliščeče dunajske palače, češke gradove in lovske koče v Alpah in se naseljujejo v celih "čredah" v Švici, da površno premotri-mo posamezne glave avstrijski!] najvojvod, ki so bolj ali manj zanimive. Sicer ta slika nikakor ne bo popolna, in bo manjkala ta ali ona glava, kakor bode ljudstvo y Avstriji silneje ali mileje nastopalo proti nekdanjim mogočnežem cesarsko- kraljeve Avstro-Ogrske. Začnimo toraj po pravilih vojnega šematizma, z nadvojvodo, ki je najstarejši, in to j je bivši vrhovni poveljnik I avstrijskih armad, in leld-l maršal nadvojvoda Friderik. Avstrijski narodi so ga včasih oboževali, toda danes se 1 je mleko, katero je užival od narodov spremenilo v ^ravt zmajev strup. Dokazalo se i.e> da je "prejasni'nadvojvoda i f sleparil avstrijsko ljudstvo i kot šintar prvega razreda, i Nadvojvoda Friderik je bil i prvi trgovec z mlekom v Av-v striji, in je tako rekoč popol-noma kontroliral \ industrijo i mleka. To že dovolj razsve- i * ti ju je njegove vojaške zmož- I nosti. Tekom vojne je pri mleku zaslužil nezaslišano i • bogastvo. Friderikova des- I ' niča je vihtela maršalsko pa- ] lico, levica pa je molzla — I ljudstvo. In ravno ista roka, j ' ki je direktno ali indirektno < podpisovala kupne pogodbe | z vojnim ministerstvom gle- I de debelih, žlahtnih nadvoj- i dskih krav» ^e.Podpibsa^btUpQ | ko so tekom vojne v "imenu j obešencev je imela Avstrija, j enajsttisošštiristo vrvi in vis- i strijt večinoma takoj v zače- j obešenje kak okrajni glavar £ ali pa kak armadni častnik, x toda to je brez pomena, od- \ govoren za vsakega obešene- ^ ga je le nadvojvoda Friderik r ker brez njegovega podpisa . jih niso mogli obešati. Sir 1 cer pa je imel nadvojvoda * prelepo navado svoje možato r jStt da ni trpel nobenega za- r jstopnika poleg sebe. V tem s oziru je bil absoluten paša c v svojem haremu, V glavnem 1 stanu generalnega štaba v Tešenu, je imel svoje odalis- J ke, katere je dal prepeljavati ; iz Dunaja v avtomobilih ge- c neralnega štaf>a. Če bi bil £ nadvojvoda Friderik lep mož 1 kakor njegov bratranec Ev- N gen, tedaj bi njegovi ostareli ^ zaljubljenosti še ne zamerili ! mnogo, toda nekaj rcfmanti- ■ jčnega ni biro v njegovem na- t stopu. Toda nadvojvoda Fri- v derik je debel kot njegove r pitane krave) majhen, krat-koviden, in obraz mu je po- * raščen z rjavimi ščetinami, r. in dvoje nemirnih, z goljufi- * vim smehom opremljenih oči s gleda lokavo v svet skozi šči- 1 palnik, ki počiva na kratkem J nosu. * Kakor je nadvojvoda Fri- r ( derik najbogatejši, tako je bil ^ Franc Salvator, zet Franc . Jožefa, najbolj z otroci ob- * lagodarjeni nadvojvoda. Več s ko deset let je prinašala ura- J; dna "Wiener Zeitung" med ? dvornimi in osebnimi poroči- r li, redno vsako leto Redeče , naznanilo: Njena cesarsko in kraljeva Visokost, presvi- F tla nadvojvodinja Marie Va- ( lerie (Franc Salvatorjeva žena, hči Franc Jožefa) je po- ) rodila nadvojvodo. Ali pa nadvojvodinjo. Tako so mi- v nevala leta na deželi po gra- ? dovih, najraje na gradu Wal-dersee na Gorenjem Avstrijs n kem, in "družlnica" je že pre- ? koračila prvi ducat otrok ter . je bila že močno zastopana v (Jrugem ducatu, in hudob- s ni jeziki so trdili^da otroci pridno pomagajo k rešitvi r avstrijskega državnega pro- 11 računa. Poleg tega pa mu je ? vsakoletni prirastek otrok ° kaj dobrodošel, kajti v prime-ri z nadvojvodo Friderikom, f ki je bil miljarder (samo v vojni je potom sleparske ku- v pčijein odiranja zaslužil nad [ 800 miljonov kron), je bil 13 nadvojvoda Franc Salvator n berač. Zato se je Franc prid- | no pečal z otroci, "kajti od vsa \ kega je dobival po 24.000 K * na leto. In če to število pom- £ nožite z štirinajst ( za natan- £ čno število vseh Salvatorje- ? vih otrok pač nihče drugi ne ve kot oče in mati sama), te- ? daj* dobite že Ifepo letno svo-to. Franc Salvator je pa sicer £ tudi po habsburških pojmih bil nadvse vzoren oče svoje j* družine, in je tekom vojne ves čas ponižno kot vijolica t! preživel na svojem gradu, ni ? zmagal v nobeni bitki, pa tu- j* di poražen ni bil nikjer — j* kar je nnazadVe tudi nekaj r vredno. JJ Za to stvar je pa toliko bolj ^ skrbel nadvo^odj josip Fer- jy dinand, pravi - vodja bitk svetovni vojne, v kolikor pri de v poštev družina Habs- p buržanov. Josip Ferdinand o je bil poveljnik divizije, ar- d madnega zbora, poveljnik ar j< made. Njegova svetlo-rdeča s< brada a la Andreas Hofer, fi (igral je vlogo Tirolca) je ž svetila vsem Četam v bitki, z kot se je govorilo v avstrijs- č ki armadi. Toda lepa polna k brada je imela to lepo ali pa r; grdo navado, da je zapeljala j< divizije; zbore in armade v v pogubo. Josip Ferdinand je ž bil najraje svoj lastni načel- ž hik generalnega štaba, nihče k ni smel utikati nosu zraven. j( Ob reki San, v močvirju pri s< Tanevu, in zadnjič pri Lu- g cku, leta 1916 je dokazal svo- j< je neizmerne vojaške nez- j< možnosti. Četrta avstrijska A armada je bila tedaj silovito o poražena, a poveljnik arma- d de, presvitli Josip Ferdinad ž je imel smolo, da je lovil je- z lene v Volihniji ravno tedaj, t< ko so nesramni Rusi napadli, p Noben telefon, noben brez- k umira za cesarja i domovino Nemški general von Lisin-gen se je tako razjezil radi te nemarnosti avstrijskega nadvojvod da je pri kajzer-ju sposloval, da sft Josipa nemudoma poslali v pokoj. Brat Josipa Ferdinanda, Peter Ferdinanci tudi nj mot gel v miru živeti z nemškimi generali. Priznati se mora tem pruskim krvnikom, da so izvrstno razumeli svoje delo in da lenuhov, v vojni nito trpeli. Peter Ferdinand si je nakopal jezo generala Mackensena. Ko je avstrijska armada skušala prekoračiti Donavo in zasesti' Bel-grad, je bil Peter Ferdinand poveljnik ene avstrijske divizije. Tedaj ga je Macken-sen dal nekoč poklicati na telefon, toda nadvojvoda ni hotel k telefonu. Svojemu po bočniku je. zapovedal da pove po telefonu nemškemu maršalu: "Avstrijskim nadvojvodom ni treba letati k telefonu na povelje nemških peneralov." "Dobro," je odgovoril Macken-sen, "potem pa avstrijski nadvojvoda tudi ne bo pet minut več poveljnik divizije.' In drugega jutra je moral nadvojvoda Peter se peljati v salonskem vozu na Dunaj k; "staremu stricu Franclju", ki je bil v takih ozirih jako strog in je dal več na besedo nemškega generala kot pa svoje "ljube stričnike". Peter ni več videl vojne. Tudi nadvojvodi Maksu, bratu mladega avstrijskega cesarja Korlna, se je zahotelo po bojnih lorberjih. Te lavorike je znal mladi nadvojvoda, ki je bil major nekega bataljona^ v Tridentu, visoko v gorah, vsak dan s surovim maslom namazati. Vojno ©skrbništvo mu je moralo vsak dan zjutraj visoko v gore pošiljati nekaj kilogramov svežega masla. In to sv je godilo v času, ko so vojaki v strelnih jarkih že zdavnej pozabili, da je surovo maslo na svetij. Koneč-no pa —: bilo je lepo vreme, okolica jako mirna, nobene bitke na vidiku — so morali izumiti veliko bitko, v kateri bi se mladi nadvojvoda tako "odlikoval" da bi zaslužil vitežki križec Leopoldovega reda. Gora Dosso Alto je bila izbrana, češke čete so bile nagnane, da "napadejo" to goro, dasi ni bilo tam sovražnika. Napadle so jo z velikimi izgubami. Maks je dobil kredit in Leopoldov križec. Pa še več sreče ga je čakalo: Maks je bil ranjen! Granata je padla kakih 50 korakov od njega, razbila neko skalo, in košček skale, majhen kakor lešnik, je zadel Maksa! Maks se je tako prestrašil, da je padel na tla in dobil debelo bunko na glavo! Vojna črta je bila sedem milj od njega. Nič ne dene. Poročilo se je glasilo: Mladi nadvojvoda Maks je z brezprimerno hrabrostjo osebno načeloVal svo jemu bataljonu in se podal v najgostejšo vrsto sovražnikov, kjer je bil ranjen. Red Marije Terezije! Vso drugačno vojno slavo pa je užival nadvojvoda Leopold Salvator. On se je podal na botanično polje, kjer je skušal zmagati. Zanimal se je za čebulo, špinačo, repo, fižol, itd. In sicer ne za svežo zelenjavo te vrste, ampak za posušeno, kar je y vojnem času za "n ep re kosi j i ve junake" na fronti vseeno še dobra hrana. Tefcom štirih let je nadvojvoda Leopold Salvator posušil toliko repe, fižola in korenja, da je zaslužil nad 80 miljonov kron, kar mu je plačala država. To /e mnogo več vredno kot pa sedem milj od fronte pasti rta glavo in dobiti Marije Terezije križec za junaštvo. In ko je izbruhnila revolucija v Avstriji, je nadvojvoda Leopold Salvator pobral svojo družino in avtomobil in bežal kar so ga nesli suhi kraki i argentinskim potnim listom, preoblečen kot cigan preko irteje iz ljube Avstrije ki mu je dala 80 miljonov zaslužka, op v šrico, ampak pa na "težko prisluženih miljo-nih." W O sveta nebesa! Zvezda pri zvezdi, križec pri križcu! Kdo si bo zapomnil vsa imena! . . . Nadvojvoda Jožef, mažarski nadvojvoda, kakor so-ga klicali, je takoj po iz-brunu revolucije pozabil na svoje cesarsko in kraljevo do stojanstvo in se. dal zapisati v register nove mažarske republike kot "Josef Alfuthy" Ne, ne, on ni šel v Švico, ostal je v Madžariji in čaka, kdaj ga bodejo boljševiki kronali za kralja, kadar se Beli Kun zljubi, da je zaslužil dovolj kot vodja boljševl-kov, da ne bo stradal na stara leta. Kot kraljevski plašč bo lahko imel ono vojaško suknjo, ki je bila prelunja-na na Soški fronti nekoč, ko se je nekemu kaprolu po nerodnosti sprožila puška. Kako izvrsten proletarski kralj bi bil to za mažarske cigane! Tudi nadvojvoda Kari Štefan in njegov sin najbrž nista še zrela za »Švico, kajti dovoljeno je obema, da smeta upati na ukrajinsko kraljestvo. Upanje je zastonj. In kdo bi bil tako surov, da ,bi preganjal sanje kraljeve krone. Nadvojvoda Evgen, plemeniti princ in junaški vitez, pač lahko pride na švicarsko zemljo pod pogojem, da lahko živi brez svojih lepih Dunajčank in ljubljenih Dunajčanov, ki ga še danes spoštljivo pozdravljajo, kadar koraka peš, pokončne glave poleg pritlikavega po-bočnika po dunajskih ulicah. Konje in kočije so mu te grde proletarske mrhe zaplenile. V celoti se da skupina avstrijskih nadvojvod primirja-ti pticam selivkam, s to razliko, da ptice selivke prostovoljno zapustijo mrzle kraje, kadar neha vročina, a avstrijski nadvojvode zapustijo gorke , kraje, kadar pritisne mraz. Toda kdo razume siloviti fatalizem in ponovitev zgodovine, ko se vrača "slavna habsburška rodbina" po sedemstoletnem ropu in klativitežtvu v Avstriji, v svo jo rojstno domovino -—Švicarsko. Kako grenko resničen je pregovor, da vse na svetu mine, in da je vsega enkrat konec! I FRANK I WAHCICH Slovenska trgovina Z ŽENSKIM BLAGOM IN OPRAVO, 746 E. 152nd St. v Collinwopdu, OTEKLE NOGE. Otekle noge naznanjajo nered v obistih. Berite kaj pravi Mrs. Helen W. Kme-ciak, Morris Run, Pa. o tem: "Iskrena hvala za pridobljeno zdravje. Mnogo sem trpela zadnja tri letaj ko sem ime la bolečine v nogah, moje noge so bile vse napete. Skusila sem razne medicine, sem zgubila mnogo denarja pri zdravnikih, toda ničesar ne ni pomagalo. Potem sem pa začela rabiti Severova zdravila za obisti in jetra (Sevt-ra's Kidney and Liver Remedy), kar mi je pomagalo. Sedaj sem popolnoma zdrava. Poskusite ta zdravila pri zdravljenju obistnih bolezni, kakor je hrbtobol, težave pri odvajanju vode, bruhanje ali kisel želodec. Cena 75c. in $1.25 steklenica po vseh lekarnah. F. Severa Co. Cedar Rapids, la. Naprodaj je restavrant v slovenski naselbini z dobrim grometom. Pojasnila se do-ijo v upravništvu tega listju_. 1 (76) Išče se stanovanje, 3 ali 4 sobe, za družino brez otrok. V Collinwoodu. Kdor ima PRIPOROČILO. Spodaj podpisani se pripo-' ročam cenjenemu slovens- f kemu občinstvu, da jim lahko vselej hitro, točno in po-, ceni postrežem, kadar po- ■ trebujejo velik truck za pre- • yazanje pohištva, selitev, na i blizu in daleč. Na razpolago t imam tudi velik avtomobil za I 7 ljudi, katerega priporočam ■ za razne izlete, krste, poroke, pogrebe in druge prilike. ■ Točna postrežba in zmerne , cene. Josip Kotnik, \ 1057 E. 61st St, (Fri80) ' ~ VABILO V~DRIJŠTVO^ Kranjsko Katoliško pod. dru-: štvo Prefcv. Srca Jezusa je skle- > nilo na seji 13. aprila, da odpravi vstopninske pristojbine £a > mesec maj junij, in julij, vsemn • kandidatom od 16. do 40. leta. ■ Cenjenim rojakom, ki niso še v i nobenem ali ki želijo vstopiti še ! v eno društvo, se tukaj nudi le-- pa prilika, da brezplačno pri- • stopijo v naše društvo. ' i Dr. Srca Jezusa, ki bo obha- • jalo meseca avgusta^ svojo 20 ■ letnico, je danes največje samo-. stojno društvo v Clevelandu, [ šteje nad 350 Članov in ima sko-! ro $10.000 gotovine. , Dasi je influenca posegla v . naše društvo v polni meri ter • nam ugrabila 8 članov in 5 čla-, nic, pa je kljub temu naša bla- ■ gaj na v celotnem računu za par 1 stotakov napredovala, kar je do-i kaz, da je društvo na dobri po- ■ dlagi. Do danes so večinoma ! vse podporne organizacije zvi-. šale ali celo podvojile asesment, , medtem ko je naše društvo ostalo brez vseh naklad. Član plača $1.00 mesečno in je zavarovan za $300 v slučaju . smrti in $6.00 na teden bolniš. . ke podpore. Oženjeru člani pa . lahko zavarujejo svoje soproge . za $150 smrtnine, ako plačajo 25c. mesečno zraven svojega asesmenta. •Seje se vrše vsako drugo nedeljo popoldne v S. N. Domu, . dvorana št. 3. Natančneje podatke lahko dobi vsak pri predsedniku John Levstik, uai E. 66th St. ali pri tajniku Frank Zupančič, , 1364 & 36th St ali (pri vsakem . dr. članu. Rojaki, ne odlašajte, sedaj je prilika. Zglasite se 3 1 dni pred sejo pri dr. zdravniku J. M. Seliškarju, da vas preišče. Objednem se apelira na vse društvene člane, da upoštevajo ta oglas in upeljejo čim več novih članov. . ODBOR. (Fri 81) Dobro sredstvo za vtreti n« lin« manjkrui prt nobenem dobro urtjeneq domu. Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER Imaio nad SO I*t veliko pHuniknJe med BloTenoi ni eeluiu h veto. Jedino prurl ■ varstveno znamko sidra 83«^ ln6Twv r lekarnah in tanamoat od F A D. RICHTER A CO. 74-80 Washington Street, New York. N. V ■' ■■" li^nii ■■ ""■ mu.m^m Naprodaj ste dve hiši na enem lotu, 1 za 4 družine, druga za 1 družino. Proda se tudi pohištvo za eno družino. Ugodna prilika. Vprašajte na 1107 E. 64th St-Rent je $80. (Ju 18,20,27) 1 , j DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVANSKEGA, št. 138 C. K. of O. I Ima sejo vsako 4. nedeljo ; ob 2. popoldne v stari šoli j sv. Vida. Predsednik; Anton Skulj, 1139 E. 74 St. Podpredsednik: Jos. Glavich (3210 Shade ave. Zapisnikar; Anthony Skulj, 1139 E. 74th St. Finančni tajnik: Josip Perko, 828 E. 76 St. Blagajnik J. Ogrinc, 6026 Glass a. Bolniška.podpora $5.00 na teden; posmrtnina $500.00, $1000, in $2000. Sprejemajo se praktični - katoličani, društvo si je omislilo tudi uniformo. (Fri) * 1 FRANK RUŠS, 1 Javni rtotar 6104 St. Clair ave. r i Izdelujem vsa notarska opra-■ vila v slovenskem in angleškem - jeziku, tudi v zadevi odškodnine sem vedno pripravljen vse - potrebno ukreniti. Ako potrebu-) jete tolmača za razne ::adeve - na sodni ji, sem pripravljen po , vaši želji narediti, (Fri) ' 4 ■ ■ i 3 _ _ ^ j ŽUPNIK,i ,, ZOBU ŽPKAVN1J li. 6127 St. Clair Ave. 11 j Y Knaiisovo poilopje nad Grdi- S Ji I novo trgu vir o.'' M f ; i Najboljše zobozdrav-niiko delo po niz- & Uradne ure: od S:30 zjutraj do j \ I^T* bondi te iprejtm»jo K uv p|a£i)o poln« *T«dnoi|i. * 1 Mi preiščemo oči in dolo-1 čamo1 zanje očale z največjo skrbnostjo, tako da dobi 1 vsakdo natančno kar je zanji ..potrebno. Preiskava brez-| j Ivan Metelko, O. D. '6120 St. Clair ave. (Fri 78) 1 v t ter ;; NOVICA! NOVICA! ; , j; Iz pravega pristnega hmelja in MALTA MALVAZ MALT EX- ' lia~ ... TRAKTA si vsak lahko naredi doma 6 galonov najboijiega hmelovca < Dar j* zu 91.50. Poskusite enkrat, da se prepričate. Natančna navodila po- < In % Sljemo z naročnino. Naročnina za manj kot $1.50 se ne pošilja. Z na- | $ ročnino vred pofiljite money order, bančni ček ali draft. — P0" f 1 Vse pošiljatve se naj naslovijo na vi-1 M. Mladič. J. Verderbar Company I nt t # m * 2603 SO L AWNDALE AVE., CHICAGO, ILL. (un. inc.) S OS- T 1' 11H ■!■ »»»i in 1 , * ■ ■*»' lis- £ ŠTIRIINDVAJSET 1 UR NA DAN ne- Denar, ki ga vložite v to banko kot hranilno vlogo nu' deluje za vas štiriindvajset ur na dan, plačuje vam 4% I ij{0 obresti na leto, pripisane vsakega pol leta. ihn Denar, ki ga naredi vaš denar na obrestih naredi 20- ali pet več denarja in več obresti, kajti deluje štiriindvajset ur vsak dan skozi celo leto. em ' jte, Sledeča talbela kaže, kakor hitro se denar nabira, če • 3 se sistematično rabi: ku „ ..11. £e Hranite tukaj in gotovi ste varnosti. ru- Hrannite tukaj in gotovi ste postrežbe, ta /ih Hranite tukaj in gotovi ste da, vaš denar vedno dela za vas. , 10 — Tedenski iti prihranek 1 leto 2 leti, 3 leta, 4 leta 5 let. ^ $ .50 $ 26.50 $ 54.12 $ 82.82 $112.69 $143.76 R$i.oo $ 53.05. $108.24 $165.65 $225.38 $287.53 $2.00' $106.09 $216.46 $331-30 $450.7^ $575.09 d tu S3.OO $159.13 $324.69 $496.94 $676.15 $862.50 ra $4.00 $212.18 $432.93 $662.60 $901.55 $1150.15 ~ CID CT TRUST & SAVINGS CO r 1K31 NATIONAL BANK da 247-303 EUCLID AVE. BLIZU SQUARE u- a- Skupno premoženje nad $120.000.000. * / 7) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimin Hranite, potem investirajte. '• L« j i,'1 ■ \ Vi ste se naučili dober nauk od strijca Sama tekom vojne. Nauk vačnosti in investiranja, sledite temu nauku in nikdar vam ne bo zaL Mi smo popravljeni, da vam povemo, kako moretL narediti, da vas denar dela za vas, pridite knam po nasvet za vaše prihranke. j * ■ _ \i 1 ; ; ■ iS OTIS & CO. Cuy&hofc* Building, Cleveland. Ohio * J v^icvcian«, v/axo v "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) N aTO C N I N Ai Za Ameriko - - - - $3.00 j ZiiCjeveland po poŠti - $4.00 Za Evropo.....$4.00 j Posamezna številka - - - 3c ^ pisma, dopisi InVtntrn«) m poillja na "Ameriška Domovini" «il» St. Clair Ave. N. E. Cleveland, Ohio Tel. Cuy. Princeton 189 fAMBS DEBEVEC. Publisher MU1S J- ?1RC- Editor hp issued monday, wednesday and friday Read by 25.000 Slovenians in the Cityjof Cleveland fand elsewtere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only Entered as aecond-claas matter January 5th 1009, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1870. jjjpjp^ ~~ NO. 75.Tri. June 27. 1919. Hands off Italy! BE* v- ■ ' • Slovenski narod je živel stoletja v nemških verigah. Nemci so kaj druzega kakor pa Italijani, s svojimi vojaškimi lastnostmi so nas zavojevali in prevladali bi nas bili, nas krotke Slovane, da niso ostali v svojem srcu barbari, kakoršni so prišli v Evropo. Šele lekcija, ki so jo dobili v sedanji svetovni vojni, jih bo naučila, da mogoče postanejo spodobna rasa. Vsekakor so nam bili doslej izredno opasni ter so nas z vspehom uničevali. In niti Nemci nas niso mogli ugonobiti. Pa naj bi nas Italijani? Slovenski narod dozdaj ni imel prilike udeleževati se mednarodne politike. Kako tudi?' Ukovanemu v. verige germanskega suženjstva upravljali so zunanjo službo različni avstrijski grofje, baroni in drugi tepci. Vzlic temu pa Mi či: Rev. Berk iz . Loraina, e Rev. Ponikvar in Rev. Bom-i- bač od sv. Vida, Dev. Škur iz Collinwooda kakor tudi e Rev. Domladovac od cerkve ;1 sv. Pavla in še neka) druzih ij duhovnikov. Vsem hvala! il Aja, posebna hvala pa tudi r botrom in botram, ki so se i- tako dobro odrezali, da je ko e lekta ob tej priliki za novo e cerkev prekoračila $500.00. a To je krašno. Ves denar od. birme je že na pravem pro- . n štoru, kjer> se že koplje "ba- 1 sement" za novo cerkev. To I, je fajn! In sedaj, ko je vse i- mimo, je vse pozabljeno, -1 trud in drugo, karkoli je ka-i-1 lilo popolno zadovoljnost polj 'prpj. Skrbi je več in truda i-,več, kakor si ljudje navadno i; predstavljajo. Pa je orajt n'enihau, sedaj ko je mimo. 0 Sedaj pa na delo za piknik, e tak piknik, da bode postavil 1 zopet enega "moža" na nori ge. To je 6. julija na 121 cert sti in Union. Toraj takrat se i .vidimo, ko bo lušno! VESTI IZ STARE DOMOVINE. 3- (Iz "Jugoslavije" od 28. ž- maja 1919.) c- Celovec in Beljak. — Od-le bor koroških beguncev v i- Ljubljani je v svoji seji dne in 25. maja 1919 razmotrival na o- podlagi časnikarskega poro-a- čila jugoslovanskega odbora aj iz Pariza z dne 23. maja 1. u. ob mejah Koroške in skleda nil soglasno poslati mirovni r- konferenci v Parizu nasled-3č njo spomenico: Ako bi pote-se kla državna meja Jugoslavi-ih je tako, da bi izločila Celovec presekala slovensko ozemlje v- po celovškem jezeru in odtr-ja gala Beljak z vso slovensko ia okolico vred od Jugoslavije, bi bi to pomenilo: s- 1. Smrtni udarec za gospo-ju darski razvoj slovenskega ži-s vlja na Koroškem, ik 2. Uničenje ciljev, katere d- je hotela ententa po Wilso->i- novih načelih doseči s svetov-io no vojno. et 3. Ognjišče bodočih zaple-o- tljajev v objemni in svetovni politiki, še V svetovni vojni se je ja-a- sno pokazalo, da Celovec ka-)1- kor tudi Beljak v gospodarni skem oziru ne more živeti is- brez slovenskega dela Korono ške; kajti pri pogajanjih za in premirje v Gradcu so nemil- ški delegatje sami povdarja-l0- li, da Celovec ne more brez >v, velikovškega ozemlja gospoda darsko eksistirati. Istotako fe- so mesto Beljak preživljale ie- izključno slovenske občine ja- beljaške okolice, se Dotok prebivalstva v mes-ik- to Celovec in Beljak se je že io- stoletja ^5il iz slovenskih eči krajev. Le uradništvo se je co- vsled vladnega avstrijskega ne sistema, ki je služil v jjrvi vrta- sti v ponemčevanje teh krajev, naseljevalo iz nemških In mest Avstrije. Selilna Statistika iz leta [ v 1910 izkazuje n. pr. za belja-raj ški okraj, da je bilo od prebite- valstva 3016 oseb pristojno no na Štajersko, 1978 na Kranjca- sko; 933 na Goriško, v šmo-im hor 1718, v celovško okolico 3755, v Velikovec 943. Iz te->ti- ga je razvidno, da se vrši an glavni dotok prebivalstva v Ja- Beljak iz jugoslovanskih de-! v žel. Se v višji meri pa velja ar- isto za Celovec. » ti, V trgovskem oziru gravitira ves promet na jug, kakor Ta to Izkazujejo vsa trgovska io- podjetja v Celovcu in Belja- da ku Iz tega sledi, da slovens-i t ko koroško ljudstvo prodaja « vse svoje pridelke izključno v Celovec |n Beljak, da pošilja nadproducijo svojega prebivalstva v ti dve mesti in da dobiva ravno iz teh dveh mest vse 'lindustrijalne in j merkantilne potrebščine. Če bi bili ti dve mesti slovenske mu prebivalstvu odvzeti, bi to pomenilo res smrtni udarec za slovensko ljudstvo na ( Koroškem in to tembolj, ker . je geografična oblika sloven- ( ske Koroške taka, da ni mogoče postaviti ji drugih sre- ! dišč, dočim bi nemški del Koroške prav nič ne izgubil ako se mu ti dv^ mesti ne prisodite, ker niti gospodarsko niti selitveno, niti trgovsko ne I gravirata v njiju, ampak ima svojo središča v špitalu, Feld kirehnu, Št. Vidu, Brežah, Volšperku itd. Od začetka do konca svetovne vojne, je ententa navduševala nas za svoje cilje, kateri so bili:, Osvoboditev malih narodov izpod jarma avstrijskega nemštva in zagotovitev varstva istim narodom. Avstrijski germanizem je takoj s prvim dnem vojne označil slovenske duhovnike učitelje, župane, kmete iz o-kolice Celovca in Beljaka za zaveznike entente; iz tega razloga jih je tiral pred sodišča, vrgel v ječe, ali interniral. Istotako je sedaj ob koncu vojne velik del slovenskega prebivalstva v istih krajih izgnal iz dežele, ga z&: tiral, oropal mu domove in neknHr^ c»lo umo~iJ. Če bi tedaj mesti Celovec in Beljak bili prisojeni nemški Avstriji, bi ententa s tako določbo svoje in naše najhujše nasprotnike honorfra-la, nas pa vedno zveste somišljenike in sodelavce izročila najgrozovitejši neizogibni pogubi in s tako obsodbo uničila glavni namen svojih velikanskih žrtev. Jugoslavija bo vedno smatrala Celovec in Beljak kot Slovencem na Koroškem naravno pripadajoči centri in se nikdar ne bo mogla odreči aspiracijam na ti dve mesti. Živelj v okolici teh dveh njest bo ostal kljub pripadnosti k Nemški Avstriji ie na desetletja zvest slovenskemu narodu, kar bo samoobsebi povzročevalo neprestane obmejne narodne spore — netiva dovolj, za politične za-pljetljaje. Italija smatra Jugoslavijo i za svojo neizogibno naspiot- i nico, dočim ji je Nemška Avstrija dobrodošla zaveznica. Ravno v območja. Beljaka in Celovca s^ dotikdfo '.vse tri države in bi Italija napram Jugoslaviji vedno netila narodna nasprotsiya. Ako toraj mesti Beljak in Celovec ne pripadete Jugoslaviji, bo ravno v teh mestih za bodoče pravo ognjišče za zaple-tljaje svetovne politike. Postopanje Nemcev v Beljaku in Celovcu nasproti , Slovencem na Koroškem je sedaj ravnotako, kakoi»je bilo postopanje Nemcev v za-Četu vojne v Belgiji in Franciji. Ententa je Nemce za j ravnanje v Belgiji in Franci- , ji kaznovala, na Koroškem ( pa jih s priklopitvijo Celovca ] in Beljaka k Nemški Avstri- ^ ji še le poplačala in spodbuja- ( la k nadaljnemu takemu po- { stopanju. v /i Prepis odborovega zapis- ] nika se izroča slovenskim de-legatom mirovne konferen- , ce v Parizu za nadaljno upo-rato. | Prepozno. — Osrednja via da je sklenila, da se mora število raznovrstnih in nepotre- * bnih jugoslovanskih "delegatov" na mirovni konferenci znatno znižati. V Parizu je okoli 140 naših zastopnikov Odlok osrednje vlades tik pred rešitvijo naših mej je pač prepozen. Naši vrli orožniki. — Dr. Lenard je pred kratkim pohvalil orožnike v Vipavski dolini, ki se niso pustiji izrabljati za politična preganjanja ob času svetovne vojse. Taki vrli fantje so bili tudi v drugih krajih: Kamniku Kranju, Škofji Loki in drugod. Posebno se je odlikoval bivši stražmojster v Domžalah, g. Steklast Kolikrat ffe je pestil njegov major, naj aretira "politično sumljive" ljudi, ci so jih pridno ovajali tirols-ci kapitalisti. Bilo je zastonj! Sliti graja niti grožnja ni ustrašila značajnega g. straž-mojstra. Takemu redkemu n značajnemu možu čast in )riznanje! Iz zasedenega ozemlja. — Iz Trsta. "Edinost" z dne 24. maja, prinaša žalostno sliko duševnega razpoloženja ta-mošnj^ga prebivalstva. Med drugim piše: Pretresljivi dogodki so pretresali to življe-ije do globin. Mnogo so prebili in se nadejajo, da se dvignejo zopet. Mnogi pa so padli, ker niso mogli prenesti. Vlnogo jih je padlo — in jih še pada. Ne morejo se dvigniti več . . . duh jim. je strt volja zlojnljena. Ne morejo se nadejati ničesar več — nada je zamrla v njih. Izpod-maknila se jim je moralična opora, — zapadajb obupu. Moški in ženske! Življenje nima za te nesrečneže nobene cene več. Mečejo je od sebe svojevoljno kot stvar ki je le v trpljenje. Breme, ki pri-tišče in povzroča boli. Nada, volja, energija, so jim zamrle. Zato beže iz življenja v smrt, ker vidijo v tej odrešenje...! Celje. — Neka velika slo-slovenska tvrdka v Celju je kupila trgovino nemškega trgovca. Ta slov. tvrdka je pa tako zavedna, da je naznanila nakup v nemškutars-kem listu "Cillier Zeitung" ter se občinstvu priporočala s temi besedami :" und bitten das Herrn — bewiesene Wohlwollen auch auf uns zu uebertragen." Toraj se ta tvrdka priporoča 'samo nemškemu občinstvu. To je za nas Slovence poniževalno ter se nad tem zgražajo vsi celjski zavedni Slovenci. Ptuj. — Deželna vlada za Slovenijo je postavila pose stv^"Štajerske nemške gra-ške hranilnice" pod nadzorstvo. Za nadzornika je imenovan Josip Zupane, drž. vinarski inštruktor v Ptuju, jmenovana hranilnica ima na Spod. štajerskem — zlasti Y Halozah — velika vinograd na posestva. ' železničarska stavka v Srbiji. — Iz Belgrada javljajo: Dne 21. t. m. je začelo žele-zničarsko oSobje s stavko v Skoplju. Stavka se k razširi- nega delavnika in druge ma-terijelne priboljške. Vlada je konečno privolila v njih zahteve. Stavka j^ sedaj končana. Mestna uprava belgrajska je izdala naredbo, da se ne sme do nadaljne odredbe nihče več naseliti v Belgradu dokler ne dobi uradnega odo-brenja. Nadalje govori nare-dba, da morajo vsled jpomanj-kanja stanovanj vsi oni, kateri prebivajo sedaj v Belgra du in kateri so se v Belgrad preselili pjo avgustu 1915, leta, takoj prositi za dovoljenje nadaljnega bivanja. Vsi tuji podaniki sovražnih držav pa morajo za'pustiti Belgrad in se izseliti v teku 10 dni po objavi te naredbe. Kršilci te naredbe bodo kaznovani po /paragrafu 326 kaz. zak. z 1 do 20 dnevnim zaporom ali denarno kaznijo od 10 do 150 /dinarjev in izgnani oclgons-kim potom. Vse drugo je razvidno z naredbe, nabite na mestni deski. Razsvetljava Belgrada. — Ravnateljstvo belgrajskega tramvaja je sporočilo vladi, da bo v najkrajšem času pre j nrnmot P'Oiiiei. Živela šejkaca. — Pogled na pokrivala naših vojakov je prav Čuden. Dočim nosijo 1 Srbi skoro brez izjeme lepo s narodno kapo, si je vsak naš vojak nabavil čepico, s kate-1 ro se mM "postaviti". Zlasti " so razširjene prusko-ruske ploske in krožne čepiefe z rde čimi in Črnimi robovi. Ne glede na to, da so z estetiCnega j* stališča naravnost neokusne 3 in br^zobrazne, spominjajo " človeka na carniolske buršev ? ske, pruske čepice in kapi-1 ce rqskega carističnega ter a bulgarsko - ferdinandovega 1 vojaštva. Če bi nosilo to po-^ krivalo samo ono vojaštvo, 3 ki je pod pritiskom razmer J iz avstrijskega postalo jugo-[ slovansko, bi človek to šego ' še razumel. Da pa nosiio to 3 neokusnost tudi zavedni vojaki. je iz neštetih ozirov vrlo obžalovati. Izgleda kakor jj 1 bi se naši* fantje nalašč ho-1 teli razločevati od Srbov. Naj -- se napravi v tem oziru ven-a dar red* — vsaj iz ozira do , dobrega okusa. Živela lepa s jugoslovanska šejkača! 1T AMBULANCA. ' I jgf) Zuvnaki slučaj nesreče uli boltjni, če potrebujete ||| nmhulancn ali bolniški voz, pokličite katerkoli M —5 telefon vsak čas, pO noči ali uo duevm Mi vedno ffij čujeino in odgovarjamo telefon, ker zvoni v hiši ( PRINf FTftN obenem Ako vam operator rečč, da se ne ogla- 1 I lUm/LilUll 8jm ne vrjetnite, zahtevajte sup^rvisorja, in do- 1 bite odgovor od nas takoj. j Begale ANTON GRDINA I lool 6127 St. Clair Ave. Cleveland, O. 1 Lake Shore Banking & Trust Co. ST. CLAIR AVE. VOGAL 5 5. CESTE / .. i . , ni Pošiljamo denar v staro domovino točno in v hitro. Vsaka pošiljatev je jamčena. Prodajamo šifkarte. Pomagamo dobiti legitimacije, pase. Plačamo od hranilnih vlog 4 proc. obresti. Pišite za nai aljne informacije slovensko ali hrvatsko. J. B. MIHALJEVIC, upravitelj inozemskega oddelka. SLOVENSKE S0KQLICE! \ Piknik! Piknik! Piknik! Kakor Sokol čila ptica, \ Bod' Slovenka vrla Sokolica! \ I . Zakaj? Čemu? Zato! Ker ljubimo svoj rod, | že od nekdaj zatrt Slovenske Sokolice, št 62 Slovenske De- 1 lavske Podporne Zveze so si vzele za program | nekaj kar še cenjeno občinstvo pogreša, nam- | rec nek? j izvanrednega izvedrHs. ' J | PROGRAM JE PRECEJ OBŠIREN Z LEPIMI DO- S 1 BITKI IN SICER ZA ŽENSKE: I 1. Zbijanje steklenice na dva koraka z metlo | 12. Mrka najbolj debelih žensk za kranjsko 1 klobaso. ZA MOŠKE: Zbijanje kače, ki jemlje svobodo organiziranemu delavstvu. Ja, pa nekaj kar bodi tajnost do 29. junija in sicer do 1. ure popoldne na Kasteličevih farmah. Godba bo na najmočnejša pihala pod vodstvom umetnika lastnika. Za vsestransko postrežbo jamčijo _________ ustniku je prišel kot kadet-| ni aspirant 4)rejšnega 87. pp. 6. julija 1916 v rusko vojno 'ujetništvo in je bil.v Semi-| palatinsku južnozapadne Sibirije interniran. Njegovi svojci že leto dni niso dobili nikakoršnega poročila. 23. maja tJ. pa jim je došlo pis-| mo,.ki ga je 12. januarja preko Vladivostoka odposlal in v kojem sporoča, da je zdrav in se mu dobro godi ter da t so bili vsi slovenski in hrvaški ujetniki v Semipalatin-sku dne 31. oktobra .1918 v ( Tomsk odpeljani in tam v Jugoslovanski polk dodelje-ni. Drobiža je vedno manj.— v ker ga nosijo razni špekulanti v zasedeno ozemlje, fi kjer ga Italijani sprejemajo z vrednostjo italijanskega drobiža. Skrajni čas je, da se merodajni faktorji zavedo | svoje dolžnosti tudi v tem oziru. Konečno se je vendar /odločil delegat finančnega Jminsterstva za Slovenijo in pIstro izdati prepoved izvoza i drobiža v zasedeno ozemlje. - Po toči!. -> Ope^i pevec Fran Bučar Je imenovan za glavnega reži šerja naše opere in operete. Pri Glasbeni Matici prevzame Fr. Bučar pouk v solo-jjetju. Nepravilno postopanje lju bljanskega magistrata pri nakupu konj za vojaštvo. — Ljubljanski meščani, ki imajo enega ali dva konja za nujno gospodarsko uporabo, se pritožujejo, da postopa magistrat nepravično pri oddaji konj za vojaška oblastva. Kdor je v seznamu, mora pro dati žival, četudi jo potrebuje, kdor pa ni "sučajno" v seznamu, se lahko prosto vo-j zi in jaha po Ljubljani. Pa { tudi drugače se postopa kri-vično. Cenitev konj ni v nobenem razmerju š sedanjo 1 vrednostjo denarja. Kojni se ne numerirajo niti kako drui K gače označijo, tako* da je iz-t ključeno, da bi mogel kdaj ( lastnik konja odkupiti svojo it žival, seveda za višjo ceno r nego |o je prodal. Umor. — Aretiran je bil po dolgem iskanju Glažar F«ince, 36 let star iz Studenca pri Krškem, zaradi umora storjenega na svojem svaku. Izročen je dež. sodišču. Velikansko tihotapstvo to-fraka. — Vrednost 10.000 K. Prebrisani tihotapec. — Po veliki glavni cesti iz Ljubljane na Gorenjsko je*v soboto Žurno drdrala skrbno zaprta kočija. Na kozlu sta sedela kočijaž in lep, dostojen la-kai. Ljudje so se spogledovali, kakšno Veličanstvo se tod vozi. V Šiški je' dvema policajema kočija postala skrajno sumljiva. Difsta znamenje, naj ustavi.. Kočijaž s j tisto malomarno fijakersko I gesto ustavi konjiča. Agenta j vprašata, kaj vozi in pogleda 'ta v notranjščino kočije. Razveseljiv pogled. Vsa kočija založena z lepo dišečo travico. Dostojni spremljeva- i lec je postal nervozen, lz-jfRcazati se je moral., Agenta i fsta neusmiljena. Spremljeva-f lec jima v zadregi odgovarja. ^ "Kam s tobakom?" — v ' Škofjo Loko! .. — "In od tam?"—-"Oh, prosim, pustite mi tobak!. . . Pustite tobak! Je namenjen za slovenske mučenike v zasedenem ozemlju!" Seveda se policaja nista dala omehčati s tem lepim apelom na mučeništvo Slovencev v zasedenem ozemlju ip zaplenila tobak. Pri nadaljnih uradnih razpravah se je dognalo, da je bil ta tihotapec Ivan Gosar iz Če-povana, član in zastopnik obzirne "Delniške družbo za tobak za zasedeno ozemlje" Velike množine zaplenjenega tobaka cenijo na 10.000 kron vrednosti. Tihotapci v Škofji Loki so čakali, da ga i spravijo preko demarkacijs-ke črte. Gotovo bi ga'bili pu-Sili Italijani.... A Ivan Gosar se sedaj priduša, ker mu Jugoslavija ni naklonjena pri ^ naviianju cen in tihotapstvu od 18. do /42 leta pod orožje. Pregledovanje je v Krminu, odkoder jih odženejo v Ja-kin. Brez nakaznic se že prodaja v Ljubljani od 24. maja naprej moka in kruh. Upamo, da so izginile za vedno. Jugoslovanski les naj bi služil za vojno odškodnino.— "Italia Nuova" poroča, da so sklenile velike francoske tvrdke dogovor z društvom "Sava'\ v katerem so včlanjeni vsi jugoslovanski proau-centje lesa. Laški list pravi, da bi se moral jugoslovanski les porabiti za izplačilo vojnih stroškov, ki jih bo imela plačati ' Avstro-Ogrska. Kakor se vidi, bi si Lahi prav radi nabrali kar največ lesa iz naših gozdov. Na zasedenem ozemlju so v gozdovih napravili že tako ogromno škodo. Pa res niso neumni ti laški kapitalisti. Samo $600.00 takoj. Sedaj je čas da si kupite hišo. Nova hiša za 2 družini, tlakana cesta, rent $68.00, od plačuje se po $80.00 na mesec. St. Clair-London Rd. kara. To posestvo ne bo dpl-go naprodaj. Pokličite lastnika po telefonu, Main 4027 Central • 1730. — 715 Garfield Bldg. NAZNANILO. Ker bi radi zvedeli za moj naslov vsi tisti, ki mi dolgujejo, vam ga tukaj priobču-jem. Prosim vas lepo, da mi prinesete sami na spodajšni naslov, ali pošljite na drug način, in jaz vam plačam vaše stroške. S spoštovanjem Louis Opara, 15409 Hale ave. Collinwood, _. . (75) Odda se v najem dve sobi in kopališče, pripravno za dva poročena človeka brez otrok. Poizve se na 1197 Norwood Rd. (76) -i" 1 ——■——— Soba se odda v najem za enega fanta. Lepa, čedna soba, kopališče in elektrika.; Vpraša se na 6017 Bonna ave. (75) Naprodaj je farma, 53 akrov v izvrstnem stanju, 45 milj vzhodno od Public Square, ob tlakkni cesti, hiša 3 sob, velik hlev in druga go-, spodarska poslopja, vsakovrstno sadno drevje, jako bogata zemlja, blizu šole in prodajalen. Nekoliko plačate takoj, drugo na .obroke, ali pa se zamenja tudi za hišo v Clevelandu. Cena $6000, skupaj z vsem pridelkom. Vprašajte pri lastniku 14410 Lake Shore Bid. Eddy 2030 Rd. _(76) COLLINWOOD, OHIO. Delničarjem Slovenskega Doma se naznanja, da katerega veseli sprejeti posel oskrbnika v Domu naj se javi pismenim potom do 2. julija, 1919, in sicer na 'naslov: Vinko Blaško, 724 E. 162nd St. Imena prosilcev bodejo prečitana na delniški seji 3. julija, 1919, nakar se vrši tajna volitev. Kdor dobi največ glasov, dobi posel oskrbništ-va Doma. ODBOR. (75) — . i "—.i Delo dobijo delavci. Crucible Steel Forge Co. 6600 Grant ave. Vzemlte*55. cesto karo, zaznamovano 'througV (75) ■■ -— Naprodaj je gostilniška oprava, dve ledenici, izložne omare, register, itd. VpraŠaj-te na 1316 E. 55th St. (75) Samo $500.00 takoj Postsfcite lastnik hiše. hiša za 2 družini, blizu tovar-Re Cleveland Automobile Co rent $48.00. St. Clair-London Rd. kara. Cena $5400. Pokličite lastnika Main 4027 Central 1730 -715 Garfield Bldg._ . Išče se priletnega moža ali žensko, ki bi zjutrai odprl prodajalno mehkin pijač, (soft drink). Oglasi naj se od 5. ure naprej na 6102 St. Clair ave. (77) —-—. r . * m " III U v IVV4 -JIH. * ft J Naznanjam, da imahi v zalogi najboljše šivalne stroje in to "SINGER ŠIVALNE STROJE" katerih nobeden drugega izdelka šivalnih strojev ne prekosi v šivanju. Dajem jih tudi na lahka odplačila in sicer po $2.00 mesečno ali za gotovi denar v devetdesetih dneh časa za plačati. Toda ne pozabite pa tudi, da popravljam vsake vrste šivalne stroje od $1.50 višje, ter tudi kdor želi zamenjati stari stroj za novega, vedno vzamem stari stroj v račun na novega. * Toraj gospodinje kakor tudi dekleta, ako želite imeti trpežni šivalni stroj, zglasite se pri vašem Slovencu RUDOLF PERDANU 6026 St. Clair ave. POZOR! PLUMBING! . Ako rabite v hiši zanesljivega delavca za vsakovrstno plumbersko' delo, potem se oglasite pri vašem starem, dobro znanem prijatelju Geo. A. Lorentz, . 6203 Superior ave. Sprejemam vsakovrstna popravila, postavljam -kopališča, vsakovrstne sinke, boi-lerje na paro, za vročo vodo toilete in najnovejše vrste fornese. CENE NIZKE IN DELO GARANTIRANO! Bell Phone Rosedale 5224 Princeton, 1319 W. (x25) FARME NAPRODAJ. Rojaki, ki želite kupiti farme, obrnite se do mene, kajti naprodaj imam vsakovrstne farme z vsem farmarskim orodjem, živino, dobro zemljo in okolico. Jaz nisem agent, ker imam v tej okolici sam farme in sem jako zadovoljen. Prodajo se farme raditega, ker so bili sinovi ubiti v vojni. Toraj ti farmarji so naredili denar, in želim da bi ga tudi vi naredili v farmah. Cesta tukaj je vsa tlakana. Toraj kdor želi kupiti farmo, naj se obrne z zaupanjem do mene, pismeno ali osebno. Moj naslov: Mike Lukner, K.F.D. No. 2. Box 87 Rock Creek, Ohio. (76) Naprodaj je novo zidana Jiiša, 9 sob, vse moderno urejeno. Proda se po nizki ceni. Vprašajte 15218 Holmes ave. __(78y POZOR SLOVENCU Ako rabite dobrega in iz-učenega papirarja, ki je že mnogo let opravljal to stroko v splošno zadovoljstvo, obrnite se na Frank Miklauž, 1247 E. 61st St. (75) LIBERTY BONDI se kupujejo pri nas za gotov denar po najvišji tržni ceni. Mi plačamo gotov denar za vojno hranilne znamke. S. T. Bone & Co. 808 American Trust Bldg. na Square. 8. nadstropje, od prto do 8. zvečer. (x58) POZOR! Naprodaj je pet lepih hiš, cena od $1500 do $4000. Naprodaj imam tudi 30 jako lepih lotov, cena od $175 do $400. Ob tlakani cesti, mestna voda napeljana. Ugodni plačilni pogoji. Društva pozor! Društva, ki imajo piknike, so uljudno prošena, da naročijo pivo int drugo potrebno pri meni, ker jim lahko I Jinia Ri^rh^f Slabi živci I povzročajo mnogoštevilno bolezni, g Malo drugih maiadij Je, ki to bolj B trpeče in povzročajo toliko potrtosti EJ kakor živčne bolezni. Vsled tega je w treba takojino zdravljenje. Med g drugimi zdravili, pripravljenimi za a take »lučaje se je SEVEN'S I NERVOTON I (Severov Nervoton) mnogokrat ob* nesel kot najboljU pripomoček. Pri- wj I poročamo ga vam kot sredstvo v >"* •lučaju duševne potrtosti, insomnije g ali izgube spanja, nervoa.no izčrpanje m ali onemoglost, histerije in nervoz- N nosti sploh. Ojača oslabele živce, h jih poživlja in tako ojača ves živčni vi sistem, da more vzdržavati napor in » odgnati bolezni. Naprodaj v vseh ~ lekarnah. Cena $ 1.26. DELO DOBI takoj 500 mož. Vsakovrstno delo, kateremu se lahko priučite. Dober zaslužek, $4 za 6 ur in ppl dela, večji zaslužek ^za "overtime." Oglasite se pri G Plant Barkville -Farr Brick Co. Vzemite E. 55 karo do konca, in pridete dotovarn^_(75) HIŠE NAPRODAJ. Hiša 8 sob, za 2 družini, blizu 79. ceste. $3600. Hiša za 3 družine, cena $4800. Takoj $1500. Hiša je na Norwood Rd. Hiša 8 sob, za 2 družini, elektrika, fur-nes, cena $4400. Takoj plačate $1500. Dve hiši na St. Clair ave. s prodajalnami, jako poceni in tuA na obroke. • Imam tudi več zidanih hiš naprodaj in mnogo hiš v Collinwoodu. Oglasite, se pri J. Lusin, 1065 E. 66th St. (76) Operatorji pri strojih za ženske oblake, izkušeni, dobijo delo. Zaslužek $5.50 do $6.75 na dan. 45 ur dela na teden, vsaka sobota popoi*' noma prosta. Poleg delavnice je lepa obednica, kava zastonj, godba vam; Igra tekom kosila. Čiste, vetrovne, hladne delavne sobe. Stalno delo. The Reinhold Co. 2152 Superior ave. Oglasite se v uradu, v 3. nadstropju. (75) Singer šivalni stroj, skoro nov, se proda po jako nizki ceni radi odhoda v staro domovino. Vprašajte na 3837 St. Clair ave. (76) Možje dobijo delo, dnevno ali nočno. The Cleveland Metal Products Co. 1135 Ivanhoe Rd. . (76) » .......... i — Čedna front soba se odda v najem za enega ali dva fanta. 1426 E. 51st St. (76) '"•■M . ■^pSjj • il '.JL't J|'f/*j| ii 'i f iff tjfSj® s'.-. '-.-I - 'i-j' iSji* .ii&fcS 11 H t H I M M............. Dr. S. Hollander J li zobozdravnik ii <: .. ,. 1 ? 'Yvyl ,, i. • • i: l355E.S5ihStvog.St.CWr i; :: Vstop na 55. cesti nad lekarno :; :: . . :: Ure od 9. zjutraj .....Ml" I'M———»' I • j, ;: do 8. zvečer. ; ^, II Zaprto ob sredah pop. j j i! tudi v nedeljo zjutraj. !! ■' ? POZOR! , slovenske in hrvatske gospodinje! Gotovo ne pozabite, da dobite pri meni še vedno najboljše grocehjsko bla go ceneje kot kje drugje. Najboljše vrednosti .Pridi-' te v našo trgovino, da vam postrežemo. John Centa, 6105 St. Clair ave. slovenski grocerija. (x) ---,—---— PODPIRAJTE DOMAČINA. Spodaj podpisani Jugoslovan se priporočam vsem Slo-venefem in Hrvatom za vsakovrstna plumberska dela, kakor upeljavanje toilets, sinkov, boilers, in tako dalje. Vse delo izvršujem v vašo popolno zado-voljnost in garantirano, po zmernih cenah. Priporočam se vsem rojakom v obilna naročila. Podpirajte domačega človeka, ki vam pošteno postreže. NICK DAVIDOVICH, 6620 St. Clair ave. Tel. Princeton 1173 W. POZOR! Ako hočete kupiti ali pro--dati hišo ali zemljišče, oglasite se pri . Jakob Tisovec, Ako potrebujete odvetnika, da se pogovorite v slovenskem jeziku, oglasite se pri Harry F.' Click, odvetnik. Jakob Tisovec 1366 Marquette Rd. nasproti Lake Shore Banke.— Central 6026 L. (105) Naprodaj je izvrsten mo-tor-cycle, Thor izdelka in avtomobil za 5 oseb. Vse v dobrem stanju in se proda poceni. 3333 St. Clair ave. (76) Podružnica "Dr. Anton Korošec" Štev.* 2 S. N. Z., Collinwood, O. Cleveland-Collinwood, 26. junija, 1919. VABILO NA JAVNO PREDAVANJE. Cenjeni somišljenik:— Le pičlo število naših rojakov je bilo dosedaj tako sreČ-niji, da so sprejeli pisma od svojcev, ki jim poročajo o izpre-membah, ki so se izvršile v njih rojstnem kraju tekom vojne. In vendar se lahko zatrdi, da ni skoro Slovenca, pa naj je tega ali onega mišljenja, naj se je dosedaj zanimal za narodno gibanje, ali pa bil popolnoma brezbrižen za boje in trpljenje celokupnega našega naroda, ki bi ne želel kaj natančnejšega izvedeti o usodi in položaji^ ožjih rojakov v stari domovini, zlasti šer ker so časniška porečja, v kciikor se pečajo z Jugoslovanskim vprašanjem, nepopolna, zmedena, nejasna in nezanesljiva Z namenom, da zadosti temu hrepenenju zavednih domoljubnih Slovencev, priredi podružnica "Dr. Anton Korošec" štev. 2 S. N. Z. V NEDELJO, 29. JUNIJA 1919- JAVNO PREDAVANJE v cerkveni dvorani na 15519 Holmes Ave. Predaval bo glavni tajnik Slov. Nar. Zveze o POLITIČNEM in GOSPODARSKEM POLOŽAJU V JUGOSLAVIJI, S POSEBNIM OZI-ROM NA SLOVENCE IN NJIH MEJNO VPRAŠANJE NAPRAM ITALIJANOM IN NEMCEM. ( Začetek točno ob sedmih zvečer. Predavanje je v prvi vrsti namenjeno članom in članicam ter somišljenikom S* N.Z. TER JE VSTOP VSAKEMU PROST. Zaradi tega ste uljudno vabljeni, da se udeležite tega predavanja, ki Vam bo nudilo jasno sliko o dejanskem položaju v starem kraju. Vsi podatki bodo povzeti iz izvrstnih poročil iz domovine, katera je prejela S. N. Z. v zadnjem času in ki nepristransko pojaanujejo dogodke do zadnjega maja. Predavanje je informativno in bo gotovo zanimalo • v '/>•.•<• . >.' V*-- ' I . • ' • J! . •:, .' ■ ...................._'____________ ............_.. . . . .^[Lifc. .■ I _ "I"'!1' I' " 11 11 - J -—--— I ^M -' t-« "''^sB Največja prodajalna te vrste v Clevelandu ^^^^^^^^^^B^^MM^WHBipBpH BB|p[HMjBBHHS8|H p^^pwMpSwWpi^^ HpjjNHpBjHB WHIM I. ODDELEK II. O D D E L £ K III. ODDELEK IV. ODDELEK V. ODDEI/EK II ŽELE Z NIN A AUTOMOBILSKI ELEKTRIČNI BARVA EV STEKLO KUHINJ. POTREBŠČINE i . M. M „ W ----' ' - I I ^^^^ ^ na® ^ j^J ^^^^^^^^^^^^^^^ na svetu. Tukaj WKSmmffl ' Potrebno, kar želi- 7, vas Ford dobite lahko ori 'nas Edina direktna agencija za BAN- ki mora biti v kuhinji ali pa k jedilom, i i te. vsak^ajman^ košček v ISogi. Zrak NER MAZDA ELEKTRIČNE LU« WHITE LEAD PO 9 IN I3c Vsakovrstne posode, velika zaloga bla- I • V i j ^K 2a vaše "Inner tubs" do- kl 80 P°P°lnom| garantirane. Elektric- FUNT. ga 12 aluminija. Sto košev jedilne j>o- f ZA OTROKE MfšffA «,. . ! ni pihrJmki cd $5 do $45. "Stroj za po- . *odz.r.xasmo $iS. Ko sem uredil prvo in drugo prodajalno ter preskrbel dobre gospodarje in oskrbnike, mi je ostalo še eno podjetje, da ga uredim, tako da bo bolje za mene in za one, ki se ga poslužujejo, in to je moj POGREBNI IN AMBULANČNI ZAVOD. Ki ostane v bodočnosti popolnoma pod mojim nadzorstvom, in za katerega se bodem potrudil sam s svojimi pomočniki, da se bo vodil točno in v zadovoljnost vseh, ki se ga bodejo posluževali. KAPELA (Chapel) ' / ' *•' , r i ! Kapela je prostor, kjer so položena trupla onih, ki nimajo mogoče doma v stanovanjih dovolj prostorih, da ležijo na mrtvaškem odru, ai mogoče ni možno prinesti rakev v hišo, ali nekateri nimajo nikogar svojih ljudi j. Zato sem priredil dovolj-velike in čiste prostore, kateresta postavila naša rojaka, gg. Perme in Bajec na jako fin način, z lepim, rezanim ročnim delom, ki je popolnoma podobno božjemu grobu. Obo-čje, ki napravi krasen pogled, kadar se razsvetli, je podobno kamenitemu grobu, in je okras za vsako truplo, ako ostane tam do dneva pogreba. MRTVAŠNICA. (Morgue.) To je prostor, kamo se trupla pripeljajo-iz hiš, stanovanj, ali iz bolnišnic, od ponesrečenja. Prostor je pripraven, da ?e truplo položi v rakev, kjer 6e spodobno pripravi za pogreb, nakar se odpelje zopet na dom ali položi v kapelo. Ta prostor je ves olepšan in preurejen, podoben kapelici. Poprej je odgovarjal obojnemu namenu. Kakor se vidi na drugi sliki je bilo za časa influence v tej mrtvašnici sedem rakev z odcastlimi mrliči naenkrat. " t V nadstropju je zaloga vsakovrstnih rakov, v prostorih, ki so tudi preurejeni in zboljšani. I F ' . " . *wHK No. «4, HIŠA, URAD IN AMBULANČNI ZAVOD. f L/\ 1 ' "V* . ' " V- ' \ ; '' , I No: 5 MRTVAŠNICA.-POPREljŠN A MRTVAŠNICA, V KATERI JE ZA ČASA TMFT.UENCE LEŽALO PO 7 TRUPELJ 4 No. 6. AMBULANCE. No. t. NOVA KAPELA GRDINOVE MRTVAŠNICE, ; i 1 No. 2. PRENOVLJENA KAPELA. (CHAPEt) No. 3. POGLED NA KAPELO IN MRTVAŠNICO OD ZUNAJ. ah , ■". "' X i. -j« ■■'.v '' 1 ' " ' ""j - i V * r.yr .'v'lV, "..'"* ■. "t\ * fe'-'^ ' f< ''<■■ , v- HIŠA. • Ji V / . ' , ' '■> I. •■ 'fM Ta je bila zelo potrebna za zboljšanje. Nafaščujoea družina jo je potreboyala, pa tudi pogrebni zavod ki mora biti noč in dan odprt, me je silil, da sem jo povečal in zboljšal, da odgovarja enemu in druzemu. V v nadstropju so spalnice, spodaj urad in Stanovanje. Za ljudi, ki želijo naročiti pogreb, plačati račun ali kaj druzega govoriti z menoj, je to najlepša prilika, ker je nalašč zato odločen prostor, nihče ne moti in nadleguje, kakor se to lahko zgodi v trgovini. Hiša se nahaja preko ceste od kapele, in je druga zadaj za bivšo Modicevo gostilno.*Lahko se gre tudi skozi trgovino in dvorišče v hišo. na dvorišču hiše je velika garaža, ambulančna postaja, kar je še posebno ugodno za nočni ča3, ker je hitra postrežba. • Vsakdo kateri, hoče ponoči klicati na telefon ali kaj enaktfga, lahko to stori, ker je odprto noč in dan. Vhod je spredaj, kjer vedno gori luč. Vidi se takoj od St. Clair Ave. proti jezeru, velike napise. Kdor neče hoditi v hišo, naj se posluži telefona, imam oba telefona in so iste'številke kakor so'bile poprej. Na razpolago so noč in dan. Kakor blizu telefona ste vi, tako blizu smo mi vam. Dovolj je, da pokličete, pa pridemo ,mi k vam. OHIO STATE PRINCETON 1381 BELL ROSEDALE 1881 Te številke imate tudi na mojih koledarjih. * SEDAJ PA šE PAR BESED VSEM ČITATELJEM. Nahajam se med vami že celo vrsto let in je bilo vedno moje veselje ifr najboljša volja storiti vse za moje odjemalce in narod svoj, kar sem zamogel storiti, ne oziraje se kaj stane truda ali denarja, Časa ali druzega. Vedno sem gledaL na to, da sem z vsem kreditom, ako sem. ga kaj jmel, ali upljivom povzdignil ime naroda, ali pomagal narodu in njegom potrebam, društvom in zavodom. Prepričan sem, da narod to tudi ve in pozna, in to hočem tudi zanaprej delati.. Zato obljubujem in se priporočam, da se vselej lahko obrnete do mene, vsi oni, ki bi morebitno bili prizadeti pri tej ali oni nepriliki, in se mnogokrat ne veste kom obrniti za to ali ono stvar. Ako ne bi mogel direktno pomagati, mogoče bom lahko svetoval in podučil, kje se dobi pomoč. To si štejem v svojo dolžnost, in to bodem sedaj toliko laglje storil kot prej, ker nimam trgovskih stvari na mojif skrbi in ker imam vsak dan več skušnje in znanja z ameriško javnostjo. '.Upam, da bodejo čitatelji vzeli to moje naznanilo v zadovoljno naznanje in se poslužili tega najsta-rejega slovenskega podjetja, da bodemo tudi v bodoče delovali eden za druzega.* S trgovino š pohištvom in železnino sem v zveži toliko, da jim pomagam v slučaju, da me potrebujejo, in da v morebitnem slučaju priporočim kredit odjemalcev. Kar se pa tiče sprevod, pogrebnih naročil, to pa vsakdo ve, da sem pripravljen in zmožen opraviti tako, kakor vsakdo sam izvoli, kakor so okoliščine in zmožnosti sorodnikov. Dovolj je, da mi naznanite vaše želje in okoliščine in driigo bom naredil sam v zadovoljnost vseh. Za vse to moje priporočilo ostajam na mestu voljan in vam izpolniti vsak čas vaše želje, kolikor je v mojih močeh mogoče. f Vain vedno naklonjeni ANTON GRDINA, SLOVENSKI POGREBNIH 1053 East 62nd Street w« a tv/q vrv vn v l itV\ i HANS IZ ISLANDA —-s=== ROMAN. SPISAL VICTOR HUGO, ZA "A. D» PRIREDIL P. -----> -- "Do sedaj se je skazalo, da je Hans iz Icelanda nepremagljiv, ravnp tako kakor Horatius Cocles. Stari vojaki, mladi stražniki, kmečki hrusti, prebivalci v gorah, vsi bežijo ali pa umirajo pred njim. On je enak demonu, kateremu se ne more nihče umakniti niti ga ne mo- i grete prijeti. Najboljša sreča, ki more zadeti one, ki ga gre i do iskat je ta, da ga sploh ne i najdejo. Čudili se bodete ple- < menita gospodična," nadaljuje častnik, ko se podoma-11 ce vsede poleg Ethel, ki se je | primaknila bližje svojemu o- j četu, "čudili se bodete radi 1 mojega čudnega pripovedovanja, ki se tičejo tega nadnaravnega bitja. Nikakor vam nisem brez namena pri- < povedoval te čudovite pravljice. Zdi se mi — in jako me bo veselilo, če bodete vi, i plemenita gospodična z me- i noj enakega mnenja — da bi , dogodki Hansa se dali popi- i sati v krasnem romanu, ni način kakor jih piše gospodična de Scudery v svojih knjigah "Artamenes" ali i "Clelia". Šest knjig te znamenite pisateljice sem šele i prebral, toda rečem vam, da je to mojstersko delo. Seve- : da naše podnebje bi se mora- i lo oblažiti, naše šege in obi- i čaje bi morali popraviti in naša barbarska imena olep- < šati Na primer Trondhjem i bi se moralo imenovati "Due- i tinianum" in gozdovi okoli mesta bi se morali spremeniti z dotikljajem magične pa- < lice, v krasne travnike, pre- s ko katerih bi se pretakalo < stotine potočkov, namesto ! i naših gorskih hudournikov, i Naše temne, globoke votline bi se morale umakniti ljubeznivim grotam, prepreže-ne z zlatim kamenjem in ažurnim svodom. V eni izmed teh grot bi moral živeti slaven čarovnik, recimo Han nus de Thule. Kajti vedeti morate, da ime Hans iz Icelanda se nikakor poetično ne glasi. Ta velikan — prepričani morate biti, da naš junak ne bi smel biti pritlikavec, ampak velikan po postavi — ta velikan bi moral biti direkten potomec boga Marsa, (ker Ingulf Uničevalec nima ničesar zgodovinskega ali basniškega v sebi) in čarovnica Theona — ali se vam jne zdi, da je to srečno izbrano ime namesto čarovnice Theorka — bi morala biti hčerka Kumejske sibile. Ha-nus, potem ko bi dobil dobro vzgojo od Thulskega mafija, bi moral pobegniti iz škofove palače na vozu, katerega bi vlekli zmaji, kajti skozi okno skočiti na drevo, ie prestarinsko in prozaično. Ko bi prišel v Durtidianum v zakleto čarovniško okolico, bi jo moral spremeniti v svoje bivališče in prizorišče svojih zločinov. In tedaj bi bilo prav lahko narediti lepo sliko vseh zločinov Hansa ne da bi se kdo spodtikal nad tem. Strahoto njegovih del bi lahko olajšali s kako fino izmišljeno ljubezensko afero. Pastaric> Aclyppe bi korakala nekega dne z jagnjetom v naročju pred svojo groto, okrašeno z mirtami in olivami, ko bi jo opazil veliki Ha-nus, ki bil mahoma prevzet ! od njenih magičnih oči. Toda Aclyppe bi morala ljubiti < krasnega Lycuda. fcastnika I milici je, ki bi bil nastanjen i v garniziji njene vasi. Veli- s kan bi moral biti vznemirjen < radi častnikove strasti, in s častnik bi moral biti razjar- s jen radi vsiljivosti velikana i napram deklici. In tedaj si lahko mislite, plemenita gospodična, kako krasen roman bi bil to, kakšno moč bi imel naš Hanus. Stavim svoje *oli«ke škornje proti paru starih copat, da tak predmet romana, če bi ga Bfe.-- ^.'fcat;1 '■.— -..--o..•■_,.- ..t • .- f.- ' •• 2,w" " • j§Ž» m ' " ž'M ' spisala gospodična Scudery, bi znal povzročiti, da ponori-jo vse ženske v Kodanju." Zadnje besede so zbudile melanholičnega premišljevanja, v katerega se je zatopil tekom brezuspešnega prizadevanja častnika, da bi pokazal svoje domišljave, bistre možgane. "Kodanj 1" vzklikne Schumacher. "Kakšne novice prinašate iz Kodanja, gospod Častnik?" "Nobene, pri moji veri, ki bi bila kaj vredna,' odvrne joročnik, "razven te, da je tralj dal svoje dovoljenje ve-iki poroki, s katero.se pravkar pečajo vse glave obeh kraljestev." "Kaj!" vzklikne Schuma-cker /'kakšna poroka je to?" Poročnik je že hotel odgovoriti, ko mu zastane beseda na ustih, kajti četrta oseba stopi zdajci na pozorišče. Pogledi vseh treh se obrnejo proti novemu došlecu. Izraz na bolestnem obrazu jetnika se razjasni, obraz frifolnega ppročnika postane resen, na obrazu Ethel pa, ko je bil dosedaj ves bled in zmešan, tekom pripovedovanja dolgočasnega d'Ahle-felda, se je mahoma pojavila nova radost in polno življenje. Lahen vzdih se ji privi-je iz ust, kot bi se njeno srce oprostilo silovite teže, njen nasmehljaj je počival na postavi novodošleca. Bil je Ordfjier. Stari ujetnik, deklica in častnik, vsi so čutili neko posebno tesnobo ob prihodu Ordenerja; vsakdo je imel svojo skrivnost z njim radi-česar je bil vsakdo izmed njih precej v zadregi. Da se je Ordfcner vrnil v ječo, temu se Schumacker in njegova hči nista čudila, kajti pričakovala sta ga oba, ker je obljubil vrniti se; toda poročnik je bil začuden, kakor* se je tudi Ordener čudil, ker je dobil častnika v družbi Schu-mackerjev. Ordener je že začel sumiti, da je bil častnik indiskreten radi prizora v pretekli noči, toda spomnil se je etikete dvoboja in zopet se je pomiril. Bil je le začuden, ker je videl d'Ahle-felda mirho sedečega v sredi obeh ujetnikov. Te štiri osebe si niso imele, ničesar povedati, dokler so bile,skupaj iz enostavnega vzroka, ker bi preveč govorile, če bi se nahajale posamezno. Raditega traja nju-čen molk precej časa, dokler se poročnik ne vzdrami iz začudenosti in se začne smejati: "Pri kraljevem plašču, moj dragi novodošlec, tu vlada molk, ki ie vreden časti senatorjev Gaulov, ko je Rimljan Brennus — pri moji Časti, pozabil sem, kdo je *bil Rimljan, kdo je bil Gaul — senatorji ali generali. Nič hudega. Ker ste sedaj tukaj gospod tujec, pomagajte mi razjasniti temu staremu gospodu novice. Pravkar sem začel razlagati, ko ste se hipoma pokazali na pozorišču. Povedati sem hotel o slavni poroki, ki zanima danes Medijance in Perzijance." "Kakšna poroka?" vprašata Ordener in Schumacker skoro v eni sapi. "Pri vaših hlačah, gospod tujec," kriči poročnik, ko zaploska z rokami, 'močno su- > mim, da prihajate vi iz dru-j eega dela sveta. In v&še sedanje vprašanje potrjuje to j sumnjo v meni. Prav gotovo j ste pristali šele včeraj na bre-; gu reke Nidder v vozu kake vile, katerega sta vlekla dva zmaja, kaiti nemogoče je, da ; bi potovali p ' - v. Id-^i -■imil - j| finJEyKy^gf' "Kaj!" vzklikne. "Ali namerava Ordener Guldenlew poročiti UIriko d'Ahlenfeld? JTako je kot ste rekli/.' odvrne častnik. "Poroka bo končana predno pridejo prihodnji vzorci nove francoske mode v Kopanj." * "Ordener, sin podkralja Frederika mora biti star kakih dvaindvajset let,'kajti bil sem v ječi v Kodanju že skoro eno leto, ko je dospela no-vica o njegovem rojstvu. Naj se poroči mladič," pristavi 1 Schumacker z grenkim nasmehom. "Ko pride sramota nad njegovo glavo ga vsaj nihče ne bo mogel dolžni, da se je poganjal za kardinalski klobuk." Stari Schumacker ni ve- : del niti slutil, da stoji ta Or- 1 dener pred njim, niti se Or- 1 dener ni hotel izdati. Niko- ( mur pa ni bilo znano, da Ordener ne mara za svojo ne- 1 vesto, kajti njegova izbrana \ ljubica je bila hčerka starega 1 Schumackerja. Medtem pa poročnik nada- * ljuje s svojim razlaganjem: j "Baron Ordener bo dobi naslov grofa, ovratnik Stanove- 1 ga reda in epaulete polkovnika, katere ne bi nikdar za- ! menjal s kardinalskim klobu- 1 kom.' "Toliko bolje," odvrne ! Schumacker. Potem pa mol- J či nekaj trenqtkov in stresa 1 z glavo kot bi videl maščeva- ( nje pred seboj, in konečno ( vzklikne: "Nekega dne na- j redijo železen ovratnik iz bi- J sernega Slonovega reda, zlo- 1 mili bodejo njegovo grofov- 1 sko krono nad njegovo gla- } vo, in bičali ga bodejo v ob- j raz z epauletami polkovnika.' Zdajci prime Ordener sta- J rega moža za roko. "V imenu vašega sovrašt- ' va, gospod, ne preklinjajte dobre sreče svojega nasprotnika, dokler niste na čistem 1 če je to v resnici dobra sre- J ča v njegovih lastnih očeh." 1 muhu!" vzklikne poroč- 1 nik, "zakaj se starec toliko jezi nad baronom Ordener-jem?" "Poročnik!" kriči Ordener 1 "starec misli mnogo bolje o Ordenerju kot vi mislite. In" pristavi ko za trenotek molči, "priporočam vam, da pomislite, da vaša slavnna poroka še ni tako gotova kot vi mislite." t "Fiat quod vis," zatnrmra poročnik z ironičnim poklo-nom; "kralj, podkralj in kancler so v resnici odredili že vse priprave, ki so potrebne za poroko; toda če vam ne ugaja, gospod tujec, ali imate mogoče neprijetno sodbo o tej poroki, kaj se zmenijo za to kralj, podkralj in lord kancler!" Poročnik ni vedel, da ima pred seboj sina podkralja Frederika, barona Ordenerja, ki naj bi po njegovem mnenju poročil njegovo sestro UIriko, hčerko lord kanclerja. "Mogoče imate prav," odvrne Ordener. "Oh, pri moji veri!" vzklikne poročnik ko se začne silno smejati — "ta je pa dobra! Želel bi, da je navzoč baron Ordener sam in da bi mu kak vedež prerokoval bodočnost njegove usode. Vr jemite mi, moj učeni prerok, da vaša brada ni dovolj dolga da bi igrali Vlogo spretne-j ga vedeževalca." "Gospod poročnik," odvrne Ordener s hladnim glasom, "jaz nikakor ne vrja-mem, da bi baron Ordener sploh kdaj poročil kako de-, kle, do katere ne čuti nobene ljubezni." "Ha! Ha! gleite kai govori knjiga prerokov! In kdo vam jamči, gospod zelenec, da baron Ordener ne ljubi Ulrike d'Ahlenfeld?" ^ "Ha, prav imate, toda recimo, kdo vam pa jam«, da jočnika, da se začudi, Ka- ž dar je kdo mladega gospoda g speljal v zadrego, tedaj je č umolknil in nemirno pogle- ž doval okoli sebe. Šele po da- ji Ijši pavzi odgovori poročnik. "Da, kdo mi jamči, da Or- r dener ljubi mojo sestro? Ha, d kako bedasto vprašanje! Žal v mi je za vašo pamet, toda r; vsem ljudem po norveški č; kraljevini je znano, da t* F poroka ni samo državna oe- k remonija ampak izvira iz re- b snične ljubezni med mladim k parom." "Da, vsi ljudje vedo to, sa- v mo jaz ne/ odvrne Ordener s< s pikrim glasom. zi "Samo vi ne? Dobro, naj ir bo! Toda kaj zato? Ali mo- j£ rete mogoče vi preprečiti si- p< nu podkralja, da*ne bi bil za- t( ljubljen v hčerko lord kan- si :lerja ?" la "Zaljubljen?" jc "Da, blazno zaljubljen!" ir "Ha, v resnici mora biti blazen, če je zaljubljen." ir "Hej, ne pozabite o kom v< n s kom govorite! Kaj me- h lite, da bo sin podkralja si /prašal menda kakega klov- p: la, da mu svetuje katero bi iekle mu je po volji ali ne?" g; Po teh besedah je častnik h /stal. Ethel pa, ki je opazila E ia je Ordener zardel, je skotila k njemu. p« "Oh!' reče, "prosim te bo- vi ii miren! Nikar se ne ozi- šž *afj na ta očitanja! Kaj naju zl )riga, če podkraljev sin lju- di )i kanclerjevo hčer ali ne?" m Nežna roka položena na k >rce mladega moža je v tre- n lutku pomirila razburjenost, p e divjala v njegovi notranjo- n »ti. Zaljubljeno pogleda svo- P' o Ethel in niti slišal ni po- di očnika, ki je zopet prišel k h iobri volji in je sedaj kri- sj Sal: "Gospica igra z najfi- s\ lejšo gracijo vlogo Sabinke, d je posredovala med 4 oče- si ;om in med soprogom. Res, noje besede so bile v resnici si lekoliko preostre, spozabil s> sem se." In ko se obrne proti di Drdenerju nadaljuje ,s svo- ja im govorom: "Pozabil sem :udi, da obstoji med nama cl tez bratca, in nama ni do- r< voljeno izlivati eden druze- je Kavalir, dajte mi svojo d; iesnico. Priznajte, da ste vi si govorili o podkraljevemu si- zi iu napram njegovemu bodočemu svaku, poročniku d' Ahlefeld na način, ki ga je je gotovo užalil." • Ko začuje stari Schuma- z< sker, ki je dosedaj mirno ser [) iel na kamnu in se skoro ni omenil za pogovor med nav- r< zočimr, ime d'Ahlefeld, sko- z< 5i kvišku s kamna kot ga bi -pičila kača in zakriči s strašnim glasom: " D' Ahlefeld! k D'Ahlefeld je navzoč tukaj! Kača! Prokleti! Kakšna sle- \ pota me je udarila, da nisem mogel spoznati očetovega si- p na! Pustite me v miru v moli celici! Moj? obsodba.se r< ne glasi, da bi moral* trpeti n izvanredno kazen s tem, da bi me mučite s svojo navzočno- šl stjo! Ha! in sedaj se hoče s( Guldenlew zvezati z d' Ahle-Feldom! še tega je manjkalo, fa Voaredija ponnlna. h- li dajalci! Lopovi! Zakaj niste prišli sem, vsa zalega, kar le je še ostalo, da bi se ra- r dovali nad solzami, katere 1£ prelivam v tej samoti; poša- n 5tni, prokleti rod! Sin d' Vl Ahlefelda, zgubi se izpred § mojega pogleda!" ■ w[ Vi Častnik je bil sprva ves d začuden radi ostrosti starče- ž< vega izbruha, toda kmalu ga h mine potrpežljivost, da zopet o zadobi govorico: d "Molči! Norec! Nehaj s svojimi vražjimi litanijami!" S litanijami!" h "Proč, proč od mene!" po- n navija stari mož, " in vzemi s< s seboj moje proklestvo, pro- š< kletstvo naj pride nad tvojo ri glavo in nad vso tvojo mi- zerno družino in nad druži- ": no Guldenlewov, ki se na- 11 merava združiti s t^boj!" k "Sveta nebesa!" vzklikne n častnik, 'starec kopiči dvoj- b no zrtsramovanje nad mojo glavo!" g Ordener pa zadrži častni- b ka, ki se je silovito razjezil, č Stisne pa za roko in mu veli nai molči. č "Spoštuj starega moža, če- j< f ■ . - . hft ^ . - -n ■* ■ z-i ">. -'.Ti- - ga. rešiva z dvobojem, in jamčim ti, da bom tudi za raz-žaljenje starca jaz odgovar-jal." "Tako naj bo!" odvrne poročnik, "in z menoj imaš sedaj dvojni dolg. Borila se bova na smrt, kajti oprati moram svojo Čast kakor tudi čast mojega bodočega svaka. Pomni, da z mojo rokavico katero ti zaženem v obraz, bodeš moral pobrati tudi rokavico Ordener Guldenlewa.' "Poročnik d' Ahlefeld/ odvrne Ordener hladno, "boriš se za čast nekoga, ki ni navzoč na tem nfestir po tvojem mišljenju, kar priča, da si jako plemenit. Toda ali ne bi pokazal nekoliko te plemenitosti takoj, da bi se usmilil starega moža, ki ga je zadela velika nesreča, ki mu daje povod, da je vznemirjen in razžaljen?" D'Ahleefld je bil eden izmed onih ljudi, ki se čutijo velikodušne, če jih kdo pohvali. Raditega poročnik stisne desnico Ordenerju in se približa Schumackerju, ki je bil silno izmučen radi svojega jeznega izbruha in j^ omahnil na skalo, kjer ga je Ethel skušala tolažiti. "Lord Schumacker," reče poročnik, "vi ste zlorabili pri vilegije, ki vam jih daje vaša starost, in jaz sem skoro zlorabil privilegije moje mladosti, da niste dobili na tem mestu uspešnega zagovornika. Danes zjutraj sem zady njič prišel v vašo ječo, kajti prišel sem, da vam naznanim, da je želja in povelje podkralja, da se lahko svobodno gibate po vsem Munk-holmu. In prosim vas, da sprejmete to novico iz ust svojega nasprotnika." "Proč!' reče stari ujetnik skoro z mrtvaškim glasom. , Poročnik se'prikloni in posluša povelje, zadovoljen v svoji notranjosti, da si je pridobil odobravanje Ordenerja. Dolgo časa sedi Schumacker na skali, s prekrižanimi rokami, ves zatopljen v svoje misli. Mahoma pa pogleda Ordenerja, ki je ves čas stal pred njim, tiho in enako zatopljen v misli. "No, kaj je?" reče. "Moj lord grof, Dispolsen je bil umorjen!" ( In glava starega moža se zopet sklone k prsim. Ordener pa pripoveduje nadalje: "Njegov morilec je poznani ropar, katerega^me se z grozo izgovarja po vsej deželi — Hans iz Icelanda." "Hans iz Icelanda!" vzklikne ^tari Schumacker. "Hans iz Icelanda!" ponavlja Ethel.' "On je oropal kapitana," pristavi Ordener. "Toraj nisi čul ničesar," reče starec, " o nekaki železni Skrinjici, zapečateni z grbom Griffenfeldov, katero Skrinjico je kapitan Dispol-sen nosil s seboj ?" "Ničesar, moj lord." Schumacker skrije svoje lice z rokami. * "Moj' lord grof," reče Ordener, "zaupajte mi, kajti jaz vam prinesem Skrinjico nazaj. Umor se je pripetil včeraj zjutraj. Hans je pobegnil proti severu. Dgbil sem vodnika, ki pozna vsa njegova skrivališča in ceste, ki vodijo tja. Poleg tega pa sem že sam večkrat obiskoval hribe in gore v Trondhjem okolici. »Prepričan sem, da dobim tata v roke." Ethel je postala bleda. Schumacker pa vstane; majhen žarek veselja se pojavi na njegovem obrazu, kot bi se mahoma prepričal, da je še nekaj viteštva v človeškem rodu. "Plemeniti Ordener," reče, "zdravstvuj in nasvidenje!" In ko dvigne roko proti nebu kot bi klical Vsemogočnega na pomoč, vstane in se zgubi med grmovjem vrta. Ko se Ordeher obrne, zagleda Ethel, sedečo na skali, bledo kot alabastrov kip na Črnem podstavniku. ' "Sveti Bop, Ethel!" zakriči Ordener, ko hiti k n-*«j | jo podpira s svojo roko, da | ^ $ & r ' ... , - i' * *. i.v . ■ ^•fnnoopf. ! , ---—-- Društvo Z.M.B. ima svoj privatni izlet v nedeljo, 20. junija, člane se opominja, da se trucki in avtdmobili zberejo točno ob 9. uri dopoldne v nedeljo 29. junija pri načelniku F. H. Mervar, 1361 E. 55th St. ^a hrano naj vsak za sebe preskrbi. Vse drugo pa ^e že odbor preskrbel, da bo prava, zdrava domača zabava. ODBOR, .i . ....... ■ ■■'■ ' <** Rad bi zvedel kje se nahaja rojak J. L. Mislim, da biva nekje v Collinwoodu. Posodil mi je civilno obleko, ko sem bil pri vojakih in bi mu jo rad vrnil. Vpraša naj se pri J. Modicu, 6201 St. Clair ave. * (76) PRAVIČNA SODBA. Čas obrača žarke svetlobe na vse in nam odkriva vse napake, krivice, kakor tudi zasluge in dobra dela. Javnost je sodnik. Trinerjevo ameriško grenko vino je bilo tekom zadnjih trideset let neštetokrat preskušeno, in dejstvo,, da uživa vsepovsod splošno zaupanje, da je prestalo skušnjo. Trinerjevo ameriško, grenko vino je vselej najboljše- zdravilo na svetu, pravi Mr. Jofjn Beach 105 So. East St. Sayre, Pa. v svojec pismu 25. dec. 1918 In on to odkritosrčno misli, kajti prepričal se je sam o izvrstnosti tega zdravila, na katero se je vselej zanesel v slučajih zaprtja, želodčnih neprillk, glavobola, slabega apetita, izgube energije, splošne slabosti, in dr. Dobite ga po vseh lekarnah, kakor tudi Trinerjev liniment, ki je najboljše zdravilo proti revmatizmu in nevralgiji. —Joseph Triner Co. 1333-43 So. Ashland ave. Chicago, 111. NAZNANILO. Tem potom se naznanja članom in članicam dr. Kras št. 8 SDZ. da je 50 s. naklada za mesec julij v pokritje stroškov za prihodnjo konvencijo. Objednem se vsem bratom naznanja, da je društvo pri zadnji seji sklenilo, da se mora vsak brat udeležiti prihodnje seje, ki se vrši 6. julija v navadniji prostorih, kajti na vrsti so važne zadeve radi razvitja zastave in veselice, ki se bo' vršila avgusta meseca. Kdor se ne vdeleži, plača 50c. kazni v društveno blagajno. Drugič, bliža se čas redne konvencije, potreba je toraj, da se debatira o sedanjih pravililv kako bi se zboljšala naša slavna organizacija, in tretjič se naznanja, da otrok ni treba več pošiljati na društvene seje, ker od njih absolutno več ne bom jemal asesmenta. dokler bom še jaz tajnik. Priporočam, da se gotovo udeležite prihodnje seje in vsak naj vsaj ene^a novega člana ali članico pripelje, ker Slovenska Dobrodelna Zveza je najboljša in na najbolj trdni finančni podlagi med vsemi slovenskimi organizacijami. Z bratskim pozdravom Jphn Menart, tajnik. (76) Soba se odda v najem, kopališče in druge ugodnosti. Vprašajte na 5409 Standard ave. zgoraj. (77) Dve čedni sobi se dajo v najem, za 2 ali 3 fante. 3333 St. Clair ave. (76) Naprodai je kobila, voz in komat. Poceni. Vprašajte na 1271 E. 54th St. \ (75) DELO DOBIJO PREMOGARJI Najbolj ie jam«. Plača od tone. Za pojasnila m obrnite na SIS Superior-aT. N. W. Cleveland, P. igoraj. Proda se dre hiši na St. Clair ave. 25 sob in trgovina velik lot. Rent $12S0 na me-'*ec Cena $0500. Poizve se j na 6106 St Clair ave. (x) IH S tem se vam predstavlja najbolj popularni vodja Cleveland-skega parka, William Ruetener ki je poslovadja Luna parka. Občinstvo hoče imeti dobro zabavo, ki mora biti čista, se je izjavil Ruetener. Jaz bom naredil vse v moji moči, da postanflil Luna park priljubljeno mesto za£J družinske piknike. Sedemnajst piknikov je sedaj naznanjenih v Luna parku. Pikniki se vršijo 7. julija, in dne 15. julija bo imel vojaški obram-benf odbor tam svoj piknik. Med narodna unija molderjev je izbrala dan 19. julija za svoj piknik. Pythian Sisters bodejo praznovale v Luna parku 23. julija, in mednarodna zveza strojnikov pa 26. julija. The Templar Motor Co., in C. B. A. imajo svoje piknike v pondeljek, 28. julija in v sredo 30. julija. ^ Osem velikih piknikov je naznanjenih za mesec avgust, med njimi Loyal Order of Moose, 2. avgusta, V četrtek, 7. avgusta je Irski Dan, in 12. avgusta Spominski Manilla dan, pod avspi-cijami veteranov iz špansko-ameriške vojne. Dne 13. avgus-*. ta je piknik mesarjev in 16. av- \ gusta piknik republikanskih ( klubov. Army and Navy Union ima piknik 27. avgusta in Cooperative Stove Co. 30. avgusta. Luna park je jako priljubljeni pri občinstvu, oc(kar je Mr. Rue- 1 tener kot vodja tega zanimivega^ zabavnega podjetja. - --------- Najboljši ekstrakt hmelja in sladi. Doma narejeno pivo ZA M AN JE KOT 3 CENTE STEKLENICA. Mi prodamo dovolj hmelja in Bladi, da naredite ZA $1.50 NAD 60 STEK-. LENIČ DOBRE PIVE. Po naftih priprostih navodilih dobite pripravo kot zamaške, kapice, gumijevo cev in stopperje po eenl na debelo- Home Brew Supply Co. ■ . .. ...i........i *M—- OTVORITEV. Case Auto Repair Co. S tem naznanjamo vsem Slovencem in Hrvatom in j Srbom, da smo otvorili no- I j vo podjetje za popravlja- |J nje avtomobilov na 3855 H St Clair Ave. to je ravno I nasproti 39. ulice. Mi vam !■ popravimo vse kar se tiče i 1 avtomobilov, nobeno delo 1 1 ni premajhno aii preveliko. I l Popravljamo fender je, ra- j j diatorje, zravnamo "body". Jjlj Vse delo je garantirano pr- fi ve vrste, ker s tem vam demo zadovoljili, če vaš O avtomobil ne dela dobro, H pridite k nam, mi vam po- 1 vemo vzrok in povemo ko- 1 iiko stane, da se popravi. Vsem onim, ki nam dajo avtomobile popraviti, damo tri mesece prosto postrežbo. • Pridite in prepričajte se sami. ANTON PODPADEC, CAkL EHLINGER. (Wed. Fri. 85) Pozor Slovenci v Clevelandu Otvoril sem novo KOPALIŠČE, z vročo ali hladno vodo, kakor tudi "shower baths", kakor želite. Brisače i milo 20c za kopelj. 921 St. Clair ave. blizu 9. ceste. (101) i Odda se soba ra 2 fanta, j brez hrane. 1245 E. 59 th St. J ihlkM - (75| v i ^ n